Številka 329. Trst, v četrtek 30. novembra 1905. Tečaj XXX. Izhaja Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. ari. ob ponedeljkih ob i. ari zjutraj. Posamične številke ae prodajajo po t aovA. 16 stotinki v mnogih tobakarnah v trsta in okolici. Ljubljani, Gorici, Celji, oranju. Mariboru. Celovca. Idriji, S t. Petra, Mni, Nmbrežim. Novemmeetu itd. Orlase in naroebe sprejema oprava lista „Edinost", allea Oiorrio Omiatti It. lfc. — Uradne iw h id 1 7. zvečer. — Cene oglasom 16 it. na vrsto petit; poslanim, os artnice. javne zahvale in domači Offlasi po pogodbi. TELEFON itev. 1167. ft ^ Edinost ttmsll« p*lltiČM«a druitva „EilMst" za PriMrsto. Vltmomtl »moč! ItroAslss ga vse leto S4 K. pol leta 12 K. 3 mesece « K. — Na-aaročbe brez doposiane naročnine se uprava ne ozira ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo ta rokopict se ne vrača)«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo It- a UKEDNlSTVO: ml. Glargla ©nlattl 18. (Karodal dem « bdajatalj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Um k Morcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci a listo „Edinost" v Trato, ulica diorgio Oalatti ftt. it. MtM-hrulliUil račua it. 841.662. Vprašanje o volilni reformi Izjarm (.autscheT* o toIIIoI reformt. C. bi bat« krstk > ...d.Siti «.., Ki G»"«h "J« » "»D-« e« i. napravil« d. ... irj.v Gaut*.,,™ o ^raj«. Nu, mi ii«.«o »5-« prof pr,.- J r ____h-mm mM nn tam imel iste pravica, kakor drogi okraj a večim Gautieka aa razvid1, da je splošna volilna številom prebivalstva. lalaati as je bati pravio« zagotovljena ntlepe geometr.je na prikrojevanju volilnih njegovih namenih glede volilne preosnove, j ciPa ®«iih okraje^ ker ee po tem J C I •* ------■IrvKi ■■ mamiina rekli bi : v tjj izjavi je t Č!n akcsnt, potsm pa je tre b, ki vsacega mnogokattri simpa-1 Pr,ncipu res najlaglje ekrbi prijtttlja resnčne in enake volilne pravice ;zzivl a na odpor, a ekapen utis je ta: da niti dane9 ne vemo, kaj nameruje G a a t s e b ! Vsakogar je gotovo zadovoljila izjava, da je vlada uvidela, da je volilna reforma [oeta'a neieogibns, da hoče odpraviti princ p zastopstva interesov, da morejo odpssti ko r p. da ee odpravijo volilce predpravice i- Toda vprašanje Gantachu resna je ta volja, manj dine. da-li je pri g. da prinoip milih »Fremdenblatti piše: Zatrjati se mor«, da je po icjavah ministerikega predaedn ka Gautacha volilna reforme za velik korak napredovala, ista in več meglen problem, ampak ie nekaj definitivnege. Ne b • pa manjkalo sporov, ko Be bo šlo za določanje volilnih okrajev. Ko ae je pa ntšlo pot aa reli- okrajev Jednakomerno uvede po vsej 'tev problema, ae nahaja sedaj ta problem na drŽavi ? ! Če bi pa hotel uvajati v nemških krajih male vol.lae okraje, v slovanskih pa velike, potem bi došli Nemci do rasmerno večega števila okrajev otiroma mandatov. Da-ai ao odlcčne maojsne, bi jim po takem načrtu valfc vsej faktično uvedeni splošni volilni pravici pripalo neraamerno veliko In to bi trdni podlagi. »Vaterland« pravi, da izjave Gaut»cheve ne podajajo ie jasne ideje o njegovih načrtih in njegovih nameaih. da bi vlada, k. ne bi prednjačila ob tako1 p*rl»menUrno zastopstvo. In to bi pome važne* vprašanju, ne zaeluiila imeaa — m')*]o> d» Pri»ciP atrt v prah. vlade. Kdo ne b- pritrdil izreku Gautsche-j Tndi sicer opažamo nekatera huda vemu, da parlament mora biti verna slika protislovja v iajavah Gautechevih. Prej je de žele, fjtcgrsfija države ? ! Kdo te bi plo- rekel, da vlada ne more misliti na to, da bi skal izjavi ta čiste in svobodne volitve?! analfabetom odtesala volilno pravico. K Jo ne bi jemal s zadoščenjem na znance Potem pa je satrdil, da o določanja manda-izjave, da tebn čao icvajaaje volitev mora tov posamiča:m dsželam treba upoštevati njih biti tsko urejeno, da bo onemogočalo vsaki j kulturno veljavo, njih kulturni vpliv ia go-teronrem f!! spodarski interes, ki ga zastopajo! To je le srca nam je tudi govoril g. Gautech, zopet tiato kar amo gori naglašali: posamič se je zavzemti za varstvo narodnih n m osebam hoče dati pravo glasa, n a r o - Mdni;n dom oziroma slojem pa ne misli man si n. I Kakor rečeno: v izjavi Gautschevi je .zagotoviti zastopstva p o p r i n-b 1 mnogokateri afmoatičen tkcent! Ali le v e i p u enakosti!! Vsnk Slovenic n. pr. iz avah, ki bo bolj principijelne narav?. — naj le ima pravo glase, ali skupnost Sloven-Toda prhaial je tudi z raznimi pomisleki in n«j n« dobi toliko zastopnikov, kolikor j da to, kar m o r a priti, \ ozir, ki da jih treba uvažsvati, a ki nimalo jednaka skupnost rccimo nemške narodnosti!! Splcšna volilna pravica je zr niso v soglasju z GsutscheTo izjavo, d-» hoče1— Človeku se kar usiljuje misel, da hoče treba samo utrgat1. Nekdaj j glasi u z *jrautscbe7o izja vlada predlož ti načrt volilne preosnove na Gautsc-h sicer principijelno odpraviti do-podlagi splošne in enake volilne pravice. j nadene volilne privilegije, v praksi pa ven-Tako je n. pr. r*kel, da v Avstriji so dar še ob vsej splošai io »enakic volUni raim -re take, da na volitvi ne sire odločati i pravici ohraniti istim kolikor le možno vel ave. mehanično razmerje glasov, a m- Morda se motimo in sodimo Gantocha pak razmerje narodne in k u 11 u prestrogo. Na vsaki način pa se mora pri-relne moči. Kaj je to ? Kaj j« hotel ' znati, da ni govoril tako jasno, kakor bi reči gospod Gautech?! Nekoliko temaa je ^ bilo potrebno v interesu velikega vprašanja, smisel njego eg* govora, toda mi si ga Dtfinitivno eodbo bo torej možno izreči še vendar le tolmačimo tako le : Gautech noče , le, ko predloži svoj podroben načrt. da bi na volitvah odločalo število glav vsa- Sodbe danajskih časopisov, cfga naroda in slrjev, ampak uveževala nej ! bi se veljava, ki si jo je znal pridobiti rarod oziroma Bloj nasproti drugemu narodu a!i slo'u ! ! Gautech bi hotel narodom in ! s ojem tudi v bodočem parlamentu zagotoviti ; □jih »zgodovinsko, narodno in kulturno amPak > tudi "S0*™1. da ho5e na ve.k vsžco3t». On hoče na rez ieljepati, tak^f da bi n. pr. en okraj z manjšim številom prebivalstva način izvesti volilno reformo vkljub vsem onim faktorjem, ki bi jo hoteli preprečiti. »Zeit« pisa : Gaut ch je govoril povsem jasno ter je brez vsake reaerve »zožil svoj načrt o volilni rt formi ; d?l je svojo besedo, da se hoče resno lot ti de1 a. »Arbeiter Zeitung« povdarja, da je najvažneja točsa v go\oru barona Gautscba, da je cdkrito, brezpogojno priznal potrebo volilne reforme. Minieterski predsednik je priznal, da reforma je stvar, ki je treba izvršiti, ia katere m odlašat'. Iz besed PODLISTEK. 337 Prokletstvo. «to4 ovtaakt roman Avgasta ionoo. — Nadalj« ia dovrfiil Z. K. Toaalč. Preval M. O—O. MladeaiS je zvesto poslušal v Grgino pripoved. Ni enkrat mu ni posegel v besedo. Ali, čeprav ni jezik, pa je govorilo, četudi le nemim izrazom, vse ostalo telo Stankovo. Kakor mu je Prišlin opisoval vso žalostno mtnolost njegove rodbine, zilivalo je obraz mladeniču sedaj bled:lo jeze, sedaj rudečiea hescoiti. Prsa so se mu napenjala bolj in bolj, cčesi eta mu zažareli sedaj močneje, da, tu pa tam se je prikazala sjlza iz njih. Bilo je čuti silovit) dihanje, nemirni roki sta vedao iskali, kam naj se deneti. Vse telo ee mu je vrtelo in tredo na stol ci, in čim dalje je trajala pripovest Grgina, tem bolj je restel srd nesrečnega mladeniča. Grgine grenke betede so padale v njegovo nedolžno dušo kakor čista živa rsznica, ker nepokvarjena nedolžnost veruje vse. Slednjič je skočil po konci in zakričal, prijemši ee za glavo : — Da, da, da! Spominjam se, spominjam. V nekaki megli vidim Živana, vidim tudi njegovo ženo. Prav govoriš očs moj ! Oh ! Oh ! Niaem umal vsega, kar si mi pripovedoval. Jaz ne vem, kako ee po svetu živi in giblje, kakovi so tam ljudje, ali nekako mi pravi to moje srce, da so mi storili v svetu mnogo hudega. — So, nesrečni moj sinko, ubili ao ti očeta m mater, je nadaljeval Pr.šlin, ki au je bilo po volji to rasjarjeaje Stankovo. — Ubili so mi očeta in mater. Oh ! Saj mi je pravil moj stari Vinko, da sta nam to prva človeka aa eveta, da jo moramo ljubiti najssočnsje. A meni so ju ubili zloČinei, jaz nieem smel gledati svojih stari-še v na avoje oči. _ Da, da, je potrdil Prišlin, sločinci so Za splošno Is enako volilno jraiioo. Is govora g. E. Kristana nn velikem Javnem shodu dne 26. novembra. Iz dolgega govora g. Kristana smo posneli te-le misli: Su'tin se brani ugoditi velevlast im glede finančne reforme v Makedoniji. Zato so ve-levlasti pcs'ale svoje brodovje, da demonstrira proti Turški. Ko pa pride skrajni čas ss Bultan vendar-le vda. Taka aituacija je ssdaj v Avstriji. Vse časopisje pravi, da dne 28. t. m. bo nekaj. Tega dne predloži Gautich državni zbornici načrt za volilno preosnove. Veleposestniki, privilegirane , prigovarjajo in se branijo pred splošno volilno pravieo. Socijalna demokracija in drugi napredni elementi so oitali mirni, ker vedo, pride gotovo, zrel »ad, ki ga e bila v nas le želja po splošni volilni pravici sedaj pa je ne želimo več ampak jo zahtevamo. Sadaj je tu volja delavstva. To giban;e se je splošno priče'o šs le v zadnjih tedn h. Do-sedaj niso vladali v Avstriji n ti privilegirani stanovi, ampak vladala je Bama v Uda in ne parlament. A vse se je hipoma izpremenilo. Danes mora vlada vpraševati ljudstvo, ki zahteva, da 83 uvede splošna in enaka volilna pravica. S to pravico ee sicer ne vre-Bničijo ie vsa stremljenja in do pravega napredka ne more priti v Avstriji, dokler ho vladala v Avstriji sedanja korupcija. Od leta 1867. naprej so goljufali ljudstvo, govoreči mu, da živimo v koniti:ncijo-nelni državi.JTa konstitoc ja je b la v resnici samo za papirju. Pri naa v Avstriji vlada a b s o 1 u t i z e m, ki je nevaren tembolj, ker Be ne more pokazat', kdo da je prav absolutist. Stroške trga absolutizma pa plačuje ljudstvo. Kaj 1 oaititucija ? Zakonodaj-stvo naroda samega: to je konstitucija. Vlado mora imeti ljudstvo v rokah. Doslej tudi meščanstvo ni imelo vlade 7 ro kah, ker to ni imelo evoje historične naloge. Doslej so vladali v Avstriji fevdalci, grofi in baronje, ki bo vedao delali po snanem reku : divide et impera ! (Razdeljuj in vladaj !) Zgodovina ima svojo posebno pravičnost. storili še več. Ti ai imel dovolj zemlje in denarja, mogel bi bil Živeti, kakor človek, ali hudobni ljudje so ti ukrali vse. Sedaj si sirota, ki nima nič. — Poginiti bi moral, ako ne bi imel moj je zakričal mladenič v tebe oče solzah. — A slednjič, je završil Grga grenko, so te hoteli prodati mej kmete. Mesto svoboden človek, da boš auženj, obsojen za vedno hoditi za plugom, poslušati tuje zapovedi ter zvijati se pod gospodskim bičem. In da pokrijejo svoje grdo delo, hoteli so ti nadeti kmečko robstvo ia izbrisati tvoje od starine pošteno ime, jedino, kar ti je sapu-stil tvoj nasrečni cee, jedini sveti spomini tvoje rodbine, nesrečni, dragi sinko moj. — --Prišlin se je ' delal kakor da mu beseda zastaja v grlu od gaaotjj, a ta israz žalosti ee je odzival živo v duši mladeniča. S:rt, bolnim sreem ja klonil joksje na kolena pred dvorekega župana in spast 1 mlado glavo v naročje očima. Žs v sv. pismu Čitamo: S čemer si grešil, r tem bos kaznovan. Nad avstrijsko vlado s) maščuje vse to. Oaa je doeedaj razdeljevala, ščuvala narod proti narodu, s!oj proti sloju toliko časa, da je bilo vse raadejano. A danes stoji ona sama na razvalinah, ki jih je sama provzročila. Nad vhodom v cesarsko palačo na Dunaju je zapisano : Ju-SLitia regnorum fundamentum. (Prav ca je temelj kraljestev.) Kedaj so še v Avstriji vladali po tem reku ? Kdo bi' ša daodines zaklical »Živela Avatrija« ! Raztegniti bi se moralo čez to Avstrijo od severa do juga in od vztoka do zapada veliko plahto in zapisati nanjo : Avstrijska nuiišnica. Ta sedanja vlada ne zaalužuje druzega, nego da pogine. Mi nimamo ničesar proti temu, da vti ti narodi, ki jih spaja sedanja avstrijska država, žive skupaj. Ampak žive naj kakor narodi in žive skupaj, kakor sami hočejo, ia ne, kakor hiče to avto-kretska vladajoča klika ! Naj se ta skupina dižav imenuje kakor hoče — saj na imenu ai nič ležeče — da le ta nova Avstrija postane ljudska. A do nove Avstrije, v kateri ne bodo vladali policije in orožniki, treba da pride potom ljudske lastne moči. Dan danes se mnogo govori, da to vendar ne gre, da bi odločali argumenti z ulice. Ali kje naj govori s'csr to ljudstvo? YTrata v državni zbor so mu zaprte, ona nima ni-kake tribine, kjer bi moglo izražati svojo voljo. Zato gre na ul co. Ker torej nimamo v parlamentu proBtora, naj bi mi sploh molčali ?! Cesta, ulica je zadnja ntša domena. Argumenti z ulice naj le done na uiesa vlade. Ako bi bili prej uvedli splošno volilno pra\ ioo, bi bil lUnea mir in m. gotovo ne bi hodi. i na u ic?. Ko bo uvedena splošna vol lna pravici, potem še le začne v AvBtrji politiSno ž .-ije-nje, ki ga danes ni. Potem Be spremene tudi osebe. Dr. Šusteršič bo po splešai volilni pravici drugi Šusteršič, dr. Tavčar bo potem povsem drugi dr. Tavčar, nego je dane?. Z ministarskim predsednikom G*utschem ae zgodi tudi metaoLorfoza. Vlada pripravlja menda sedaj načrt za novo vo ilno refjrmo. Mi pa jej ne zaupamo nič. Mi hočemo J videti najprvo dejanje in potem bomo verjeli. Doslej ho nam ministri obetali razno, a samo obetali, dali narc pa nič. Nobeden ni izpolnil doslej svojih danih objub. (Zvršetek pr de.} Kranjski deželni zbor. (Dopis.) Vspešnega delovanja kranjskega deželnega zbora v minolem zasedanju smo bili tako veseii, kakor veseli človeka drsgo življenje, o katerem ee je mislilo, da je že izgubljeno. Kranjski deželni zbor se je bil letos probudil v novo življenje. Posanci te zbornice, slovenski naši domoljubi, ki so bi i a prave poti, sedli bo se a».ptt na pravem tiru. Položivši desnico na glavo avojega bra-njenca je Grga spregovori) svečano : — Vidiš, sinko mili, sedaj si dospel na pravo mesto, v naročje človeka, ki ti je oče in mati, ščit in obramba. V svet! V svet ! ai vskltknil poprej, v svet te vle5e srce, goni te spomin iz te samote gojzdne. v katero sem jaz skril ljubljeno dete svojega nesrečnega bratiča pred hudobnim svetom. Mari sem te smel ostaviti med hudobnimi dudami, ki so od povaodi prežale na-te kakor divje zveri, da ta uničijo, da ti izbrišejo sled b tega sveta ?! Ne, sinko mili, zavaroval sem te pred njimi, da tebi, nežnemu cvetu, ne stori hudega njihova hudoba. Zavohali so, da skrivam, pa so tudi iskali tvo.o Bled, ali dobro Bem jim jo zmešal. Ljub zen moja do tebe ta je skrila v tem zakotju, kakor da si skrit v mojem sren. Ali vidiš Badaj, da sem prav storil, ko te nisem puščal v svet ? ! (Pride še.) Že smo mislili in 86 atvo pokopano, ko edini bali, da je Sloves- Krati. Oroiniške poataje in veljavni slovanski ki ao prej obstojali, so ie upravni uradi, copefc obnovili. parlament ni poznal ne dela, ne sloincsti, ne ' Namerava ae pufetiti mednarodne Sete dlje domoljubja. Naša bojazen, kakor je bila sioer opravičena, se ni ureaaiČila. Slovenski poslanci slovenske pokrajnie kranjske so ae letoa zavedali svoj h domoljubn.h dolžaosti. V kratki dobi dovršili so dokaj dossorodnih činov. Slišali smo is njih ust krepkih nazorov, veliko in dokaj motati a besed. Neplodnih prepirov je kilo le v začetni nekaj padlo; fraze o »liberalstvu« in »klerikalstvu« so večin ma iacstile. Pešč ©i privilegiranih historičnih Nontcev se je povedalo v brk, ds je vendar že zadnji čas^ da dobi s10 7ecski jezik ta Kranjskem prvo mesto. Ta pest kranjskih Nemcev je predolgo imela »umetno večino« v »umetni večini« deielnozborski. Ker ni kotela dobrovoljno umakniti se naravni slovenski večini, morsla je slišati bridke resnice. Ker privilegirat nemški narod in privilegirane nemške kurije nočejo stopiti od svo ih predpravic, moralo se je istati leka tam, k;er 60 še zlrave korenine : na ljudske mase je bilo treba pokazat, na množico, ki n.ma še skcro n č politi Snih pravic. Drživa, ki tvori sku-p no revežav in bogatin v, delavcev m delodajalcev, je dob:la memento, da bo volilne pravce š» najpr.kiadaejse in najcenejše zdra\?:Io: da se zadovolji še najnižje sloje, v toliko pač, v kolikor je le v č.oveaki mo?i, zadovoljiti svojega blžijega. V duhu časa e torej prs:opal 'ležeiai zbor, ko je zastopal krepko n s cijaino 6tališ?e. Z j gospodarska vpra-Aanja, ca zemljiško kulturne etvari je določil svote, ki so b ls na vrsti žs v presa ib letih. L'čiteljsk m bolečinem je nekoliko in — ž*l — le deloma ugoiil; za vseučilišče sloven ko v Ljubljani je zopet zastavil možato besedo; dvbrodelcim in dem je naklonil zi to in ca »fct *e podpore. Resoltc ja glede splošne volilne pravice je « cer res le teoretične vel,ave, toda resa jst | te tv£e utegne upoštevati tista vlada, ki je pozvzna, da že v prvem mesecu novega ieta zopet skliče d* ž.In: zbor, da popravi kr.\ieni volilni red. V največe zadoščenje nem je pa f.kt, — faasor se je pokazal is teka razprav : da je bila zveza »liberalna stranke« z nemško le rahla, in da se je ta valei letošnjega ztsedanja še 'bolj zrahlala a sk .ro da popolnoma rastrgala. To je pri-pjrna a klerikalca n-auka sama, ki je svojo moč in veljavo v zbora c pridobila le s pomočjo nekaterih izbornih elementov iz liberalce stranke. Ta poskus, da-li ji možno p3»lfcLcem enega in druz«ga političnega na« ziranja složno postopati, cb važnih ekupn h vprašanjih, se je letoa dobro obneael Naj bi ta vspeh dobro upljival tudi nadalje na oba slovenski politični stranki na Kranjskem, kjer naj bi se narod, priprosti kmečki narod nikoli in nikjer, najmanje pa na vo-" litvab, ne begal z nesrečnim »liberalizmom« n »klerikalizmom«. čt«*a v notranjem dežele, da pomagajo orož-aištvu. 8 tam je osemmesečna ostaja na Kreti končana. Iz 8 r b i j e. Iz Belegsgrada javlja od 28. t. m. : Brat kraljev knez Arzen, je prevzel zadzorovanje nad odgojo predstolo-naalednika Jurja. Knez dospe v kratkem v Beli grad. Seljenje ruakih Židov v j u ž no Ameriko. Kakor poročajo iz Odese, se Židje v velikem številu selijo od tamkaj. Tudi iz druge Rusije je opažati, da se Židje v veliki množini izseljujejo. Večina njih odhaja v Argent.nijo, kjer se nahaja mnogoštevilna židovska naselbina, ki jo je zasnoval Žid Hirscb. Hilmi paša — veliki vezir. Iz Car grada poročajo od 29. t. m. : V krogih sultanove palače ae zagotavlja, da bo generalni nadzornik ca Makedonijo Hilmi paša imenovan velikim vezirjem. Takahira v Petrogradu. Iz Petrograda poročajo, da je dospel tjakaj baron Takahira, japonski tajnik na ports-mouthski mirovci konferenc'. Takahira ;e odposlan, da, uredi razae stvari glede pre-važanja vojnih vjetoikov obeh strank. — Novi maksi kanaki odposlanec na Dunaju. Meksikanska j vlada je :*m:-novala, kakor javljajo iz Me kranjski ksika, svojim odposlancem na Dunaju Gilberta nartdao Crespo Martinez, dosedanjega odposlanca otoku Kuha. pogledoval tržaški cestni pometač, ki je v se minimalne plače takoj z v šajo za 2 kroni, zgodnjem jutru premetaval svojo razmršeno po štirih letih zopet za 2 kroni in po na- metlo po tlaku. Le sreča, da smo prav kratko uživali slast t. h prašnih oblakov. Lepo avezdnato nebo naB je spremljalo po poti, a dospevši vrh »Razklanega hriba« zapuščati so nas začele tudi svetle zvezdice in odprl se nam je prekrasen prizor : čarobno zlatorudeče jutranje jesensko žarenje, ki je liki poljubu objemalo vrhove bližnjih gora. Požurili smo korak in dospeli preko Lokve točno v 3. urah v Divačo, kjer smo se združili z ostalimi izletniki, ki so drugačnim potom dospeli tja. Kratek odmor in hajd na goro ! Pot zavija koncem Divače mimo borovega gozdiča do vrh ceste, od kat9re se od-ceplja jedna proti senožeški dolini, a druga proti vrsmski. Od tu pa ss začenja pot navzgor. Preko treh vrbov gorskega roba emo dospeli po večurni hoji srečno do zadnjega vrha, ki meri 1027 m. Od todi bs pa odpira potniku prediven razgled. Težko bi bilo pisati vse, kar ae odpira tu človeškim cčem. Snežno bele julijske alpe z očetom Triglavom, Mangartom: Stenarjem, Razorom na jedni strani, a potem proti desni mogoSno kamniško pogorje z Matajurjem. Nad vse krasen narodnim zavo-prejšnja leta Domače vesti. Imenovanje v finančni stroki. Finančni kjneipist dr. Gustav Gandusto je bil imenovan finančnim komisarjem v IX. činov-nem razredu. To so razmere na našem magistrata ' Prejeli smo nastopni dopis: Dne 28. t. m. cb pol uri popoludne sem bil šel na magistrat (v oddelek z«* vr-jaške stvsri), kjer sem se hotel prijaviti radi vojaškega nabora. Govoril sem slovenski, ker druzega jezika ne znam. Dot čni uradnik pa me je — kolikor sera mogel umeti za silo — zavrnil, da on ne ena slovenskega jerka. Odšel sem. Kmalu sem se zopfit vrnil in sem zahteval, naj me zssl š jo, a če ne uacejo slovenski, pa naj pokličejo krga, ki bo znal z mano govoriti. Na to je že omenjeni urednik zopet jel kričati: Mi no ka-per s avo ! daljnih dveh letih še za 1 krono. V istem razmerju se zviša akordnim stavcem pristoj-bina za 3, 2 in 1 stot. Pogodba velja za 8 let. Demonstracije za splošno volilno pravico v Gorici in Puli. V torek bo tudi v Gorici bile do poludne vse prodajal -niče ziprte. Delavci iz meBta in okolice bo priredili obhod po mestu z rudeSimi zastavami. Mir se nikjer ni kalil. Tako so bile v Puli zaprte prodajalnice in promet ustavljen. V arzenalu ni delalo 3600 delavcev. Zjutraj je 4000 oseb imelo sprevod po mestu. Na trgu Verdi je govorilo šest govornikov, natj se je sprevod raz-šel. Vse se je izvršilo v miru. Prošnja. Gravisi Blaž, stanujoči v ulici Concordia št. 7, V, 30, nas prosi, da aa v njegovem imenu obrnemo do vsmiljenih src, naj bi mu priskočili na pomoč ter rešili njegovih petero otrok pred gladom. Prosilcc je rodom iz Buzeta. Otroci ao vsi mladoletni, a m je večinoma brez dela. Tramwaj trčil ob voz. Včeraj popoludne je šil 21 letni voziik Alojzij Degalati, je tudi pogled na kamniške planine, ki jih ;e ; stanujoči v ulici Media št. 13, s svojimi konji in vozom po ulici della Stazione. Pr.hajal je od kolodvora proti r.bjemu trgu. Na vozu sta pa sedela dva' mindeniče, in sici r 18-letai Mar j Soldo in 29 letni Vincenoij Mrak, oba stanujoča v ulici della Cereria bt. 2. Hsratu je pa voznik, ki je do tedaj vodil konje na levi »-rani ceste, cbrml konje, da bi prešel preko trannvajske ga tira na desno stran. Bil je ža skoraj preko t:ra, ko je pri-dirjal od zeletega mosta proti njemu tram-\vjj št. 141, proge Barriera—gledišča Gol-doni, ter trčil v zadnjo polovici voza in ga prevrnil. Soldo in Mrak eta bla vržena na tla, in sicar Soldo ven iz t ra, a s tako s.lo, da si je raztrgal obleko, Mrak pa ravno sredi tra. Tran.waj pa, ki je nadaljeval svojo pot, kakor bi ee ne bilo zgcdlo nič posebnega, je bil takoj nad njim. K sreči se je .Tnal Mrak po bliskovo zegrtbti za ceko železo ter se tako obesiti na tramuajski voz, ki pa je tako vlekel seboj še kakih 30 kc-rakov. Mraku je bila pri tem vsa obleka popolnoma poškodovana, ker, dočim eo je z rokami držal za žalez^, ee je vse njegovo truplo vleklo po tleh. No, k sreči ni bilo nobene druge škode. p so In konec vsemu je bil nisem nič opravil OBtaja druzega, nego da na kompetentni vojaški oblasti, ta res in dogodek — d a mi ne pre-prijavim da se izo- lahto natančno razloSevati od Ojstrice do Grintovca. Ako se pa obrneš, pozdravlja te istrsko gorovje, med tem visoka UČka, tam proti Krasu pa vedno beli visoki Saežn'k. Res, malo katera gora nudi toliko mnogovrstnega in obilnega razgleda kakor ravno Vrem • na | š ca. Saj nam je pa bilo tu ii nebo nad vse milo, kajti po dolgih deževnih dneh je bil pravi jesenski dan planincev. Ko smo se nadivili temu prelepemu razgledu in je tudi Bolnoe nagnilo svojo pot, treba je bilo m sliti na odhod. Pot je bila določena v bi žajo vasico Spodnje Ležeče. Tu smo se ustavili v rolo^jubni narodni hiši g. A. Perhavca, kjer je bilo pripravljeno izborno ; kosilo za planincs, a zravan pa ša hitra in izvrstna postrežba. Vsem planincem, kakor izletnikom priporočamo ta domači dom, odkoder bodo gotovo vsikdar zadovoljstvom od haj ali. Ko smo si potolažili glad, razvila se je kmalu neprisiljena domača zabava. Med lepimi napitnicnmi na slov. planinstvo, dcšle goste, in gostoljubnega gospodarja, ter krasnimi pesmicami polegati je začel večerni mrak na zemljo ter nas klical na odhod. Poslovili smo ss, a ž sija bila je vseh, da bi nam tržaška podružnica »Slov. pl. društva« priredila v kratkem zopet tako raaimiv in zabaven izlet, kskoršen je bil dne 26. novembra. Strah je minil! P šjjo nam: Od dneva, ko ie bila za dan 28. novembra na-poveda spTolna stavka, je naš) tržaško ljudstvo nagromadilo toliko — »strahov«, da bi jih bila š§ polovica preveč ! Osobito v strahu so bili revnejši in bolj ie bil Cesar o volilni reformi. Z Dunaja poročajo, da je cesar včeraj v pre el v avdijenci po:-l. dr. Perathonerja, župana v Bolcanu, ki Be itu je piiŠel zahvalit za neko cdlikovtn e. Cisar je med razgovorom rekel, da upe, da fe bodo z uvedbo splošne in enake \ olilne pravice ozdravile v Avstriji parlamentarne razmere. Splošna 7oUlna pravica Be izkazuje za potrebno in se ne da več zidižjvat. Drobne politične Testi. Razprava v zbornici o izjavi G a u t s c h e v i. Kakor javljajo z Dara a je za razpravo, ki se bo vriila v zbora.ci o izdavi ministerskega predsednika Gautscba. upisan h 32 govornikov pro in 31 contra. Med govorniki ki bodo govorili proti izjavi so tudi ita ijanski poslanci H jrtie, Ma-zorana Pitacco in Lenass . Ogrska zbornica bo razpa-š č e n a. Budimpeštanski list »As-lT.szag« poroča, da bo ogrska zbornica dne 19. decembra s kraljevim reskriptom razpuščena. Fran Košut bolan. Predaednik ogrske neodvisne stranke Fran K(šut boluje na težki revmatični bolezni, tako, da ze mora ni stati na nogah, zato so ga morali prenesti v mestno budimpeštaneko kopelj, kjer «e bo sdravil. Konec krečanske ustaje* Iz Caiigrada poročajo : Ko je biin proglašena in izvedena amnestija, so medaarodae Četa takoj zaeedle vse ustaška okraje na gnem sicer neizogibni kaeni. Dosta vek uredništva. Pro- simo, tako se je zgodilo v vojaški stvari, ko ^ ali ta P«-eti >strah« je prišel državljan, da izvrši svojo najgren- tadi v hiše premožnejs.h slojev Neka- kejo dolžnost do države! Plačevanje krvnega 80 P^akovab, da bo vsaj pol Tržačanov davka je menda dovolj težko in greako P°morjenih in najmanje polov:ca hiš sežgamh sebi. Tu pa imamo iz- in P°drt,h ! Mi smo opozarjali našioce, naj ne priča kujejo ša konca sveta in naj bodo brez skrbi, tjda, kar smo mi dosegli glede pomirjenja — so pa pokvarili razni šaljivci, ki so pora bili vsako priliko, samo da 80 razburjali strašljivce. Tu se je govorilo o bombah, o revolverjih, o vojnih ladijab, a najdebele;š i je bila ta, da je cesar zagrozil, da pošlje v Trst (ako ne bomo mirni) — dvestotisoč vojakov!!! Nekdo si je izmislil in ratš rjal (poma- breme že samo po gled, kako se iz gole narodne animozooati na oblasti, ki jej država prepušSa ta poBal, poleg žrtve, proti kateri ni nikakega odpora, še šikanirajo plačevalci krvnega davka in se jim delajo nepotrebne težave. Kako prihaja dotičaik do tega, da mora zdaj po nepotrebnem irgubljati čas z letanjem okolo druz h oblasti, da se zavaruje proti poznejim even tuelnim neprilikam ? ! Take so razmere na našem tržtšken magistratu! Ali vsklikniti moramo ob enem: take so razmere v naši ljubi , , _ . . . . , . . . . j gali ao mu tudi drugi) sledeče: »Jutri ravno Avstriji, ki na eni strani zahteva, da » . , ». i j i \ » ob 12. uri bo — poe.lo«. Bili smo dne 2i.. jej državljani žrtvujejo lep del kratkega živ- . "" v ' . . , , . . , ; ko se ie ta »grozaa« novost bliskoma širila ljeaja svitepa, a na drugi strani tolerira raz■ J J J , | .. i - i- i- po Tratu! No in res: dne mere, cb katerih ss tem državljanom veli- (r kakor kanska žrtev š) bolj ogrenjuje s šikanami in nri je rea DO 1 ° °r žaljenji ! Ali gospoda tam gori na Dunaju PoIuc^e naj se ne čudijo ob takih vnebokričeč h razmerah, da so nsei ntš m l;uletvom v zadnje čase o naši ljubi Avstriji začele padati be- Koledar in vreme. Daues: Andrej, apo-Bto1.; 1 Irabroslav; Mijana. — Jutri: Eligij. skof: Hranislav; Ksjka. — Temperatura včeraj: ob 2 uri popoludne 11-5° Celsius. — Vreme včeraj : deževno. uri je res počilo 11 t 28 ravno ob 12. poči vsaki dan o na ne trno-rast<5 aede, ki niao ravno znak — navdušenja in odanosti! Nikar naj se ne čudijo, kajti vem grmu krivičnosti in žaljenja zlata iabolka ljubezni in udanoeti. Izlet na Vremšieo. NoSna t u ina in tišina je vladala še po triašk h ulicah, ko ae ■as je v ranem jutru shajala prva druiba na goreki pohod Vremšice. Kmalu smo bili skupaj. Seveda v prvi vrsti tisti, ki strastno sovražimo vae čvettrokolne naprava, pač pa ljubimo nad vae dobro podkovane gorske podplat 3. Neksko čudno je odmeval njih zve k po triaikam tlaku ia še bolj čudno nas je Na predvečer »groznega« dne je prišla k moji ženi v obiske družinska prijateljica, ki je pripovedovala, da se je ona preskrbela z vsem in to za celih OBem dni. »Ker jutri zapro tudi vodo, sem se preskrbela tudi z vodo !« Da nisem bil jaz slučajno doma, kjer i aem ae prav pošteno 8mejal in da nisem I Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo »Zarja« iz Rojana priredi v nedeljo dne 3. decembra velik koncert v »Narodnem domu« pri Sr. Ivanu. Vspored je iako obširen in zanimiv, sviral bo vojaški orkester c. in kr. pcšpolka št. 97. Z četek ob 4. uri popoludne. Po dovršenem vspored u bo ples do polun^či ; plesalo se Ht tudi »Ctško te^edo« ter druge moderne plese. Petje bo vodil društveni kapelnik H. O. Vogr:c. ples pa plisovodja g. I an Umek. Vstopn na h koncertu 60 stot. Sedeži I. vis e 40 stotink, ostali po 20 stotink. — Vstopnina k plesu gospodje 1 krono, gospice 40 stotink. Pevsko društvo »Zarja« je poskrbelo vse potrebno, da se bo ta koncart iz7ršil dostojno. Novo društvo. C. kr. namestnš;vo je vzalo na znanje pravila novega društva »Glasbeno društvo Sokol« v Buzetu (pol. okraj Koper). Kmetijska drožba za Trst in okolico opozarja vinogradnike, ki že'e dobiti kolči in bilf ameriških trt iz zaloge miniBterst?a /a kmetijstvo, da ae oglasijo najdalje do 10. decembra v uradu »Kmetijske druftbj«, via Gep; a IG, [. v uradnih urab. Revnejši dobijo trte brezplačno. Premo/aejsi proti plačilu 6 kron za kolči in 14 kron zi bilfe (zi svoje ž?ne prepričal, bila bi morda tudi ona napolnila vae stanovanje a — vodo ! Toliko strahu in toliko — smeha ni bilo kmalo v Tratil. Sedaj upamo, da bo naš» trie š ko ljudstvo bolj reano in da ae ne bo puščalo v bodoče »farbati«. B r a j a k i. Nota tarifna pogodba med tiskarji ia črkostavcl t Avstriji ae je dosegla ter Veseličnl odsek »Trgovskega izobraževalnega društva«, ubca S. France-'co št. 2, naznanja svojim udom ia vsem onim, ki žele ieveibati ss v modernih pleaih, da prične plesna šola dne 1. dccambra in sa U o vršila ob petkih od S. do 11. ure zvečer. Poučeval bo p'eaovodja g. Umak. Ob enem naznanja odsek navedenega društva, da priredi dne 8. decembra >Mi« ilavž v večer« v svojih prostorih. Priporoča se ee a>noge številno udeležbo. Veselični odsek. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Grade i priredi d«e 2. decembra povodom tridesetletnica svojega obstanka slavnostno aborovanje s petjem in glasbo. Prijatelji in dobrotniki društva dobro doili ! Prostor : Hotel »Stadt Neugraac, čas : 8. ura ave5er. »Pevsko in glasbeno društvo t Go rlei« priredi v nedeljo, dne 3. decembra 1905. VIL koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. pišpolka št. 47 v dvorani »Trgovskega Doma«. Začetek tačno ob 81/* uri evečer. Y*t ipnice se prodajajo v prodajalnici g. A. Gab š*eke, Gosposka ulic-, in g. Antona Jereuča v Semeniški ulici, na dan koncerta od 7. in pol naprej pri blagajni. Sedeži: L—II. vrste 3 K, III—V. vrste 2 K, VI.—X. 1 K 50 vin. — Na galer ji sedeži I. vrste 3 K, II. vrste 2 K, III. vrste 1 K 50 vin. — Stojišča 1 K, dijaki io vojaki-nečaatniki 50 vin. Po vesel ci zabava s plesom. Porotno sodišče. Včeraj je začela kazenska razprava radi žajen;a časti potom tiska proti g. Valentinu P ttoai, kakor odgovornemu uredniku lista -II Livoratore«, in sicer ra zat( žbo edve - r * niča drs. Staniča. Predsedoval je sedni svetovalec Pederzolli, votanta Bta bila pa sodni svetovalec Codrig in sodni tajnik R sxondc. Obtcžio je vzdrževal tožitelj odvetnik dr. Stanich, a toženca je branil odvetnik dr Jast Dompicri. Kizprava je trajala včeraj ves dan. Za-aliia'o Fe je 8 prič, a zisliševalo ee bo priča š« daae». Raeprava konča še le jutri, v pe-tsk. zvečer. Razne Vesti. Električno šibanje- V severo ameriškem nieštu Eiat Peuma v Illinoiau je šolski rav-nat?li uvel v šjIo električni stroj za šibanje. OSetje š »lakih o rok pa n ao z načinom tega ktzaovaaja eadovoljni ter bo izjavili, da vzamejo Bvoje otroke iz šole, ako ravnatelj ne v ne ee mora zvršiti po števiiu prebivalstva n po razmerju vplačevanja davkov z ozin m na naredne odar šije. Novi poslovn k naj z iela nova cboro ci ia kc sa sklene volil aa refjrnra, ima se ob enem določiti nemiri iecik kakor raspravni jez k. I>au§ki prestolonaslednik na Dnnajn. DUNAJ 21«. Danski prestolonaslednik je dospe semkaj is Kodanja. Parlamentarne stranke na posvetovanju. DUNAJ 2V. Danes zjutraj ao nemška na;>rdaa stranka, nem^za ljudska stranka, mla i 'ebi in Btranka veleposestnikov imeli seje, na katerih so razpravljali o izjavah, podan h včeraj cd min sterskega predsednika baroaa Gautschs. Popoludne imajo seje cen-tru-s in poljski klub. I/zredi povodom demonstracije dne *2S. novembra. PRAGA 29. It Lsuna poročajo od 2«. t m.: Ker ee je danes v tukajšnjih delavnica ti državne železnice delalo, bo se demon-strantje ta volilno pravico, 5000 do »iOOO glav, podili v delavni«*, da pris.lijo, da se de o aetavi. Maož ca je vdrla v delavnice, zaloge in v kolodvorsko restravracijo ter je ratbila vse, kar jej je pr.Š.o pod roke. Tele* tjnska zvezi med posameznimi poslopji je b:ia razdejana. Pozvan je b:l na pomoč eaka-dron dragonesv in pol batalijona pehote. — Dregonci ao izpraznili kolodvor. Ob spopada r. m nož cd ao bili ranjeni trije dragonci. Zvečer so demon :trantje priredili obhod po me stu ter so ae podali pred alaaovanje okrajnega glavarja, kjer so demoaatrirali. Dana« poročajo iz Linaa : L« poeametaa poslopja država« želczaice stražijo vojaki. V delavnicah ae zopet dela. Tudi v obeh tc-varnah sladkorja delo nadaljuj«. — PoroSilo časnikov, češ. da je bil ranjen poveljnik eaka-drona, princ Lobkovitz, je neresnično. Dementi. BUDIMPEŠTA 29. (Ogr. bir6). Poročilo listov, da namerava vlada razpustiti državni zbor sredi meeeca decembra, ne odgovarja dejstvom in kompetentnim krogom ni o tem ničesar znano. Nemški državni ibor. BEROLIN 29. Državni zbor je včeraj v beli dvorani cesarske palače otvoril sam cesar v navzočnosti prinčev, državnih tajnikov, zveznih pooblaščencev, generalov in admiralov ter poslancev vb ah strank. V loži so bili navzoči cesarica, princ«zinje ia členi di-plomatičaega zbora. Ko je cssar Btopil v dvorano, je gref Ballestrem pozdravil cesarja. Cesar je prečital pristolni govor, ki mu ga je izročil državni kaccelar. Ko je omenil hrabro vedenje Kolonijalnih čet, so zadoaeli br wo-kl:c:. BEROLIN 29. Grof Ballestrem je bil z 224 glaeovi zopet izvoljen predsednikom. 72 glasovnic je bilo praznih. Tudi oba dosedanja podpredsednika grof Stollberg in Paaiche sta bila z^pet izvoljena. Italijanska zbornica. RIM 29. Na neko vprašanje je državni podtajnik m nisterstva vnanj.h ttvari, Fus-nato, odgovoril, češ, da ni vlada obljubila objaviti zelene knjige o Tripolim in da tudi ne namerava tega štor.ti, preden ns izda zelene knjige o Maroku. Vlada si pridržuje odločitev o tem, se ima li objaviti taka zelena knjiga. Dve zeleni knjigi o Makedoniji in o deželi Somali se prirejajo in se v kratkem predlože parlamentu. Vlada namerava pr občiti tudi zeleno knjigo o dogodkih na Kreti. Na neko drugo vprašanje je Fusinato iejavi), da so se velevlasti bavile z vprašanjem, ne bi li b lo umestno, da ae mednarodne čete na Kreti nadomestijo z grškimi četam', vendar so vlada bile mnenja, da ne bi bilo to umestno. Škandal na instalaeiji velikega župana v Komornu. KOMOR N 29. Ko je bil na današnji municipalni skupščini zaprisežen Geza Kubi uvi, je gr< f Nikolaj Ziebv vrgel proti njemu tmtaiK, ne da bi g* bil zidel. V nenavzoč-nosti državnega pravdnika je veliki župan sam radi tega dogodka pričel preiskavo ter zaključil sbujsč no. Členi municipalnoga o i* sska, ki so ostali v dvorane, to pozvali orožniki, naj gredi it dvorane, kar se je tgodilr. Demonstracija združenega brodovjn proti Turčiji. CARIGRAD 29. Poročilo, da eo mednarodne čete edri:ženega brodovja izkrcale se na otoku Mitilene ter tasedle carinski in brzojavni urad, je d .spelo v Jildie v nedeljo zvečer ter napravilo globok utis. Nekoliko m n-strov je bilo takoj pozvan.h v Jildiz, kjer se je vršilo veCurao posvetovanje. CARIGRAD 29. Koraki, ki jih je turška viada v sjboto in nedeljo napravila pri poslanikih, da bi jjh preg vjri a, da vs^rej-mejo njene proti pred cga, so ostali brez vspeha. VelevlaBti ne dopus e pod noben tu pogojem, da bi bili organi fiaančne kontrole turški dostojanstveniki. CARIGRAD 29. Guverner na M tileai je pismeno in ustmeno protestiral proti izkrcanju in zisedanju otokov po četah mednarodnega brodovja. Vse se vrši toSao po programu ; mednarodno poslovanje zasedanja se vrši popolnoma v redu. Zveza brodovja s kopnim je vslei modnega vetra težavna. CARIGRAD 29. Glasom vesti iz Miti- lens 89 turške oblastnij« ve iejo zelo rezervirano napram okupacijskim četam združenega brodovja. Mirno vedenje mednarodnih čet upliva na prebiva^atvo, toliko na grško kolikor na tnrško. Vojno pravo t Tokijn se odpravi. TOKIO 29. (Reuterjev bir6). Državai avet je odobril, da si odpravi vojno pravo v Tokiju in d jločbe, omejajoča svobodo časopisja. Ta iklep se objavi v nekoliko dneh. PogaJftBje glede Mandinrije. TOKIO 29. (R uterjev bir<5). Pogajanja, ki ae vrša v Pekingu med japonskimi in kitajskimi pooblaščenci gleda Mandinrije, ao v glavnih točkah dovela do prijateljskega spo-rasu mijenja. Španska s bor niča. MADRID 29. Zboraica ae je poevetc-vala o vprašanju glede odprave ustavnih garancij v Kataloniji, na đa bi kaj eklanila. Miaisterski piadaadnik Moataro Rio« jo zahteval dovoljenje za odpravo ter t) uteme- ljeval s tem, da je potrebna za pobijanje oligarhije in ta obrambo suvereniteta na-rjda. Vihar t Severni Ameriki. NEVV-TORK 29. Sedemnajst ur j« na Lake Supericr razsajal tak vihar, kakor ga ie ni bilo od leta 1872. sem. Bati se je, da ao ae aa jezeru pripetile velike nesreče. Norveški kralj Hakon. KRISTIJANU A 29. SinoJi ss je v narodnem gledališču vršila slovesna predstava, na kateri so b li savaoči kralj, kraljica, ter princ Henrik Piuaki. Povabljeni so bili členi vlade, predsednik stortinga, diplomatieni tbor in icozem«»ki Častniki. Po predstavi je občinstvo priredilo kraljevski dvojici viharno manifestacijo. V Barceloni. MADRID 29. Glasom oficijelnih brzo javk iz Barcelone vlada tamkaj mir. Vepričo vedenja dijakov je vseučiliščai rektor ukazal zapreti vseučilišče. Častniki garnizij v Valenciji, Valladolidu, Burgasu in drugih mesto so se priključili protestu častnikov v Barceloni. Nemško-ameriška trgovinska pogodba — odpovedana. NEVV-TORK 29. Nemška trgovinska pogodba z ameriškimi Zveznimi države mi je bila formelno cdpovedana. Dogodki na Ruskem. Pnnt v crnomorski floti. PETROGRAD 29. (Petr. brz. ag«nt.) Adjutant poveljnika v Sebastopolu je brzo-iavil, da se ne dogajajo nemiri Pu-tarji se vedejo mirno. ŠtrajkoTsko gibanje. MOSKVA 29. (Petrogr. brr. agent.). Tovsrnišai nadzorniki ao konstatoval1, da po-jeDjuje štrajkovB io gibanje. DjlavcI se v masah vračajo na delo. Izgredi v Vladivostoku. PETROGRAD 29. i Petrogr. brz. agent.) legrsdi, ki so ee vršili v Vle divoBtoku, so b:li resneji, kakor ee je dosaddj poročalo. — Nepremična lastnina skoraj vseh Kitajcav in velikega števila drugih iooEemoev je bila po-žgan«. General L;nevič je ukazal, naj se več agitatorjev, došlih it Evrops, od§trani it at-made. Na n:egovo povel e bodo tudi krivci v Vladivoatoku postavljeni pred vojno sodišče. PETROGRAD 29. Uradniki v mnogih poštnih in brzojavnih postajah so pričeli štrajkati. Izlasti se poroča o takih strajkih iz Moskve. Rige, Kijeva in Olsee. DUNAJ 29. OJ poludne naprej so vse brzojavne zveze z Rusijo prekinjene. PETROGrRAD 29. (Petrogr. br«. agent.) Včeraj je bilo v elektrotehniškem vojaškem zavodu aretovanih in odvedenih v Petropav-lovsbo trdnjavo 230 mož, ki so se udeltžili neke ibirke denarja za rodbine žrtev političnega g banja. Listi poročajo, da bo mc-štvo gardnega telesnega polka Semeoov in gardni lovci brtnili odvesti v zapor svoje tovariše. 91.10 91.10 114.— 113.90 95.40 9ci.35 86.05 8 i.t5 1636.— 1636.— 670.25 668.75 240.10 210.07 V, 117.60 117.75 23.48 23.4 S 19.14 19.14 95.65 95.65 11.32 11.32 Avst. investii ijska renta 3'/t V, Ogrska renta v zlatu 4°/° „ „ kronah »» ,, 3'/» Akcije nacijou&lue banka Kreditne '-o ».kri 20 m ar k 20 frai 100 it«i. i.r Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep) — Francozka renta 39.S2, italijanska renta 105 80, španski ezterieur 94 20, akcije o to m cd s ke banke C03.Msnjice na London 251.40. Pariz. (Sklep.) Avstrija*« oxta*M ieusr e 718. Lombardl 126.— unificirana tutika senu 91 50. aratrijaka alata ieat» 99 25, ogiaka tla. renta 96 75, Lfindaiba. 480— »arSke arečie 136 75 parižka banka 15 15, italilanake mciriai-janalne akcije —.— akolje &io Tinto 16 70. Trdna. i London. (Sklepi Konaolldtr«u dolt 893/Ia, Lombardl 4Snebro 301/„ Ipanaka rauu 92'J;a, .. lijanaka renta 1C5. tržni diajcjui 37/, Dunaja —•—. Mlačna Trina porodila 29. novembra. KadlmpeSta. Paemoa za april K 17 16 rf^ K 17.13» rž za april K. 14.24 do 14.26, oves za april od K 14.22 do 14 koruza za maj K 13.68 io tv 13.70. Ptfciiica: ponnebe in povpraševanje srednj?, tendenca vzdržana. — Prodaja 15.00J meterskih stoto%*j nespremenjeno. Draga Žita neapremeajenj. — Vreme : oblačno. Ha v rs. v*&ntoh goc>" - rage te*. mesJc io kfc 47.7* ti z, »a marec Piew-Yoik. 'Otvo . Kava ttio t«. Cn dooHvtr. Stalno, do 5 st. vi^je. Prodaja ll.OCO vreč. Jutri praznit. Kan: bar«. (8klc.> rop.1 Santon good "Tcrsge ia dec. 37.3/, ta marec 3za maj 39.l/4 za september 40 —. Sta-no. Kavfc iilo n-.vna- • loc^ 38 - 40, navedca reelni. 41 — 42 cavadbit <\j 43 —4o. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za november 16.b0, za dec. 16 70, za januvar 16 85, za tebr 17.--, za marec 17.10, za april 17.-20. Mirno. — Vreme: megla. Sladkor tuzein ki Centrifugai ft uromn. fled K 70 — do 72.—, za uov.-avgust K 65'50 do 66 50 Concaase in Melieitl promptno K 72.50, za nov. avgust K 67.50 do 6S1—. London. Slaikor ta. iepe auro^ 83/lfl . Mirno. Pariz. Kž za tekoči meaec 16.50 ri december 16.40, za jan.-februvar 16.50 januvar-apnl 16.75 ( irno). — tesoCi m asu 23.20, za dtcember 23 35 za januvar - februvar 23.65, za jac.-april 23.9. (trdno Moeh za tekoCi mesec 30 70, ?a dec. 30.9o jan.-februvar 31.2J za itn. ap it 31.45 ,trdno). — Repičzu olje za tekoči mtsec 56.—, za dec. 55.25 ta januvar-apnl 55 50 za maj-avffust 55-— mlačao. — Špirit za tekoči mest c 35-7o, za dec. 35.75, za jan.-apnl 36.— za maj-avgust b7.— stalno). — điadkor Bnrov 88- ob o nev 20.1 t — 20.l,s mlačno , bel sa tekoči mefcr 24.a/, za dec. 24 3/4, za januvai-aml 2b% za marec-junij 25.5/., (stalno) ii^u.r^ 5/.50 —58.—. V reme: dež. in fin n hektolitrov vinskih sodov v vsaki IU.UUU velikosti od 5—70 hektolitrov daj a pro po jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi, Križe vae. B«rsu pere Čil a 4a« 29. novembra Tr±a£ka borza. >apo)uuni ixl9.14—19.16 angie^jcc ure K-- do —.—, London ara vez termi** 240 20—^40 50 Francija K »5.55—ft.70— Italija ^ 75—^o 90 itaalijanaki bankuvut & —.— - „ 117 60--111.75 neman Dan*ov_i — - —. avatrijaaa eocuksa nuv iv 0J.75 100 —, ogta&-kronan renta & 95.20 95*50, ifcut* —._ —,— Kroium« uvij«. o. 669.—■ — 671. — driavne želean,c*» K 665.-- 6 iti.— >ai~ar •- 121,— 123.—, &ku.|. . 750 — 756 -Srečke: lun iv ui*1.75 —. 35.7 3, u. 496.— do 483.—, Bodenu.jou __ oiO.—, denkredit 1889 302.— 610.—. iuntu ^ 146 — do 148.- Srbaka--ou — Sprejemajo ■e vsakovrstna dela posebnih načrtih. in po mm- Jinsiman cenik brezplačno in franko * Tovarna pohištva = RflFflELMTflLIfl — Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetari] T. TRST ===== ulica IVIalcanton §tev. 1 po selo nizkih cenah. uunajska borza ob 2. uri top Državni ac g v papirju „ „ arebru Avstrijska rensa v zlatu , kronah 4% včeraj 100.60 1J0.65 I 18.15 99 b5 danes lou.65 10J.70 118.U5 99.85 •r Tovarna pohftitva Aleksander tai Jfvm o o o ° ulica Teta Siv. 52. H (Mm Mla). < ZALOGA: Pinzzn ROSARIO (S«ltk« || Cene, «a te ni bati nebene lMiwmM. ir i« Sprejemajo se vaakevialna mm Mi po |r posebnih Dutrevaa oomik 1 ioiienoiienaManaiianaMe.iei "š Mizarska zadruga v Gorici ^(Solkan) tovarn« pohištva m strojevnlm obratom priporoma alavnemn občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNI60J ?ia lei Rettori flei. 1 (Rosario) - v Trstu - ttt certre St. Petra t lili lanizl ■ajv^ja tovarna po blitva, primorska daaala. Pohištvo imdeluje se solidno, trpežno in Udno, in sieer smmo in lesa, posuMemsgm v tovarniški sušilnici a temperaturo 60 stopinj' wr Vsaka kankurtnea j« izkljutana. Rlbum pohištva poilja aa tozplatas. v Prodaja aa tudi na maaačna obroka. O ftPUZTU Ia AUKliVDBUI (OKJBIVT). mala oznanil a. kron in več zaslužka na dan! V »ovi prodaialnici Jestvin in koloni jal Fg^ P S temi t ulici Gialia št. 76 J* Tiohiti mkoTrnuf Kakor: karo, rit, Mtriiin« uaft-i.takei. tUJkor. lurt^oo ln 1*10 in oko. ninmo mulo. vret*. milo. jedilno oije prve *r»» po 36 nort. — Bltfo vedno sveže. — MIKODILMCA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (TOiai &5PP8 i f*peeij&iiieuk navadnih ln m«— diciiiJUD] b drog, barr, pok o« u, Ukor, toetk. ćupić^T, navadnega iii parfum nega mila, petroleja, 4 p i rita i Ceste i e« goreti. — Barvilo za titeenje ===== vina. =— — - Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno r »upic»am pn poroda bvojo m- NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri 8v. Jakobu titrsta ilin 12 (nam ti šole).1 Vedno svež kruh. Pošilja- j nje na dom. Sprejema naroČila in domači kruh v pecivo Postrežba tečaa. J Benedikt Suban Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle ni naših strojih priprosto iti h tro Jelo vse leto doma — Ni treba znati n česar — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. ^m^m^^mb^hh^^^hhmmekm — Družba pletilnih strojev za domače delavce — — Thos H. Whittik & Co. — PRAGA, Fetrnke namčsil 7-156 TR8T, ulica Campanlle 13-156. Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče e Ceiik Drezpla&iG u trulo. Jfarodii kolek k vdobiti pri tprivi „Cdinost" Težaka Hranilne vloge sprejemajo se cd viace{.a Če tudi m e!an društva in sj obr«j-"'«s-jtjo po 4V«*/o» ne da bi se oJb'ji-1 r«nt>i davek. Posojila dajejo se samo članom in b cer na menjiea po 6°/0 :n na vknjižbe po 5V«°/o Urad uje vsaki dan od 8. do 12.1/* ure t ur.ven nedelj »n prazn kov. Man je hranilnih vle« leta 1904 K 1,485 607 11 posojil ....,„ „ 1,573.842*34 „ glavnih deležev . „ „ „ 112.720— Zaloga tu- m mozemsM m, špirita in lilterje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e ir A c q ue stv. 6. dasproti Kale cearraiej. Velik iznor francoskega -ampanjca. penečih dezertnih italijanskih in avstro-ojrrskih vin Bordeauz, Bu' , gander renskih vin. Molila in Chianti. —■ Rum-konjak, razna žganja ter posebni prstni tropinovec, -livovec in brinjevec — Izdelki I. vrste, doSli iz dot'enih krajev Vsaka naročba ae takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju — Ceniki na zahtevo iD fraiko. — Razprodaja odpol litra naprej. Alojz Ciai i A. Miti naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Ali a Citta, di Trioste v al. Torreate št. t« 4nasproti rlediSču Goldoni*. Tam -e v dobiva velika zaloga izeotovljenih oblek za odrasti e in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in naj poslednejše —_ novosti. - HENRIK GIBERTI _____ Trst Prvi pooblaščen zavod za posredovanje, koaaj** jw»s4ijila onebam proti in brez jamčenja; 2. l>aje p -ojila proti zalogi vrednostnih papirjev: 3. Daje j h isojita proti intabulaeiji na nepremičnine : 4. Kupu e. prodaja, «»dstopuje, izmenjava dolgove, hi|K>tekarn«- kakor < »sobne. ;» Kupuje, prodaja in menjava af dvorca, poslopja in drug«' nepremičnine: ♦ Sprejema upraviteljevo hiš in zemljišč po |M»godbi: T. Posreduje v vseh vejah zavarovanja ; Daje jsijasnila v vseh slučajih tičoeih Fe zavarovanja. Pisarna v ulici Vincenso Beilini 13, I. n&d*tr. Telefon X. I5&7- tovarna pohištva ignac kron TRST, ULICA CASSA 01 RISPARHIO S sebldvaije po lajlddemejslh i11tetai KATALOGI BREZPLAČNO. išče trgovina z ogljem, ulica S.piero nuovo l.r>. — Mora l iti j>ošten, vajen tega dela, vešč slovenskega in italijanskega jezika. —- Tedenska plačali K. Trideset njiv i z izvrstno ilovico za opeke Je na prodaj v Št. Petru pri Gorici. — I>a je iz te ilovice napravljena in žgana opeka v resnici izborna, se lahko vsakdo prepriča : na razpolago mu je vsaki čas. Cena zemljišča po do j govoiu. Lega morebitne opekarne je krasna, ob okrajni eesti, blizo mesta in železniške j* »staje. — Več jx>ve Hranilnica in jjosojif-uira c Št. Vetrn jiri (ioriri. G0B1SIA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7.. II. nadstr. t lastni hlil. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono St. 847. - Via della Stazione štv. 7. - Telefono St. 847. Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - rPoSlljanfe predmetov, ii se jemljejo na potevanje ia prevažanje blaga na tse pruge.) = Sprejema se tudi pohištvo is druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. *mr Edini tržaški zavod za « „vacum-cleaner". riSi ENJE in SHRANJEVANJE PJREPROH Tovnu postrežba in nizke cene. Zaščitna znamka: Sidro". Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pain-Expeller je splošno prizrano kot izvrstno bol blažnJoSe mazilo; cena SO stot., K l lo in K 2 ae »lobiva v vseh lekarnah. 1'ri »iikiipovnuju te^n povsod pri-Ijubljenejra domaćega rrđd^tva. naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah /. našo zaščitno znamko ,,Sidro', iz Richter-jeve lekarne, potem se je gotovo preje! originalni pridelek.--— — — Richterjeva lekarna prizlatem levn" y PRAlM Elizabetine uliee štev. 5. nova. Dnevno razpošiljanje. DBOBERijA Josip Zigon ul. Caseriiia 8 Izbor drog, barv, čoplćev, pokoati parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voaka za parkete, na mrzlo pripravljenega •trapa tamarlndo, malinovcc. Itd. itd. '•B FILJALKA c. kr. privil. A VST B. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: denar za obrestovaiije v kronali na naslovljena vložna pisma proti 4 dnevni odpovedi 27/ f » 8 » » 3°'. 01/ o * j 4 t na blagajniške nakaze prinoscu protu diBvii odpovedi 23'//0 > 30 > > 3VV°/ 30 , PiuMMM Cmmermm štev. m, I. m. — TRST — Tlaatmi hiši. Telefon št. 93a. mm~ Vhod po glavnih stopnicah. ~wm Mranlln« u los« ■prejema od vaakega, ča tudi ni ud zadruge in jih obrestuje pe 4 •/,. Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Peeojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/«*/., as menjice po •*/«> aa zastave po 5»/,*/.. ^ Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. ^ IzplaOuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. T-« aejaiederaeje urejeno varnostno eelleo za shrambo vrednostnih papirjev, Uetia itd. ===== Fefttae hnallalial raftnn SI«.004. ■ ■ ~ Za bolne na želodcu. Vaakateremu, ki si nakoplje želodčne bolezni s prehiajenjem :ili s prenapolnenjem želode«, vž'vanje pomankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kiikor n pr. želodčni katar, želodčni krć, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zasliženje priporoma se dobro Io, Bontrarone, Belluno, Conegliano, Padovi, Chioggia. Bovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vdeh drugih večjih ali manjšin krajev Istre, Dalmacije,cele Avstro-i>grske in sosednjih deželau. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vse kraje Avatro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrečno wm~ Hubert Ulirich-ovo Zeliščno vino- v zlatih napoljonih na vložna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°0 n 3 mes. n n 21/4"« r, 6 n 21 s°/0 Za doaedaj še v prometu se nahajajoči blagajnišk i nakazi in v kronali glaseča se vložna pisma stopi v veljavo spremenjena obrestua mera po pogojenem odpovednem roku dne JS. oktobra odn. 1 novembra, odn. 23. novembra. Baucotriro v kronah z 2,,a0'n takoj v vsakem znesku. Krone iu ziati na polj oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do časa in sicer po roku odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Bozeu, Bu iimpešto, Brno, Feldkirch. Pulj, Karlove vari. Keltu. Lvov, Prago, Re.chenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Ara 1, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inomosi. Celovec, Ljubljano, Line, Olo-muc, Saaz, Solnoirra 31/«0/© obresti z odpovedjo 8 dnij, na žiro račun 3»///o brez odpovetli do K -40.U00. za večje zneske pa se je treba glede i>djM»vedi sporazumeti. Vse vloga se potrdijo v tozadevnih knjižicah. Izdaja nakaznice na ena glacna tržišča monarhije ** IH ino-em«trn i« doeoljuje kredit proti dokumentom u krcanja „JADRANSKA BANKA v TRSTU. ulica Nicol6 Macchiavelli 26. eskomptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih. preskrbtje vsa borzaa uročila najhitreje ia aajvestaeje po) kalantnimi pogoji Kupuje :n prodaja vrednostne papirje vsake vrste, devize, inozemski zlati in srebrni denar ter bankovce, vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji, Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipotečnih zavodih pod _ najugodnejši mi cenami.