488. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 5. maja 1913.
■	rmii-Bi:	iia.1—rTnnrrrpgr—G^gaiu!! L"!#' ju.
Leto H.
Posamezna številka 6 vinarjev*
.DAN* izhaja vsak dan — tndi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondejjkih pa ob 8 uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v noravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno g 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se ,a	pošilja	upravništvu.	s*
s:	Telefon	številka 118.	:n
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
!B	Uredništvo in upravništvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št.. S.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana :n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju jo-r.:	pust. — Za odgovor je priložiti w mko. :
n:	Telefon	številka 'IR.	:•
Mučna tišina.
Avstrijski narodi so preživeli nekaj dni polnih negotovosti. Mučena tišina je vladala nad vso javnostjo. Vse je pričakovalo novih po-jročil: Kaj je novega z Dunaja? Kaj pravijo v Londonu.
Ko je bil v petek odpovedan ,kroiiski svet. smo si nekoliko oddahnili. Vedeli pa smo vsi, da s tem vprašanje še ni rešeno.
Članek V. temeljnega drž. zak. 'z dne 21. dec. 1867 določa, da je cesar vrhovni poveljnik cele armade in da on odloča za vojno ali za mir. Avstrijsko časopisje je imelo letos parkrat priliko hvaliti miroljubnost avstrijskega vladarja — in v tej miroljubnosti je bilo še zadnje upanje, da se ohrani mir. Ako tudi to upanje pade potem pridejo lahko viharni časi.
Pisalo se je, da se ne misli rešiti le eno vprašanje — ampak cel kompleks vprašanj, ki ga tvorijo danes sporne točke na jugu.
Izkušnja nas uči — videli smo to tudi v balkanski vojni — da vsaka izprememba prinese s seboj nešteto novih sporov. Kadar se podira kaka stara stavba se naenkrat pokažejo tudi sosednje hiše v drugačni podobi. Tako je tudi pri izpreminjanju državnih mej.
Kakor hitro je padla stara Turčija. takoj je nastalo na kupe zamotanih vprašanj, ki so po dolgih krizah pripravile sedanji položaj.
Bojni bog je nekak malik, ki ga molijo narodi; sedi ponosno na svojem prestolu in zapoveduje množicam.
Poleg bojnega boga, pa je tudi »bojni vrag« — ki divja v človeštvu in ga hujska na boj. In zdi se kakor da je bojni vrag obvladal vso Evropo in jo navdahnil s svojim uničujočim duhom. Kakor črna pošast se plazi in omamlia množice, ki hočejo boja, boja. boja____
V mučni tišini zadnjih dni je lahko marsikdo videl grozno sliko bodočnosti ako bo bojni vrag premagal Evropo.
Ko bi pri tem imelo govoriti Ijdstvo, n. pr. da bi se glasovalo, ni dvoma, da bi bila velika večina za mir. V Avstriji bi bili vsi slovanski in tudi neslovanski glasovi za to. da se vse mirno poravna. Toda ljudstvo o tem nima besede.
Oni, ki tvorijo temelj države in potrebujejo miru, da rešijo sebe in svoje, pri tem ne pridejo do besede.
V	težkem pričakovanju so čakali novih poročil.
Te dni pade odločitev — se je slišalo — in obenem so se raznašale razne novice.
Nizko se je zamračilo nebo in nobeden ni mogel kaS gotovega povedati. Pod pezo te negotovosti smo čutili tem bolj, da je sreča na-
rodov v jasnih mirnih časih, ko vlada red in mir — pravica in svoboda.
Rast germanizacije.
Maribor, vel. trav. 1913.
»Die Besiedelungstatigkeit der Siidmark in St. Egydi«. Pod tem naslovom so se bavili v zadnjih dnevih nemškonacijonalni listi z močjo, rastjo in vspehi ponemčevalnega dela »Sudmarke«. Zaslug za te spise, si je največ pridobil dr. Janeschitz, sin slovenskih starišev. ki pa danes igra kot tak zelo žalostno vlogo nemškega idealista, kajti njegov članek naj ima namen, ublažiti napetost ki danes vlada med >>Siidmarko« in »Heimstattoin«. Obe ti germanizato-rični organizaciji sta si nekam v laseh in sicer radi »konkurence«, ki jo delate druga drugi.« Znano je. da naseljevanje »Sudmarke« po Frais-sovem receptu, ni imelo onega vspe-ha in sadov, ki so jih pričakovali pangermanski petelini v Gradcu in po Slov. Štajerju, kajti vsi stotisoči »Sudmarke«, so se izkazali še dosti preslabi. Izpodbiti Slovenstvo v Št. liju. »Siidmarka« se jev nadaljnem ustrašila lastnega otroka in izjavila, da noče več žrtvovati v oni meri. kot doslej. Njen eksponent, Fraiss, je dobil nekak »laufpass«. kar ga je pa tako vjezilo, da je s svojimi somišljeniki začel ustanavljati podružnice »Haimstatta«, ki bi naj na lastno pest inadalzevale to. kar je bila zapo-čela »Siidmarka«.
Janežič pa si seveda ne upa kar direktno na dan z nasvetom, da bi se »Siidmarka« in »Heimstatt« pobotala in za to poje najpreje hvalo »Siidmarki« in podkrepljuje ta slavospev kaj značilno s številkami.
In so le te številke vredne, da se bavi naša javnost ž njimi? Gotovo. Janežič pravi, da je »Siidmar-ka« od leta 1905. z velikimi žrtvami nastanila y Št. liju nad 40 rodbin nemških protestantov, ki štejejo do 300 ljudi. Pokupila je v teh sedmih letih celih 1500 oralov zemljišč, ki so bila po veliki večin] do takrat last Slovencev in jih oddala na že omenjene »priseljence«. To nesmiselno ravnanje, kot že rečeno, pripravilo je »Siidmarko« skoro do banke-rota in stvar je nekaj časa spala. Po občnem zboru v Salzburgu 1. 1912., pa se ie z naseljevanjem zopet pričelo. Na tem zborovanju se je kot znano, sklenilo, da bo v bodoče tudi »Siidmarka« zopet nadaljevala z nakupovanjem slovenskih zemljišč, oz. z naseljevanjem nemških kmetov, obrtnikov itd. Sklenilo se je tudi. da porabi »Siidmarka« samo za naseljevanje v Št. liju letno 100.000 K! Ta ogromna svota naj pokaže v prvi vrsti, da se »Siidmarka« ne da prekositi od »Heimstatta«. Zadnja leta se je porabilo za Št. Ilj sledeče; leta
1911. 20.000 K. leta 1912. kar celih
80.000	K, a letos v teh kratkih mesecih že celih 30.000 K! Vsega skupaj torej ogromna svota 130.000 K. Leta 1912. je bilo na novo naseljenih
9	nemških rodbin, a letos že 4, ki vse skupaj štejejo že do 64 duš! Obrtnik je med temi samo eden. vse ostale družine pa pripadajo kmetskemu stanu. Skupna velikost ravnokar navedenih posestev obsega 230 oralov. Vse to pa gre, tako trdi Janežič, Siidmarki še mnogo prepočasno in odsihmal bo še podvojila svoje sile, tako. da si v teku 10 let spravi vsaj polovico v svojo last.
So to velikanske številke in strašen je sistem, ki tiči v vsem tem. Slovenska posest v Št. liju torej vidno pada, rase pa moč nemške. Roko v roki s padanjem slovenske posesti v Št. liju pa napreduje tudi nemorala med tamošniim ljudstvom, kajti, slovenski fantje in slovenski možje so, ki popivajo v nemških beznicah Št. lija z nemškimi priseljenci in nemškimi dečlami. Iz popivanja nastajajo pijančevanja iz teh pa seveda vse preje kot dostojne stvari.
Pogreza se morala...
Ni to morda pri vseh ali pri veliki večini. Ne. do danes jih še ni mnogo okuženih, a kako dolgo bode, da postanejo?! Naše ljudstvo ima sicer ogromno množico moralne pietete, znano pa je, da je ravno morala najkočlivejša stvar in če padajo skraja le počasi stebrički, se kmalu potem začno podirati stavbe. Imamo tu torej Slovenci težak, da, človek bi skoro dejal, nadčloveški boj, kajti, vzgajati moramo začeti ljudstvo k temu, da na eni strani ne prodaja svoje grude za judeževe groše Nemštvu, na drugi strani pa, da se ne da podivjati v nravnostnem oziru. Ne moremo v tem zahtevati posameznega strankarskega dela. Dnevi, v katerih živi Št. Ilj in njegovi Slovenci so silno resni in skrajni čas ie, da vse, kar čuti slovensko, osredotoči svoje moči v eno silo in vrže le-to nezdvojeno, nezmajano štenti/Jskini Slovencem v pomoč, če ne pade Št. Iff, a za njim pade tudi Maribor. Potem pa je odprta pot daleč t]a do Save... Ironija pa je, če piše v svojem komentarju na ta Janežičeva izvajanja »Straža«, da se more Slovenec v Št. liju rešiti le z mladeniškimi organizacijami in Marijinimi družbami. Zdi se nam, da so nje gospodje uredniki zopet malo preveč v »glaš pokukali«, kajti ves dober utis prvotnega tega izvajanja gre po vodi. če človek bere. kako sl hočejo na ta način in s takimi sredstvi dobiti za res slovensko stvar zadostno, številnih pristašev. Prihranite gospodje, take reči za prihodnji predpust m, ne delajte politične reklame v teh tako zelo važnih. da, usodnih časih. Bodite še vi enkrat samo to, kar bi morali biti, namreč — Slovenci. Ce do tega spoznanja ne pridete, pade še kedaj vsa
krivda na vaše glave. Vsem ostalim Štajerskim Slovencem pa — In v prvi vrsti onim v Mariboru — kličemo: Zdramite se v zadnjih trenotkih, pošiljajte y toll ogroženi Št. Ilj svoje ljudi! Govorite ljudstvu, hodite medenj, pokažite mu, da vam je vse na temu. da ga vidite živeti — v narodni svobodi!!	Spectator.
Slovenska zemlja.
Marija v Puščavi.
Do Ruš pri Mariboru se pelješ, ali pa do Fale in potem še slabo uro peš in dospeš v krasno, divno romantično »Marijo v Puščavi«. Ta kraj, zavarovan od vseh strani po orjaku Pohorju, je kar ustvarjen v to, da si človek v pomladnem in poletnem času oddahne v čistem in svežem zraku. Čudno pa je pri vsem tem to, kako malo ali pa nič pozornosti posvečamo baš Slovenci temu kraju. Grabežljiva nemška roka nam grabi kos za kosom po Pohorju, nam gradi konkurenčna gorska zavetišča, a mi v svoji slovenski brezbrižnosti, se ne oziramo niti po tem, kar nas kar naravnost v oči bode. In kai bi se ne dalo vse napraviti v »Mariji v Puščavi«! Par podjetnikov, založenih s potrebnim kapitalom, bi našlo tu bogato odškodnino, kakor hitro bi se napravilo tukaj letovišče. Vile, par hotelov in dopomoglo bi se proti eksemplar-ju našega divnega Bleda. Tam jezero na vznožju očaka Triglava, a tu gozdno zatišje, polno osvežujočega diha pohorskih gozdov, obdano od Pohorja samega... A ne le letovišče za pomlad in po.letje, bi postala »Marija v Puščavi«. Ne, tudi za zimo bi bila lahko imeniten ren-dez vous turistom in ljubiteljem zimskega športa. K naravnim, prirod-nim ugodnostim, pa pride še druga okolnost: Velika elektrarna iirme »Bun«, ki se danes gradi pri Selnici ob Dravi, bi tudi lahko oskrbovala vso razsvetljavo, tako. da bi postala »M. v P.« kmalu lahko eno najkon-fortablejših zbirališč, skozi malone vse leto. — Na vse to se je že lani opozarjalo našo javnost tudi v »Slovenskem Narodu«, toda očividno brez uspeha, dasi je bila že takrat nevarnost, da se tamkaj nastani angleška družba hotelskih podjetnikov. Ali bi se v tem oziru res ne dalo ničesar doseči?! Kaj, ko bi poskusili naši veliki denarni zavodi, če že nočejo to storiti privatniki? Prihodnjič kaj več! Pohorec.
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* i
Dnevni pregled.
Piškavo prepričanje nemških listov. Kdo bi se ne spominjal vroče ljubezni, ki so jo gojili in izkazovali avstrijski Nemci Albancem. Kulturo, talent, viteštvo, junaštvo, politično zrelost — vse to so pripisovali Nemci Albancem v isti meri kot sebi. Zato jih je grof Taaffe na tržaškem spektaklu imenoval »Briidervolk« — bratski narod. Mažari niso hoteli ostati zadaj, zato so se podvizali, da dokažejo krvno sorodnost med Mažari in Albanci. Mi nočemo reči, da Nemci in Mažari niso imeli prav, hočemo le povedati, kaj pišejo sedaj nertški listi. »Tagespost« piše: Kakor se vidi, Albanci nimajo tiste politične zrelosti, da bi mogli tako važno vprašanje (vprašanje državne oblike) sami razrešiti.« Poglej ga Mihelna, kako piše sedaj, in kako je pisal pred par tedni, na vseh odprtinah se cedeč same ljubezni do Albancev. Toda zastonj, Mihel, Albanci so tvoji bratje. Protokol tržaškega spektakla hrani dokument, ki ga je doprinesel grof Taaffe.
Kaj stori sedaj Avstrija? Nemci in njihovi izborni žurnalisti so kon-statirali, da Albanci niso dosti zreli za državno življenje — toda državo in avtonomijo so jim priznale na pritisk Avstrije, Nemčije in Italije vse velesile na londonski konferenci. Kaj storiti? Prvič sedaj ne vidijo nemški in italijanski politični krogi v tem nobenih komplikacij; samo ob sebi razumljivo se jim zdi, da se Albanijo zasede (pomiri (pacificira) kakor pravijo diplomati).
Essad-paša — nezanesljiv! Koliko hvale, koliko občudovanja je. bi-
lo	po nemških listih, dokler je bil Essad paša poveljnik Skadra! Sedaj, ko je postal kralj Albanije, je pa naenkrat nezanesljiv. Zakaj? Nemcem se zdi Essad paša nezanesljiv zato, ker ni sovražnik za hrbtom Črnogorcev in ob boku Srbov. Oni bi radi, da bi Essad paša oz. Albanci napadali Črnogorce za hrbtom, Srbe pa od strani.
V	kakšen namen je bila vstvar-jjena Albanija? Nemci pravijo: »Niti Italija, niti Avstroogrska ni začela s prstolovščino albanske avtonomije radi modrih oči Albancev: temveč zato, da bi ne bila ogrožena njiju državna varnost od srbsko-ruske strani. Ker pa točasna Albanija te naloge ne more izpolniti — jo morata (nalogo namreč) vzeti v roke obe jadranski velesili«. (Tagespost).
Kaj bo delala Avstrija v Albaniji? Ista Tagespost pravi: »Avstrija in Italija bosta delali v Albaniji red in oni, ki bi se hoteli tej urejajoči roki protiviti, bosta naučili pravih pojmov o evropsk kulfuri«. (Veliko resnice v tem!!)
Iz poštne službe. Za poštarja je imenovan ekspedijent Ivan Pfeifer za Leskovec pri Krškem, za pošta-
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Borba v srcu Franca I. je trajala več minut, smrtnotežkih minut; Žileta si ves ta čas niti ni upala prestopiti, boječa se, da ne bi s tem podrla čara. ki je jemal kralju odločnost.
Borba je trajala dolgo; zakaj v takšnih položajih so minute enake uram.
Toda mahoma je ošinil Franc I. deklico s plamenečim pogledom. Vsak pomislek je bil zginil v njegovi 'duši; ugasnil je sleherni strah, zamrl sleherni glas vesti. V njegovi domišljiji so igrale samo še slike pohote, ki jo je čutil tako blizu, v brezpogojnem dosegu svojih želja. Celo gotovost, da zagreši s tem krvoskrunstvo, ga je podžigala le še bolj. Vsa njegova gladka zunanjost se je odluščila kakor rahla politura. Bil je samo še nasilni soldat. razuzdani za-vojevatelj. zver, ki se goni...
Ves prepadel je zarenčal:
»Kdo ti pa pravi, da sem tvoj
q2 g p ^
V	dalji je začula Žileta konjski topot.
Franc I. ga ni slišal.
Prijel je deklico za obe zapestji:
»Tvoj oče? ... Ali si .nora? .. Jaz sem tvoj kralj... tvoj ljubljenec sem... Ljubim te — ali me ne razumeš? ...«
Vzravnal se je kakor žrebec, kadar zasope vonj kobile.
Ona se je odmeknila, ne da bi rekla besedo; samo njegovi žareči sapi je hotela uiti.
»Ljubim te ...« je zajecljal on z gostim smehom... »In tudi ti ljubiš mene, kaj ne da? ... Ljubiš me ... povej, da me ljubiš... no! ...«
Prijel jo je krog pasu.
»Evo ga! Živ je in zdrav! ... živel kralj!«
Evo ga! Živ je in zdrav!... Živil kralj!«
Ti kriki so izbruhnili ravno v trenotku, ko je zbirala Zileta v svoji grozi poslednje moči. ki so ji še ostajale, da pahne od sebe tega samca, blaznega od strasti.
Franc I. se je okrenil, ves bled od groze.
Zagledal je vso jamo polno ljudi.
Na čelu lovcev pa je bila pritekla vojvodinja Etanpska; prijela ga je za roko in vzkliknila:
»Oh, Bog bodi zahvaljen! Živ in zdrav!... Gospoda, živel kralj!«
»Živel kralj!« so odkliknili plemiči.
Tam v oddaljeni goščavi pa so peli rogovi zmagoslavno svoj »Halah!«...
Kaj se je bilo zgodilo?.
Zenska, ki je jahala v moški obleki in s črno krinko na obrazu, je bila nekaj minut s kraljem vštric.
Mahoma pa ie spoznala pot, ki jo je ubiral Franc I.
»Vraga! Saj to je pot proti Pu-ščavnikovi skali!« je dejala in ustavila svojega konja.
Odslej je videla v vseh prizorih, ki jih je opazovala iz dalje, njih posebni pomen: kralj je ostajal zadaj, La Šatenjre pa je vlekel Zileto naprej.
Neznanka se je zagrohotala.
»Ubogi Franc!« je dejala. »Kakšno žalost mu bom nakopala s tem, da mu zabranim, storiti novo lopovščino! ...«	,
Popustila je konju vajeti in ga zagnala v divji galop. _
Deset minut nato je dohitela lovce, ravno v trenotku, ko je dospela tudi vojvodinja Etanpska in zapazila z gnevom, da manjka kralja in Zilete.
Neznanka je^ zagledala vojvodinjo in se ji približala.
»Ali iščete kralja, madam?« je dejala porogljivo.
»Kdo ste?..-« Je rekla vojvodinja osuplo.
»Kaj bi se menili za to ... Za vas sem prijateljica, ker vam prihajam povedat, da se nahaja kralj ta hip v Puščavnikovi jami, in da ni sam.«
To rekša, je jahalka obrnila konja, oddirjala naglo in izginila v gozdu.
Sto korakov odondot je snela
svojo krinko; pokazal se je lepi in mračni obraz Magdalene Feronove.
Ustavila se je. da vidi, kaj se bo godilo.
Vojvodinja ni izgubila niti tre-notka. Kakor hitro je slišala besedo Puščavnikova jama, je vzkliknila:
»Kako sem neumna! To bi si bila morala misliti!... Gospodje! Gospodje! ...«
Ob vojvodinjinem klicanju se je ustavilo kakih dvajset jezdecev in jo obkolilo.
»Gospodje,« je velela vojvodinja, hlineča silno razburjenje, »pravkar sem prejela vest. da je vrgel kralja konj iz sedla in da se je zatekel v Puščavnikovo jamo. Bojim se, da se mu je zgodila nesreča.«
„ Vojvodinja je zapodila konja v dir. sledila pa ji je vsa četa jezdecev.
Lepa Feronka pa. ko je videla, da drevi vojvodinja proti jami, se je obrnila mirno nazaj proti Fonten-bloju.
S tisto čudovito lahkotnostjo hlimbe, ki je tvorila v njegovi sirovi naturi »civilizirano stran«, je kralj v trenotku, ko je zagledal vojvodinjo Etanpsko, premagal gnev, ki mu je že stiskal pesti, ter zaklical veselo.
»Na, da, gospodje! Živ in zdrav! Pri Bogorodici, vaš kralj je videl že vse drugačne reči!...«
To je rekel kar tako tja v en
dan.
»Živel kralj!« so ponovili dvorjani.
»Na konje, gospoda, da bo ta smešni dogodek vendar že enkrat pri kraju!«
Vse je planilo h konjem.
»Ali bo vaše Veličanstvo priso-stovalo halaliju?« je vprašala vojvodinja Etanpska.
»Ne, ne... vrnimo se v grad.«
»Potem zamudiš dva halalija, Franc!« je zamrmrala vojvodinja Etanpska, tako da je slišal samo on in nihče drugi.
Franc jo je pomeril s takšnim pogledom, da je Ese. ki je bil ujel njegov izraz, zajahal h kneginji in ji dejal ironično:	v , ,
»Meni se zdi. madam, če za visi ta reč samo od njegovega Veličanstva, potem bo moral čakati se dolgo na hvaležnost, ki ste mi jo obljubili.«
»Videli bomo!« je rekla Ana z izzivajočim obrazom.
Nato se je obrnila k Žileti, ki je bila vsa bleda in drhteča se je držala le z neverjetnim naporom pokoncu;
»Skrb za gospo vojvodinjo Fon-tenbloško prevzamem jaz.«
Kralj ni slišal teh dvoumnih besed; bil je že zunaj in se je zavihtel na konja enega izmed malih plemičev z dežele, ki je zajecljal, pijan od veselja in ponosa:
»Ah, sir, kolika čast za mojo rodbino!... Nihče ne bo poslej več jahal tega konja...«
»Dajte si ga v okvir, gospod, in mir besedi!« je zaklical Franc z grobo in nervozno veselostjo.
‘rico ekspedijentirija 'Antonija Paje za Zamet, za poštna oficijanta aspiranta Orest Mareglia za Poreč in Josip Velikonja za Sv. Lucijo ob Soči, za oficijantinjo pa praktikantinja Marija Ščelc za Volosko. Mesto poštne eks-pedijentinje za Jesenice 2 dobi Mar. Brajnikova. Prestavljena sta poštni oficijant Moric Smole iz Opatije v Ljubljano 1 in poštna oficijantinja Roza Žužek iz Voloske v Opatijo, v začasni pokoj je šla poštarica Antonija Arko v Vidmu.
Majnikovo napredovanje pri armadi. Imenovani so: za stotnika nadporočnik Martin Colarič, sanitetnega oddelka št. 8, za računskega nadporočnika poročnik Josip Sajovic pri b. p. p. št. 4, za polkovnika podpolkovnik Karl Rosner, ravnatelj smod-nišnlce v Kamniku. Za stotnika nadporočnik Josip Rus domobr. pešpolk št. 27 v Ljubljani, za stotnika avdi-torja nadporočnik avditor Rudolf Walland v Ljubljani, za polkovnega zdravnika nadzdravnik dr. Leo Chussil v Ljubljani, v reseryi za nad-zdravnika asistent zdravnik Gabrijel Hočevar v Ljubljani.
V	obrambo kužnih bolezni razglašena je ravnokar postava z dne 14. aprila 1913 št. 67 drž. zakonika.
—	Pojav kake kužne bolezni (legar, 'difterija, koze, kolera, kuga, trahom, smrkavost, steklina itd.) naznaniti imajo hišni gospodarji, gostilničarji, strežniki bolnikov, zdravniki itd. takoj pristojnemu županstvu ali politični oblasti (eventualno brzojavnim potom), katero bo nemdoma vse potrebno v obrambo razširjenja teh bolezni ukrenilo po natančnih navodilih te postave. Malim obrtnikom, malim kmetovalcem, delavcem, kateri delajo proti dnevni ali tedemski plači, slednjič splošno vsem onim, kateri nimajo dohodkov v letnem znesku 1200 K in so osebne dohoda-rine oproščeni, dovoli država podporo do 60% navadne običajne dnine, ako so imeli vsled oblastvenih ukrepov v obrambo kužnih bolezni kako škodo, katero imajo v 30 dneh po izdani oblastveni naredbi pri okrajnem glavarstvu naznaniti. — Prestopke glede naznanila kužnih bolezni sme politična oblast kaznovati z denarno globo do 100K,ozirom z zaporom do 8 dni.
Otrok utonil. Pred nekaj dnevi je padel dveletni deček Jakob Logar iz Srednje vasi v neki nezagrajen studenec, ki je bil okrog dva metra širok in kakih trideset centimetrov globok in ki se je nahajal blizo Logarjeve hiše, in ie v njem utonil.
Prijet tat koles. Dne 29. p. m. zvečer je prišel 191etni dninar Pavel Cvetko iz Ihana s kolesom v Domžale. kjer je hotel kolo prodati v neki tamošnji gostilni. Orožništvo je dobilo o tem obvestilo in je Cvetka prijelo* Ta je skraja trdil, da je kolo njegova lastnina, pozneje pa je priznal, da ga je ukradel v neki gostilni v Ljubljani. Kolo ima napis »Cykrop«, sve-tiljko z oljem in zvonec. Vredno je kakih 200 K. Dolgoprstnega Cvetka je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku.
Sleparka. Te dni je prišla k posestnici Tereziji Bukovec iz Goveje-ka pri Medvodah neka neznana ženska, ki je omenjeni posestnici pripovedovala. da je njen brat. posestnik v Lanišah, nenadoma težko obolel, da leži na smrtni postelji in da jo hoče še enkrat v svojem življenju videti. Obenem je tujka Bukovčevo prosila v ime njene svakinje, naj ji posodi žalno obleko. Bukovčeva je sleparki verjela, in ji je dala dvoje črnih. Židanih rut in eno krono za
Doba treh pik v slovenski literaturi.
Donesek k zgodovini slovenskega, slovstva. Spisal Jože Jelene c.
(Konec.)
Kostanjevec in Meško sta znana; pa ta dva sta samo nevede zašla v pike. Zlasti Kostanjevec je prestavljal pike tako nerodno in neuko, kakor bi imel opraviti z obcestnimi kantoni in ne z ljukimi pikami. Meško se je pikam bolj prilagodil. Tudi vsebina njegovih povesti je precej dobro odgovarjala postulatom dobe treh pik.
Ta doba je namreč zahtevala od povesti posebno vsebino. Predvsem mora biti silovito tragična. Najbolj pogodu dobi treh pik je taka povest, v kateri se opisuje zelenkast gospodič. ki mu je umrla ljubica. Ta predmet je pravzaprav od dobe treh pik zakonito patentovan. Saj se pa pri njem tudi dajo delati pike. Pomislite: Fant je bil zelo srečen, imel je ljubico — doba jo imenuje deva — in ta ljubica je irtiela »srebrn smeh, oči kakor brušena safirja.... ustne... tiste rubinaste ustne..., lase... tiste kostanjeve lase..., stas... tisti angelski stas.... glas... tisti zvonki glas... grudi... tiste bele grudi...«
—	In ta punca mora — kar se samo ob sebi razume — dobi treh pik na ljubo umreti. Fant mora biti žalosten,
pot. Nato je tujka odšla. Pozneje je šla Bukovčeva obiskat svojega brata, ki pa je bil na njeno veliko začudenje čisto zdrav. Kakor se je dognalo, je slepar ka 1873. leta rojena potepuška Katarina Jereb, ki je brez stalnega bivališča.
Nesreča v Domžalah. V soboto zjutraj se je pri navozgrajeni stavbi tovarnarja Kurchtalerja v Domžalah ponesrečil neki delavec. Padel je z odra 12 m visoko ter si zlomil nogo. Oder je bil tako slabo napravljen, da je čudo, da se jih ni že več ponesrečilo. Tukajšnji zdravnik Hočevar je bil takoj na mestu, ter ga za prvo silo obvezal, potem so ga prepeljali v ljubljansko deželno bolnico. Pripomniti moram, da je bil polir velikokrat opominjan radi odra, pa je vselej grobo odgovoril, da je še premočan, ter da to nobenega nič ne briga. V takih slučajih bi bilo potrebno, da bi se slav. obrtna oblast malo pobrigala, ter tudi nemške stavbenike videla, kako delajo. Zakai mora pa slovenski stavbeni mojster vse bolj močno oder napraviti. Kdo bode sedaj odgovarjal za ubogega slovenskega (delavca) ponesrečenca? Gotovo ta kunštni in priliznjeni »polir«.
Poskus roparskega umora. Vdova po posestniku, znana pod imenom »Pri Pirkovcu« iz Kladna pri Zireh je zaslišala dne 23. p. m. zvečer okrog desete ure v prvem nadstropju svoje hiše neki sumljiv ropot; Hitro je šla gledat, kaj je. V prvem nadstropju je našla nekega Ivana Kržišnika iz iste vasi, ki jo je prosil. naj mu da kaj jedi, češ, da je lačen. Rekel je tudi, da nese svoje čevlje na podstrešje, kar mu je posestnica tudi dovolila. Ker pa se Kržišnik dolgo časa ni vrnil s podstrešja, se je to posestnici čudno zdelo in je šla pogledat gori, kaj tam Kržišnik dela. Ko je prišla na podstrešje, je našla Kržišnika, ko je ravno spravljal ukradeno obleko na kup. Posestnica je zahtevala, naj pusti obleko tam, kjer je. Tu pa je Kržišnik nenadoma planil proti nji, začel jo daviti in jo je udaril z nekim polenom s tako močjo po glavi, da se je posestnica nezavestna zgrudila na tla. Med bojem ji je odbil tudi en prst. Meneč, da je žena že mrtva, je šel ropar v dolenjc prostore, kjer je ukradel denar, uro in še več drugih stvari. Nato je šel zopet na podstrešje, da bi odnesel ukradeno obleko. Ker jia je našel posestnico še živo. jo je še parkrat udaril, na kar je pobegnil. Posestnica, o kateri se sodi, da ne bo ozdravela, ie imela takrat še toliko moči. da ie začela klicati na pomoč. Domači ljudje so takoj obvestili o tem orožništvo, ki je začelo zasledovati roparja. Doslej se še ne ve, če ga je prijelo. Kržišnik je bil že večkrat kaznovan in je prišel šele pred kratkim iz štiriletnega zapora.
Umor petinsedemdesetletne žene. Kakor se iz Dunaja poroča, je dne 29. aprila t. 1. v 13. okraju umoril mož svojo staro teto in ie nato zbežal. Petinsedemdesetletna Amalija Kittnerjeva je stanovala skupaj s svojim bratom Ludovikom Kittner-jem. ki je živel od prosjačenja, kakor njegova sestra Amalija. Poleg imenovanih dveh je živel na istem stanovanju 25letni sinovec Amalije Kittnerjeve, delavec Rihard Kittner. Ta je bil vdovec in večkrat brez dela, seveda ne po lastni krivdi. Oba stara človeka sta živela z mladim Kittnerjem v vednem prepiru. Posebno stara Amalija je večkrat napadala svojega sinovca radi njegove brezdelnosti. Pretekli torek popo-ludne pa so slišali sosedje Kittnerje-
seveda. Strahovito začne sovražiti življenje^ Težka melanholija mu zagrne tisto mlado dušo, in tista duša se ponižuje pred triumfi melanholičnih noči..., in tiste... noči... so krvoses njegovi krepki^ duši..., krvnik mladi sreči in blaženstvu... —
Driuri pisatelj opisuje svoje nadloge na drug način. Tudi ta dobro odgovarja dobi treh pik. Ta prijatelj je zdaj star 20 let, ali pred »davnimi« leti je bil še .mlajši. Takrat je bil na vse pretege vesel, duša mu je kar vrisala, srce mu je umiralo v sreči, in pa hrepenel je. hrepenel, da se bog smilič Nekega lepega dne pa izpoz-na, da je svet sama laž in goljufija. Kajpada ga mora začeti sovražiti. Obup ga tare. da je groza, posebno v nočeh, tistih melanholičnih nočeh. Nazadnje — šele proti jutru ga sreča pa —, nemir mu sede v dušo. Le
poslušajte!
»Za daljnimi hribi zaplapola zarja ... mrtvaška... bleda... Tišina vsenaokrog... monotono ... pusto.
 V mojo dušo... trepetajočo...
ubogo... seda mir. . velik... bo-žanstven... mir tragike ...----------—
— —... Ah... bilo je... Ah
Tretji pisatelj strahovito koprni po domovini. Noče jesti, noče piti, in bati se Je. da umrje. Hvala bogu zaključi svojo povest predno pade v nezavest.
vili slabotne zaihovanje, ki je prihajalo iz Kittnerjev.ega stanovanja. Sosedje so hoteli pogledat, kaj je, toda vrata so bila zaprta. Nato so v sobo vlomili. Tam so našli v postelji staro Amalijo Kittnerjevo v mlakuži krvi mrtvo. Starko je umoril mladi Kittner, z ostrim orodjem, na kar je zbežal. Doslej ga še niso dobili.
Duhovnik izkoristil versko blaznost žene. Kakor se iz Pribora na Moravskem poroča je napadla ženo tamošnjega pismonoše Nemca verska blaznost. Nesrečni mož je odpeljal svojo ženo v zav_od za umobol-ne. Nemec in niegova žena sta bila varčna in sta si prihranila 800 K. Teh ua Nemec na nikak način ni mogel najti. Imel je sicer na sumu neko osebo, toda ni hotel s svojim sumničenjem priti na dan. Tako mn je bilo jako dobro znano, da je njegova žena pogosto šla v tamošnie župnišče in da ie vselej, ko se je vrnila domov, govorila zelo čudne stvari. Skraja sploh ni v zavodu za umobolne odgovarjala na soprogova vprašanje. Toda njeno duševno sta-nej se je polagoma izboljšalo in v nekem jasnem trenotku je Nemco-va povedala svojemu možu. da je oni denar dala duhovniku Frejtu. Pismonoša Nemec je šel torej k Frejtu in zahteval od njega hranilnično knjižico z denarjem. Frejt pa ni hotel o tem nič vedeti. Toda ko je spoznal, da bi imela cela zadeva zanj jako resne in nevarne posledice, je knjižico takoj vrnil toda ne z 800 K ampak samo s 300 K. Nemec je nato »poštenega« duhovnika ovadil sodišču.
Ljubljana.
—	Otvoritev razstave v obrtni šoli. Slovenci smo lahko ponosni na svoj obrtni stan, pa tudi na svoj obrtniški naraščaj. Ta misel nas je obšla, ko smo si včeraj ogledali razstavo vajenskih del v obrtni šoli. Otvoritev razstave se je vršila ob 11. dopoldne. K otvoritvi so prišli zastopniki vlade, dežele, šolstva in obrtništva. Razstavo je otvoril ravnatelj Šubic, ki je podal nekoliko zgodovine o razvoju obrtnega stanu in je pokazal današnji položaj obrti. Obrt je bila od nekdaj važen kulturni faktor v vsakem narodu. Obrtnik je bil kulturen delavec. Danes bije obrt boj z industrijo. Treba je povzdigniti obrt, da lahko konkurira (pri nas malih narodih ima to še poseben. pomen. Zato greši vsak. kdor greši
pvoti domači obrti). Rtivnateli Šubic
je končal svoj govor z živio-klicem na cesarja. Nato je govoril dež. predsednik baron Sclnvarz, ki je povdar-jal važnost obrti in važnost obrtnih šol. V imenu mesta je bil prisoten župan dr. Ivan Tavčar, (dež. glavar Šušteršič je bil zadržan ker se je kot edini Jugoslovan udeležil otvo-ritve razstave »Adria« na Dunaju). Po pozdravnih govorih so si gospoda ogledali razstavo, ki nudi mnogo zanimivosti. Razstava je v II. nadstropju obrtne šole. Ogledali smo si razstavo včeraj popoldne in smo se razveselili nad obilim številom obiskovalcev. Dvorane so sicer prostorne, pa občinstva se ie trlo. Posebno srednjih in nižjih slojev. Razstava obsega razne izdelke iz naših delavnic pa tudi naše obrtne šole in obrt-no-nadaljevalnilv šol. Med izdelki so tudi taki, ki zaslužijo pohvalo in kažejo nam bodoče mojstre. V^ popis razstave se ne moremo spuščati — rajši naj si jo vsak sarn^ ogleda — saj je zastonj odprta. Rečemo le, da
Četrti pa sedi v sobi in ker ga svet več ne veseli, koketira — čisto logično — s smrtjo. To takole opeva:	.
»Kaj neki vedno se mi zdi... da sem bolan.... da umiram..., da smrt prihaja v sobo mi..., da z njo zdaj koketiram... —.
Peti pikičar pa sovraži svet, ker ga iz neznanega vzroka ne mara izvoljena devica. Vzroka je torej več kot preveč, da ihti in hrepeni, da kliče na pomoč smrt. Oh, koliko priložnosti za pike! Na smrt se pripravlja s temi besedami:
...Nirvana... mehka. mrzla... —■ — Kje si? .... Kam ... Roka mi drži samokres... ... Še en pogled... Zelem hribi... sanjave tulpe... samota.. žalost... Zbogom ...----------—	Ah. .. !£------
Le malo zastopnikov dobe treh pik se je čutilo poklicanih, da se opisujejo kot srečni ljudje; seveda, ne samo navadno srečni ljudje, ampak prav nebeško srečni, ali boljše grozovito srečni. Toda ti proizvodi se jim niso posrečili. Resno svetujem vsakemu, ki jih hoče čitati, naj jih či-ta pred kosilom ali večerjo. In to zaradi ljubega miru v želodcu. Onim pa, ki nimajo kosila ali večerje, svetujem, naj si nabavijo teh produktov in dodeljena jim bo milost, da ne bodo lačni. Dobro bi bilo, da bi se povedalo našim Podpornim društvom za slovenske visokošolce, ki bi naj
v tej razstavi vidimo tudi velikanski pomen naše obrtne šole — vidimo pa tudi, da taka naša obrt lahko konkurira z vsakim tujim podjetjem.
— Nogometna tekma Ilirija: Concordia 5:0. Včeraj je bila zopet taka aprilova nedelja: dopoldne lepo, popoldne dež. Zato je bil travnik pod Tivoli moker. Obe moštvi sta nastopili takoj po 5. uri in vnel se je takoj resen boj. Dasi Concordia ni mogla upati na zmago — se je vendar odločno branila in uspeh je zanjo časten. Prvi gol je padel po prvi četrt ure, za njim je sledil drugi (desna zveza). Polovica igre je bila 3:0 za Ilirijo. Concordia tudi po odmoru ni obupala in se je krepko držala. Srednja dva najjadalca in srednji krilec so bili prav dobri. Concordia obeta še lepo bodočnost. V Iliriji so nastopili izurjeni igralci, ki so kljub spolzkim tlom pokazali lei>o igro in dobro kombinacijo. Občinstva je bilo zaradi slabega vremena bolj malo — (gotovi ljudje pa se še vedno ne morejo odvaditi, da gledajo zastonj s ceste) Kljub temu moremo biti z včerajšnjo igro zadovoljni in upamo, da bomo kalu ljozdravili v Ljubljani kot tekmeca kako zunanje društvo.
— Zanimiva preskušnja se je vršila včeraj pred Mestnim domom z aparatom »Thea«. K preskušnji se je zbralo mnogo občinstva in gasilcev, ki so včeraj prišli počastit svojega patrona sv. Florjana v Ljubljano. Preskušnja je pokazala, da aparat »Thea« res pogasi brez vode vsak ogenj, vseh gorljivih stvari in da bo radi tega potreben pri vsaki večji hiši. Občinstvo je z zanimanjem opazilo, kako je preskuševalec mahoma pogasil do 3 m visok plamen od bencina, petroleja itd. Voda tak plamen včasih celo pospeši. Zadovoljni z uspehom so se ljudje razhajali, češ amerikanci so res umni, ko celo ogenj brez vode pogase.
— Občinski svetnik Milohnoja ie računal, kakor poroča »Zarja« Mestni hranilnici 500 K, ker je kot občinski svetnik sestavil službeno prag-matiko za uradnike mestne hranilnice. Če je to res, potem je to vse obsodbe vredno in smrdi po koritar-stvu. Mandat obč. svtnika ie častna, dasi včasih trudapolna dolžnost, ki jo sprejme vsak z izvolitvijo. Kdor to častno dolžnost zlorabi — se mora zavedati svoje odgovornosti nasproti javnosti.
— Kino Metropol v deželnem gledališču. Pri predstavah ob pol 7. in pol 9. uri zvečer v torek 6. in sredo 7. mala ie razen 'drueih zanimivih
točk na sporedu najlepša zbirka slik, kar jih je bilo doslej videti: Film o kraljici Lujizi.
— Vojnozgodovinske slike iz Napoleonove dobe	(1806—1807). Glavne slike: Friderik Viljem III. izdela z ministri ultimatum Napoleonu.
— Napoleon zavrne ultimatum. — Ruski car Aleksander I. zaobljubi pruskemu kralju zvestobo. — Junaška smrt pruskega princa Louisa Ferdinanda pri Saalfeldu. —
iz bitk pri Jeni in AuerstSdtu (1806). (Napoleon pred bitko. Naskok francoske kavalerije na pruske grenadirje. Francoska artilerija obkoli bojno polje. Prusi pri Jeni in Auerstadtu staliovito poraženi.) — Napoleon na čelu svojega generalnega štaba. — Beg kraljice Lujize v Memel. — Kraljica odlikuje huzarskega poročnika Hellvviga, ki je rešil 8000 vjetnikov nat ransportu. — Pred novo bitko.
— Naskok pruske infanterije pri Eylau 8. febr. 1807. — Napoleonovo vlogo igra gčn. Hana Arnstadt s kra-
preskrbela ponatisk teh proizvodov in jih darovala svojim podpirancem. Slovenska javnost, ki sicer tako beraško podpira omenjena društva, se bo veselo oddahnila, podpiranci pa bodo na prečuden način siti!
Le enega ali dva pristaša najdemo, ki nista niti srečna, niti nesrečna, ampak presrčno naivna in pristaša Slovenske Ljudske Stranke. Eden izmed njih popisuje noč v nekem katoliškem listu tako-le:
Nočka je skopa... z božjega stropa
klati cekine... svetega Jožefa...
Svete Marije
doto prihranjeno ...
doto ukanjeno---------
skrije v vodo ... črno vodo .., na globoko dno ...
Drugi pa je opisal večerno razpoloženje na ta-le način:
Večer je ... za goro že se solnce skriva ...;
i
Zlatokrila... deva mila...
Kaj hočete več? Kdor to čita,
Kaj hoečte več? Kdor to čita, čuti. da bo treba iti spat.
Doba treh pik je obliznila seveda tudi šolske zvezke v nižjih gimnazijah in realkah; prav P°sebno pa žvrgole pike iz zvezkov zaljubljenih petošolcev. Neki vljuden profesor, na katerega sem se obrnil glede te razprave, ml je. ljubeznjivo poslal nft
Ijevega gledališča v Berlinu. — Ta film je videti samo v torek in sredo.
—	Prireditev »Domovine« v slovenskem gledališču. Nekateri so bili mnenja, da že dolgo ni bilo v slov. gledališču tako lepe prireditve, ka-ker je bila sobotna prireditev »Domovine«. Po razpoloženju, ki je vladalo v gledališču in po veselih obrazih smo sklepali, da je bilo občinstvo res zadovoljno. Kako tudi ne! Saj je bil program prav bogat in nudil vsakemu svoje. — Zanimanje za prireditev je bilo tako veliko, da je bilo gledališče razprodano. Bilo je do zadnjega kotička polno. Prva točka programa je bil: Kinematograf. Videli smo tri lepe zabavne in zanimive filme. Na to je zaigral orkester Sokola I. Za orkester Sokola I. je na vsak način lepo, da je nastopil v gledališču pri dobrodelni prireditvi, rešil je svojo nalogo častno in je žel za to takoj v začetku živahno pohvalo. Na to so sledile tri žive slike: Čez noč. Po deklamaciji se je dvignil zastor in videli smo naše malčke, kako so spali, kakor cvetke na poljani, ob njih pa so sloneli metulji. (Prva slika). Pa se je vzbudila zarja in je vzbudila cvetke. Kako lepo so se pro-budili! (druga slika). Na to pa je zasijal beli dan in cela trata je zrajala svoj ringaraja (tretja slika). Slike je sestavil slikar g. Vavpotič. Bile so res nekaj krasnega. Na to je sledil mal premor, ki so ga porabili obiskovalci, da so si ogledali buffet. kjer se je dobilo dobro in poceni krepčilo. Povsod je bilo zelo živahno. Potem je sledila burka: »Ukročen lev«. Igralci so svoje uloge prav dobro rešili. Glavne uloge so imeli gdč. Hrastova, g. Franke, dr. Korun in dr. Gosak. Manjši ulogi sta imela g. Accetto in dr. Lah. Tu in tam so bili igralci tako izborni, da so celo prizorom sledili aplavzi. Gdč. Hrastova se je izkazala kot temperamentna igralka in dobra pevka. — »Prva ljubezen« je nežna opereta, ki je zelo primerna za mlade sile. V glavni ulogi je nastopila gdč. Pipa Tavčarjeva, ki je v igri in petju pokazala, da je kakor rojena za oder. Njen samospev je vzbudil živahno ploskanje ki sta mu sledila tudi dva šopka na oder. Njen partner je bil gosp. Franke. ki razpolaga ne z močnim, pa z mehkim in nežnim glasom. Lepo so rešili svoje uloge tudi gdč. Maličeva (njena igra je bila prav dobra, glas posebno v nižjih legah lep), gosp. Accetto kot profesor je podal svojo ulogo z naravno in prikupljivo ko-miko. enako izboren je bil gosp.
Stamcar, ki se je izkazal v petju In
igri. Zbor pa je nudil toliko krasote
v	posameznosti in v celoti, da je težko to popisati. Ker nam zmanjkuje besedi za pohvalo, priporočamo vsem, da si danes prireditev ogledajo. Sobotni večer se je končal v vsestransko zadovoljnost. Konec je bil ob II. uri.
— Danes se ponovi dobrodelna prireditev Domovine ob znižanih cenah. Tudi danes bo buffet cel čas na razpolago.
— Pozor. Vstopnice za današnjo prireditev še niso razprodane in sl jih vsak lahko kupi.
— Važno. Danes po koncu prireditve se vrši kratek sestanek v mali dvorani Narodnega doma. Povabljeni so vsi sodelujoči in po njih vpeljani gostje. Na razpolago bo buffet. Na sestanku bo igral orkester Sokola I.
— Vsi Slovenci smo spoštovali Nikita junaka, ki je v najhujših časih hotel rešiti čast svoje domovine in svojega naroda zato so bili v so-
pogled proti povratku šolski zvezek nekega petošolca. Imeli so nalogo: »Kako si predstavljamo nesrečo«. Omenjeni petošolec je razrešil to za-dačo v silno krvavi tragediji, ki je imela sedem dejanj. Ker bi pa porabil preveč prostora, ako bi med besede tlačil pike, si je pomagal iz zagate na prav zvit način. Napisal je najprej celo tragedijo brez pik, na koncu pa je pristavil opazko: Med te besede naj se pametno vtakne loyo pik in 435 pomiSljajev.
Tudi ta tragedija je bila napisana v letu 1901., ko je bila doba treh pik na zenitu svoje moči in slave.
Po letu 1901 pa so začele pike nenadoma hirati. Ni znano, kaj je bilo temu ozrok. Morda se je med njimi pojavila nesloga in so se požrle, morda jih je napadla epidemija. Ali pa niso mogle odoleti zahtevam časa in so si same končale življenje.
Naj bo to že kakorkoli, glavno je, pike so umrle in le tupatam se nam še pokažejo sledovi stare sile in zdravja. Imela pa je doba treh pik to dobroto, da je za več stoletij preskrbela naše tiskarne s pikami in pomiS-ljaji in da nam je pokazala, da je tudi Slovenec lahko nesrečno znllub-Ijen.
Zato ji bordi ohrsrJen v zlat« knjigi slovenske literature časten spomin! —•
jboto ljudje opravičeno ogorčeni, ko fm je kinematograf »Ideal« pokazal črnogorskega krlja kot bolho. Nemci inaj sami take svoje dovtipe gledajo pošten Slovenec jih odklanja. JVlnogo ljudi je ogorčeno odšlo od
predstave.	, .
_ jz Bizovika. Zadnje dm smo imeli pri nas razne dogodke in nesreče Na dan 1. maja so se začele šmarnice. Pri pobožnosti pa se je vnelo na oltarju. Začel je goreti pajčolan in ie tudi pogorel. Poleg te-:ga pa še nekaj suhih cvetlic. — Dne •27. aprila je udarila strela v neko jablano sredi Bizovika s tako silo, da ,so pri dveh oknih popokale šipe. pri •Babniku in pri M. Jager. — V tretje gre rado — pravi pregovor in res se ie zgodila še ena nesreča. Korbar, naš župan in župnik Petrič sta sklicala shod pri Korbarju. Šlo je za to, 'da bi napravili novo cerkev. To bj seveda ne bilo slabo za g. Korbarja, ki bi se rad za prihodnje volitve prikupil. Pa pravijo, da mu to ne bo pomagalo. On namerava zidatt novo cerkev v Hrušici, v Bizoviku bi jo pa menda za druge stvari po* zabili. — Neki Korbarjev pristaš je v nedeljo obljubil 200 K za novo cerkev kakor da bi se dala cerkev zidati za 100 goldinarjev. Stala bo pač še nekaj grošev več in te bomo morali mi plačati. Možje v Hrušici so prebrisane glave. Župnik Petrič pa tudi za nas lepo skrbi. Lansko leto se je pobiralo za čukar-ski dom in se je res precej denarja nabralo. Potem pa so šli s tistim denarjem menda na Dunaj. Tudi nekaj lesa se je nabralo — pa »do-ma« še ne bo.
—	Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan senzacijskega sporeda »Grof Montecristo«, kateri ima veliko privlačno silo. Ker je res posebno krasno delo. Občudujejo se tudi ostale točke. Jutri »Črna grofica« Tnad. Robinne z najlepšo žensko Francije v glavni vlogi.
RAZNE zanimivosti.
Afrikanski zamorec o Evropejcih. Izobraženi afrikanski zamorec Lukanga Mukara je pred kratkim potoval po Evropi in je po svoji vrnit-
vi	v južnozapadno nemško Afriko napisal v časopisu »Vortrupp« članek, v katerem popisuje, kaj je vse videl v Evropi. Zamorec, kakor se zdi, je bister opazovalec in mu ni v Evropi .ušla nobena občudovanja vredna stvar. »Nič me ni tako presenetilo v evropejski civilizaciji«, piše imenovani zamorec, »kakor način uživanja jedi. Civilizinarni Evropejci niso ničesar drugega, kakor pravi »požeruhi«. Vse, kar Evropejec je, je tako pripravljeno, da lahko pogoltne in nobena stvar ni pripravljena na tak način, 'da bi jo bilo treba prej razgrizti. Pokazal sem nekemu možu prežvekujočo kravo in sem mu rekel, da bi bilo
S‘iko boljše, ako bi živež razgrizel o kakor krava. Zelo sem ga razjezil. Evropejci imajo poseben način krmiti živali. Prašiča zapro v hlev, jda se ne more gibati, potem pa ga silijo jesti, da bi se poredil. Taki prašiči se ne morejo preveč gibati in posledica tega je. da postanejo težji in tla se zredijo. To pa je ravno, kar hočejo Evropejci doseči. In na podoben način delajo to sami. Prav nič ne čakajo. da postanejo lačni, neprenehoma iščejo kako stvar, katero bi lahko Pogoltnili. K mizi sedejo ob določenih urah in se prav nič ne brigajo za fakt, itia ni mogel njih želodec doslej prebaviti tega, kar so pred kratkim ča-!som pogoltnili. Komaj pogoltnejo kako stvar, že iščejo po papirju, na katerem je seznam jedi, kaj bi še pohla-'stali. Da bi bil prebavljajoči proces hitrejši, pijejo Evropejci veliko vode. 'Vodo in opojne pijače naravnost po-v£r°uin lil1 ne Piiei° tako kakor mi. ‘*w]Ub temu, da so le redkokedaj lač-jedo razna jedila le v kratkih presledkih drugo za drugim. Ljudje, ki nm strežejo, se neprestano vrtijo Okrog njih s skledami, v katerih se nahajajo jedila. Najbrže je to zato, da bi jih prisilili, da bi še bolj jedli. Mukara je prišel slednjič do prepričanja, Ha se pravi »civilizirati se, požirati se, požirati jedila, namesto da bi se jih pravilno razgrizlo. Slednjič tudi želi, da bi njegov rod v tem oziru rajši ostal neciviliziran, ker bo to zanj in za njegov želodecf koristno.
Praktični vozovi na električni cestni železnici. V Novem Jorku so sedaj začeli voziti novi električni vozovi cestne železnice, ki so kaj praktični. Ti vozovi namreč nimajo stopnic. Njih tla so tako nizka, da se nahajajo samo kakih petindvaj^ set centimetroy od zemlje. Na voz se torej stopi samo z enim korakom. |Ta nova naprava je zelo praktična, iker pospešuje hitrost prometa na postajah in ker zmanjšuje število ne-jsreč. Sprevodnikom ni treba več pomagati otrokom in starim ljudem fraz voz. Jako praktična so tudi vrata teh vozov. Nahajajo se namreč sredi dolge stene voza. S tem se skrajša čakanje na postajah, zakaj bot onega, ki hoče iti na sedež, je s lem polovico okrajšana. Vrata so Idvojna. Pxva za vstop, druga za iz-
stop. Da se xrata oldpro, je treba pritisniti samo na gumb, kar ima v rokah le sprevodnik. S tem je zabra-njeno nevarno skakanje z voza med vožnjo. Vozovi so skoro celi iz jekla. imajo 51 sedežev in veliko prostora za one, ki hočejo, oziroma, ki so prisiljeni stati v vozu. Voditelji voza je popolnoma izoliran od občinstva.
K zgodovini prstanov. 2e v davnih časih so nosili ljudje na prstih majhne obročke iz zlata, srebra in drugih kovin. Večinoma so se rabili ti obročki za kinč, toda v teku časa so imeli tudi svoi poseben pomen. Bili so znak kraljevske moči. kakor žezlo in krona. Faraon je dal Jožetu svoj prstan v znamenje, da prehaja nanj, na Jožefa, cast njegove vladarske moči. Ko je odobril kralj Ahasverus nasvet Hamanov, pri katerem je šlo za pogubljenje židov, je izročil Ilamanu svoj prstan. S tem mu je dal polnomoč, da lahko izvrši oni namen, katerega mu je prej povedal. Škofje nosijo prstan kot znamenje svoje zaroke s cerkvijo; tak prstan je iz masivnega zlata s priprostim kamnom, n. pr. z rubinom kot simbolom slave, s smaragdom kot simbolom miru in sreče, s kristalom kot simbolom prip.rosto-sti in čistosti. Kardinali v dvanajstem stoletju so nosili prstane s sa-firom. Tega so smeli nositi celo lejo, le na veliki petek ne. ko cerkev žaluje za svojim ženinom. Papež rabi prstan, katerega pa ne nosi na roki, kot pečat apostolskih brev. Tudi stari Orki so nosili pečatne prstane. Da se ne bi mogli taki pečatni prstani ponarediti za goljufije, je Solon ukazal, da morajo vsi, ki delajo take prstane, odtiske skrbno hraniti. Ljubimec da ljubljeni devojki prstan v poroštvo zvestobe in narobe; no-voporočenca si zmenjata prstana pred oltarjem. Beneški dože se je zaročil z morjem in je vrgel vanj prstan. Včasih pa so se rabili prstani v sovražne, morijne svrhe. Cesar Borgia je nosil prstan, iz katerega je s pomočjo posebnega peresa pri nalivanju vina spuščal strup v kozarce svojih sovražnikov. Tudi Hanibal je imel v svojem prstanu skrit strup, s katerim je v svoji največji stiski napravil svojemu življenju konec. — Že davno se je pripisovala nekaterim prstanom posebna, čarovniška moč. V arabskih pravljicah igra ulogo tudi prstan Salomonov, ki je imel čarobno moč. Prstan Gy-ga, lidijskega kralja, je napravil lastnika nevidnega. Za časa lesenih Alen, so se prodajali na trgih čarovniški prstani iz lesa. kosti ali iz drugih snovi. Tak prstan je varoval lastnika pred demoni in različnimi boleznimi. Njegova moč je bila bodisi v njegovem kamnu ali pa v gotovih napisih in znamenjih. Zdravnik Marcellus, ki je živel za vladarja Marka Avrelija, je pripisoval proti bolestim v boku prstan iz čistega zlata z grškim napisom. V četrtem stoletju po Kristu je zdravil Trallianus hud prehlad s prstanom, ki je imel osem strani, na katerih so bile zapisane čarovniške besede. V srednjem veku so bile podobne vraže zelo razširjene. Prstani z napisom »Jezus, Marija, Jožef«, so varovali človeka pred kugo. Različne podobe bogov, svetnikov in živali na prstanih, so imele različno moč; tako je ozdravila podoba psa in leva, druga poleg druge, vodenico in nalezljive bolezni. Pegaz ali Belle-rofon je dajal vojakom pogum, Merkurjeva podoba na prstanu je prinašala govorniški dar, Andromeda je vzbujala ljubezen, sv. Krištof je varoval pred naglo smrtjo, posebno pred utopljenjem. Meden prstan s podobami leva, zvezde in polume-seca so nosili na prstancu. Tak prstan je varoval ljudi pred kamnom v mehurju. Kdor je nosil prstan s podobo Herkula, ki ubija nemejskega leva, je bil zavarovan proti strelnim ranam in ranam z mečem ali z bodalom. Živčne bolezni so se na Angleškem zdravile s prstanom, ki je bil napravljen s petih malih srebrnih kovanih denarjev; te denarje je moral bolnik dobiti od petih poštenih mladeničev, ki pa niso smeli vedeti, v kak namen hoče obdarova-nec rabiti te denarje. Tudi zlatar, ki je napravil tak prstan, je moral biti mladenič. Prstan, ki je bil napravljen s petih majhnih srebrnih denarjev, katere pa je podarilo pet mladih gospa, je zdravil epilepsijo. Posebno moč so imeli prstani, ki so bili napravljeni iz okovov zločincev in iz žebljev vešal ali pa krste. Dragi kameni v prstanih so imeli različno moč: jaspis je zdravil mrzlico in vodenico; olajševal je tudi porod; smaragd je ohranjeval čistost; zato so ga nosili posebno duhovni, kar pa ni bogve kako pomagalo; tirkis je bil za oči in je tudi dela! spravo med možem in ženo; ahat je bil za onega, ki si je hotel pridobiti ljubezen žen; jantar je bil proti zastrupljen ju; ametist je bil proti posledicam pijanosti, safir proti krvavljenju iz nosa; koral je odganjal hudiča; topaz je
pomagal proti duševnim boleznim; asen kristal se je skalil, kadar se je Mižala nevarnost; opal je poostril pogled onega, ki ga je nosil in skalil pogled okolo stoječih.
Najnevejša telefonska in brzojavna poročila.
Nova nepričakovane ovire.
5. maja 1913.
Pred par dnevi se je bliskoma raznesla vest, da je sklenjena med Italijo in Astrijo nova pogodba radi Albanije, da sta si obe državi razdelili interesno sfero in, da 'je za paralelno akcijo vse pripravljeno. Kmalu nato so se pa začele čiste previdno, neopaženo, malomarno tudi. širiti vesti, da Avstrija in Italija še nadalje vodita pogajanja in da je treba še nekaj malenkosti in podrobnosti zaračunal, radi česar se je izvedba akcije tudi za par dni preložila.
Kaj so one malenkosti in ^ podrobnosti to so si poučeni le šepetali. Včeraj je bjl pa šepet že ropotanje. šepet se je spremenil v — opozicijo. In listi, izraz mnenj, preje polni perverznosti želja, so začeli svetovati umirjenost, previdnost. Ne sicer radi evropskega koncerta, temveč radi — zaveznice Italije.
Italija namreč hoče zasesti ne ie Valono in Santo Quarantof temveč tudi Drač.. S tem bi pa PHŠla Italija v nemoteno posest kriškega preliva, imela bi v rokah obe obali Otrant-ske ožine, posedovala bi Valonski zaliv in otok Sasen, ki ie P red niim, Drač — to je: Italija bi imela v svojih rokah ključ Jadranskega morja. Ravnotežje na jadranski obali bi bilo porušeno! Kljub dementiju je Italija vendar pripravljena Valono anektirati: s tem pride v gospodarstvo nad otrantsko ožino in — Bospor št. 2. ie tu. Avstrija ima zaprt izhod. To so one malenkosti — vsled tega pa vlada med obema državama kljub popolnim pripravam — nasprotstvo v mnenjih. Kajti Avstrija se brani pripoznati italijanske namere. Berlin posreduje. Cela zadeva se postala kočljiva, in ni gotovo kako ižpade akcija, ki se imenuje pacUkiranje
ODLOČNO STALIŠČE TRIPELEN-TENTE PROTI AKCIJI AVSTRIJE IN ITALIJE.
Pariz, 5. maja. »Temps« poroča iz inspiriranih krogov, da bodo zastopniki Francije, Rusije in Anglije na današnji poslaniški konferenci v Londonu izjavili, da nista dobili Avstrija in Italija nobenega mandata Evrope in zato tudi ne nobene pravice podvzeti kakoršnekoli operacije in korake proti Essad paši in Džavid paši. Kakor hitro bi Avstrija in Italija storili kakšen takšen nasilen korak v Albaniji, v tem momentu je harmonija (soglasnost) evropskega koncerta porušena. Ali naj bo Avstriji in Italiji dovoljno to, kar ie bilo Franciji in Španiji na afrikanski obali prepovedano.
VSAKO UPANJE IZGINILO.
Berlin. 4. maja. »Norddeutsche allg. Ztgu pravi v svojem tedenskem pregledu: Ker ie bil odgovor Crne Gore na velesile tako formuliran. da ni bila izključeno možnost, da se Črna Gora še premisli in ker !e Črna Gora sedai lahko spoznala, da misli Evropa resno in da je položaj grozeč, so poslaniki na londonski konferenci dali Črni Gori še zadnji odlog da premisli bi preda Ska-der, v kar bodo velesile tudi pozvale in ji sporočile, da more le v tem slučaju računati na gospodarsko pomoč Evrope, če se volji Evrope dobro-voljno uda. Če se ne uda. bo prisiljena, da zapusti Skader in tedaj ne more računati na gospodarsko pomoč Evrope. V svrho prisilne izvedbe sklepa v.elesll *so napravljeni že vsi koraki.	,
Med tem se je Pa dogodila ena stvar, ki še ni bila znana lond. posl. zborujočim v četrtek, stvar, ki je silno poslabšala položaj, namreč a-nektiranje Skadra od strani prestolonaslednika Danila in zasedenje albanske obali po črnogorskih četah.
S	tem je pa izginilo vsako upanje, da bi se položaj mirnim potom razrešil in velesile sl od svoie akcije ne obetajo prav nobenega vspeha. Prisilna akcija se je s tem približala.
KRALJ NIKOLA SE UDAL?
Dunaj, 5. maja. Tu se cirkuli-rajo vesti, da je kralj Nikola že predal Skader. Vesti še niso potrjene.
VAŽNI SRBSKI DEMENTI.
Belgrad, 4. maja. Iz uradnega srbskega vira; Poročila nekaterih
italijanskih listov, da le srnski kor. I biro izjavil, da bo Srbija podpirala Črno Goro, če pride do nasprotja so popolnoma izmišljena. Srbski kor. urad ni izdal prav nobene takšne iz-jave.
ZANIMIVE IZJAVE.
Rim, 3. maja. Uradna »Tribuna« piše: Med Avstrijo in Italijo ni nobene nove pogodbe, ki bi se tikala razdelitve Albanije po Interesnih sferah in takšna pogodba tudi obstojati ne more. Saj je vendar znano, da je ravno Italija napram Evropi najbolj plediiala za avtonomno in svobodno Albanijo. Vstvarite^; interesnih sfer bi nasprotovala elementarnemu temelju avtonomije in bi v sedanjem položaju pomenjala žalitev Evrope. Kar se pa tiče vprašanja notranjega reda v Albaniji, je jasno, da je potrebno napraviti red. Albanijo so napravile velesile (ne! temveč Italija
&	Avstrija) in zato bi bilo želeti, da bi vse velesile s svojim moštvom napravile tam red, kakor se je to zgodilo na Kitajskem in na Kreti. (To seveda nekaterim velesilam niti na misel ne pride, da bi stavjjali življenje svojih ljudi na kocko.)
Avstrija se ie že ponudila, da bo začela delati, in Italija ne more odreči. Zato je z ozirom na nove ali resnejše (mi navadni ljudje pravimo: krvave) dogodke, ki se znajo zgoditi radi intervencij Italije v južni Albaniji vojno ministersko odredilo, da se imajo izpopolniti vse posameznosti, ki so potrebne za sestavo enega armadnega zbora. Zadostovala bo ena divizija — toda rezerva mora biti pripravljena. Če je bila ekspedicija sklenjena. tedaj ne sme država (Italija) o-stati preveč brez čet(!) V Sibiji je namreč 100.000 mož. En letnik bo treba poklicati pod prapor. Dosedaj Pa ni bil celi letnik vpoklican, ker se zdi in je tudi upati, da se notranji položaj v Albaniji ne bo tako poslabšal, da bi bila potrebna intervencija. Kar se tiče brodovja, ki je potrebno za to. da bo podpiralo operacije po suhem. Je tudi pripravljeno. Vse te ukrepe zahteva previdnost, ker ni še vse upanje izginilo, da se bosta oba albr.nska vprašanja rešila na londonski konferenci in se mirno razvozlala v Albaniji sami.
NOBENE NOVE POGODBE GLEDE ALBANIJE.
Rim, 3. maja. »Agenzia Stefani« poroča: Poročilo nekaterih listov o spremembi pogodbe, ki obstoja že dolgo vrsto let med Italijo in Avstrijo glede Albanije in o dogovoru med obema državama, po katerem naj bi se Albanija razdelila — ie brez vsake podlage. Obe državj Izvajate obstoječo pogodbo, ki meri na to. da se zagotovi avtonomijo Albanije v smislu londonske poslanlške konference. (Dotičua pogodba, sklenjena 1897. 1. spremenjena 1900, in 1901. leta obsega v bistvu te-le točke: Dokler bo Albanija pod turško oblastjo, toliko časa bosta skrbeli obe državi zato, da se ohrani jezik naroda; če pa status quo pade, boste skrbeli obe državi zato. da se ustvari samostojna in avtonomna Albanija; če bi pa to bilo nemogoče, tedaj se obe državi dogovorite o daljših korakih.
RUSIJA ZA ALBANIJO POD SULTANOVO SUVERENITETO.
Petrograd, 3. maja »Obzora« poroča, da je Rusija za avtonomno Albanijo pod sultanovo suvereni-teto.
ZAKAJ JE V BOSNI IN HERCEGO-
VINI IZJEMNO STANJE?
Dunaj. 4. maja. »Zeit« prinaša s kompetentne strani:	»Sklep	bosan-
ske vlade, da se uporabi § 20. deželnega statuta se more shvačati edino z stališča napetosti med Avstrijo in Črno Goro. Te odredbe ostro označujejo resnost zunanjega položaja. Možnost mirne rešitve ska-derskega vprašanja je izključena in čas nasilne odločitve je v neposredni bližni. Ker je Bosna in Hercegovina najbližje področje, ki bo v slučaju vojske med Črno Goro in monarhijo tangirano, zato Se je še pravočasno odredilo vse. da se zagotovi mir za čas vojske. Proglasitev izjemnega stanja je bila tem potreb-nejša, ker se sodi, da bi prebivalstvo svojih simpatij za Črno Goro v onih iz narodnostnih razlogov ne držalo uzdah, ki jih zahteva resnost položaja.« Tudi v Dalmaciji bo izjemno stanje zato. ker se dežela dotika Crne Gore in ker prebivalstvo simpatizira s Črno Goro (Zeit).
DELOVANJE SE JE ZAČELO.
Sarajevo. 4. maja. Takoj z proglasitvijo izjemnega stanja so oblast-nlje razpustile srbska In soclalno-demokratična društva, pobrali jim denar in inventar.
MIR NA BOJIŠČU.
Carigrad, 4. maja. Kakor je znano. je Porta sprejela mirovne predloge velesil in podala tozadeven odgovor avstrijskemu poslaniku. Zato
pa so tudi sovražnosti na bojišču ostavljene, dokler se ne sklene mir.
KDO BO NASLEDNIK BERCH-TOLDA?
Dunaj, 5. maja Svoječasno smo poročali, da bo po balkanski krizi Berchtold odstopil. Za njegovega naslednika se označuje bivši skupni finančni minister Burian.
PARLAMENT.
Dunaj, 4. maja. »Kor. B.« vzdržuje vest, da parlament ne bo sklican 15. maja. Za 6. maja napovedana konferenca seniorev, ki bi se posvetovali o delavnem programu zbornice, je odpovedana.
Odgovorni urednik Radivoj Korene, Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Odprto pismo*
na c. kr. deželno sodišče, oziroma širši javnosti.
Jako značilna je sledeča okol-nost: Ko sem dr. P. leta 1910. več pisem pisal glede najinega podjetja in kupčije, mu je bilo pismo z dne 5. decembra 1910 morda najboljše všeč. Ko mi ni na pismo nikakega odgovora dal, sem zahteval, da se mora ločiti kot družabnik, in to sod-nijskim potom, drugače bom sodnij-sko postopal proti njemu, ker nisem hotel biti citrona njegova, da bi me izžemal. Jaz sem pismo, oziromj vsebino sestavil, moja nečakinja in trgovska voditeljica Danica je prepisala in Pepe brat Daničen ga ie g. ■ dr. Počeku lastnoročno vročil, a tisto pismo taji, da ga ni nikdar prejel, in sploh nobenega osebno, kar mu bom pa pod pričama dokazal, da jih je, ker imenovana to lahko pod prisego potrdita. Zakaj da taji. da ni pisma prejel, morajo pač tehtni razlogi za njega biti. to g. dr. Počele naj bolje ve.
Dokazi, kako je kot moj kompa-njon gospodaril — a le v svoj prid in v moj ruiti. so sledeči:	Kadat
se je denar potreboval in je šel moj dični kompanjon trkati, ga ni nikoli in nikjer dobil, le na svoje ime sem dobil, in sedaj poseduje on moje lepo premoženje in sam ne ve prav natančno, če je to res. To ni kaka »fata morgana« ker jaz plakam na razvalinah in žalujem in čakam, kedaj se bo pravica najdla, da se mi moje premoženje vrne.
Kako zelo važno mora biti imenovano pismo je sledeči dokaz: Ko so se pri vožnii ponesrečili, in sem bil zavarovan, so dobili Danica. Pepe in Rezi. bivša natakarica, od-kodnino proti nezgodi; samo enkrat je na zavarovalnino pisal in je tirjal, da mu morajo na tisto pismo vsak po 80 K 35 v plačati, nasprotno bodo toženi in si še nepotrebne stroške nakopali. Potem jih je v pisarno povabil, i res se je povabilu Rezi An-žič odzvala, in je rekel: ako boste po pravici pričali, Vam bom to svoto odpustil in izbrisal. Pa kaj naj bi pričali po pravici?
Da je dr, Poček v moj prid deloval, je tudi sledeči dokaz:
I. Dne 22. marca 1911 imel sem razpravo z bivšim posestnikom \ Šoštanju pri okrajni sodniji; g. dr. Poček je bil kot kompanjon in zastopniki oz. dr. Poček in priča Anton Zakrajšek peljali smo se k obravnavi zjutraj ob 4. uri 57 min. in vzeli vozne listke za III. razred. A g. dr. Poček je dejal, da je zaspan in se preselil v II. razred. Kakor sme se pripeljali na postajo Zidani most, ko vlak stoji 15 minut je zadnji tre-notek iz vlaka skočil, ko je že vlak potegnil in je ostal na Zidanem mostu, midva sva se naprej odpeljala, na kar se je Zakrajšek izrazil: »Kam pa je ta žaba skočila, to ie popolnoma jasno, da ie to namenoma storil to pa le v njegov prilog in v mojo pogubo. Dolžnost njegova je bila prvič kot kompanjon in kot moi zastopnik mene ščititi, ne pa škodovati, brzojavil je mojemu nasprotniku (kar b! moral sodniji), da je iz tehtnih vzrokov zadržan (ni bil nič zadržan). Ko sva prišla z Zakrajškom v Šoštanj bilo je vse zamujeno, ker dr. Počelo ni bilo, in sem pravd?) zgubil v škodo 10.245 K. kakor tudi pravde. Pie-tro Spadaro. hotelier v Herpfilju-Kozina okoli 13.000 pri Francu Pod-vratnik v Lepi Njivi približno 13.000 kron.
Jaz bi se ne bil pravdal, a me je dr. P. takorekoč prisilil in me zagotovil, da bodo te pravde dobljene. Pa katero pravdo je pričel, je vsako zgubil, samo, da jo mastne ekspen-zarje pokladal in zaračunal okroglo
40.000	kron.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
(Dalje.)
Josip Plankar,
posestnik in gostilničar na Dolenjski cesti y Ljubljani.
Zdravnik žeMca
WM
Nič ne pomaga!
Edina in največja zaloga najnovejših
gramofonov io plenili avtomatov
je v Ljubljani Sodna ul. 5.
Radi velikanske zaloge so plošče katere so preje stale K 4-— sedaj samo po K 1- Izključno strokovno popravljanje vseh vrst gramofonov in godbenih automatov, uglaševanje itd.
Kupujte „I)an“.
Ijnn® je edini slovenski jjl7clll neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informi-„I7ciII ran slov. dnevnik.
¥^0*»^ je edini slovenski „17011 dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah m praznikih.
je najodločnejši ne-„17011 odvisni jutranji list
T>c»n^ je najcenejši napr. „17011 dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 170.
je razširjen v naj-„17011 širših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
"Flori ** prinaša interesantne „17011 in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite „17011 sodobne politiške karikature.
Flsin^ je odločen zagovor-19-17011 nik vseh zatiranih.
Sirite „Danu med ljudstvom.
V	mešani stroki Izurjena, zanesljiva
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek mailb oglasov ob 6. uri zvečer.
stara 20 let, išče službe za takoj ali pozneje v Ljubljani ali okolici. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
Olasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Giince 92.________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne BLUZE krila, kostume,
Solidna tvrdka:
V plačilne težkoče zašli trgovci in industrijci
se ranžirajo
najhitreje in popolno diskretno in se v to svrho tudi denar preskrbi.
Vprašanja pod ,,Filijalka Ljubljana" na upravo .Dneva*.
Stanovanje, obstoječe iz dveh ali treh sob. in če mogoče z nekoliko vrta se išče za avgustov termin. Ponudbe z navedbo stanarine se prosi pod P. F. na »Prvo anončno pi-sarno«.__________
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek.
Praktikanta farmacije išče lekarna na deželi. Ponudbe: Prakti-kant »Prva anončna pisarna«.
Gospod se sprejme na hrano,
Stari trg št. 12, II. nadstropje.
Gospodična z večletno prakso
želi službe kontoristke ali blagajničarke. Ponudbe pod »Poštenost« poštno ležeče Ljubljana.
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov*
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša, Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
Popravila se izvršujejo točno in solidna
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 25. aprila do 2. maja
Zdravnik želodca"
Edna posebnost likerja je
Cene v kronah
1 kg govej. mesa I. vrste
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
1 , telečjega mesa . . . 1 , prašičj. mesa (svež.) 1 .	.	(prek.)
1	,	koštrunovega mesa	.
1	,	masla.................
1 . masla surovega . . 1 . masti prašičje . . . 1	,	slanine	(Špeha) sveže
1	,	slanine	prekajene
1	.	sala
1 , Čajnega masla . . . 1 , margarinskega masla
1 jajce .......................
1 liter mleka..................
1	,	. posnetega .
1	. smetane sladke . .
1	.	. kisle . .
1 kg medu .....................
1 piščanec.....................
1 golob . -....................
1 raca.........................
1 gos..........................
1 puran........................
100 kg pšenične moke št. O 100	.	.	.	,	1
100	.	.	,	,	2
100	.	.	.	.	3
100	.	„	,	„	4
100	.	.	.	.	5
100	.	.	.	.	6
100	.	.	.	.	7
100	,	.	„	.	8
100	. koruzne nioke	.	.
100 . ajd. moke 1. vrste 100 .	.	. II. .
100 , ržene moke . . .
1	1	fižola.................
1	„	graha..................
1	„	leče...................
1 „ kaše ......................
1	„	ričeta.................
100 kg pšenice ....
100 „ rži......................
100	„	ječmena .	.	.	.
100 „ ovsa ....................
100 „ ajde.....................
100 „ prosa belega . . ICO „	„ navadnega .
100 „ koruze .... 100	„	krompirja	.	.	.
100	„	činkvantina	.	.	.
100 „ sena ....................
100 „ slame....................
100 „ stelje...................
100	„	detelje .	.	.	.
Cena trdemu lesu za ms . Cena mehkemu lesu za m3 Prašiči na klavnici . . .
Plošče preje K 4-—, >(^ sedaj samo K 1’95. >10 Velikanska zaloga O	gramofonov t
"T Zahtevajte cenike.
opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah:
ŽELEZNIK. Sv. Ivan.
TROGAR, ulica Giulia.
BONORA, ulica Stadion. TREVISAN, ulica Fontana.
STANIČ, ulica Molinpicolo. SEKOVAR, ulica Kaserma.
BAJC, ulica Gepa.
LAVRENČIČ, trg Kaserma.
MOŽE, ulica Miraniar.
HREŠČAK, ulica Belvedere. ARTOŠ. ulica Belvedere KICHEL, Rojan.
GERŽINA, Rojan.
VIVODA. Rojan.
BENUSI, Greta.
HUAST, ulica Poste.
B1LLAN, tillca Cavana.
RAUNACHER, ulica Čampo Marzio. RAUTINGER, ulica Riva tiru mula. PIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK. trg Goldoni.
SCHERMIN. ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera.
BEDENJ, ulica Madonina.
BELLO. ulica V. Bernini. GRAMATlCOPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. MliRARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo.
RONČELJ, ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria.
ZIDAR. Rocol.
SCHIMPF. državni kolodvor. SCHMELZER, juž. kolodvor. KAVČIČ, Sv. Križ pri Trstu.
Radi prevelike zaloge blaga dajem
yse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
E 25 cm velike, dvo- H ^ stranske, priznano r, ra najboljših znamk n prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
Alex. Hedžet Zgor. Šiška
p. Ljubljani. Telefon S870
razpošilja za sezono živo in zaklano z mlekom pitano najfinejšo perutnino, in sicer: purane, gosi, race, poularde, kokoši pečeta za peči in ocretl. Zunanja naročila se točno in solidno izvršujejo. Ceniki zastonj.
Naročite in širite ,Dan‘
tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin, Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine
Litografija.	Cene	najnižje! mm Notni stavek,