634.0.145.7 x 19.88 : 41-1 PREVENTIVNI UKREPI ZA ZAščiTO LESA PRED NAPADOM HišNEGA KOZLičKA Ing. Ljerka Ker vina (Ljubljana)* Uvod Ugotovitve, da je hišni kozliček m.ed najbolj raz.širjenimi in nevarnimi škodljivci, ki pri nas uničujejo vgrajen les iglavcev, poudarjajo potrebo lotiti se njegovega temeljitega uničevanja. Stevilni ukrepi za zaščito pred raznimi insekti, ki bi jih pri nas lahko izvajali, so opisani v Vas.icevih delih (7, 8, 9, 10, 11). Hišnega kozlička kakor tudi druge insekte lahko zatit-amo s preventivnimi in represivnim.\ ukrepi. S prvimi varujemo les pred napadom mrčesa. z drugimi pa ga uniču.iemo v že napadenem lesu. Ker so preventivni ukrepi s stališča zaščite učinkovitejši in z gospodarskega stališča bolj. utemeljeni , so tudi naše raziskave potekale v ~meri preučevanja preventivnih ukrepov. Poškodbe, ki jih povzroča hišni kozliček, preprečujemo z naslednjimi ukrepi: l. Pravilna izbira, gradbenega lesa glede na drevesne vrsto. 2. Zaščita lesa v skladjščih. 3. Strokovna kontrola lesa pred izdelavo polizdelkov in končnih izdelkov. 4 Strokovna kontrola gradbenega lesa pred vgraditvijo. 5. Higiena sta.vb . 6. Kemična zaščita lesa pred hišnim kozličkom . P1·avilna izbira gradbenega lesa gLede na d1·evesno VTsto Različne vrste insektov napadajo les različnih drevesnih vrst. Naše razis- kave (3) raz.nih domačih vrst lesa so pokazale, da ličinke hišnega kozlička napa- dajo les vseh naših vrst iglavcev, največjo škodo pa povzročajo v beljavi rdečega bora in v smrekovini. Ličinke hišnega kozlička se v lesu listavcev ne razvi_iajo, torej je takšen les odporen proti temu insektu. Zato izvajamo preven- tivno zaščito lesa tako, da v ogro~enih krajih v gradbene namene uporabljamo les listavcev. Če p.a se že ne moremo izogniti lesu iglavcev , ne .segajmo po beljavi rdečega bora ali smrekovini! Svoj čas so pri obdelavi lesa odsl:ranjeva11 beljavo in uporabljali za graditev samo črnjavo. Ta navada pa je sedaj spričo vedno večjega pomanjkan.ia lesa opuščena; zato pa tudi 1·aste škoda, povzročena od insektov, ki napadajo beljavo. Zaščita lesa v skLadiščih Pogoste zaide v skladišče že okužen les, ki je potem žarišče okužbe za drug zdrav material v skladišču. Zato je neogibna strokovna kontrola lesa, ki ga sp1·cjemamo v skladišče, pt·av tako pa je potreben tudi občasen pregled 1esa v skladišču. Strokovnjaki priporočajo pregledovanje skladišč tri do štiri- krat na leto med aprilom in oktobrom. Naše zgradbe, kjer hranimo les, so večinoma lesene in so lahko že same okužene in tako predstavljajo nevarnost za uskladiščen les . * Tema je bila financirana iz sklada za znanstvenoraziskovalno delo biotehniške fakultete v Ljubljani. 143 Strokovna konf1·ola lesa pred izdelavo polizdelkov in fina~nih izdelkov Pri žaganju lesa lahko odkrijemo hodnike z ličinkami hišnega kozlička. Takšen les moramo izločiti iz proizvodnje. Največkrat hišni kozliček zaide v stanovanja ravno v izdelkih, ki so bili narejeni iz že okuženega lesa. Skod- ljivec se potem širi po vsem stanovanju. St-rokovna kontrola gradbenega lesa pred vgraditvijo Potrebna je kontrola desk, tramov in drugega gradbenega lesa . Da bi olajšali pregled, je treba površine očistiti žagovine. Pri nas se še pogosto vgra- juje les, čeprav je bil odkrit v njem hišni kozliček, kajti razširjeno je napačno mnenje, da bo njegov napad sčasoma sam po sebi prenehal. Ta trditev velja namreč le za tiste insekte, ki živijo v živem lesu, medtem ko je za hišnega kozlička znano, da se razvija v mrtvem lesu in ga uničuje . Higiena stavb Tudi higiena stavb igra pomembno vlogo v preventivni zaščiti . S podstre- SlJ in iz kleti je treba odstraniti ves les, ki bi lahko bil vir okužbe. Večkrat so tudi nevarne pomožne stavbe v neposr·edni okolici, ki so po navadi narejene iz lesa slabe kakovosti) ki ga insekti radi napadajo. Strokovnjaki priporočajo neogibno uvedbo kontrole stavb. Prva kontrola naj bi bila najpozneje dve leti po dograditvi. Vsi opisani ukrepi za preventivno zaščito lesa so učinkoviti, imajo pa to pomanjkl j ivost, da lesa ne zavarujejo pred ponovnim napadom insektov. Zato je najboljše les tt·ajno zaščititi; to pa lahko dosežemo samo s kemično zaščito . Kemična zaščita Iesa pred hišnim kozličkom Kemično zaščito lesa opiramo na osnovno ugotovitev, da se hišni kozliček hrani z lesom . Ce hrano zastrupimo, pride strup pri žrtju v organizem ter ga zastruplja . Znane so številne kemične spojine. ki posamezne ali v kombiniranih zmeseh delujejo na insekte kot strupi. Ce s temi spojinami prepojimo les, je le-ta zaščiten ali impregniran . Kemične spo.iine, ki jih pri tem uporabljamo, imenujemo zaščitna sredstva ali sredstva za impregnacijo lesa. Z njihovo pra- vilno izbiro lahko les zavarujemo pred insekti, pred glivami, pred ognjem, torej pred dejavniki , ki ogrožaj o obstoi in zmanjšujejo življenjsko d;)bJ 1?sa . Obstajajo različna zaščitna sredstva kakor tudi različni postopki za prepojitev lesa zaradi preventivnega zavarovanja. Različna kemična sredstva , ki jih lahko uporabljamo za zaščito lesa , je opisal Ditrich (2). Izbira primernega zaščd.nega sreds~va in ustreznega postopka za impregnacijo sta poglavitni vprašanji, ki ju je tn~ba rešiti. Za preventivno zaščito lesa pred hišnim kozhčkom lahko uporabljamo raztopine insekticidov, npr. lindan ali preparat DDT. Eno takšnih domačih sredstev, je tako imenovani ksilohn. Ker je v praksi večinoma potrebno les zaščititi hkrati pred insekti in glivami, najpogosteje segamo po zaščitnih sredstvih, ki istočasno delujejo kot strupi na insekte in na glive. To so soli fluoridov, kromatov, arzenatov itd ., ki .iih uporabljamo v vodnih raztopinah. Te soli so po zadnji ~vetovni vojni ·močno zmanjšale uporabo katranskih olj za impregnacijo lesa, kajti pred sled- njimi imajo določene prednosti. Vodotopne soli lahko namreč penetrirajo v vse 144 vr.ste lesa, katransko olje pa v smrekovine in jelovino le težko predira. Za raz- liko od katranskega olja so vodotopne soli brez vonja. Ta lastnost omogoča njihovo vsestransko uporabo, tako tudi za impregnacije lesa, ki naj bi bil vgrajen v zaprtih prostorih. Na evropskem tržišču so takšne soli na razpolago pod raznimi naztvl, pač glede na ime izdelovalca in v zvezi s sestavo soli. Tako imajo na Svedskem ,~bolidenove soli .. , v Zahodni Nemčiji »wolmanit soli«, in sicer »U-sol~·, >>UR-sol,., ,,UAR-sol« itd. Preparat te vrste pri nas v Sloveniji imenujemo >>silvanit••. Problem Zaščita lesa z vodotopnimi solmi je zadnja leta zelo napredovala. Pri opa- zov.anjih zaščitnega delovanja v praksi so ugotovili tudi nekatere pomanjklji- vosti teh soli, tako glede zaščite pred insekti kakor tudi pred glivami. Arzenove spojine so zelo strupene za insekte, hkrati pa tudi za ljudi, zato je delo z njimi zelo nevarno. Arzen se tudi ne da uničiti. Ce impregniran les sežgemo , ostane arzen v pepelu, se spere v zemljo in tako lahko pride tudi v rastline. človeka in živali. Ko so razen tega še ugotovili , da mešanice soli fluoridov, arzenov in kromatov ne uničujejo velike skupine zelo škodljivih gliv (tako imenovanih A-gliv), so začeli iskaLi novo sredstvo za zaščito lesa. To novo sredstvo je izdelano na osnovi bakrovih, kromovih in borovih soli. Razen učinkovitega delovanja proti glivam ima še to lastnost, da je le blago strupeno za ljudi in za toplokrvne živali. Preparat, izdelan na takšni osnovi, poznamo tudi pri nas pod imenom >>- W o l m a n i t C B«. Skušali smo raziskati delovanje tega sredstva na ličinke hišnega kozlička. Eksperimenti Učinek zaščitnega sredstva na insekte se ugotavlja po Beckerju (1) z opa- wvanjem : a) .ali se ličinke zavrtajo v impregniran les, b) ali v takšnem lesu dalje živijo i.n delujejo ali pa poginejo. Poskuse smo opravili po zahodnonemških normah 52163 (5) : Uporabili smo zračno suhe vzorce beljave rdečega bora, velike 5,0 X 2,5 X 1,5 cm (5,0 cm v smeri vlaken). Za vsako koncentracijo zaščitnega sredstva smo uporabili dva impregnirana vzorca. Za primerjavo smo uvrsbli v poskus tudi dva vzorca, ki nista bila impregnirana. Kocka iz beljave rdečega bora, velika 5 X 2,5 X 1,5 cm z 10 luknjami, kamor so bile vložene kozličkove ličinke o o o o o o o o o i .J Lesne vzorce smo klimatizirali en teden pri 20° C in ob 60 do 70% rela ti \rni vlagi (to ustreza približno 12% vlagi lesa) . Nato smo vzorce stehtali in impre- 145 gnirali s 3,2%, 1,6%, 0,8%, 0,4%, 0,2% in 0,1% raztopino soli wolmanit CB, in sicer 30 minut v vakuumu 700-720 mmHg. Po prenehanju vakuuma smo pu- stili vzorce v raztopinah čez noč, nato smo jih obrisati in takoj ponovno stehtali. Impregnirane in primerjalne vzorce, ki niso bili impregnirani, smo klimatiz1rali 4 tedne pri temperaturi 20 ± 2° C in ob relativni vlagi. 60-70% . Za pcskus smo uporabili ličinke hišnega kozlička, stare eno leto . Skupaj z lesom, v katerem so živele , smo jih pripravili en teden pred poiz·kusom pri enakih klimatskih razmerah kot lesne vzorce, ki so bili pripravljeni za poskus. Ličinke smo vzeli iz lesa in jih vlozili v impregnirane in neimpregnirane vzorec lesa, kot je 1.o razvidno iz skice. Krožiči na skici pomenijo luknje, v katere smo vložili ličinke. V Vlsako kocko smo vložili po 10 ličink. Vzorce lesa z ličinkami smo shranili 12 tednov pri temperaturi 20 ± 2° C in ob relativni vlagi 70-75%. Potem smo ploščice razklali in ugotovili , koliko je živih in koliko mrtvih ličink, koliko zav1ianih in koliko nezavrtanjh. Učinkovitost soli wolmanit CB na ličinke hišnega kozlička Koncen- Količina Število ličink hišnega kozlička tracija sredstva mrtvih 1 živih raztopi ne v lesu kgfm3 ki se niso ki so se ki so se t neugotov- zavnale zavrt ale zavrrale Jjenih 3,2% 22,63 2 8 o o 1 9 o o 6 4 o o 1,6% 10,34 2 8 o o 3 7 o o 0,8% 5,41 1 9 o o o 9 1 o 0,4% 2,62 3 G 1 o 4 1 5 o 0,2 /& 1,36 2 2 6 o 3 1 6 o 0,1% 0,61 2 o 7 1 Neimpregniran o 1 8 1 les o o 8 2 Rezultati in diskusija Iz rezultatov , zbranih v tabeli, vidimo, da so se v kockah, ki so bilc impt·egnirane s 3,2% raztopino soli wolmanit CB (vsebujejo 22,63 kg l m 3), z 1,6% raztopino (vsebujejo 10,34 kg l m 1), z 0,8% raztopino (vsebujejo 5,41 kg /m·1) neka- tere lič.inke v teku 12 tednov sicer zavrtale, vendaJ.· so vse poginile. Pri. leseni kocki . ki je vsebovaJ.a 2,62 kg / m:1 preparata, so bile razen zavr- tanih ličink, ki so poginile, tudi ličinke, ki so se zavrtale in preživele. Torej ta koncentracija ni zadostna za zanesljivo zaščito pred hišnim kozličk0ln. Pri količ.in.i 1,36 kg l m\ posebno pa pri 0,61 kg l m:3 soli wolmanit CB v lesu , je šte- vilo preživelih ličink opazno večje . 146 Zan~miva je primerjava med lesnimi vzorci, ki so bili impregnirani z 0,1% koncentracijo soli wolmanit CB, in kontrolnimi vzorci, ki niso bili tretirani s soljo. Pri prvih je ostalo od 20 vloženih ličink 13 živih, pri drugih pa 16~ ven- dar smo med obema primeroma opazili velikansko razliko glede velikosti ličink in glede povz·ročenih poškodb v lesu. V vzorcih, imp1·egniranih z 0,1% razto- pino, so se ličinke le neznatno zavrtale in so se le slabo razvile ter praktično niso povzročile nikakršne škode. Vzorci, ki niso bili impregnirani, pa so bili popolnem~ prevrtani, polni hodnikov in črvojedine. Uporabnost rezultatov v praksi V praks1 se uporabljajo številni postopki za impregnacije lesa. Obširno so jih opisali Mahlke in Trotschel (4), Sandermann (6) in številhi drugi avtorji. Najboljši postopek za impregnacije lesa je v kotlih pod vakuumom in priti- skom, k,ier zaščitno sredstvo predre globoko v les in ga dobro ščiti pred napa- dom insektov in gliv. Najnovejši je postopek popolne impregnacije v kotlih, kjer se les popol- noma prepoji z zaščitnim sredstvom in tako ustreza zahtevam kakovostne impregnacije. Prav ta postopek s solmi wolmanit CB omogoča zelo zanesljivo zaščito gradbenega lesa pred hišnim kozličkom. (Tovrstno impregnacije oprav- lja Pod jet j e za im pre g nacij o 1 esa v Hočah pri Mariboru.) Sklep Za preprečevanje škod, ki jih povzroča hišni kO'.z.:liček, so najbolj učinko­ vfti preventivni ukrepi, od katerh trajno zaščto lesa zagotavlja samo kemična zaščita. Učinkovito kemično zaščito lesa dosežemo, če les impregniramo s sredstvom wolmanit CB. Ze 0,61 kg soli wolmanit CB v 1m3 lesa deluje zaviralno na razvoj hišnega kozlička. Impregnacija z 0,8% raztopino soli wolmanit CB ozi- roma 5,41 kg soli na 1 m 1 lesa pa učinkovito uničuje obravnavanega škodljivca v lesu. V praksi se priporoča impregnacija s 4% raztopin-o, vendar je poskus pokazal, da za vgrajen les, ki ni podvržen izpiranju, zadostuje že omenjena veliko nižja koncentracija. Literatura l. Becker, G.: Holzschutzmitttel, Prufung und Forschung, III ) 1950. 2. Ditrich, B.: Zbornik referata seminara: »Savremeni načini zaštite drveta·«, Ber)grad, 1961. 3. Kervina, Lj . : Gozdarski vestnik, Ljubljana, 1-2, 3-4, 1967 . 4. Mahlke-Trotschel: Handbuch der Holzkonservierung, Berlin, 1950. 5. Nemške norme DIN 5216:3 »Prufung der vorbeugenden Wirkung gegen holz- ;(.erstOrende Insekten«. 6. Sandermann, W.: Grundlagen cler Chemie und chemischen Technologie des I-Iolzes, Leipzig, 1956. 7. Vasic, K.: Agrohemija , Beograd, 1960. 8 Vasic, K.: Zbornik referata sEminara >>Savremeni načini zaštite drveta«, Beo- 9. Vasic, K.: Zaštit.a bilja, Beograd, HJ62. 147 10. Vasic, K.: Zbornik 1·eferata seminara •·Aktuelni problemi zaštite drveta•< Beograd, 1964. 11. Vasic, K .: Zbornik referata seminara •·Zaštita drveta u gradjevinarsLvu«, Beograd, 1965. VORBEUGUNGSMASSN AHMEN ZWECKS HOLZSCHUTZ VOR DEM ANF ALL DES HA USBOCKES (HYLOTRUPES BAJUL US) (ZUSAMMENFASSUNG) Hier werden verschiedene Vorbeugungsmassnahmen zwecks Verhinderung der Schaden von Hausbocklarven (Hylotrupes bajulus) beschl"ieben . Besondere Betonung wurden dem chemischen Schutze gegeben. Es wurde gepruft, ob die einjahrigen Hausbocklarven sich ins Holz, das mit Wolmanit CB behandelt wurde, einzubohren und darin weiter zu leben vermogen. Die Pruiungen wurden nach der Vorschrift DIN ~2163 ••Pri.ifung der vorbeugenden Wirkung gegen holzzerstrorende Insekten« durchgefi.ihd. Die nach 12-wochiger Versuchsdauer festgestellten Angaben zeigen, dass das Wolmanit CB bei Einbringmengen von 5,41 kg f m3 guten Schutz gegen Hausbocklar- ven sichert. Die Resultate der Pri.ifung zeigen auch, dass schon die Menge von 0,1 kg/m;l Wolmanit CB auf die Entwicklung dieses Holzschadlings hinderlich wirkt. 634.0.145.7 x 12 KAčJI PASTIRJI - KORISTNE žUžELKE Ing. Saša B 1 e i wei s (Ljubljana) Pri ob ravna vanju koristnega in škodljivega živalstva, zlasti glede na gozd, favne , k skupno z gozdnim rastlinstvom v odvisnosti od abiotskih činiteljev :sestavlja zapleteno povezanost gozdne biocenoze, se v strokovni literaturi s po- ·dročja varstva gozdov, zlasti pa še v gozdni entomologiji povsod omenja celo- ten red kačjih pastirjev ali libel kot izredno koristen člen omen,iene življenjske :skupnosti. Čeprav je naziv »kačji pastir« edino pravilno slovensko ime za tovrstne :žuželke, se vendar semtertja še uporablja ime »libela·«, ki je povzetek nem- ·škega naziva: Libellen, ki pa mu je nedvomno osnova latinsko strokovno ime ·celotnega reda: Libellulidae. Druga imena so še: h1·vaško: vretenca, vodeni .konjici, vodene djevice : srbsko: vilinski konjici: angleško: dragonflies; fran- cosko: libellules. Ker so kačji pastirji zelo koristne žuželke, v slovenski strokovni gozdarski 'literaturi pa le pomanjkljivo omenjene, je namen tega pri.spevka izpolniti vrzel in se bolje seznaniti s temi koristnimi in tudi zanimivimi žuželkami. Kač.ii pastirji spadajo v redek žuželčji red, katerega predniki, sicer mnogo večji, so znani že iz davnih pračasov. V primerjavi s svojimi predniki so :sedanji kačji pastirji pravi pritlikavci. Znani pennski fosil iz Francije pred- .stavl.ia orjaškega kačjega po.slirja., ki je imel 1 meter· širok razpon kril. Vse do ,dandanašn.i ih časov pa so kačji pastirji ohranili značilno prvotno obliko, ki se ~bistveno razlikuje od vseh drugih zuželk. Sliki kažeta tipični obliki kačjih pa- :stirjev (sl. 1 in 2) . Dandanes je na svetu znanih in opisanih ok. 2500 različnih 148