Iz dnevnika 
malega 
Šiškar-ja
Ponedeljek
Danes je bil prvi šolski dan. Dan je sicer dan, kaj bi bil drugega, zaguljen je pa od sile. Predvsem se zaradi njega pojavi tudi zadnji dan počitnic, poleg tega pa naš ata zaradi tega svečanega trenutka kolne že pri-bližno en teden in ne bo nehal do naslednje plače.
Najprej se mu vse skupaj niti ni zdelo preveč tragično, kajti me je ves čas tolažil, da je pač on hodil v šolo bos, da je zvezke in knjige nosil v nahrbtniku in da je domače naloge pisal na kolm kišti, pa je vseeno prilezel tako daleč. (Pri tem »tako daleč« se je oglasila mama oziroma je najprej samo rekla »hm«, nakar je ata popenil, češ da ga zafrkava in ne ceni njegove kariere itd. Pa saj poznate te štose). Potem sem mu po-jasnil, da bi bilo jako čudno, če bi šel jaz jutri bos v šolo. Sploh so šišenski pločniki in ceste tako n.^svinjane, da bi si porezal vsa stopala, predvsem bi imel pa tako uma-zana, da bi me vsaka spodobna učiteljica koj nagnala. Če bi nosil v šolo rukzak, bi me hitro oglasili za premaknjenega, kar se kolm kište tiče, je pa tako in tako nimamo, ker imamo centralno kurjavo.
Skratka, fotru sem le dopovedal, da bo konec koncev vendarle moral odmakniti ti-stih nekaj sto jurjev za novo torbico, za en voziček delovnih zvezkov, nedelovnih zvez-kov, navadnih zvezkav, posebnih zvezkov ter zvezkov kar tako, komplet knjig, telovadne eopate, navadne copate, telovadne hlačke, za malico, za Pionirski list ter še za itd. reči. Mojega roditel.ia je seveda skoraj kap, ko je izračunal, koliko ga bo stalo moje brez-plačno šolanje. Toda, kaj hočemo, takšna je pač cena napredka. Ka.i mu jaz morem, če ne pozna nove matematike . . .?
Torek
Ko sem se danes zjutraj odpravljal spet v šolo, sva se z mojim mlajšim bratom neko-liko stepla. Mi je rekel, da sem zabit, ker bi mi sicer ne bilo treba iti še enkrat v šolo, ko sem bil pa vendar že včeraj. Poba nima blage veze o šoli in podobnih rečeh in je to olvjševalna okoliščina, pa sem ga vseeno en-krat prižvajznil. Sicer se pa že zelo veselim dne, ko bo šel on v šolo. ki bo takrat za-nesljivo že reformirana in bo že videl hu-diča   ..
                                                                 Srečko