Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. XIII. Ljubljani saboto februarija 1855. List Kam borno prišli 9 borno lesom tako brez lesa, derv, ki jih ki se potřebuje za njih stavbě, in brez pozgo v poslopjih gospodarili kakor sedaj gospodarimo Kar bodemo tukaj govorili, zadeva vse naše ce- ki jih vodni sopár goni, rajtati "blizo 600.000 sež Zdaj pa je treba še za naj manj 1000 mašin 5 sarstvo skupej, ne le posamnih dežel. Za kur javo samo hiénih peči potřebuje en čio njev derv B^H^HHHmH^HI mKBÊÊÊÊ^Ê JGot vek na leto 1 do poldrugi seženj 36 paveev dolzih cesarst derv. Tako je prerajtal Ha in v svoji štatistiki. k ca je tedaj let se v m Po kak tedaj na polveclesaporab y se tem takem se samo derv ali namesto njih ka kecra družena paliva za hišno kurjavo v všem (činži). Kam pa tako gospodarstvo pelj ^ W vr « 4 ^ x ^. /m ^ _ i • i i « • • i • pridela. Vsako leto pomanjšujemo kapital, namesto da bi izhajali z obrestmi ni težko skupaj v našem cesarstvu požgé od 40 do 60 mili jonov sežnjev na leto. Pridela se pa na leto derv okoli 36 milijonovsežnjev, premoga 25 milijonovcen-tov — 10 centov premoga zdá za kurjavo toliko kot ËÉ ■■■■■ apopasti. Od tod izvira pomanjkanje lesa in derv ze v mnozih deželah 5 od tod k gova od tod pa tudi žalostná cena nj skušnja, danektere seženj derv. Iz tega je očitno, da se vec derv na leto požgé, kakor se jih pridela. austrijanske glažute in fužine, ker morajo drago plačevati, ne morejo jati kakor ga prodajajo p t v na 1CIU poZi^r, naivui bc jmi pnucia. j***« j Tesarii, mizarji, k o 1 ari i, so dar j i in drugi stiskajo domaće in jih spodbijajo 1/ / ^ « « « a a A fl â « » m derva blaga po taki ceni proda ki tedaj zmiraj bolj rokodelci potrebujejo na leto naj manj 3 milijone in 600.000 sežnjev lesa. Fužine požgejo naj manj 2 m il ij ona in pol derv trehujejo. 5 brez tistega lesa, ki ga v rudnikih sicer po- da nasi nasledniki boj Te številke, ki smo jih gori razodeli svojim bravcem in ki celo nič niso prenapete, pred prenizke kakor previsoke, očit Kje pa so sedaj se tište derva , ki jih v solnicah i ne boj napravljati mogl govorijo kakor vse drug fužine opustiti, da si his zidati in sto druzih potrebnih stvari » Kaj pać potašeljnicah, smolarijah , pekarijah, olarijah, žga nj «rijah, glažutah, opečnicah, cukrarijah , papirnicah, ----- —j- — — lončarijah, svečarijah, lanišnicah, sušivnicah za sadje jim bo derv zmanjkal bo morebiti kdo rekel naših otrok otroci bojo že kaj druzega najdili, da bojo kurili, če u in v raznih druzih fabrikah na leto požgó? Nočemo tajiti 1 t V g i • -a A « Da dobimo saj majhen zapopadek: koliko derv pa boljsi bi bilo ? itd da boj take obertnije in fabrike požgejo, cujmo: kaj nam je slavni prof. Balling o tem povedal: Od pekar ij. Za 100 funtov kruha speci se po trebuje 5 ce marsikaj morebiti znajdili ze utegnilo sicer prepozno biti daj ajdeno bilo y 5 ker lesom Spet drugi pravijo ? boj ali blizo 60 funtov mehkih 36 pav- rejo skerbeli gojzde bolj v boj pa boljsi gospodaril I 1* • I • V • Z oskerbovali, pridniši so seznja cov dolzih derv, in za 40 milijonov ljudi, ki jih živí Zalostno je 5 ako stariši tako skerbé za svoje otroke v austrijanskem cesarstvu, če na vsacega člověka sploh rajtamo 4 cente kruha na leto sežnjev 5 mi lij ono v in jim vse zapravijo, kar so přejeli od svojih pred nikov! Tudi ni res, da nova izreja lesa nadomestuj iijev. kar ga manjka, — Od opečnic (cegelnic). Ako se na 1000 opék ajda v malo tednih le 3 les ne zraste kakor salata ali pa letu zamoremo lep gojzd 4 sežnja okoli 29 pavcov dolzih mehkih derv rajta se za 2000 milijonov opek, ki se jih v našem césar stvu na leto izdela, potřebuje poldrugi milijon sežnjev derv. posekati, v 100 letih pa ne zraste! Naj nihče ne misli, da smo kakošno besedo pre već rekli, ali da ni ravno že tako žalostno z našimi gojzdi 5 kakor kdo misli Od žganjarij. Za 100 funtov krompirja z funti jećmena, iz kterih se naredi 8 bokalov žganja, Ja je taka Od konca do kraj Je taka in Bogu bodi milo 7 se potřebuje V40 sezn. ali 40 funtov mehkega lesa 9 5 Kam pa borno po takem gospodarstvu prišli ? ako se rajta, da se po vsem cesarstvu na leto napravi je zastavica, kijo vsak otrok lahko ugane. Ćutimoj milijone veder žganja, se potřebuje derv 375.000 sežnjev. Od olarij (pivarnic). Za 40 veder piva se po 11Û 3 OQP7 ivi û K lr î K c\ t»iT r/Q cl O il i rw Á HA rOíTůHA Drugikrat bomo govorili, kaj naj bi se počelo, da bi se žalostni příhodnosti, kolikor je moč, v okom prišlo. (Allg. L. u. F. Z.) 4 sez. mehkih derv, za slad izlOOvagánov trebuje jećmena pa 1% sež.; po takem za 12 milijonov ve der ola blizo 300.000 sežnjev derv. Le za te obertnije je tedaj vsako leto 8 milijonov in pol sežnjev derv potreba. Moje skušnje o množenji sadnega drevja po natičih Kar sem v listu naših „Novic" bral od nove Za železnice — okoli 300 milj dolge le za kurjavo se smé naj manj rajtati 1 milijon sežnjev derv že pred znajdbe, da se dá nektero sadno drevje tudi po na ti či h množiti, ni bilo za me nić ravno novega, V Sote gosp. Hain ni v prerajt vzel; ker pa tudi tistih derv ni rajtal, ki se porabijo za kurjave učilnic , gostivnic , pisarnic in druzih poslopij, ktere niso stanovitne stanovališča, ne bo račun zlo navskriž šel zavolj o tega. da šote ni vzel v prerajt. got posebno jab let tud m že bil preprič da 5 na to vižo drevje množiti za hruške pa še nisemvedil y Ze sem se mislil takrat oglasiti, ko sem bral v 55 Novicah" v 31. listu leta 1853 5 da isji vertnar družbenega verta v Gradca gosp. Tru mer to posku- Verhniki. Zamorem zdaj nekaj bolj natanko povedati ánjo zametuje in celo prepoveduje, da naj nihće tega so mogle saj vse soteske jaliških plan;n obzidane biti. da ne skusa 5 ker le prazno delo bilo 9 pa sem mislit: —Ko zun ze h zido v molči! z učenimi gospodi se ni lahko prepirati v Hrusici je nekaj starega Ra du nizj y nad Ternovem na Pivki, namreč na hribu, ki je proti pa sem zdaj spet od tega bral, kar se vjerna z mo- izhodu od cerkve. Pod Verhniko se precej nad Verdom jimi skušnjami, ne morem zamolčati, kar tudi jez vém. vleče star zid precej deleč v gojzd. Dalje je Meni je dobro znano, da se natiči primejo in rastejo. Čeravno se nisem poskusal iz tega namcna, vendar sedla, kj je peljala stara tovoroa pot od Ljubljane čez Ig v cerk nisko dolino, blizo Rakitne namreč nekoliko proti juga, da bi na to na to obernilo vizo drevje množil, pa se mi je spet ostanek stare zidu cesar nisem iskal, sem dosegel. zega čez dolinico. Na Bloški Sterm ki je šel iz enega verha v dru MH ^H m Ko sem većkrat kake odrezke pri cepljenji potikoval cesta po hudem klancu v Soderšico izpeljaoa, je tudi še v ograjo verta, so večidel ozelenéli pervoleto 5 lep ostanek starega zidu Poseb dobro se zna še staro drugo leto jih je pa le nekoliko rastlo naprej; prezidje med Babjem poljem na krajnski, in med P tišti pa, ktere sem okoli jame vertnega gnoj dom na horvaski meji; poslednji kraj ima ravno odtod nišča potaknil, so se pa se bolje přijeli. Drugibart svoje imé, in razvaline zidovja se ondod vleeejo proti se-seni od cepljene jablane (popred omenjena skušnja, je verju v goro, ki se Pogorišće imenuje, proti jugu pa čez bila z divjaki) odřezal letno mladiko, ktera je » hrib, ki pod čubransko bila blizo 2 čevlja dolga ; vtaknil sem jo v zemljo, v zvezi bil s starim zidom v v i ■ * • v • • ____• I______• • ■ x . ---- srenjo spada; morebiti da je ta zid kte se pri Reki nataaja m ces ? da bo za cepiče. Ker pa mi ni ravno cepicev je pri Valvazorji (k. XII. str. 100) popisan in tudi izri manjkalo, je uaiaia V û^uuji , jt- uai/ii/uvu* ••» D»*u. Toc« icii kiuu* aiuoi uisciu sam u^icuuvai , un pra- rastla dve leti; potem sem jo pa z drugim v sadisče vili in pisali so mi od njih verjetni možje, med kterimi mlađega drevja (vertno solo) přestavil. Lepo je bilo je gosp. Križoogorski in pa gosp. Žasrar iz Prezida. Vsi je ostala v zemlji je lepo ozelenéla in san. Vseh teh zidov sicer uisem sam ogiedoval pa pra viditi drevesce s takimi lepimi koreninicami 5 ki jih , Zagar iz Prezida, ti zidovi so mogli z!o enak namen imeti, namreč za bramb naredi prav pri koncu; ravno tam korenine poganja, Italije; en del jih bi bil uteguil že pred cesarjemAugustom kjer se odrezek o bras a in le málokteří visje Toliko vém jez od tega, in kar sem povedal i vcíii jez uu icga, ni nar sem puvcuai, je —-----y —» .... ^», Kar bom se vprihodnje po poskušnjah za- ležijo v eni meri; drugi del je bil morebiti precej ob Au bom že naznanil po „Novícah" Hesjevredno, gustovem časa utemeljen v brambo zoper ustale Panonce in Dalmatince, ali še le pod poznejimi rimskimi cesarji. Saj pesnik Klaudijan poje o boji med Teodozijem in Eu- postavljen biti, ko še Metulum iu Terpo nista bila v rimski oblasti namreč zidovi v Hrušici in pri Ternovem, ktei resnica. i pažil da to množenje sadnega drevja do konca doženemo. France Bizjak. genijem Zgodovinske řečí v Ni pomagalo previdnemu vragu Še nekaj od Vipave in starih rimskih zidov. Gosp. Terstenjak mije pisal sledeče: „Daje postaja,, I? lu Da je zagradil se bil v terdnjavah, in pražen je upadel Up na zasípe". (Claudian. de III. cons. Honor.) H i c i n g e r. vio frigid o" stala kraj Hubla, Vam popolnoma poterdim. H u b e I po mojem mnenji naravnost pomeni „fluviua frigidus", merzlo reko. Korenika indiška hi pomeni teči, od tod Krasopisje h i m a va t y frostig, 9 zimovat; pa tudi h im je, po odverže-nem h imje, po spreinenjenem m ivje, Frosî. Ravno to pomeni hu, po naše h uh I at i; (kakor mi kolar teržiški pridni domorodec V. Kuruik pise, pomeni huh vati, huhlat i teci, in sicer se rablja ta beseda od bistric ali planinskih rek; bistrice huhlajo, zlasti o povodnji ali tekoče hu š Železniki na Krajnskem (Dalje). Vernimo se zopet k pervemu predmeta nazaj. Verjetno je, da je dobrih 600 let preteklo, kar so se skozi ozke grape). Beseda je onomatopoetiska h u frigid us, merzel. Imenovana reka Hub el res naglo huhlá s planin, in je zraven merzla, toraj je imé prav za prav zelezniške fužine preselile iz „Dašenee" in „farjevega potoka" na mesto, kjer dan današnji stoje, kovajoče železo in žeblje in razpošiljaje to robo po svetu. Bile so pa res tudi v starih časih veliko imenitnejše in tudi premožnejše od sedaj. Imele so mnogo predpravic, ktere je slednji novi frižinski škof proti prošnji, kakor písmo (privilegium) od Huhel, h spremenjen v v — Huvel, in v spremenjen v b Hubel". — Dalje piše: „Ad fornulos" je brez dvombe přestaveb kakošnega Latinca, kteri je morebiti domače Podpeč, Peče itd. přestavil v fornulum, misleč ua leta 1438 govori 9 iznova poterjeval. Vsi o* © ojzdi deleč vsi y „peč" fornax, ue pa na „peč" sax u m skala". Ko sem mu po tem odgovoril, da bi tedaj utegnilaC erni ca biti (Černica, Kernica od korenike kar, ker, sedanje čer) mi je zopet pisal: „Ad For nu los" so po mojih mi-slih Černice. Znal je kakošen rirnsk uradnik uprašati staroslovenskega župana, v klopočevi slovenšini: „kako se velí ta kraj ?" Z. Černic e. U. Kaj je to Černice? Z. Enako besedi peč, pecina. Uradnik nekoliko slovensko okrog in tudi nekaj polja so bili lastnina teh fužin ; kovači, fužinski delavci in rudokopi so bili vojaščine prosti in celo kmečki fantje, ko so jih po tadanji navadi v vojake lovili, so najdli tu varno zavetje, ako so srećno sem dospeti zamogli, ker v Želesnike stopiti ni bilo nobenemu beriču po nikakoršnem opravku dovoljeno. Bili so oni kakor posvećen kraj. Se ce'ó hudodeinika, če se je nj»ter za-tekel, niso smeli beriči preganjati, ampak zvunaj Zelezni- kov so mogli cakati, doklerjim ga je solník, ki je bil edino le ljubljanski, gorski in fužínski gosposki podložen, sam razumivši in vedši, da je peč forum, fornax, je Černi can e imenoval For nuli". Tako gosp. Terstenjak. Vláni sem že enkrat omenil. da sose rimski zidovi blezo tudi bolj proti jugu stegovali, in niso bili samo pri izročil. Manjše pravde so se vse le tù razsojevale, tudi so hudodelniki vse manjši kazni le tù zastajali. Tudi so imeli Železniki lastne ffruntne bukve, in so bili vse desetine, laudemij in drugih enakih davšin prosti. Železa se nekdaj ni nič manj in še celo več přidělalo *) Nam bo prav ljubo kakor nam je bilo že tudi to naznanilo, ker in izdelaio, kakor današnji dan; cena rude in oglja pa je bila veliko nižja, ker se je slednji trudil železnišk rudo- nam po tem takem tudi dom prazne besede bile, ki jih je niirenberškem. Pa tudi Bizjakove skušnj skušnja poterjuje, da niso le kopali sicer delavec biti, in potem se tukajšnih pravic vde uce P mmgmmm ^HHH^^HMHPHHHMI k kdor skusa! Da so natiči okoli jame vertnega gnojisća se b pri dim sibicam gnojiti, jim je saj pri dno priliv nježnim koreninicam nikdar živeža ne zmanjka Dochnahl govoril vvelikemzboru ležiti. Delali so pa takrat tudi na plavzu vse drugac, ko zdaj. Že Valvazor omeni od tega delà, ki se je imenoval „na volka" delati. Ali „volka", ki je bil včasih resnično 13 do 25 centov težak, niso prec pod kladvom obdetovati zamogli, kakor on omeni, zakaj slednemu v fužinarstvu le nam je ocitno znamnje, da, čeravno ni z gnojnico mla treba da Vred kolčikaj skušenemu je znano, da se grodelj (in to 3e ravno lodi „volk" bil) ne dá prec pod kladvom kovati De v Tako sem tedaj po večem, kar se je moglo, popisal srednjega časa; poglejmo zdaj se ne- Zeleznike starega in lali so pa tato: Plavž je vselej gorel le 24 ur, skoz ta koliko, v kakoršoem stanu so danes. (Dalje sledí. čas so usipali od zgoraj rudo in oglje v pec pa od zdolaj ni bila samašena, kakor dandanašnji, ko se le vsako uro ali na 2 uri odmaši, ampak žlindra in tudi grodelj sta mogla _ .. v V *t 1 _• . da ni Novičar iz austrijanskih kraje v vès čas iztekati, le toliko je pečnik peč zamasil presilne vročine terpel, kadar je žlindro in grodelj preč Iz Siska 22. jan. Sneg nas je popolnoma zapadel ne le po suhem je vsa vožnja zaostala, temuč tudi po Savi pobíral. Bila pa je notrajna osnova peči tako uravnana, in Kupi. Celo nič se ne prodaja; žitna cena je kakor je . .. tf . . . « * V. i 1 • ____~ _ • \T XT ^ I ___~__ • _ y.__•____^ 1 / « rN re V da je boljsi del grodeljna včs v peči ostal, in se nakupi bila čil tako v podobi velike krogle. Vsakih 24 ur je plavž vaška po ugasnil; tadaj so zid od zdolaj obtolkli, „volka", iz pecí 32/a do V Karl *Va 3% A do 7% je psemca po > vlaska 7% do 8 i oves po sy. do 7'A kovali, am pod kladvo valili in tam ne prec obdelovali ali pak le s pomočjo kladva na majhne kosce raztolkli. je napravilo druztvo na delnice Te pervi oodašnji tergovci stoje. Oni mislij 6 V3 do *% A. (akcije), na kterega , pance proso po vagán. V Sisku cêlu b Sisk kosce so potem se enkrat v drugem ognji stopili. Naložili stalnim mostom t 5 a s kar bi bilo važno ne le so jih namreč na kraj jame, ki je bila polna ognja, in so za siskino tergovino, temuč tudi za vso horvaško deželo (Nar. Nov.) jih dali počasi raztopiti in v jamo izteči. Kos ki so ga Druztvo je že prosilo za dovoljenje zdaj iz ognja dobili, je tehtal kaka 2 centa, in so ga ime Iz Celovca 22. jao. je misijonar p. 0 přišel novali „mašelj". Tega so še le pod kladvom obdelovali e ^ zamurkami v Celovec in je 7 do 8 let stare dekleta » in kovali, ker to je bilo še le pravo železo. kterim se pravi Bahita (dvema), Subafadrir * ) Nur Nora Omenjena raba obdelovanja na plavžu in ognji se je m Atamina in se niso keršene, tukajšnim nunam izročil. ~ .. _ ^ - 1 • ¥T Tfc _ 1 ' t m l i * « • « V - -M- . * __- _ - _ _ pri naših fužinah še le pred malo leti umaknila novim na pra vam Kdaj se je zidala tukajš farna cerkev, kí stojí V Belaku, Trbižu, Podkloštrom, Zabnici, Pontablu in Mal-borgetu je 26. jao. ponoći trikrat potres bil. Skor ravno (25. jan.) je bil pred 507 leti ( leta 1348J tišti t d v sredi Zeleznikov, se ne vé. Do leta 1622 je bila ona podružnica selške fare; to leto pa je po prizadevi Pla v- cove rodovine, ki je ena naj starejših, prav za prav, zdaj naj starejša tukaj, samostojna fara postala. Imela je ta-krat le tri oltarje, namreč: sv. Antona puščavnika kakor farnega patrona, sv. Andreja in sv. Ane. Bila pa je po potres ki je kos belaske planine v dolino odvez 9 17 gradov in vaší zasul, in je Zila 10 vasi potopila nil, .. e.......... Tisti dan se je poderlo vec his v Belaku, in ker derla tudi velika cerke po Paula dan ravno pri maši bili je zasula več ljudi, ki so na sv. Iz Pole v Istrii J 17. t. m. so kopali zaklad laiucga pauuuo , o v. auuicju iu o v . auv. j"* f " * ^ " " • * ■ • v. iu. du ivu pan z*« tem trikrat prizidana: enkrat prezbiterium, enkrat kapele (šac) v tukajšnem samostanu, kjer so nekdaj v jut in enkrat zakristija. Toraj nima nič kaj prave podobě, ker deželo potujoči romarji ostajali, staro in novo se nikdar ne ujema. Podružnica sv. Fran tisti 9 ki je imel p od zaklada ali ničesar niso našli, ker je přisel prepozno. li zaklad čiška Ksav. pa se je izzidala še le leta 1738; je toraj Pa ne more biti veliko let, kar so tù zakopa tudi veliko bolj prostorna in prijazna. Okoli nje je farno izkopali, ker pri kopanji se je dobro vidilo, da je zemlja razun tega so našli še košček laškega časopisa od Lansko leto pa so zaklad tudi pri pokopališče, stoji pa na otoku, ki ga delata Sora in vo-dotoč, ki napeljuje vodo na spodnje fužine. Vznotraj ste obedve cerkvi prav zale, ker pobožni duh tù še močno Dinj i « • « i •___i i_t____ _____1 _ !..____1___J^L__ • 9 rahla leta 1848 v zemlj našli. Ne čudite se 5 vlada, in obedve imate dobre org posebno dobro ubrano cov m, ker to, kar tukaj častiti bravci! da od ,,ša zaklade zadeva tri & zvonilo. je Leta 1815 se je vpeljala tù tudi šola. Bila je za ta kraj silno potrebna, ker pri fužinah je poduka posebno velika potreba. So pa tudi otroci fužinskih krajev za poduk posebno »prejetni ter posebno bistrega uma. Imenujem tù dva moža, ki jih Železnikarji ponosno med svoje rojake štejejo, dasiravno že krije nju trupli hladna gomila. Sta vitezGašper Levičnik, bivši slavni pravnik na Dunaji, oče slavnoznanega nemškega p e s n i k a Henrika viteza vitez Wertena v ski, čista resnioa, in marsikteri je že po njih obogatel. Ni dolgo kar so poslali spet druge pisma na Dunaj za pripuščenje takosnega kopanja. — To nam je nov dokaz, da Istri ja je bila nekdaj bogata, al ker je preganjanje v različnih dobah in ljuto enostransko vladanje ob tačasnih tamnih časih navadno bilo, je marsikteri tukajš prebi ki ni bil varen od danes do juter poskril, kar je bilo mog pa namrec Levičuik-a, in pa Anton Pfleger ki je od priprostega fužinarskega dečaka dospel čast ia ni zapisal kje in kam je to ali uno djal, da bi saj naslednikí njegove rodovine v stiskah pomoci našli, ako bi njemu ne bilo več mogoče vživati spravljenoga premoženja Z veseljem smo slišali, da v Iz Celja 30. jan ¥ službo cesarskega svetovavca (Staats-und Conferenz-Rath) Laškem (Markt Tuffer) mislijo v neki blagi namen ve in ako se ne motim, poslednjič ministra pravosodja. Obadva selo slovensko igro „Županovo Micko" igrati. Da bi pač *ta tako rekoč iz žlindre se povzdignila s svojim bistrim res bilo ! umom na čast žlahnega stanu. — Tudi med svojimi mlaj-šiaii sinovi štejejo Zelezniki mnogo imenitnih mož v duhovski, cesarski, vojaski in tergovski službi, kteri so de- £e hud mraz loma žo v domaći šoli pervi poduk přejeli. Skoz ves cas nje obstanka poducuje v nji častivredni gosp. učitelj Jakob Demšer, ki je bil leta 1824 na čast izglednega učitelja povzdignjen. Steli so Zelezniki, ki so bili že v Valvazorjevem času Iz Zeleznikov 30. jan. Letošnja zima se pri nas prav nemilo obnaša. K grozovitni dragini je pritisnil zdaj , tako, da so vse fužine zamerznile in ljudjé nimajo nikakega zasluzka. Verh tega pa se plučnica roji, da je joj, in marsikterega spravi pod gomilo. — V 7. lije tudi pri nas stu „ Novic" omeojeua beseda „rokoven" navadna, toda ne v tem pomenu, kakor na Selib. nas prav uterjene berače imenujejo rokôvne, n. pr. Pri se razdeljeni v spodnji in zgornji, ze takrat mnogo lepih je lotil prav rokôvno beračanja", „je prav tistih rokôvnih in velikih zidanih his, vendar so bili do leta 1822 ulice eden" — er betreibt das Betteln ganz handwerksmàssig. nekako čudne in silno tesne, kar je dajalo , kakor stari Popraševal sem tudi: alise morebiti ne razume ta beseda v omenjenega „periodisch", pa se mi je duhu v „Novicah" ljudjé pripovedujejo, Železnikom memo dandanašnjih vso drugo podobo. Leta 1822 pa so na binkuštni četertek po- naravnost odgovorilo, da ne. gore i s sosedo Cešnjicj in Studenim vred, in takrat so po mnogem prizadetji inženirja Zajkota dobile sedajno podobo. Ulice so zdaj prav prostorne, tudi je več precej prostornih 4ergov. Ker je ravno predpust, naj Vam povem, kako pri nas pravijo nemškemu: „diese wird sitzen bleiben" » oder » keinen Mann bekommen" namreč: „ti bo Bog moža v dnarjih odrajtal", „ji ga bo z repo ? s krompirjem itd. plaçai". Utegnilo bi se po novem to tudi razumeti: „ne bo dobila mrža in natura, ampak narobe temu, kar eta v beeedab pravila. — Novice iz K r i m a _jli—i_____„ T T A^íAntk- ftejrain do 1 9. t. m. ? zmerznienA nota so zrlai Hnhrft ?a nrpnp- bo odškodovana z dnarjem J. Levičnik. Iz Ijjnbljane. Iz Du naj a se je, kakor v poglavne města vsih dežel austrijanskega cesarstva, tudi v Ljubljano dalo na znanje, da bo střel t op o v Dunajcanom berž raz-glasil veselo dogodbo , da je presv. cesarica srečno porodila: sto strelev in eden bode znamnje, da ee je rodil cesarič, dvajset in eden pa, da se je rod la ce-saričnja. Ob enem bojo nesli telegrafi naznanilo to v vse dežele cesarstva , in tudi na ljubijanskem gradu bojo koj 101- ali 21krat ustřelili, ce ne pride naznanilo ponoči; če pride ponoći, pa drugo jutro; ce pride oznanilo pred 6. uro zvečer, bo se tišti večer, v stolni cerkvi se zahvalna pesem pela, sicer pa drogi je buda lakota; revežem na Poznal sem neko ženico. M Priletno cmerno predico; Kdej rada možke je imela; Zdej tak dekletam je pela: „Ne bom mcža si izbrala. Se njega volji podala. r Kellner 25. jan. podal v te kraje jim dělit pomoći stvu Od 1852 do konca dec. 1853 je bilo v našem cesar- Oj ! pravi pustni bedaki ! Ponoći • fm v vasi rojijo, v vsem skupaj natisnjenih 6924 ? mških 2787 ki h in kev) slov an ski h 659 strii 1666 Horvaškem, Erdeliskem. Slavonskem 790 ovih knjig (bu- manskih 2723 gerskih428; namreč v dolj Au oroji 49, na Laškem 1194 9 na Ogerskem Podnevi v kercmi sedijo, Juhejsa vino pijejo , Doma pa žene tepejo, Jim kmal zapravijo dote, Doma pa jokajo šrote. 9 Českem 723. Lenobo pasti le znajo ? Zené za dekle imajo , In drugih slabih lastnosti Imajo već ko zadosti. Je malo dobrih na zemlji , Dèkleî tud tacih ne jemlji Ker ko nevesto dobijo. Se radi koj spremenijo , Da cio do konca življenja Zakonski križ ne odjenja. Nikar žene ne bodite , Dekleta mar ostanite !" Dekleta so se smejale ; Tak med sabo so šeptale: „Kar je Alenka nam pela, Je pač s kodelje posnela!" na Marekem in vSlezii209, v Ga!icii200, na Primorskem 148, na Tiroljskem 189, na Štajarskem 146, na Salcbur-akem 52, na Krajnskem 44, vDalmaciill, na Koroškem 9. Posebno huda zima z mnogo snegom je objela letos veči del sveta, kakor se od vsih krajev sliši: 20 let v Pogovori vredništva Gosp. H. K. v. Z.: List 102 bote přejeli. Vaše jezikoslovne 9 opombice so nam veledrage in većino jih tudi radi poterd pomni takosna; tudi v Carigradu že mnogo let ni bilo toliko snega. Spet se je tedaj jolsvavski prerok zlo opekel. Njegovo «prerokovanje" in pa „nemška edinost" sta djansVo ravn* P Vsega pa preh ne smemo , „chi va piano, va sáno*4; mnogo mnogo je že zboljšanega, mnogo pa še bo; hitrica bi vec škodovala ko koristila. Priporočane knjige smo vse že priporocali v „Novícah". eckrat