Let« X., štev. 4.
Poštnin« plačana v gotovini.
V LJUBLJANI, v soboto, 23. januarja 1926.
Današnja številka Din 1.60.
trii«j* rafcen ponedeljka in dn*va po
prazniku vsak dan.
Cačasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: LfSbtjana, poštni predal štev. 168.
za telegrame: >Naprej<, Ljubljana.
Čekovni račun štev. 13.807.
NAPREJ
Stane mesečno 25 Dia, začasno I Dla,
Za inozemstvo 35 Din, začasao 19 Dia, Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali ogMfc beseda 60 par, najmanj S Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer šene priobčijo. — Rokopisi se ne vračajfc.
Reklamacije za list so poštnine proste-
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (J SDS).
iristnllc VIL, SteV. 4. Četrtkova .Naprejeva* Številka lznaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske kv&huv
Stane letno 72 Din — mesečna 6 01»
Politični položaj in naloge soc. demokracije.
Internacionalni položaj.
Kot internacionalna politična stranka moramo imeti prav posebno pred očmi vedno tudi mednarodni politični položaj, ker dežela, v kateri živimo in delamo, je v najtesnejših zvezah z Evropo in ostalim svetom.
V Evropi in na vsem svetu pa se vsak dan jasnejše dvigata v ospredje dve močni politični in seveda tudi gospodarski sili: imperialistični-kapita-li stični tabor in organizirana mednarodna proletarska socialna demokracija. Tabor imperialistov ni enoten; med zastopniki kapitalističnega razreda Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Amerike vladajo nasprotja. Radi ruske in nemške revolucije svetovna vojna ni prinesla ne nemškim, ne angleškim imperialistom zaželjenega uspeha: politično gospostvo nad vsem svetom. Nasprotno: revolucija je vzbudila speče sile mednarodnega proletariata in potlačenih narodov, ki so dan na dan močnejše. Kolikor bolj raste zavednost proletariata — toliko silnejša je volja zrušiti kapitalistično suženjstvo.
Sporazum v Lokarnu so sklenili samo evropski imperialisti, in sicer samo zato, da bi imeli proste roke za .kolonialne vojne v Afriki in Aziji. Kljub miru se oboroževanje z mrzlično naglico nadaljuje. Nevarnost vojne je danes — ko teče 7 leto po versajskem miru in .po sporazumu v Lokarnu
— večja, kakor je bila pred vojno. Zato imperialisti zapuščajo demokratično parlamentarno obliko svoje oblasti in vedno bolj stremijo k odkriti diktaturi. Fašizem, to je odkrita diktatura buržuazije, vlada že v Italiji, na Grškem, v Španiji in Bolgariji, v ostalih državah, posebno na Francoskem in v Nemčiji, pa pridobiva na moči.
Toda tudi mednarodni proletariat ne drži rok križem. Vedno več proletarskih organizacij z uspehom sili svoje voditelje, da kapitalistom odpovedo svojo dosedanjo podporo in da se postavijo na stališče razrednega boja. Nemška sccialno-demokratična stranka je pod pritiskom proletarskih organizacij prisiljena voditi politični boj vedno bolj samostojno — nekompro-misarsko. Francoski socialisti so začeli uvidevati, da ministerializem voditeljev delavstvu samo škoduje. Angleška neodvisna delavska stranka se je izjavila za enoten nastop II. in III. Internacionale. Rusko-angleški komite dela za revolucionarno enotnost strokovnega gibanja. Avstrijska socialna demokracija se uspešno bori s krščanskimi socialci in njih pomočniki, nacionalistično-tašistovskimi >Hak-kenkreuzlerji«. Kuska soc. demokratična stranka boljševikov vodi uspešno delavske in kmečke množice Rusije h gospodarski konsolidaciji, ki je prvi pogoj za uspešne politične in kulturne akcije. Centrum te stranke od-
ločno odklanja levičarske obupne eksperimente.
Sporedno z okrepitvijo mednarodne proletarske socialne demokracije se vzbujajo in dvigajo potlačeni kolonialni narodi proti imperializmu: na Kitajskem, v Indiji, v Egiptu in vsej severni Afriki sploh zahtevajo potlačeni narodi vedno glasnejše in odločnejše svojo samoodločbo, ki bodo, kadar zmagajo, zadali smrtni udarec evropskemu imperializmu, kar bo olajšalo razredni boj proletariata v Evropi in Ameriki. Radi tega je mednarodni proletariat solidaren s kolonialnimi in vsemi potlačenimi narodi.
Mednarodni politični položaj lahko karakteriziramo kratko takole:
Imperialisti vseh dežel se pripravljajo na nove vojne. Da bi mogli ljudstvo pognati v krvave vojne, zapuščajo meščansko demokracijo in se potom fašizma pripravljajo za odkrito diktaturo.
Proletariat vseh dežel pa se pripravlja za enotne akcije, da bo z združeno močjo vrgel kapitalistične diktatorje in uvedel proletarsko demokracijo, to je vlado izkoriščanega ljjidstva proti kapitalizmu.
Položaj v Jugoslaviji.
Razmere v naši državi bistveno niso drugačne kakor v razvitih državah Evrope, kjer predstavlja industrijski proletariat po svojem gospodarskem in političnem položaju odločujočo moč. Industrijski proletariat predstavlja v Jugoslaviji komaj 10% prebivalstva.
Teh 10% ima sicer veliko produkcijsko ulogo — brez tega delavstva bi železnice stale itd. — toda, bi lahko rekli, politične moči nima skoraj nobene. Ker delavci in kmetje nimajo močnih in zavednih političnih organizacij, mu vse njegove strokovne in druge organizacije nič ne pomagajo. To kapitalisti, ki danes vladajo, dobro vedo. Zato so tudi potom :>Obzna-ne«, zakona o zaščiti države in vseh drugih nasilstev uničili najmočnejšo politično organizacijo proletariata, komunistično stranko. Z razpustom te stranke je delavstvo v državi SHS doživelo poraz za porazom, ker nima več nobenega močnega zaščitnika.
Kdo je kriv porazov?
Na to vprašanje si mora vsak delavec najprej odgovoriti, da ne bomo zopet gradili takih organizacij, s katerimi se ne bi mogli ubraniti novih porazov. Če jasno premislimo dogodke zadnjih 7 let, moramo ugotovita, da je z ene strani kriva porazov in propasti političnih in drugih organizaciji napačna politika skrajnih desničarjev in skrajnih levičarjev, na drugi strani pa premajhna zavednost našega delavstva, ki je dopuščalo voditeljem* da so vodili tako politiko.
Skrajni desničarji in njih predstavniki: na Slovenskem A. Kristan, na Hrvaškem Korač, v Srbiji dr. Topalovič (poprej skrajni levičar) so po prevratu smatrali demokratar-je, t. j. predstavnike verižniškega kapitala za najboljše zaveznike ter so z
Pregled organizacij SSJ in KDZ od julija do decembra 1925
(upoštevalo se samo {lani, ki so piaiali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu SSJ In KOZ v Ljubljani).
 *_______________________________________________________________________________________________________
Organizacije
Rednih {lanov je bilo
1925
Vil. VIII. IX. X. XI
O) »
o
11 O. 3
iS E
Din
1925
v
mesecu
XII.
ednih
(lanov
Izmed teh {lanov so zadnji mesec pls{ali po Dl n
10 12
15 20 25
30
40
50
75
100
nad
100
Centralno tajništvo le prejelo:
progres, davka
sHupa)
Din p
1
2 S
4
5
6
7
6
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26 27
Bizeljsko Celje, meit« Centrala Črna I.
Črna II.
Globoko
Gorje
Hrastnik I.
Jesenice
Ljubljana
Mežica
Mislinje
Sv. Peter p. Gor.
Skale
Škofja vas
Store
Trbovlje
Velenje
Videm-Krško
Vrhnika
Zabukovca
Zg. Šiška
Pragersko
Sv. Lovrenc n.Poh.
Celje okolica
Liboje
Čatei
2
15 21 12 10
3
4 3 7
16 14
2
6
31
10
9
6
5
27 16 24
56
57
39
17
17
21
51
4
3
54
4
36
108
40 6
29
6
28 12 21 12
27 13 26
107
51
39
17
18 50
4
57
34
116
40
5 »1
7
3
28 12 31 13
27
13
27 92 61 40
17
20
48
4
54
34
30
5 39
6 3
28 12 26 11 15
27
15
27 101
58
40
7
17
14
21
53
4
52
34
124
30
5
42
6 4
28 12 27 11
16
27 12 25
104
58
40
5
17
12
19
60
4
4 51
32
134
30
5 44
7
4
28 12 28 11 16
14
22
21
13
19
11
32
29
Vseh rednih članov Zamudnikov . . • •
Vseh članov skupaj
182
90
688
89
729
33
612
272
775
75
789
81
81
116
777
762
884
850 870
27 13 26
106 ' 61 40 8
17 10
18 61
4
4
49
32 136
25
5
47
7
6
28 11
33 12 16
27
11
12
92
39
40
4 10
5 7
31
4
4
48
29
126
22
43
7
5
24
9
29
12
16
4
10
17
3
1
1
1
12
24
3
37
22
78
165
107
66
14
68
25
89
137
6
5
7d
49
205
52
20
84
9
10
47
18
68
16
10
802
656 59	28	33	4	6	6
Progresivni davek zamudnikov pristopnina........................
29
Centralno tajništvo fe torej prejelo v tem mesecu
1474
115
29
40 | 1 10
1618
r>ofi
njimi vladali proti volji in proti interesom organiziranega proletariata. Oni so demokratarjem pomagali voditi obznanaško politiko in za to uslugo bo dobili razna dobičkanosna mesta, ministrske stolčke, Belje, tiskarne, delavske domove, bolniške blagajne, Delavske zbornice itd. Ko so na ta način Žerjavovi in Pribičevičevi demokratarji dodobra skompromitirali desničarske voditelje, so jim rekli: svojo nalogo ste izvršili, zato vas v vladi ne potrebujemo več. Demokratarji pa so danes s pomočjo desničarskih oportunistov gospodarji bolniške blagajne, snujejo »neodvisne in nepolitične« strokovne organizacije in delajo tako, kakor so jih Kristan & ccmp. naučili.
Skrajni levičarji, zastopani na Slovenskem po inž. Gustinčiču in M. Ž o r g i pa nasedajo provokacijam skrajpih desničarjev ter vršijo v lastnih organizacijah puč za pučem. Iz obupa nad organizacijo in njeno močjo so se nekateri delavci dali zapeljati v neproletarska anarhistična dejanja. Pučizem izvira iz ideologije anarhizma an je plod obupanih nezaposlen-cev.
Prvi tak puč so izvršili, ko so razbili Soc. stranko del. ljudstva, ki so jo ustanovili pristaši razpuščene Kom. stranke na temelju pravilnega akcijskega programa in pravilnika. Gustinčič je z Dunaja bombardiral to stranko, dasi ni imel.pojma, kaj stranka dela in kaj hoče. Uspelo mu je vzeti stranki internacionalni ugled, z lažmi in intrigami pa je bil nato izvršen v Ljubljani puč, ki je strankino vodstvo spravil v roke Štuklju, Sedeju in M a k u c u, ki so sedaj po treh letih pokazali pravo barvo in sramotno prestopili v Kristanov tabor. Isti ljudje torej, ki so pred tremi leti po Gustinčičevih direktivah uprizorili znani puč, so danes dezertirali v skrajno desni tabor, ko so poprej priredili še celo kopo neuspešnih akcij na političnem in strokovnem polju. (Volitve za Radiča, rudarski štrajk itd.). Tako se je po treh letih jasno pokazalo, kam Vodi pučizem — po 7 letih pa še jasnejše, kam vodi mipisterializem. Poraz so torej zakrivili desni ministeria-listi in njih hlapci ter levi pučisti. — Danes pomagajo ti »levičarji« Kristanu pri volitvah v Delavsko zbornico.
Jugoslovanska soc. demokratična stranka.
Kakšno stališče zavzemamo v internacionalnem in v delavskem gibanju v državi SHS? Imamo jasno odrejeno internacionalno stališče v programu, ki ga je letošnji strankin kongres izpopolnil. Formalno naša stranka ni priključena ne II. ne III. Internacionali. Zaveda se svojih moči in smatra, da je predvsem potrebno reševati notranja vprašanja, ki jih imamo v državi SHS več ko preveč. Našo politiko odreja jasiro določeno stališče tako proti skrajni desnici — ministerializ-mu in oportunizmu — kakor tudi proti znanim boleznim levičarstva — proti pučizmu in nesmiselnim avanturam.
Radi tega bi lahko rekli, da tvori naša stranka marksistično sredino v proletarskem gibanju. Če na zunaj ni doslej jasno pokazala dovolj moči, je tega kriv težak položaj, ki ga ima stranka v boju proti desničarjem, ki jih ni sram nobenega še tako umazanega sredstva, da bi stranko in njeno glasilo uničili. Naša stranka stremi postati središče vsega boja proti kapitalizmu. Zgrajena je na trdnih temeljih: finančno moč ji dajejo prostovoljni progresivni prispevki njenih članov, ki so sami delavci. Zato lahko v resnici vodi politiko delavskega razreda neodvisno od kapitalistov.
V Sloveniji je delavstvo že močen faktor v gospodarstvu. 30% prebivalstva tvorijo industrijski in obrtniški delavci, polovica kmečkega ljudstva pa ne najde dela in zaslužka na domačem posestvu in ga mora iskati drugod. V Sloveniji so torej take socialne razmere, da tvori proletariat iz mest in vasi ogromno večino prebivalstva. Zato so podani pogoji za močno delavsko gibanje, za močno proletarsko stranko. Ta večina slovenskega ljudstva pa je danes politično brez moči in v tem je vzrok, da je danes
Slovenija v krizi.
Ker več ko polovica prebivalstva, in to ravno ona, ki je najbolj tlačena, ni politično organizirana, zato je danes v Sloveniji taka kriza, da jo že kapitalisti priznavajo. Slovenski kapitalisti so pa tako naivni, da menijo, da bedo s papirnatimi resolucijami, poslanimi v Beograd, rešili Slovenijo. Toda ravno te papirnate resolucije bodo pokazale centralistični gospodi, da lahko brez skrbi izžema Slovenijo še nadalje. V. Sloveniji so samo delavci in mali kmetje tisti faktor, ki je v stanu z razrednim bojem v najtesnejši zvezi s proletariatom in kmečkim ljudstvom na Hrvaškem, v Srbiji in internacionali prisiliti centralistično gospodo, da objavi državne obračune, da pokaže številke centralističnega gospodarstva, da preneha z demonti-ranjern industrije in gospodarstva v prečanskih krajih ter da dihati delavcu in kmetu.
Da bi pa ta boj lahko uspešno vodili, moramo imeti mečno politično organizacijo. Take organizacije pa še ne bo kmalu, če ne bodo delavci vstopili v njo. Zavedni se morajo organizirati. Načelo javnosti — javna kritika in javpi računi — nas bo vodilo, da ne bomo delali napak. Ker stojijo stvari tako, zato ni razloga za obupavanje, temveč delavci morajo vzeti politično stranko sami v roke — pa bo šlo! Sami morajo sodelovati, čitati, vzdrževati stranko s svojimi prispevki, agitirati za stranko in voditi jo. Samo tako bomo prišli iz porazov do zmag!
(Iz govora sodr. Klemenčiča na shodu na Vrhniki 17. t. m.)	y
Zvonimir Bernot:
Sleparji!
»Delavstvo naj voli po svojem prepričanju, toda pomagati mu moramo, da najde pravo prepričanje, tistim pa, ki so od nasprotnikov zapeljani, moramo odvzeti možnost glasovanja proti sebi.«
Kristanovska morala.
Slovenska zgodovina prvih desetletij svobode je imela najogabnejše ljudske sleparje v tistih duhovnikih, ki so izmamljali iz bolnikov na smrtni postelji razne daritve v pobožne namene. Marsikatera ženica je za plačilo v nebesih prikrajšala svoje otroke in sorodnike ter dala svoje imetje pobožnemu sleparju. Pošteni duhov-niki-so rekli: »Kako moreš delati kaj takega?« Slepar je pa odgovoril: »Moram, drugače ne dobim denarja. Potrebujem ga pa veliko. Odkar je svoboda, izgublja ljudstvo vero in vse duše zgubimo, če ne bomo imeli denarja za katoliška društva, domove itd. Drugače ljudje ne dajo denarja iz rok! Vse to delam v dober namen.« Tako se je izgovarjal slepar in je še dalje sleparil — dokler je bilo kaj takih ženic, ki so si na smrtni postelji s hranilnimi knjižicami kupovale nebesa.
Moderni sleparji so nekaj drugačni. Nič manj ogabni, pač pa bolj prebrisani. Sistem in moralo imajo isto. Vse za ljudstvo, vse za delavstvo, tako pravijo. Vsak dan in na vsakem oglu slišiš njih parolo: »Delavsko zbornico delavcem!« Ker pa delavstvo baje ničesar ne ve in ničesar ne zna, zato tudi ne ve, kaj je zanj dobro. Zato delavstvo ne sme imeti svobodne volilne pravice, ampak mora voliti tako, kakor hočejo oni, njegovi prijatelji. Tako pravijo. Zraven pa pravijo, da so socialisti! Fuj!
Ko mi je pred letom Jeram razlagal to kristanovsko moralo, sem mislil, da je le zapeljan, kajti dal si je dopovedati, da bi bil tak volilni red navadna sleparija, pa nič drugega. Danes ne mislim več tako, ker vidim, da se Jeram aktivno udejstvuje pri volilnih sleparijah tako, da ga Kristanova »Del. politika« na polna usta hvali. Njegovo govoričenje in pisarjenje o boju za resnico je bila torej hinavska laž, tako kakor pri tistih redkih, ki so šli pred njim v to blato (Svetek, Koren, Krušič, Bohm, Pastorek). Bil je prelahek, odletel je med pleve, tja, kjer se raztrgani podplati dvakrat plačujejo na račun »nevednih«, ki morajo hoditi raztrgani.
Pa kaj se bomo bavili s takimi švi-gašvagami. Poglejmo v stvar, za katero gre.
Aristokrati so se zgražali nad splošno volilno pravico prav na isti način, kakor komisarji iz Del. zbornice. Mi, ki smo dobri, mi, ki znamo, mi moramo odločevati, ne pa umazani delavci, ki nič ne razumejo.
Proti temu aristokratskemu nazira-nju se je socialna demokracija z uspehom borila-in ^izbojevala splošno volilno pravico za vse, ne le za rnodro-krvne aristokrate in polnožepne kapitaliste. Dandanes se niti kapitalistični političarji ne upajo več ugovarjati splošni volilni pravici, niti Žerjav ni tako nazadnjaški — pač pa imamo »socialiste«, ki se upajo s tem na dan.
A tudi ti se ne upajo, ampak so le volilni red napravili tale, da omogoča sleparstvo. Delavcem si ne upajo vzeti volilne pravice, pač pa jih hočejo za njih glasove ogoljufati. Ogoljufati, tako da bodo z nagoljufanimi in nakradenimi glasovi potem kazali, kako da je delavstvo za nje in za njihovo sleparsko politiko.
Orjunaško časopisje jih pri tem imenitno podpira. Navidezno piše proti sleparstvu, da bi delavci, ki sleparstva ne marajo, iz protesta proti sleparstvu šli volit očete sleparjev. Kajti brez demokratarjev bi se socialpatri-otom ta sleparski volilni red ne bil posrečil, demokratarji in njih banke so pravi očetje tega sleparstva. Zato »Jutro« v svojih demagoških napadih sleparje pravzaprav brani, ko pravi, da so v volilnem redu izpustili kazenske določbe in da se jim zato ni treba bati kazni. To je toliko, kakor: »Le sleparite brez skrbi dalje!«
Ali mora biti za sleparstvo še po-sebe povedano, da bo kaznovano? Če kdo koga ogoljufa za njegov glas, ali to ni goljufija? Kakšno pravo imamo, če bi take goljufije ostale res nekaznovane?
Sicer pa pri delavstvu ne bodo ostale nekaznovane. Mnogim so te volitve že odprle oči, še več jih bo še izpre-gledalo med volitvami in po volitvah. Kristanove] se že zdaj zavedajo, da njih firme ne vlečejo, zato so na svoje glasovalne listke napisali le ime »Združena delavska strokovna zveza Jugoslavije«, nosilca te liste g. Franceta Svetka se pa niso upali natisniti. To je dokaz, da se zavedajo, kako delavstvo tega demagoga ceni.
Iz mnogih krajev pišejo delavci o goljufijah. Nikakor ni mogoče vsega popisati. Povsod se volilne kuverte takoj pri razdeljevanju zopet pobirajo, samo podpisati se mora vsak voli-lec, da je kuverto lastnoročno zalepil, potem pa mu jo vzamejo nezaleplje-no. Če bi nič drugega ne bilo, že to je dc^olj, kajti v vse take kuverte pridejo potem kristanovski glasovni listki.
Samo en slučaj naj bolj natanko popišemo.
Anton Šušteršič, mizar v ljubljanski pivovarni Union, bivši komunist in sedanji kristanovec, je prinesel iz Unionske pisarne glasovnice v delavnice, zahteval od delavcev, da se podpišejo in pobral nezalepljene kuverte zopet nazaj. Če so se kje obotavljali, jim je rekel, da so že po vseh delavnicah podpisali in da oni potem tudi ne bodo odklonili podpisa. Tudi sodarno je imenoval, čeprav tam ni dobil nobenega podpisa. Delavci so pa le preveč ‘lahkoverni in so mu ugodili, češ, če so drugi, zakaj bi tudi mi ne? Zvečer se je Šušteršič hvalil, da jih ima že dvesto.
Nekemu sodarju, ki se ni udal, je dal Šušteršič prazno kuverto, brez legitimacije. Ko je sodar zahteval legitimacijo, se je Šušteršič izgovarjal, da jo. je pozabil v pisarni! Najbrž je pozabil v pisarni sploh vse legitimacije, tako da bi noben delavec ne volil, razen tistih, ki so mu kuverte s podpisom kar slepo vrnili in glasovali s tem za kristanovce. Kdor bi kuverto obdržal, a ne pogledal, če ie v njej legitimacija, bi ne mogel voliti — pozneje bi Šušteršič gotovo ne priznal več, da je legitimacijo pozabil v pisarni. Delavci so prevarani in nič čudnega ni, če se dajo prevarati! Izrecno mi je eden rekel: »Na tako sleparstvo ni mogel nihče misliti, zato so se mu le redki uprli! Pošten delavec pač ne pride na to, da ga bo sodelavec tako osleparil.«
Gospoda iz Delavske zbornice se dela lepo in razpošilja okrožnice, da
raznašalci kuvert ne smejo nazaj jemati, ne agitirati itd. Ali ni prišla ta okrožnica nekoliko prepozno? Kaj se delate lepe, da o tem prej niste vedeli!? Saj ste zaupnike tako učili! Saj ste od vsega početka imeli ta namen, in še zdaj, ko Uratnik že priznava, da to ni prav, še vedno dostavlja:
Sicer pa nisem pristaš popolne demokracije, ki omogoča, da bi tisti, ki nevedo, kai P Delavska zbornica, izročili to zbornico v neprave roke. Kdor je zaveden, bo volil po svoji vo-lji, nezavednim pa odrekam pravico soodločevanja.«
Tako je govoril Uratnik še 17. t. m., ko so se sleparstva že tudi »nezavednim« gabila. Med »nezavedne« šteje Uratnik menda tudi tiste, ki so jih razni Šušteršiči počakali za plotom goljufije in omamili, ker delavci v svoji preprosti poštenosti niso mogli računati na tako prebrisano sleparstvo.
Sicer je pa g. Fr. Svetek na sestanku 10. t. m. zaupnikom izrecno naročal, naj poberejo kuverte nezalepljene in še to je pripomnil zraven, da pač ne bo mogoče pomagati, če bo kdo vrnil že zalepljeno. To se pravi, če bo kak delavec vendarle zalepil kuverto, (kakor mora s svojim podpisom vsak potrditi!) mu zato ne bo mogoče vzeti glavo — žalostno, kaj?
Taki so ti poštenjakoviči! Sami Šušteršiči se tega tudi izmisliti ne bi mogli — že iz sistema se vidi, da je izhajal pouk o sleparstvu iz vodilnih krogov. Pozivam gospode, da me tožijo, prilike sem jim v tem članku dal dovolj!
Te volitve so podlo sleparstvo in nikakor ne bodo mogle obveljati. Vršiti se bodo morale pravilno, najbolje s kroglicami.
Razno.
r Trboveljska premogokopna družba je začela odpuščati delavce. Pravi, da mora omejiti produkcijo premoga, ker nima odjemalcev zpnj. Redukcija se je pričela s tem, da je bilo upokojenih večje število starejših rudarjev, ki bodo morali zdaj živeti z malenkostnimi pokojninami. Ljudje, ki poznajo razmere pri Trb. prem. družbi, pravijo, da nima skoraj nobene zaloge nakopanega premoga. Redukcija torej nima nobenega drugega namena, kakor da bo TPD skušala ustrahovati z njo rudarje, da se ne bi upirali znižanju mezd. Znižanje rudarskih mezd hoče torej doseči TPD. — Tudi, če bi imela TPD velike zaloge premoga, ne bi bila upravičena začeti z redukcijo zaposlenih delavcev in znižanjem plač. Dokazano je iz bilančnih zaključkov, ki jih je,objavila TPD sama, da ima velikanske dobičke. Zniža naj torej profit, pa bo premog cenejši, uporaba premoga večja in tako bo seveda tudi produkcija morala rasti. — Dati javnosti statistični material, s katerim bi bilo mogoče vso javnost prepričati, da gleda TPD le na profit in torej na tak način spraviti vso pošteno javnost, predvsem pa ves proletariat, v fronto proti TPD, to bi bila naloga Delavske zbornice. Ne vemo pa niti za eno samo znamenje, ki bi kazalo, da se Delavska zbornica bavi s tem vprašanjem. Gospodje pri Delavski zbornici so zaposleni z agitacijo za kristanovsko listo »združenih strokovnih organizacij«, ne pa z delom, za katerega so od vsega delavstva plačani.
r Naši shodi. Dne 15. t. m. je imel s. Leskošek shod v Libojah, na katerem je obrazložil navzočim pomen volitev v Delavsko zbornico. Delavstvo se je izreklo soglasno za socialdemo-kratično listo in je s tem obsodilo kapitalist. sorodstvo desnega in levega oportunizma. — Dne 19. t. m. je bil shod v Štorah. Na tem shodu je bila udeležba taka, kakršne že par let ne pomnimo. Prostori pri Sikošku so bili premajhni. S. Leskošek je temeljito razkrinkal vse stranke, ki se skrivajo pod raznovrstnimi firmami kot »nepolitične« in kujejo iz teh volitev politični kapital. V Štorah bo večina delavstva glasovala za edino pravo delavsko listo, katere nosilec je Miroslav Pevec. Kristanovcem nič ne pomaga več lagati, ljudje jih spoznavajo povsod. — V nedeljo (24. t. m.) bo shod v Mežici. Referiral bo sodr. Al. Le-
•skošek. Udeleže naj se ga tudi Podpečani in Črnjani.
r Volilne sleparije. 15. t. m. je uradnik celjske ekspoziture OUZD g. Veber dostavil tvrdki »Zlatarka« volilne kuverte in glasovnice. Oddal jih je zaupnikom Ivanu Svetlinu, Evst. Jegriš-niku in Fr. Ochsu. Z Vebrom je prišel tudi znani kristanovec Ciril Bohm. Kuverte so bile delavcem razdeljene brez glasovnic, zahtevali pa so, da se morajo vsi delavci takoj podpisati in oddati kuverte, ker da jih mora zaupnik Svetlin takoj odnesti h g. Korenu. Pri tej razdelitvi je naš sodr. Anton Goršek opazil, da je dobil le prazno kuverto, brez glasovnice in glasovalnega listka. Javil je to naši okrožni organizaciji <v Celju. V ponedeljek (18. t. m.) sta ss. Leskošek in Vrečer po izjavi zaupnika Svetlina ugotovila, da je dobil navodilo, naj razdeli le kuverte same v podpis, glasovnice mora obdržati doma, podpisane kuverte pa takoj zopet pobrati in jih odnesti z glasovnicami vred g. Korenu. Ss. Leskošek in Vrečer sta šla radi tega k upravitelju ekspoziture, ki se je izgovarjal, da ni dal nikomur takih navodil in da Bohm vedno zasleduje tistega, ki raznaša kuverte in glasovnice po obratih. Interesantno je, da Bohm vedno ve, kdaj se raznašajo glasovnici. — V tvornici Gafej & drug se je glasovanje na podoben način že izvršilo. — Pri tvrdki Pacchiaffo & brata Knez so od delavcev izsiljevali kristanovci podpise, češ, da gre za nekaj radi bolniške blagajne. Nekateri niti vedeli niso, da gre za volitve v Delavsko zbornico. Tudi tukaj je bil udeležen Bohm. — Pri Westnu so kristanovci priredili delavsko akademijo, na kateri je predaval dr. Tuma. Po predavanju so izvolili tri zaupni-nike. G. Westen jih je priznal. S tem so ti trije dobili polnomoč, da so dvignili za 1200 volilcev kuverte in glasovnice. Glasovnice in kuverte so , delili na shodu pri »Jugoslovanu«. Zahtevali so takoj podpise in kuverte in glasovnice takoj zopet odnesli. — V Štorah v šamotni tovarni so kristanovci vedeli, da ne bo zanje nič glasov, zato pa so izdali navodilo: vsak naj listek, na katerem se podpiše v potrdilo, da je kuverto sam zalepil, odtrga in v kuverto vtakne. Mnogi so tako tudi napravili. — To v vednost glavnemu volilnemu odboru, zlasti pa vsem delavcem, da se bodo znali čuvati socialpatriotskih in vseh drugih sleparjev.
r Aretacije komunistov. V Belgradu je bilo aretiranih veliko število komunističnih voditeljev, med njimi, kakor poročajo, tudi bivša poslanca Novakovič in dr. S. Markovič. Buržoazija se igra z njimi kakor mačka z mišjo: zapre jih, pa jih zopet izpusti. Bodisi so krivi tega različni agenti provokaterji, ki se jih nikakor ne morejo iznebiti — ali pa so v zvezi z aretacijami, kakor zatrjujejo drugi, socialpatrioti, ki bi se na tak način radi iznebili voditeljev, da spravijo zapuščene delavce v svoj tabor. Tisti, ki zagovarjajo to vest, se opirajo ^predvsem na to, da so bili zadnje dni aretirani predvsem voditelji neodvisnih strokovnih organizacij, ki v Srbiji doslej niso bile razpuščene.
je najboljša Kitna kava!
r Sodr. Bernot je za klerikalce —
tako je govoril Svetek na shodu v Zagorju 17. t. m. in morda tudi kje drugod. Da je to res, za to da ima pričo, rudarja Žlabornika v Črni. Da ne bodo uganjali še dalje demagogije s tem, borno tu povedali, kako je do te govorice prišlo. Med nekim privatnim pogovorom so nekateri sodrugi izrekli bojazen, da naše liste za volitve v Delavsko zbornico socialpatrioti gotovo ne bodo hoteli potrditi in da bi morala naša stranka v tem slučaju organizirati bojkot pri volitvah v Delavsko zbornico. Sodr. Bernot pa je trdil, da se morajo socialisti na vsak način udeležiti volitev, da varujejo delavsko samoupravo, ki je dana z volilno pravico. Bojkotirati volitve po njegovem ni socialistično, če bi našim organizacijam socialpatrioti tudi vzeli pravico do samostojne kandidature, bo rajši volil klerikalce, kakor volitve bojkotiral. Nikoli pa se o tem ni sklepalo, ker smo predobro vedeli, da bodo imeli socialpatrioti rešpekt pred našo listo. — Kako upravičeni pa so socialpatrioti očitati drugim prijateljstvo s klerikalci dokazuje to: 1. da so v prvi kuriji (pri skupini priv. nameščencev) sklenili kompromis s klerikalci; 2. da so klerikalcem ponujali kompromis tudi v splošni (delavski) kuriji, tik pred božičnimi prazniki so še ponujali klerikalcem 15 mest v delavski in 3 mesta v nameščenski skupini; 3. da članice naše stranke v Delavski zbornici niso hoteli nastaviti, klerikalca so pa; 4. da so šli pri ljubljanskih volitvah že večkrat s klerikalci v kompromis. Itd. Če bi mi samostojno ne nastopili, bi bilo pa prišlo do kompromisa tudi v splošni (delavski) kuriji. — To je prav taka demagogija kakor tista, ko so *odr. Bernotu očitali, da je bil urednik »Mira«. Pa niso mogli prinesti niti sence dokaza, zato se pa izvijali, da bi to ne bilo nič nečastnega za sodr. Bernota, čeprav so mu hoteli tudi s tem očitkom vzeti čast pred socialističnim proletariatom. Z lažjo si hočejo pomagati, ker so z resnico vedno v sporu.
r Pribičevič v Ljubljani. V nedeljo je govoril glavni voditelj samostojnih demokratov Svetozar Pribičevič, na javnem shodu v Ljubljani. Radovednežev je bilo na shodu seveda mnogo, povedal jim pa Pribičevič ni nič drugega, kakor nam pripovedujeta »Jutro« in »Slovenski Narod« vsak dan. Zapomniti pa si moramo zlasti njegovo izjavo, da je njegova stranka (SDS) vedno odločno za zakon o zaščiti države, interesantno pa je, da s shoda ni bila poslana kralju udanostna brzojavka. To je bilo pri demokratajih doslej v praksi.
Znani švigašvaga g. Rudolf Golouh se
je razkoračil in v Kristanovi Politiki izjavil, da ta list mi glasilo posameznikov, ampak on da je njegov glavni urednik in kot tak, da je odgovoren edinole »Centralnemu delavskemu svetu«. Tega pa ni povedal, kdo sedi v tem sv«tu, kdo je ta svet postavil, kdo mu je dal denar itd. Pač pa smo zadnjič čitali ,da je Kristan razlagal na shodu, kako je nastavil g. Pastorka, vemo, da je nastavil tudi druge, da tudi odstavlja in sploh, da tam gospodari po svoje. Morebiti dela to g. Kristan pod komando g. R. Golo* uha? Lahko mogoče, kajti iz izjave v Kristanovi Politiki izgleda, da je Golouh res velik gospod. Golouh je naročil Kristanu, naj prestavi Golouha iz Zveze gospodarskih zadrug v uredništvo Golouhove Politike. Tako nekako je bilo, če smemo Golouhu verjeti.
Mi pa Golouhu ničesar ne verjamemo. Golouh namreč laže, pa ne le enkrat, ampak ga že dolgo poznamo. Ne le, kakor smo pred
dvemi leti dokazali, ko je lagal o reviziji »Sloge«, pa je pozabil, kako smo ga prijeli za jezik in pogreva tisto laž zopet v Kristanovi Politiki, Ne le tako, on laže tudi kvalificirano. On je bil tisti smešni poslanec, ki je na kongresu 1. 1921 edini nastopil za strankinega tajniku, ko ta ni hotel povedati imena tistega umazanega poslanca, ki stranki ne le ni plačal prispevka, ampak miti predujma 5C00 K jš še ni povrnil; delegati so hoteli vedeti za ime, tajnik je pa hotel preko kon-gresovegu sklepa, da se da vsem umazancem rok in šele potem naj se objavijo njih imena, če ne bodo storili svoje dolžnosti. Edini Golouh je takrat zagovarjal tajnikovo stališče in delegaii so iz tega spoznali, da se je izdal, da je baš on tisti. In še pozneje tudi ni plačal in je bilo njegovo ime kot tako res objavljeno. Ko so pa začeli vi tiči gonjo proti »Slogi« ,je bilo naše potrpežljivosti konec in 'izročili smo zadevo advokatu. In veste, kako je ta poštenjak odgovoril? Pravd, da tistih 5000 K ni prejel kot posojilo, ampak povračilo stroškov pri agitaciji in za dokaz navaja, da ni podpisal menice! Če Židje tako delajo, pravijo ljudje, da so čifuti, če pa soc. poslanci tako delajo, kako jim bomo rekli? Nič posebnega! Golouh ni čifut, ampak urednik »Del. politike«, kakor je g. Pastorek glavni upravnik, g. Svetek glavni agitator, g. Kristan pa glavno zahrbtje tega liista. G. ikomvi-nist Sedej pa je le urednik in kot urednik tega lista ima pravico govoriti, da je urednikov poklic — lagati. Tožbe radi teh očitkov se vlagajo proti Zvoniimiiru Bernotu, ki se upravičeno razburja, če pišejo in govorijo o konkurzu »Sloge« tisti poslanci, ki so skupaj dolžni stranki .nad lOO.COO K iz tistih časov, ko je bila krona več ko zdaj dinar. Delavci so morali za te umazance plačevati, zdaj se morajo pa z naporom vseh sil boriti proti sleparstvu, s katerim se ti umazanci skušajo obdržati pri koritih Delavske zbornice.
Kons. društvo za Slovenijo ni v konkurzu, člane pa izgublja stalno. Pri »Slogi« je narobe. Glede likvidnosti bi bilo pa še vse drugače In še nedavno so korunovci razlagali, da bi bilo Kons. društva takoj konec, če bi Kristanova banka odpovedala kredit. Ali se razumemo? Pri tem pa »Sloga« ni nikdar prodajala klobas po 10 Din, ki bi jih kupila po 4, kakor ste delali pri vas. In vendar je »Sloga«, odkar je v konkurzu, odplačala Warletzu že eno petino dolga. V kratkem bo že zopet toliko. Če bi pa naši ljudje napravili v Kons. društvu tauo, kakor ste vi s »Slogo«, bi bila »Sloga« že davno velika, vaš# zadruga pa ne le v konkurzu, ampak tudi na bobnu. A mi vašemu zgledu ne bomo sledili, tako umazano gonjo prepuščamo vam.
r Značilna izjema. Za volitve v »Delavsko zbornico so izdale vse stranke, ki Jkandidira-jo, svoje glasovnice, ki se pri vseh glasijo: glasujem za listo, ki jo je vložila ta in ta organizacija in katere nosilec je ta in ta. Edino socialpatrioti so napravili izjemo, njih glasovnice se namreč glasijo: glasujem za listo združenih strokovnih organizacij — nosilca liste, Svetka, 4)a ne omenjajo. Dobro se zavedajo, kako »privlačno« silo ima to ime med delavstvom, zato so ga sami zatajili!!
Po večkratni smrti se je naša stranka
Kristanovcem zopet prikazala. Torej se čudeži še godijo! Kristanova Politika piše o nas, da so »Bemotovci v Trbovljah sklenili« iti z njim skupaj v volitve, enako tudi na Vrhniki, tam so »delavci Bernotove struje silno ogorčeni na svoje vodstvo.« Itd. Torej smo zopet vstali od mrtvih in pomagamo Kristanu do zmage. — Zraven pa pravijo, da je naša lista neveljavna. I gotovo, če smo mrtvi...
r Za šalo in za res. Če prosi podjetnik, da bi smel vzeti v službo ali pa v službi obdržati delavca, tujega državljana, se mora vse-sti in napisati prošnjo, ki roma potem od Poncija do Pilata. Na tej poti jo dobi tudi Delavska zbornica, da se izjavi, Če in zakaj zaposlitev dotičnega delavstva priporoča ali odklanja. Preden se izjavi, mora vprašati državno posredovalnico za delo, če je kaj delavcev-domačinov tiste stroke nezaposlenih. Pravilno bi bilo, da bi vprašali tudi strokovne organizacije. Da so se koruzni socialisti že večkrat trudili, spraviti kakega neljubega jim delavca čez mejo ali pa ob kruh, ker mu drugače niso mogli do živega, nam nL_treba še posebej pripovedovati. Udarniške metode socialpatriotov so splošno znane. Vse drugačna pa je ta branža, ka-
dar gre za delavca, ki ni — delavec. Z jezikom so n. pr. celo antiklerikalni gromovniki, kadar jim boljše kaže, pa znajo stisniti rep med noge in se potuhniti. — Nekje na -.ajerskem živi bogat nemški aristokra Pravijo, da je knez. Na svojem gradu ima dvornega kaplana, ki ni naš državljan, da mu izprašuje kosmato vest in daje, kakor se spodobi, odvezo v nebesih in na zemlji. Nekomu to ni bilo všeč, pa je naznanil zadevo državnim oblastim, od koder so pisali, da mora- kaplan zapustiti našo državo. Knez se je v skrbi za svojo grešno dušo 'vsedel in napisal prošnjo, ki je priromala tudi v Delavsko zbornico v Ljubljani na Poljansko cesto. Ravnatelj zbornice, g. Kopač, prileten gospod in star »narodni borec« je urnejše kakor takrat, ko je bil še narodni poslanec — .oj, od tega je že dolgo, oh, kje so tisti lepi časi!... — je torej urno skočil na noge, če ne na »tramvaj«, pa je odnesel prošnjo v škofijski dvorec, kjer imajo kaplani svojo strokovno organizacijo. Pri državni posredovalnici za delo ni bil noben »Ilofkaplan« prijavljen kot brezposeln. V škofijskem dvorcu so povedali, da je na Slovenskem veliko pomanjkanje delavcev, pardon, duhovnikov. Mi vemo, da »Slovenec« in »Domoljub« vedno tarnata, kako slabo da se duhovnikom godi na Slovenskem, v Del. zbornici pa tega ne vedo. Knezovo prošnjo so rešili tako, da naj tisti kaplan kar ostane, ker je na Slovenskem premalo duhovnikov. — Še to torej naj pride v zgodovino dosedanjega resnega dela sedanje Del. zbornice, ki je bila, kakor se nekdo v »Ujed. železničarju« sam hvali: vedno na višini položaja.
r Kakršen je terorizem povsod, res ni varno pošiljati kuverte kar tako. Zberite jib na varno mesto, dogovorite se s sosednjimi organizacijami in pošljite skupno v delavske centre, ki so bližje proti Ljubljani, od tam jih bodo pa naši sodrugi železničarji spravili v Ljubljano. Po pošti nikakor ne pošiljajte!
Naši zaupniki naj gredo in podpisane kuverte poberejo od delavcev, to je dovoljeno. Nikakor pa ne smejo koga siliti, da bi jim kuverte oddal. Agitirajo naj agilno za našo listo, vendar pa ne smejo nastopati teroristično ali izvabljati kuvert z zvijačami in goljufijo. Poskrbijo naj, da bo dobil vsak volilec tiskani glasovalni listek za so-cialdemokratično listo.
Glavni volilni odbor ne sme dobiti nobene podpisane kuverte pred 2. februarjem, krajevni volilni odbori pa sploh nimajo pravice sprejemati kuverte.
KJE SB ' KUPI?
Le pri tvrdki >
Josip Mij
iGRircNER Ljuhliana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Najboljši ši alni slroj za loribinsko ali obrtno rabo, < «»lovno zn«i* ib /.nt:nl> GrilKner • Adler - Phbnix.
Istotam oosumezn« dele 10 8'r- ie in f»o lesa, igle, olje, jermei a, p»*evmal*ka.
Pi<uk o vezenju na droj brexp ačen I Večletna garancija I N< vel kol N« malo I
Dopisi.
TRBOVLJE. 10. januarja je bil pri nai shod. Vršil se je na dvorišču ge. Pravdi-čeve, sklicala ga je pa opozicija bivših neodvisnih, tistih, ki so uvideli polom, v katerega so zašli s kompromisom, katerega so naredili s kristanovci za obč. volitve. Postalo jim je neprijetno, ko so opazili, da jib zavedni rudarji zapuščajo in pristopajo k novo ojačeni Jugosl. soc. dem. stranki in Kmetsko del. zvezi. Sklicali so shod, da se
»Pod lipo“ in še marsikaj
(Da se ne pozabi!)
Če je pri nastopu podliparskih »kroni-čarjev« zamižal on na eno oko, zakaj bi si pa podliparji ne dali zavezati obeh očes, ko nastopi on, Tone Kristan, da pobije s svojo fračo Goliata — slovensko delavstvo! Kocmur je včasih rekel: »Enookec je med slepci kralj.« Kdo pod lipo je kralj in kdo slepec, uganite! Včasih naletiš na slepca, ki zavida sotrpinu — hromcu na nasprotneir vogalu hiše, ker ima več uspeha nega on, slepec. (So slepci, ki vidijo.) V podliparstvi. je kakor v tisti povesti o slepcu: kako je hromeč tekel za mutcem, ki je na vse grlc kričal na pomaganje.
»Naprej je zadudljal »Šramel tercet«, čim je bilo te špasne muzike konec, je na stoPu glavni junak s harmoniko lastne kon strukcije na vse glase in base. Meh se je napi umi, zabobnelo je in zagrmelo da nikoli tako. Akustika pod lipo pa ni kaj prida za take vrste Pr°dultcijo: je preveč na vse strani odprto in zelena trata ne daje prave resonance. V teatru so lepše vidi in sliši. Teater pod lipo je pa tako, tako.
Take misli in občutke vzbuja čitanje »Vzrokov in še marsičesa«. V trgovini je po meščanskih pojmih špekulatjvnost sama ob sebi razumljiva, v kritiki bi se pa Se najbolj buržujski zgodovinar branil očitka, da so njegova dela špekulativna. Zgodovinar,
tudi tisti, ki le pravi, da je zgodovinir, mora biti še bolj — toda ne, to je premalo, biti mora sploh popolnoma objektiven, če hoče veljati za resničnega kroničarja. Toliko bolj, če ima namen, podati tudi svojo sliko. To je pa zelo težko, skoro nemogoče.
Splošno velja za najboljšega tisti fotograf, ki zna najbolj retuširati mozoljce, bradavicč in druge take tvore parazitarne narave. Kdor to zna, dela dober »kšeft«. »Znat’ se mora,« je rekel Ravnik, tako vsaj pripovedujejo starejši Ljubljančani. Slavni nemški slikar Adolf Menzel se je zelo zameril cesarju Viljemu, ker je njegovo ženo Avgusto Viktorijo naslikal tako, kakršna je res bila: z brazgotinami na obrazu.
Kristan pa ni fotograf, pa vendar zna. Pa še kako! V avstrijskih čitankah za ljudsko šolo — oprostite, če citiram samo te — so Avstrijci povsod zmagovali. Nadvojvoda Karl je namlatil Napoleona, Zitterer de Casa Ca-valchina, (prosim, Slovenec!) Franjo Josip Piemontezarje in še Pruse pri Kraljevem gradcu, sploh: vsepovsod same zmage. Rudolf I. je svetnik, Marija Terezija je bila najbolj krepostna žena in vladarica, Jožef II. je bil kmetijac skoraj kakor Pucelj ali Radič itd. Če bi šlo po želji takih »zgodovinarjev«, bi morali Celjani n. pr., ki so podrli Jožefov spomenik, s pekom Korenom vred v luknjo.
S tako »zgodovino« so krmili šolsko mladino. Ta sicer ni mižala z obema očesoma
kakor podliparji, ampak je sprejela vse — kar je pri mladi otroški duši razumljivo — za čisto in golo resnico. Podliparji pa spijo z odprtimi očmi kakor zajci, da jim štrlijo samo ušesa iz zeljnika.	t
Nič boljše ni bilo s poukom zgodovine v srednjih šolah. Ali je Kristan hodil v srednjo šolo, ne vem. Najbrže je, ker je včasih, tako pripovedujejo, rad latinsko citiral, kar so drugi »seve« še bolj "latinsko slišali in razumeli. Njegovi »Vzroki« so v »marsikaterem« pogledu hudo—latinski. O, on je dober retušar, ki zna zabrisati ne samo politične mozole in bradavice, ampak tudi škro-feljne in bezgavke. Le to je liudiman, da jih na drugih ne retušira rad!
Kakor se vidi, nam latinske šole niso dale posebnih zgodovinarjev, posebno ne izmed onih, ki so šli skozi retorto trgovskih učilnic. Sicer pa nam šola sama ne daje nobenega- patenta na solidnost. Dokazujejo nam to zgodovinarji — abecedarji, ki šo, če ne v drugem, pa v tem, da resnico rajši zamolčijo, nego da bi jo potvorili. Par primerov Jak. Dimnik: Cesar Franc Jožef; neki drugi: 'Avstrijska slava; Nace Mihevc: Z marelo križem sveta; Jože Kopač: Otrobi in še marsikaj. Nauk iz tega: nobena šola od otroških vrtcev do univerze ne more vzgoiiti trdnih in resnicoljubnih značajev, če v šolah uče, da je črno belo in narobe. Te temeljne resnice nam še Kristan ne utaji.
Pri šolah, zlasti univerzah, pa se malo pomudimo! — Svoboda univerz je bila vča-
sih prava punčica v očesu proletariata. Danes marsikdo pravi, pri nas vsaj: »Kaj me briga univerza, jaz sem delavec!« Tako je danes. Včasih, ni še dolgo tega, je bilo drugače. Po zaslugi izobraženih in požrtvovalnih mož. Bili so časi, ko so stali študenti z delavci ramo ob rami na barikadah. Pa tudi taki časi, da je tlak odmeval od težkih korakov delavskih bataljonov za svobodo univerz! Danes se to pri nas sliši kakor pravljica...
Kako je včasih završalo med delavstvom, če se je vlada lotila profesorja, ki ni mislil in učil po njeni volji! Ljubljana, Zagreb, Belgrad so nam gotovo bližje kakor n. pr. Gradec, Dunaj, Innsbruck, Jena. Vprašajte stare sodruge, kakšne spomine jim vzbujajo imena teh nam popolnoma tujih krajev. Imenovali bodo Wahrmunda, Hackla, Fer-rerja in druge. Vsako teh imen je zgodovina zase, ki jo starejši sodrugi dobro poznajo. Kaj je pa današnja Soc. partija Jugoslavije pod protektoratom Kristana — Koruna — Uratnika storila resnega zoper preganjanje učiteljev in profesorjev pod PP režimom? (Znano pa je, da je n. pr. Svetek na javnem shodu za časa PP režima govoril o pripravljenem vagonu'za učitelja, ki je požrtvovalen socialist in sobojevnik ročnega proletariata.) Kaj je storila? Trikrat nič! Tista limonada v »Socialistu« je bila kar tako, zaradi lepšega, figovo pero.
(Dalje prih.)
A. SR VER Za ttakarno >M«rkur< ▼ Ljubljani
izvlečejo iz godlje, v katero so zašli po zaslugi »revolucionarjev« Štuklja, Sedeja, Makuca, Hiberška, Čepelnika i. dr. Mi, člani JSDS in KDZ, pravimo, da niso zašli v to godljo le po zaslugi prej omenjenih voditeljev, ampak v glavnem po svoji krivdi. Tudi nas so hoteli imeti razni voditelji samo za to, da bd pri vsakih volitvah slepo glasovali zanje, da bi nas imeli, kakor pravijo Nemca za svoj »Stimmvieh«. In smo to tudi bili, dokler nismo slepega zaupanja v papeštvo zamenjali za javno kontrolo in prijeli sami za delo rešitve proletariata s svojimi rokami združeni v JSDS in KDZ. Zjasnilo se nam je — in' rešili smo se sugestije voditeljev. Radovedni smo, kdaj se bodo rešili rudarji pri opoziciji neodvisnih sugestije raznih Čepelnikov in drugih voditeljskih Petrov in Pavlov in kdaj bodo našli pot, ki jo ie že našlo mnogo zavednih bivših neodvisnih: v JSDS, ki edina deluje in izvršuje socialistični program, ki ga je začrtal naš veliki učitelj Karl Marks. Ne bi poročal o polomiji na shodu, ki so jo doživeli Krušič-, Klenovšek, lin drugi z Marzelom vred, če ne bi bilo »Jutro« tako zavito poročalo, češ, nobeden govornik ni mogel navzočih ogreti in kakor da bi trboveljski proletariat drvel za jutrovsko-orjunaško Žerjavovo Neodvisno listo. Na shodu je govoril najprej Kermavner, visokošolec iz Ljubljane. Govoril je o komunalnem programu in rekel, da se s 9krpucano enotno listo Kristanovih »socialistov« in bivših neodvisnih ne bo bavil, dokler se ne oglasijo drugi. Ni si bil na jasnem, kakega prepričanja je večina zborovalcev. Za njim je govoril g. Klenovšek, ki je zagovarjal kompromis, sklenjen 3. decembra za zeleno mizo, češ, saj smo se vendar združili! Svaril je navzoče pred zmago klerikalcev ali jutrovcev. Tretji je govoril neki Marzelj, ki je na dolgo in široko razlagal slabosti kompromisa. (Imenoval ga je ričet.) Dokler je govoril proti temu ričetu, mu je tu in tam kdo prikimal v znak priznanja, naši člani pa so mirno in trezno poslušali in presojevali in na govornikovo vprašanje, če pojdejo zborovalci v kompromis, je zadonelo: ne! Ko je pa govornik spremenil svojo barvo in zašel sam v ričet, da mu je brizgal v škornje, čeprav je imel precej visoke (zašel je namreč v ričet pri Delavski zbornici) so mu še njegovi pristaši opozicio-nalci pri neodvisnih, odpovedali pokorščino in nekateri so mu klicali: Ali si jo spet še ti požrl? Končno je dobil besedo naš sodrug Štruc, rudar v Trbovljah, ki je pravilno pokazal na 35-letno delovanje raznih voditeljev, na »uspehe« kompromisov, ki so prinesli toliko dobrega, da so razni voditelji za delavske žulje obogateli, proletariat pa razgnali na vse vetrove, ker so se bali, da bi segel proletariat sam v parlament, prav tako pa tudi v konsumna društva in druge organizacije. Na kristanovsko iniciativo so nas razgnali, danes bi nas radi pa zopet pod njegovo komando »združili«. Ce so knsta-novci bojijo zmage klerikalcev, nastane vprašanje, kdo bo tega kriv. Odgovor iz mase: koritarski kompromisarji! Naši člani so jih spoznali, kdor s*e ni hotel ukloniti javni kontroli, je moral oditi, kajti mi ne odstopimo od programa niti za korak, to se pravi: ne gremo v kompromis, mi gremo v volitve samostojno, kdor hoče javno kontrolo nad delom v parlamentu, občini in v Delavski zbornici, naj glasuje za socialdemokrati eno listo. Marzelj agitira za ričet v Delavski zbornici, naš govornik, sodr. Štruc, se mu čudi, zakaj se ni magnatov pri Delavski zbornici dotaknil niti z besedo, čeprav so sedanji komisarji v Delavski zbornici izključili neodvisne organizacije iz registracije Delavske zbornice v Belgradu, kjer torej neodvisni niti kandidirati ne bodo mogli po krivdi socialpatriotov. Mi smo dosledni, tudi pri volitvah v Delavsko zbornico nečemo paktirati z agenti kapitala! Množica je z glasnimi živio klici odgovarjala, zato je pri nas kompromisarska lista položena na mrtvaški oder. — Rudar.
Dragoceno darilo za vse
ljudi nam daje mati zemlja v zdravilnih zeliščih, katere rodi v naš blagor. Iz takih koristnih zelišč je sestavljeno že 27 let prl-
TRBOVLJE. Delavec, dobro premisli, kdo naj zusiopa tvoje interese v Delavsko zbornici — lavno zuaj sem premišljeval, ko sem čital »Del. klil ust«. Kadi uezasiisauo reakcionarnega volilnega reda, ki so ga skovali sociaipaauoti sporazumno z demokratarjv žerjavuvci m raui grdega izdajstva, ki so ga izvršili stUK.eij, AlciKue in Sedej nad revolucionarnim deiavstvom, skupina okoli »Del. km. lista« pri ten volitvan v Delavsko zboi-nico ne bo mogla samostojno in po volji svojih pnstasev nastopiti. Težko mi je razumeti »i>el. km. list«, ki obsoja dosedanje delo Delavske zbornice in daje dosedanjim njenim od vlade imenovanim komisarjem nezaupnico — obenem pa agitira za listo sedanjin gospodarjev Delavske zbornice — socialpatriotov in s tem torej preklicuje, kar o ujm slabega piše. To ni dosledno, pa tudi resno ml Le agitiraš zanje, odobravaš tudi sedanji reakcionarni volilni red in vse drugo ! S tem ti je všeč, da kandidirati ne smeš v Delavsko Zbornico po svoji volji, plačevati pa smeš. Voditelji pri »Del. km. listu« se sklicujete na to, da boste imeli kontrolo v Delavski zbornici. Ni kontrole, kjer vlada tajna diplomacija, ki ne trpi nobene kontrole nad seboj. Kapitalistično sorodstvo pa vlada s pomočjo tajne diplomacije in bo z njo obvladalo tudi vas. Kako morete agitirati za listo ljudi, ki imajo višjo zaščito nad seboj, ne samo finančno od Kristana! V članku, v katerem pišete, da je bil s. J. Žor-ga aretiran v Trbovljah, češ, da je imel tajne sestanke, pišete tudi, da je Krušič kar pihal od jeze, ko je uvidel, da pri obč. volitvah ne bo skupne liste in da je žandarme-rija njegovo jezo razumela, Žorga je bil pa aretiran — pa kljub temu še agitirate za so-cialpatriote, ki se imenujejo »združene delavske strokovne organizacije.« — Ce opazuješ volilno gibanje v Trbovljah, slišiš povsod delavce, tudi take, ki pravijo, da gredo v volitve skupaj s socialpatrioti, kako sprašujejo, čemu se volitve ne vrše s kroglicami kakor pri parlamentarnih ali obč. volitvah. To je znak, da je delavstvo prisiljeno priznati, da je volilni sistem, ki ga je uvedla najbolj reakcionarna meščanska stranka, pravičnejši, ko oni, ki so ga sklenili ljudje, ki se drznejo imenovati se socialiste, so pa socialpatrioti, ki so vložili listo »združenih strok, organizacij in katere prvi kandidat (nosilec liste) je znani Fr. Svetek. In v zvezi s tem se kar vprašajmo: kdo ustvarja torej med delavstvom orjunaše, klerikalce, brezbrižnlže itd? Uratnik pa si upa v Trbovljah na shodu razlagati zgodbo o sedmih palicah, kako da so močne, če so skupaj zvezane, vsaka posebej se da pa lahko zlomiti. Na članskem sestanku 14. t. m. svojih ljudi je pa pozabil na svoje razlage, ko je zahteval: ločiti se morate! Iz ene organizacije sta nastali dve — torej kdo razbija? Taki ljudje -ne spadajo v Delavsko institucijo, kakor je Delavska zbornica. Kajti oni pravijo: Kdor ni v naši organizaciji, nas nič ne briga — to se pravi: najprej plačaj za našo organizacijo, potem bom pa napravil kak korak zate kot predsednik II. rudarske skupine ali delegat Delavske zbornice. Tako je napravil Krušič s kočevskimi rudarji. — Delavci, druge pomoči ni sedaj, kakor da vsi do zadnjega protestiramo proti takim metodam s tem, da niti eden ne glasuje zanje! — 0 klerikalcih ne bom razlagal, ker jih že predobro poznamo, da skrbijo samo za naše duše in za svoje trebuhe. Orjune ne bomo pozabili, ker ima z delavsko krvjo zaznamovane roke s Fakinovim umorom. Glasujmo za socialpa-mokratično listo, ki sta jo vložili Kmetsko-delavska zveza in Unija stavbinskih delavcev in katere nosilec je rudar Miroslav Pevec. — DHber opazovalec.
HRASTNIK. Kdor ima oves in bič, lahko vlada. Oves da zobati svojim osličkom, ki jih potem zapreže v svoj voz. — V svoj voz je zapregel Kristan Pastorka, tistega Pastorka, ki je z nami iskal pravico in se bodril za poštenje, bojeval se je z nami proti Kristanu in njegovi politiki in proti korup-
ciji v delavskih ustanovah. Pastorek je na agitacijskem potovanju za Kristanovo »Delavsko politiko« posetil tudi našo dolino. O mnenju, ki ga ima tukajšnje zavedno delavstvo o njem, se je iz pogovorov z našimi so-drugi lahko prepričal, saj je sam izjavil, da nima ž njim nič več govoriti. Drugo delavstvo pa, ki bolj oddaleč opazuje dogodke v naši stranki in drugod, pa pravi: poglejte jih, vsi so enaki, za koritom se rinejo drug za drugim. Za skledo leče prodajo svoje prepričanje. Znano je, da diktirajo človeku včasih skrbi za kruh taka dejanja, ki jih drugače ne bi zagrešil. Znano pa je tudi, da so med zavednim delavstvom taki, ki so sli s trebuhom za kruhom rajši v tujino, kakor da bi za skledo leče prodali svoje prepričanje. Res je, tudi težka zma skačejo, če se vrtijo na površju rešeta, ampak v kot med pleve pa le ne zletijo. Značilno je, da zatrjujejo vsi odpadniki, da so dezertirali iz stranke same radi sodr. Bernota, ki da je tak in tak. Na bom sodr. Bernota branil, jasno je, da se sam ne strinjam vedno z njim, kam bi pa stranka prišla, če bi vse enemu prikimavali, pribiti pa moram, da je s. Bemot toliko značajen, da ne mara ovsa, kateremu so drugi gnojili, čeprav mu je bil tudi ponujen, temveč vztraja rajši z nami v revščini. Ni ga sram tega, sram pa naj bo tiste, ki si na račun delavskih žuljev redijo svoje trebuhe. — I. Prodner.
HRASTNIK. 11. t. m. je Svetek na članskem zborovanju kemičnih delavcev sledeče priporočal: glasovnice za volitve v Del. zbornico bo prejelo podjetje, ki jih bo oddalo zaupnikom, zaupniki jih bojio razdelili med delavstvo, delavstvo naj bi prejem potrdilo s podpisom in naj bi takoj prazne kuverte vrnilo zaupnikom, zaupniki pa naj bi prazne (bele) glasovalne listke zamenjali s tiskanimi: glasujem za listo zdruzenih strok, organizacij. (Op. ur. To je zelo wo! Naši sodrugi naj zato napišejo točen zapisnik, kako je Svetek dajal navodila, priče naj zapisnik podpišejo in pošljejo centralnemu tajništvo JSDS.) Naglašal je Svetek tudi, da nai bodo delavci kateregakoli pol prepričan a, klerikalci, demokrati, orjunaši ali karkoli, samo v Delavsko zbornico naj volijo tako,	kakor	on priporoča.	(Razredni
boj i)	Ni	pa	razložil delavcem proraču-
na tudi ne, da je tajnik Delavske zbornice, Uratnik, prosil uredništva vseh ljubljanskih listov, naj proračuna ne priobčijo, tako da delavstvo	ne	ve,	kaj ste napravili	z fhilijoni
dinarjev,	ki	jih	je delavstvo za	Delavsko
zbornico plačalo. Kaj ste doslej naredili dobrega za delavstvo, ko ste imeli Del. zbor-nico popolnoma v rokah? Dobili ste jo od demokratarjev za plačilo socialpatnotstva, niste pa prišli med nas iz zbornice vse doslej, ko so vaši stolčki v nevarnosti. In zato prihajate med nas, ne da bi nam utrdili razredno zavednost, samo po glasove prihajate. Delavstvo naj dobro premisli, konju bo oddalo svoj glas, če so vam z zvijačo kuverto z glasovnico izvili iz rok, zahtevajte jo nazaj od Kristanovskih, Žerjavovih in klerikalnih zaupnikov, kateri vam jo je pač eventualno vzel! 2. februarja se začno sele prave volitve. Premislite torej vsi dobro, ali boste volili klerikalce, ki vam obljubljajo vse dobro _ šele na onem svetu, na tem svetu pa zagovarjajo privatni kapital, ali orjuna-ško listo, ki se imenuje neodvisno in ki jo poznamo po dogodkih 1. junija 1924 v Trbovljah, ali boste volili socialpatnote in laži-komuniste, ki jih priporoča Svetek — a« boste volili listo razredno zavednih delavcev katere nosilec je rudar Miroslav Pevec, kandidat pa tudi naš hrastniški sodr. Dom-šek! — Nekdo, ki vse sliši.
Iz stranke.
Javni stalni naročniki »Napreja«. Filip Srotič, rudar, Črna.
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz 16. januarja 1926 Din 0029.95> F. H. prebitek
Florjan Stanovnik, Jesenice V. Požar, Cerklje Jos. Ličen, Ljubljana Franc Obolner, Trbovlje Lovro Žlak, Trbovlje Jože Pilih, Celje
Din 0029.95	
Din	9.—
Din	10.—
Din	10.-
Din	2.—
Din	5.-
Din	*.—
Din	lo.—;
Skupaj Din 6080.95 OBRAMBNI SKLAD.
Zadnji izkaz dne 24.	dec. 1925	Din	614.25
Jože Pilih. Celje	jjin	5._
Neimenovani peki v	Celju	Din	12.25
Ivan Bizjak, Krško	\ Din 20.________
Skupaj	Din	651.50
Socialistični koledar na leto 1926 je dosegel letos 25. leto izdaje. Ima praktično in poučiio vsebino. Je lepo in trpežno v platno vezan s platnenim žepkom in .cevko za svinčnik. Stane samo 12 Din. Zamudniki, naročite ga takoj!
Organizacije in zaupniki naj za prodane koledaje takoj obračunajo. Pošljite kupone za zavarovance! — Denar pošljite po nakaznici na naslov: Iza Prijateljeva, Ljubljana VII., Mali dom 49.
GARANCIJSKI SKLAD.
Zadnji izkaz 9. januarja 1026 Din 2943.85 Med tem nabrano	Din	300.—
Skupaj Din 3243.85
22. I. 1926.
2400.
Galanterija!
ter modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi najugodneje pri
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Na malo!
90.
_	.	,	posebrto
vr imeren za uživanje z ali smetano bet
ljubljeno domače sredstvo: Fellerjev blago-dišeči »Klsaflujd«. Kakor že v času naših dedov, tako se hvali tudi sedaj kot zanesljiv ublažitelj bolečin pri reumatizmu, v križu, v trganju v udih in glavi, ter pri zobobolu. Odlično služi pri utrujenosti in onemoglosti krepi in osvežuje mišičevje in živce, ter
k*ljubuje hladnemu zraku. Pomešan z vodo je prijeten za grgranje, za vrat in grlo. Iz-, vrsten kosmetikum! Odznotraj in odzunaj je močnejši in večjega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din., 12 dvojnatih ali 4 spe-cijalne steklenice za 99 Din., 36 dvojnatih ali
12 specijalnih stekleni? za 250 Din že Obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju 'lekarnar Eugen V. Feller v Stu-bici Donii, Elsatrg 252, Hrvatska. Posamezne steklenice »Elsafluida« pa se- po reducirani ceni 9 Din dobe v vseh lekarnah in sorodnih trgovinah.
Kupujte pri tvrdkah« ki oglašajo v našem listu!
matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudo It Radovan, tapetnih, Ljubljana
Kr«kov trg 7 (poleg Mestnega doma)
Razširjajte
in oglašajte v edinem proletarskem listu v
Napreju!"
UČITELJSKA TISKARNA
ijiihijana — Fruidikaiuka ulica Stev. O
mililuT— ■■dhrap« ■ om«|«sio mmwmmm»
Tiskovine
m	N««**	*■ mndm. Mj»o<Ura*ji* plakate trn vabila n vaaaBa*
teta* —ID« n *	aradba sa tiskanj« iaaopteov. kajig. kroter Hi
STEKKOnPIJA	LITOGRAFIJA	orne
r nririn+a ll Telio in predno nakupite manufahturno blago, iv SO [ Or 0ET6 v 16 le mogj[e jn 76nske izgotovi ene obleke, dIbščp,
suknje, odeje, srajce, si oglejte velikansko zalogo blaga in izdelkov
„PR| AMERIKAKCIT - Glavni trg - pri farni cerkvi.
Tam se prodaja najceneje, ker ima lastno tovarno Oblek« moška štofasta od Din 350' naprej. SPECIALITETA; Moška obleka, po meri na<ejena, zajamčeno pristna volna samo Din 550’—. Cajgaste moške hlače, močne od Din 45>— naprej.
Barhant, flanela in vse drugo blago po najniiji ceni. Velikanska Izbira moških In ženskih Stofov.
Oglejte si
_Pri Amerikancu*, Celje, Glavni irg 10 (pri farni cerkvi).
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev i5
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ■■■- velikosti po najnižji ceni.
l*i*jit«ljlM la odgovoru «r«kd»t IZA PRIJATELJEVA (v trnem tovr. odbora S8J la KDZ).