OBČINA |f% I - SEŽANA ■■ ,, fesüyalkras 2011 IfJ H OBČINA KOMEN Torek, 16. avgust ob 20.30 Komedija »XXL Bejbe« SEŽANA / Kosovelov dom - amfiteater V Trstu razstava o tem, kako so nekoč potovali po območju Srednje Evrope /6 «M Iffl {"J ■ btZANA B ; . s : ., QBÜNA KOMEN festivalkras 2011 Torek, 16. avgust ob 20.30 Komedija »XXL Bejbe« SEŽANA / Kosovelov dom - amfiteater Primorski dnevnik NEDELJA, 14. AVGUSTA 2011 Št. 193 (20.208) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Pokrajina Trst-Gorica in »nova« Benečija SandorTence Če bo naša deželna uprava osvojila ukrepe rimske vlade, bo to korenito spremenilo poli-tično-upravni zemljevid Furla-nije-Julijske krajine. Izginili bosta pokrajinski upravi Trsta in Gorice ter vse občine, ki imajo manj kot tisoč prebivalcev. Na Goriškem bi se morali občini odpovedati Števerjanci, na Tržaškem bi svojo dolgo zgodovino končala občina Repentabor, v Beneški Sloveniji pa bi čez noč izginilo več manjših občin, kjer v glavnem živijo Slovenci. To je sicer za sedaj le hipoteza brez stvarne osnove, v naslednjih tednih in mesecih pa se bo problem najbrž pojavil v nekoliko resnejših in konkretnejših obrisih. Združitev tržaške in goriške pokrajine v eno samo pokrajinsko enoto je nerealna, saj bi ta poteza povzročila le težave in probleme, rešila pa bi malo ali nič. Zelo megleni so tudi učinki ukinitve majhnih občin, ki že danes tesno sodelujejo med sabo, združujejo servise in službe in zmanjšujejo stroške, ne da bi jim to ukazal minister Tremonti. Ne spomnimo se, da bi minister kdaj dvignil glas ob nastajanju številnih novih pokrajin, ki jih je v severni Italiji »sponzorirala« predvsem Severna liga. Če do reforme naj pride, naj se potem kratkomalo ukinejo (in to takoj) vse pokrajine, njihove pristojnosti naj prevzamejo občine in dežele. Ponavljamo, zamisel o združevanju pokrajin, če bo sploh kdaj prodrla, ne vodi nikamor. Pomeni le pesek v oči državljanov. VARČEVANJE - Če bo Dežela FJK sprejela vladne ukrepe Tržaška in goriška pokrajina tvegata postopno ukinitev Pod vprašajem tudi usodi občin Števerjan in Repentabor ITALIJA - Vladni varčevalni dekret kmalu v parlamentu Tremonti še vedno prepričan, da je bila kriza nenapovedana RIM - Berlusconijeva vlada je že poslala v parlament finančno-varče-valni odlok, ki ga bo senat začel obravnavati v ponedeljek, 22. avgusta, nakar bo ukrep ocenila poslanska zbornica. V desni sredini upajo in računajo, da bo dekret odobren sredi septembra, kar bo odvisno tudi od zadržanja levosredinske opozicije. Finančni minister Giulio Tre-monti (na sliki skupaj s Silviom Berlusconijem) je včeraj dejal, da je kriza prišla nenapovedano. Čudno stališče, saj so vsi mednarodni pokazatelji že nekaj časa za Italijo napovedovali črne scenarije. Predsednik vlade je priznal trenja v vladni koaliciji, prepričan pa je, da bo sedanja vlada ostala na oblasti do leta 2013. Na 10. strani TRST - Tržaška in goriška pokrajinska uprava tvegata ukinitev oziroma združitev. To v primeru, da bo Dežela Fur-lanija-Julijska krajina osvojila varčevalni odlok Berlusconijeve vlade, ki določa ukinitev pokrajin pod 300 tisoč prebivalci. Ukinitev grozi tudi majhnim občinam, ki ne dosežejo tisoč prebivalcev. Na Tržaškem je to občina Repentabor, v goriški pokrajini tudi Števerjan. Prava »revolucija« pa se v zvezi z občinami napoveduje v Beneški Sloveniji. Na 3. in 16. strani Zaradi velikega šmarna, kije praznični dan za tiskane medije, bo prihodnja številka našega dnevnika izšla v sredo, 17. avgusta. Ljubezenske izpovedi kraškega para Na 4. strani Pri Benetkah izsledili ukradena plovila Na 5. strani Pokrajina Trst: načrt za priseljence 2011 Na 5. strani Center Gradina predmet evroprojekta Na 16. strani Bačinovič: »Zamparini je kar zahteven« Na 22. strani NAŠA PRODAJALNA GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRAND0U GROUP s,i GmDCKnmum enanz> enzm Corso del Popolo, 54 34074 TRŽIČ (G0) tel. & fax 048146336 mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com www.haus.rubner.com plissé NABREŽINA124 tel. 040 200122 www.zelezninatercon.it info@zelezninatercon.com 2 Nedelja, 14. avgusta 2011 ALPE-JADRAN šolstvo - Od 22. do 26. avgusta Poletni seminar za šolnike bo tokrat potekal v Portorožu Tradicionalni jesenski seminar bo od 2. do 7. septembra na Tržaškem in Goriškem TRST, GORICA, ŠPETER - Obdobje poznega poletja neposredno pred začetkom novega šolskega leta je tradicionalno namenjeno izpopolnje-valnim seminarjem, na katere slovenske šolnike v Italiji vabi Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, medtem ko program pripravijo na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Tradicionalna za to obdobje sta poletni in jesenski seminar: prvi, ki se ga lahko udeleži le omejeno število šolnikov, poteka vsako leto v eni izmed slovenskih regij, drugi pa je namenjen vsem šolnikom (približno 450), ki bodo letos lahko prisluhnili res izjemnemu uvodnemu predavatelju - slovenskemu ministru za šolstvo in šport Igorju Lukšiču. Poletni seminar bo tokrat potekal v slovenski Istri, točneje v Portorožu od 22. do 26. avgusta v sodelovanju z Območno enoto ZRSŠ Koper. Program poletnega seminarja se, kot piše na spletni strani ZRSŠ, prilagaja specifiki izbranega področja, obenem pa udeležencem ponuja tri strokovne sklope: pozornost do jezikovnih in literarnih vprašanj, osvetlitev izbrane regije s kulturnega in naravnega zornega kota ter posredovanje strokovnih dognanj in primerov dobre šolske prakse. Tako bodo v portoroškem kongresnem centru šolniki lahko sledili predavanjem o posodobljenem pouku slovenščine kot prvega oz. drugega jezika (v šolah z italijanskim učnim jezikom), posodabljanju pouka italijanščine oz. italijanščini v šolah z italijanskim učnim jezikom, dalje o spremembah ob uvajanju fleksibilnega predmetnika, reševanju problemov ter vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Udeleženci bodo tudi obiskali nekatere krajevne vzgojno-izobraže-valne strukture (portoroško podružnico piranskega vrtca Mornarček, Center za korekcijo sluha in govora Portorož, italijansko osnovno šolo Vincen-zo e Diego De Castro in Gimnazijo Piran), spoznavali pa bodo tudi slovensko Istro in njeno kulturo tako preko celodnevne ekskurzije kot predavanja o istrski slovenski književnosti. 46. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji pa bo potekal od 2. do 7. septembra na Tržaškem in Goriškem, ko bo približno 450 udeležencem na razpolago trinajst ciljnih skupin, v katerih bodo univerzitetni profesorji, priznani strokovnjaki, pedagoški svetovalci ZRSŠ in učitelji praktiki iz slovenskega šolskega prostora posredovali strokovna dognanja in primere dobre šolske prakse. Odprtje seminarja bo letos v Trstu 2. septembra s kulturnim programom, pozdravnimi govori in sprejemom Ministrstva za šolstvo in šport Republike GRADEŽ - Okoljevarstveniki zveze Legambiente so tudi letos z jadrnico Goletta Verde objadrali obale v deželi in naposled včeraj v Gradežu podali sliko o zdravstvenem stanju morskih voda. Analizirali so vzorce iz več krajev, od Milj do Lignana, voda pa ni bila povsod v skladu z zakonskimi predpisi: zasledili so namreč kar pet kritičnih točk. Zaskrbljujoče je predvsem stanje ob izlivih rek, potokov in odtočnih kanalov, ki ne razpolagajo s primernimi očiščevalnimi sistemi. V vodi so zasledili mnogo organskih ostankov iz gospodinjstev in fekalije, ki jih vsakodnevno spuščamo v kanalizacijo in torej v reke, jezera in morja. Lani so okoljevarstveniki na deželnih obalah zabeležili kar 306 prekrškov, kar pomeni, da so na vsakem kvadratnem kilometru obale naleteli na tri prekrške, kar je veliko več kot v državnem povprečju. Najhujše je stanje ob izlivu reke Soče pri kraju Casoni v gradeški občini, kjer so analize pokazale, da je voda Slovenije: kot že rečeno, bo letos tradicionalno uvodno predavanje zaupano samemu ministru Igorju Lukšiču, ki bo govoril na temo Osamosvajanje Slovenije. Seminar bo stopil v živo 5. septembra, ko se bodo v dvorani Zadružne kraške banke, na Osnovni šoli Franceta Bevka ter na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah zbrali vzgojitelji, učitelji ter profesorji slovenščine na nižjih in višjih srednjih šolah s Tržaškega, ki bodo sledili predavanjem o praznikih in praznovanjih, motivaciji za branje z najboljšimi mladinskimi knjigami, disleksiji, naravoslovju na razredni stopnji, sodeloval- hudo onesnažena. Ravno tako kritično je tudi stanje nekaterih izlivov v vi-demski pokrajini, in sicer pri izlivu reke Stella-Sterpo del Moro pri kraju Pre-cenicco in reke Aussa-Corno pri kraju San Giorgio Di Nogaro. Onesnažena pa je voda tudi na Tržaškem, in sicer v De-vinu oziroma pri Ribiškem naselju in v nem učenju s pomočjo interaktivne table, zunanjem preverjanju ter slovenščini na splošni in poklicni maturi. Nekatera od omenjenih predavanj bodo na sporedu tudi dan pozneje, 6. septembra, za vzgojitelje in učitelje, zbrane v prostorih OŠ Otona Župančiča v Gorici, medtem ko se bodo profesorji različnih predmetnih področij zbrali v prostorih Višješolskega centra v Gorici, da bi sledili predavanjem o spodbujanju razvoja kritičnega mišljenja ter o informacijsko-komunikacijski tehnologiji. Omenjeni predavanji bodo ponovili 7. septembra v Narodnem domu v Trstu, vsa predavanja pa bodo letos potekala le v dopoldanskih urah. Miljah pri odtočnih kanalih. Izsledki analiz mobilnega laboratorija Goletta Verde žal ne predstavljajo nobene novosti, je včeraj ocenil član deželne zveze Legambiente Michele Tonzar. Pravzaprav gre za rezultate, ki se ne razlikujejo od lanskih, kar pomeni, da se problemov še vedno ni rešilo. -/ Najhuje je pri Starodu TRST, KOPER - Soboto pred velikim šmarnom je po pričakovanjih zaznamoval gost promet, hujših težav pa naposled ni bilo. Italijanski počitnikarji, ki so v petek in soboto krenili na avtocesto A4, so bili v veliki meri namenjeni v Istro in Dalmacijo ali pa v italijanske letoviščarske kraje Jesolo, Bibione in Li-gnano. Že v petek zvečer je bila omenjena avtocesta zelo obremenjena, pretok vozil je bil po podatkih podjetja Autovie venete vse do jutra gost in stabilen. Avtocvestna počivališča so bila včeraj prepolna, največ težav je bilo pri Devinu, kjer je prostora malo. Velik del turistov kupuje slovenske vinje-te ravno v Devinu, ker malokdo ve, da so v prodaji na vseh počivališčih od Mester dalje. Prometna policija je morala omejiti dostop do devinskega počivališča, saj so se pri izvozu ustvarjale nevarne kolone. Občasno so na cestninski postaji pri Moščenicah nastajale kolone, pretok vozil pa je letos zaradi odprtja dveh dodatnih prehodov hitrejši. Vsako uro pelje skozi postajo 300 vozil več kot lani. Na slovenskih cestah je bil promet včeraj zelo gost, predvsem na Gorenjskem in Primorskem. Zastoji so se od jutra do poznega popoldneva pojavljali na cesti med Kozino in mejnim prehodom Starod, na območju Kopra ter na primorski avtocesti med predorom Dekani in Koprom, pa še naprej proti Izoli in Portorožu ter mimo Šmarij proti mejnemu prehodu Dragonja. Gneča je bila tudi med Ilirsko Bistrico in mejnim prehodom Jelšane. Na mejnem prehodu Starod je čakalna doba znašala od 150 do 210 minut, na Dragonji pa pri izstopu iz Slovenije od 30 do 90 minut. Do 26. avgusta bo na Istrski cesti med Koprom in Izolo oviran promet zaradi preplastitve priključka, v času prometnih konic bodo možni zastoji. Avseniki drevi na Trbižu TRBIŽ- V četrtek se je na Trbižu začel tradicionalni praznik treh dežel Alpenfest, praznik dežel s tromeje - Fur-lanije, Koroške in Slovenije. Stojnice s tipičnimi proizvodi in hrano so se pojavile na Ulici Roma, lastniki trgovin so se odločili za podaljšani delovni čas, na trbiškem trgu pa so zaživeli koncerti. Odlična je tudi kulinarična ponudba, ki sega od furlanskega frika do odojka, čevapčičev, kranjskih klobas in slastnih slaščic; ravno tako kakovostna pa je ponudba pijače - izvrstnih vin in okusnega piva. Sinoči so ob 21. uri nastopili tržaški glasbeniki Bandomat, drevi pa bodo na oder stopili znameniti Avseniki. Praznik se bo zaključil jutri. okoljevarstveniki - Ugotovitve jadrnice Goletta Verde Onesnaženi izlivi rek Pet kritičnih točk vzdolž deželne obale - Izsledki so podobni lanskim, kar pomeni, da se problemov ni rešilo salzburg - Mednarodni festival Muti in njegov poslovilni Macbeth Slavni dirigent v Salzburgu ne bo več sodeloval pri oblikovanju opernih predstav - Dobra uprizoritev v potrdilo skladnega dela z režiserjem Petrom Steinom SALZBURG - Riccardo Muti je izjavil, da bo z letošnjo izvedbo Verdijeve opere Macbeth zadnjič stopil pred pult salzburškega festivala. Po štiridesetletnem sodelovanju in ob svojem sedemdesetem rojstnem dnevu naj bi se italijanski dirigent odpovedal opernim uprizoritvam, a je poskrbel za poslovilni nastop, ki je vreden njegovega umetniškega formata. Kombinacija z režijo Petra Steina je posebno priložnost ovrednotila z združitvijo dveh močnih temperamentov, ki sta po rezultatu sodeč sodelovala v spoštljivem soglasju. Nenavadno dolg, velik oder s skalnatim ozadjem Jahalne šole (Felsenreitschule) je zelo sugestiven prizoritveni prostor, ki pa bistveno pogojuje scensko in režijsko domišljijo. Stein je izkoristil posebno obliko dvorane in ozadja z dodatno širitvijo odrskega in akustičnega prostora, da bi se občinstvo dejansko počutilo del dogajanja. Velik, prazen prostor na odru pa je za njegovo poetiko predstavljal idealno pokrajino, ki ne potrebuje scenskih dodatkov, saj jo napolnjuje in metamorfično oblikuje premikajoča se zborovska masa. Birnamski gozd je namreč po prerokbi korakal proti Macbethu skozi celo predstavo, saj so pod njegovimi vejami peli in se koreografsko gibali zborovski pevci in predvsem pevke, protagonistke čarov-niških prizorov, medtem ko so trije moški v belem ustvarjali pantomimo. Režijski koncept Steina je zahteval predvsem od zborovskih pevcev veliko napora. Zgodba o slepem zasledovanju oblasti, ki se zaključi z norostjo, bedo, obupom in smrtjo, se je razvijala pripovedno, brez posebnih simboličnih nadgrajevanj, z ne-tehnološkimi efekti, skoraj v protislovju z zgodbo, ki spodbuja domišljijo z izrazito prisotnostjo magičnih elementov. Banquovo prikazen na pojedini je upodablja sam pevec v krvavi halji z vijoličastim fluo-odsevom, v viziji sprevoda bodočih angleških kraljev, Banquovih potomcev, nastopajo lutke, kostumi so srednjeveško tradicionalni, njihove barve predvidljive: med umorom sta halji para beli, da bi krvavi madeži prišli do izraza, v naslednjem dejanju pa rdeči kot znamenje krivde. Macbeth je nočna zgodba, kar je dalo režiserju priložnost izrazitega poudarjanja sugestije luči in senc, z izpostavljanjem nekaterih likov, z odsevi listov v temnem gozdu, s pomenljivim podvajanjem, poudarjanjem, podaljšanjem figur. Nevsiljivo tradicionalna režija se je precej ujemala z zrelo uravnovešenostjo dirigentovega pogleda, ki je izhajal predvsem iz razmišljanja o ponotranjeni naravi libreta in predvsem partiture. V Macbethu se »aktivno« dejanje kraljevega umora izvrši zelo hitro, večji del opere pa je psihodrama o očitanju vesti, zato je Mu-tijeva taktirka z izbiro tempa vodila orkester in izvajalce v skrivnostne, ekspresivne pokrajine duše. Dunajski filharmoniki so se odzvali z izjemno mehkim zvokom v zbrani simbiozi z dirigentom. Zelo prepričljivo se je odrezal tudi zbor Dunajske državne opere, ki je tokrat imel nadpovprečno zahtevno odgo- vornost in je ponovno dokazal svojo profesionalnost tudi v efektnem, neposrednem stiku z občinstvom, ko je v dvorani intenzivno zazvenel sklepni zbor Patria oppressa. Mutijevo vodenje je bila prava učna ura o obvladanju večstranskih značilnosti razgibane in zelo artikulirane operne izvedbe in o tesnem odnosu s solisti. Vrhunska pevska zasedba se je odlikovala s homogenim izborom zelo primernih glasov. Macbeth je bil srbski basbaritonist Željko Lučič, trenutno verjetno najboljši interpret te vloge v svetovnem merilu, ki se je na osnovi zelo solidne izkušnje izkazal tudi kot odličen, ekspresiven igralec. Teatralne poze pa so na začetku zaznamovale nastop sopranistke Tatiane Serjan (Lady Macbeth), ki je v razvoju lika do ključnega prizora norosti pokazala sposobnost prepričljivega in-terpretacijskega in pevskega oblikovanja dramatičnega razpleta. Škoda le, daje vokalni lesk spremljala nerazumljiva izgovorjava italijanskega besedila. Kot zanimivost bi lahko dodali, daje pevka večrat nastopila v tržaškem gledališču Verdi, nazadnje v operi Trova-tore. Toplina izraza je obarvala lik Banqua v izvedbi Dmitrija Belosselskega, iz Italije pa je Muti pripeljal vrsto perspektivnih opernih pevcev, med katerimi je izstopal že svetovno uveljavljeni, zagnani tenorist Giuseppe Filianoti v vlogi Macduffa. Lep vtis uravnovešenega ekipnega dela je ubrano povezal orkester, ki ima v tej operi več samostojnih, instrumentalnih točk, med katerimi Stein ni dramatiziral plesa v tretjem dejanju, da bi občinstvo lahko še globlje dojelo mojstrskost teh glasbenikov in Riccarda Mutija, ki je tako sklenil vrsto izjemnih opernih doživetij svoje bogate salzburške zgodbe. Rossana Paliaga / TRST, DEŽELA Nedelja, 14. avgusta 2011 3 dežela - Morebitni krajevni učinki vladnega varčevalnega odloka Trst in Gorica v skupni pokrajini Repentabor »premajhna« občina V Beneški Sloveniji bi izginile občine Srednje, Dreka, Grmek, Tipana, Bardo in Sovodnja TRST - Če bo Dežela Furlanija-Julijska krajina osvojila paket varčevalnih ukrepov Berlusconijeve vlade, bodo ukinili Pokrajini Trst in Gorica, ki imata manj kot tristo tisoč prebivalcev. Iz sedanjih pokrajinskih uprav naj bi nastala nova pokrajinska enota Trst-Gorica, ki bi se pridružila Pokrajinama Videm in Pordenon. Po novem bi torej naša dežela imela le tri pokrajine. Levo pred kratkim izvoljena nova tržaška pokrajinska uprava, desno župan in podžupan Repentabra Marko Pisani in Kazimir Cibi kroma Furlanija-Julijska krajina kot dežela s posebnim statutom uživa popolno avtonomijo tudi na področju lokalne uprave. Država ji na tem področju torej ne more ničesar vsiliti. To primorske knjižnice - Od 9. junija Primorci (pridno) beremo Na seznamu je 62 literanih del seveda dobro ve predsednik deželnega odbora Renzo Tondo, ki je še kar previdno ocenil možnost združitve goriške in tržaške pokrajinske uprave, ni pa je izključil. Zadnja beseda o tem pripada vsekakor deželnemu svetu. Predsednik goriške Pokrajine Enrico Gherghetta (o tem obširno poročamo na 16. strani)odločno nasprotuje možnosti ukinitve tamkajšnje Pokrajine. Varčevalni odlok Berlus-conijeve vlade namiguje tudi na možnost ukinitve občin, ki imajo manj kot tisoč prebivalcev. Na Goriškem bi spričo teh meril ukinili Občino Šte-verjan (tudi o tem pišemo na 16. strani), na Tržaškem pa Občino Re-pentabor. Tamkajšnji župan Marko Pisani je že v preteklosti ob podobnih načrtih morebitno ukinitev kraške občine označil kot pravi nesmisel, tudi zato, ker njegova uprava že dolgo let uspešno sodeluje s sosednjo Občino Zgonik ter z ostalimi občinami v tržaški pokrajini. Tondo: župani so nujno potrebni Predsednik deželne vlade je prepričan, da predstavlja Tremontijev finančni odlok veliko priložnost tudi za reformo lokalnih uprav v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Dežele vsekakor ne podpira ukinitve majhnih občin, temveč njihovo sodelovanje na področju javnih storitev, zdravstva, šolstva in drugih servisov. »Županstva in župani morajo nujno še naprej ostati na teritoriju,« podčrtuje Tondo, ki dodaja, da mnogi župani dobijo mesečno 600 evrov bruto honorarja, občinski skupnosti pa so na razpolago 24 ur na 24. »Tondo naj ne pozabi, da je FJK avtonomna Dežela, ki ni dolžna sprejeti vseh ukrepov rimske vlade,« pravi Gianfranco Moretton, vodja Demokratske stranke v deželni skupščini. Od tod njegov poziv desni sredini, naj v pogajanjih z Rimom zaščiti interese deželne skupnosti. »Revolucija« v Benečiji Samo v Nadiških dolinah bi v skladu z rimskimi ukrepi čez noč ukinili občinske uprave v Srednjem, Dreki, Grmeku in Savodnji, iz upravnega zemljevida pa bi izginili tudi upravi Ti-pane in Barda. Manjše beneške uprave že sodelujejo med seboj, združitev občin pa ni bila nikoli konkretno na dnevnem redu. Morda z izjemo Grme-ka in Dreke, ki po številu prebivalcev sodita med najmanjše občine v FJK. Predsednik videmske Pokrajine Pietro Fontanini (Severna liga) soglaša z ukinitvijo oziroma z združitvijo pokrajin z manj kot 300 tisoč prebivalci. Mednje vsekakor ne sodi Pokrajina Videm, ki bi torej ostala. Pač pa se zastopnik Severne lige strinja z ukinitvijo občin, ki imajo manj kot tisoč petsto prebivalcev. TRST - Primorske knjižnice organizirajo že peto leto zapored projekt Primorci beremo, s katerim spodbujajo bralno kulturo med Slovenci. V projektu lahko sodelujejo člani knjižnic, starejši od petnajst let. Projekt se je pričel 9. junija, zaključil pa se bo 20. novembra 2011. Sodelujete tako, da si izposodite katerokoli knjigo iz seznama Primorci beremo, ki je na voljo v sodelujočih knjižnicah, in sicer v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu, v Kosovelovi knjižnici v Sežani, v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in v Slovenski knjižnici Da-mirja Feigla v Gorici, v Mestni knjižnici Izola, v Mestni knjižnici Piran, v Mestni knjižnici in čitalnici Izola, v Lavričevi knjižnici Ajdovščina, v goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici, v osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper, v knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici ter v potujoči knjižnici. Ob izposoji vam bo podeljeno bralno znamenje, na katerega boste vpisali svoje misli in ocenili prebrano knjigo. Ob vrnitvi knjige vrnete tudi izpolnjeno znamenje. Bralci, ki bodo do 20. novembra prebrali pet proznih del in eno pesniško zbirko bodo na zaključni prireditvi prejeli priznanje Primorci beremo in knjižno nagrado. Knjig je na seznamu 62, med katerimi je 50 proznih del in 12 pesniških zbirk slovenskih pesni- kov in pisateljev. Kot so povedale knjižničarke Narodne in študijske knjižnice v Trstu, v projektu sodelujejo predvsem starejši ljudje, nekaj je tudi dijakov, študentov in zaposlenih. Že na začetku pobude je dvajset oseb prebralo vsaj eno knjigo, nekateri pa so prebrali že vseh šest knjig. Seznama najbolj branih knjig ni mogoče sestaviti, ker si ljudje izposojajo knjige glede na razpoložljivost izvodov. Vsekakor si ljudje najraje izposojajo dela lokalnih avtorjev. Med zamejskimi avtorji so na razpolago dela Vladimirja Bartola, Dušana Jelinčiča, Alojza Rebule, Eveline Umek, Miroslava Košute, Bojana Pavletiča. Na spletni strani www.tol.sik.si/pri-morci/beremo/, kjer je tudi na razpolago seznam knjig, lahko podate tudi svoje mnenje in oceno knjig. Z najvišjo oceno in največjim številom glasov je nagrajena knjiga December moon Barbare Raue. Knjige si je v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in v knjižnici Damirja Feigla v Gorici mogoče izposoditi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure po tekočem urniku, ki bo v Trstu veljal do 2.sep-tembra, v Gorici pa do 29. avgusta. Za izposojanje knjig v NŠK bodo morali študenti in upokojenci odšteti 5 evrov, 10 evrov bodo odšteli ostali, brezposelnim in mladoletnim pa je na voljo brezplačno izposojanje. (mak) IMoja knjiga poletja Pevka Martina Feri pravi, da ima žal premalo prostega časa za branje knjig. »Preberem jih približno od pet do deset na leto«. Ko ji vselej preostane nekaj časa, najraje vzame v roke biografije glasbenikov in še posebno pevk ali strokovne knjige, ki so vezane na njen poklic. »Rada pa imam tudi romane in kriminalke,« je priznala Martina, ki je lani nastopila s pesmijo Le en dan na evropskem pevskem tekmovanju EMA-Eurovison song contest. Učiteljica modernega in jazz petja na glasbeni šoli 55 v Trstu in glasbeni šoli Roland v Vidmu bere rada v popoldanskih urah, »ampak to v glavnem v poletnih mesecih, ko sem nekoliko bolj prosta. Drugače imam knjigo vedno na nočni omarici in berem preden zaspim«. Naša tokratna sogovornica bere običajno v italijanskem in slovenskem jeziku, včasih pa tudi v angleščini. Nima preferenc glede avtorjev, saj pravi, da jo pri knjigi najbolj pritegne tema ali zgodba. Katero knjigo pa svetuje pevka bralcem Primorskega dnevnika? »Sve- tujem biografiji jazz pevke Billie Holiday La si-gnora canta il blues in Strange fruit, ampak tudi La vita e i tempi di Janis Joplin ... in verjetno še mnogo drugih. Predlagam pa jih iz preprostega razloga, da bi tudi preko branja knjig privabila bralce Primorskega dnevnika v neskončni svet glasbe«. (and) TRST Nedelja, 14. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Na Kraški ohceti se bosta konec meseca vzela Martina Sossi in Aleš Gregori, 25-letna bančna uradnica iz Pulj pri Domju in 28-letni strojni operater v dolinski tovarni Wartsila, doma iz Bazovice. »Letos sva se odločila za ta pomemben življenjski korak, saj verjameva v pravo ljubezen, tisto brez laži in prevar, kjer vladata iskrenost in medsebojno razumevanje,« sta mladoporočenca zapisala v svojem življenjepisu. Pa nas je prevzela radovednost in želja, da bi kaj več izvedeli, kako in kdaj se je ta njuna velika ljubezen rodila. Kdaj in kje sta se prvič srečala? Aleš: Z Martino sva se prvič srečala na tekmi Zarje/Gaje na Padričah. Bilo je pred osmimi leti in pol. Martina: Bila je nedelja, 24. novembra 2002, in sedela sva na tribuni nogometnega igrišča športnega društva Gaja na Padričah. Ali je bila to ljubezen na prvi pogled? Aleš: Mislim, da je bila ljubezen na prvi pogled, saj sva se takoj zatem začela videvati. Martina: Hm ... No, prav na prvi ne, gotovo pa na drugi! Kdo je komu prvi izpovedal ljubezen? Aleš: Martina. Bila sva na večerji s prijatelji in naenkrat me je kar objela. Martina: Oba v istem trenutku ... z globokim pogledom. Kako bi opisala svojega izbranca s tremi besedami? Aleš: Energična je, ljubezniva in vselej vesela. Martina: Ljubosumen, romantičen in ljubezniv. Od kod pa odločitev za poroko na Kraški ohceti? Aleš: Želela sva si poročni obred po naših starih običajih. Letošnji kraški par, 25-letna Martina in 28-letni Aleš kroma Martina: Poroka na Kraški ohceti ni le krasna praznična priložnost, pač pa ima za naju predvsem globlji pomen, saj je izraz pripadnosti slovenski narodni skupnosti in živa, zavedna zgodovinska nit skozi sedanji čas, ki dokazuje bogastvo slovenske kulturne dediščine. Sta se že kdaj udeležila Kraške ohceti v noši? Aleš: V noši sodelujeva na vaških prireditvah, na Kraški ohceti pa sva bila vanjo kot par prvič oblečena pred osmimi leti. Martina: Seveda, tako na Kraški ohceti kot na kulturnih prireditvah ali slovesnih odprtjih. Kako se pripravljata na poroko? Aleš: Za enkrat sem sproščen, če pa pomislim na vse, kar nas še čaka v tem mesecu ... Martina: Na poroko se pripravljam skrbno in vestno. Ali je že vse nared? Aleš: Pripravljeno je že skoraj vse. Martina: Skoraj vse je pripravljeno, midva pa sva vsekakor pripravljena na vse. Kdo bosta vajini priči? Aleš: Za pričo sem izbral svojega brata Damijana. Martina: Moja priča bo dolgoletna, predraga prijateljica Erika Savarin. Kaj pričakuješ od prave vaške fešte? Aleš: Prav gotovo veliko zabave in dobrega počutja. To velja seveda za vse, ki bodo v tistih dneh obiskali Repen. Martina: Veselo razpoloženje, polno ljudi in »žuranje« do belega dne ob razposajenih melodijah narodno-zabavne glasbe. Kam se bosta odpeljala na poročno potovanje? Aleš in Martina: Z vlakom se bova iz Ljubljane odpravila proti Munch-nu, nato bova štiri dni preživela v Berlinu, še en dan v Kielu, nato pa nas čaka še enotedensko križarjenje po glavnih mestih baltskih držav. Nam pa ne preostane drugega, kot to, da veselima zaljubljencema za-želimo veliko sreče na skupni življenjski poti! Andreja Farneti repen - Tradicionalno kulturno in versko obarvano dogajanje Praznik velikega šmarna in zavetnika župnije sv. Roka Praznovanje velikega šmarna in vaškega zavetnika sv. Roka je v Repnu dolgoletna tradicija, ki je postala že zakoreninjen del slovenskega narodnega, kulturnega in verskega bogastva. Vsako leto poskrbi repentabrska župnija v sodelovanju z domačo občinsko upravo in drugimi združenji za pester spored dogodkov, ki bodo letos vezani predvsem na 1100. obletnico Tabra. Po sinočnjem koncertu komornega moškega zbora VAL - Vokalna akademija Ljubljana - pod vodstvom Stojana Kureta, ki je obiskovalcem postregel s pestrim repertoarjem, ki je segal od slovenske romantike, mimo Gallusa, Monteverdija, Schuberta do Chopina, bo drevi ob 21. uri v cerkvi na Tabru, kot običajno koncert, ki se vključuje v niz Med zvoki krajev (Nei suo-ni dei luoghi). Nastopila bosta Federica Ce-cotti na flavti in Giovanni Settimo na kitari. Pred samim koncertom pa bosta ob 18.30 na Pesniški poti pod Tabrom v organizaciji Skupine 85 Patrizia Vascotto in Marko Kravos prebrala poezijo Repentabor -Monrupino pesnika Luciana Morandinija. 15. avgust je praznik Marije Vne-bovzete in je tradicionalno romarski dan, saj so se ljudje že pred več stoletji na ta dan tam zbirali. Jutrišnji program bo torej izključno versko obarvan: jutranji slovesni romarski shod bo ob 10. uri in vodil ga bo tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi, medtem ko bo popoldanski shod ob 17. uri vodil ravnatelj salezijanskega šolskega cen- Darila za Kraško ohcet: komplet kuhinjskih nožev na lesenem podstavku, darilo podjetja Kralj David & Fabjana Snc.; enoletna naročnina na Primorski dnevnik, darilo družbe DZP-PRAE. skgz kraška ohcet 2011 - Predstavlja se letošnji kraški par Ljubezenske izpovedi zaročencev Martine in Aleša Giorgiu »Verjameva v pravo ljubezen, tisto brez laži in prevar« - Želja po poroki, kakršna je bila nekoč Pavsic pisal Napolitanu »Slovenska kulturno gospodarska zveza odločno obsoja poskuse potvarjanja zgodovine, ki žalijo spomin na padle za svobodo« - tako je zapisal njen predsednik Rudi Pavšič v pismu predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, predsedniku senata Renatu Schifaniju, predsedniku poslanske zbornice Gianfrancu Finiju ter predsedniku deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Mauriziu Franzu, v katerem nasprotuje poskusu pravnega priznavanja post-fašističnih organizacij. »Spoštovani gospod Predsednik, na Vas se obračam kot najvišjega predstavnika Republike Italije in Vas vljudno pozivam, da podprete prizadevanja združenj ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA, ki slonijo na legitimni zahtevi, da se prepreči sprejetje zakonskega osnutka št. 3442. Osnutek, ki ga je predložil poslanec Fontana, želi bistveno revidirati italijansko ustavo, ki je bila napisana na temeljih odporniškega gibanja in demokracije,« je zapisal Pavšič. »Omenjeni osnutek, ki ga je že odobrila Komisija za obrambo v poslanski zbornici, pravno priznava post-fašistične organizacije in predvideva za njih tudi javno sofinanciranje. V bistvu postavlja na isto raven žrtve in njihove krvnike iz najtemnejše dobe prejšnjega stoletja.« Pavšič je spomnil na lansko srečanje Napolitana s predsednikoma Slovenije in Hrvaške, na katerem so »postavili nove temelje za svetlejšo prihodnost med tu živečimi narodi, ki jih je težka preteklost postavila pred hudo preizkušnjo.« SKGZ odločno obsoja poskuse potvarjanja zgodovine. Zaradi tega povsem podpiram stališča in zahteve Italijanske konfederacije borčevskih in partizanskih združenj, je zapisal Pav- Tradicionalni praznik na Tabru privabi vsako leto veliko ljudi kroma tra v Želimljem Peter Končan. Oba shoda bosta na prostem, pod lipami; med dnevom bo seveda priložnost tudi za sveto spoved. Sveti maši bodo sledile slovenske pete litanije v cerkvi, nato pa bo še čas za praznično pritrkovanje. Ljudje se bodo lahko medtem ustavili pred cerkvijo in okusili slastne kraške dobrote. V torek, na praznik sv. Roka, zavetnika župnije bo ob 10. uri jutranja praznična maša, večerna pa bo na sporedu ob 19 uri, obe bo daroval župnik, dekan in škofov vikar za Slovence Anton Be-denčič. Kot je že skorajda tradicija, bo zvečer ob 20.30 zaigrala nabrežinska godba na pihala. raziskovanje - Ministrska imenovanja Nova predsednika znanstvenega parka in OGS Corrado Clini Ministrica za univerzo in raziskovanje Mariastella Gelmini je uradno imenovala enajst novih predsednikov in pooblaščenih upraviteljev, ki bodo vodili najpomembnejše državne znanstvene ustanove. Na spisku sta tudi direktor ministrstva za okolje Corrado Clini, odslej prvi mož konzorcija za znanstveni park AREA in Maria Cristina Pedicc-hio, ki bo vodila državni inštitut za oceano-grafijo in eksperimentalno geofiziko (OGS). Corrado Clini bo na Padričah nasledil Giancarla Michelloneja. Že več let je generalni direktor ministrstva za okolje za traj-nostni razvoj, podnebje in energijo, sodelu- Maria Cristina Pedicchio je v raznih mednarodnih odborih in z raziskovalnimi središči univerz Harvard in Tsing-hua (v Pekingu). Je namestnik komisarja italijanske agencije za energijo Enea in odgovorni za rotacijski sklad kjotskega protokola v Italiji. Maria Cristina Pedicchio bo pri OGS zasedla mesto Iginia Marsona. Na Univerzi v Trstu poučuje algebro, je članica odborov raznih znanstvenih ustanov, kot izvedenka sodeluje z Evropsko unijo in italijansko Con-findustrio, občasno poučuje na univerzah v Belgiji, Kanadi, Avstraliji, Veliki Britaniji, Madžarski ter Južni Afriki. / TRST Nedelja, 14. avgusta 2011 5 RIBIŠKO NASELJE - Preiskovalci in lastniki so si pomagali s tehnologijo Ukradene motorne čolne izsledili v Benetkah in Bibioneju Odločilna alarmna naprava in pozicijski sistem GPS - V akciji policija, karabinjerji, finančna in obalna straža Sodobna tehnologija je organom pregona in lastnikom treh motornih čolnov zagotovila srečen konec preiskave o tatvini, tatovom pa prekrižala račune. Policija, karabinjerji, finančna in obalna straža so tako s skupnimi močmi našli motorne čolne, ki so bili ponoči ukradeni v timavski marini v Ribiškem naselju. Izsledili so jih v Benetkah ter v le-toviščarskem kraju Bibione. Do nenavadne tatvine je prišlo v četrtek ponoči. V temi sta neopazno izginila 5,30 in 5,60 metra dolga motorna čolna selva ter manjši čoln bellin-gardo, vsi trije z zunajkrmnim motorjem. Prvi je tatvino opazil lastnik enega izmed treh motornih čolnov. Sredi noči ga je predramila budilka mobilnega telefona, ki je bila povezana s satelitskim alarmom na plovilu. Ko je čoln odplul, je alarmna naprava vključila telefonsko budilko in pri priči povzročila začetek preiskovalnih dejavnosti. Lastnik se je namreč takoj odpravil v pristan in ugotovil, da njegovega čolna ni več na spregled. Poklical je karabinjer-je. Upravitelj marine pa je z dogodkom seznanil policijski komisariat v Devinu. Policisti in karabinjerji so poklicali vse tri lastnike in nemudoma je stekla preiskovalna dejavnost, pri čemer je poglavitno vlogo - že spet - odigrala tehnologija. OPČINE - Naša beseda Marina Ribiškega naselja kroma Z globalnim pozicijskim sistemom (GPS) so prvega izmed treh čolnov (tistega z alarmno napravo) zasledili v Benetkah. Obvestili so tamkajšnje sile javnega reda in v petek dopoldne je ukradeni čoln ustavila finančna straža z otoka Giudecca. V bližini so finančni stražniki opazili še drugo ukradeno plovilo. Na čolnih sta bila posameznika, finančni stražniki so ju zadržali. Italijanska državljana je zaradi suma tatvine doletela sodna prijava, nista pa odšla v pripor. Gre za stara znanca organov pregona, oba imata stalno bivališče v Tržiču: C. D. B. se je pred 47 leti rodil v Benetkah, A. F. pa pred 42 leti v Palermu. Na koncu je obalna straža v leto-viščarskem kraju Bibione naletela še na tretji motorni čoln, bellingardo, ki očitno ni nadaljeval plovbe do Benetk. Lastnik tega plovila je Tržačan, tatvino je prijavil policistom komisariata pri Sv. Soboti. (af) Prerez dogajanja v župnijski skupnosti Na Opčinah se je v teku desetletij uveljavila lepa tradicija, da člani župnijske skupnosti ob velikonočnih praznikih dobijo medse publikacijo, ki predstavlja prerez oz. oris dogajanja v domači župniji sv. Jerneja in krajevni skupnosti v preteklem letu. Tradiciji se niso izneverili niti letos, ko je nekaj dni pred veliko nočjo izšla nova, 29. številka Naše besede, kot je ime publikaciji, ki jo je v tristo izvodih izdal župnijski pastoralni svet, založila pa društvo Finžgarjev dom in založba Mladika. Naslovno platnico krasi fotografija stropa prezbiterija župnijske cerkve, v uvodnem zapisu pa župnik Franc Pohajač opozarja, da ko vstopiš v cerkev, zagledaš spredaj na desni in levi strani odprti knjigi, se pravi sveto pismo v dveh jezikih, kateremu naj bi v pričakovanju tržaške škofijske sinode leta 2012 namenili več branja, poznavanja in premišljevanja, saj je poslušanje Božje besede središče in bistvo krščanske duhovnosti. V nadaljevanju si lahko preberemo prispevek, v katerem Silva Resinovič Va-lenčič opozarja na tri obletnice, ki so v letošnjem letu povezane z likom kandidata za beatifikacijo Jakoba Ukmarja: 31. maja je namreč poteklo osemdeset let od slovite Uk-marjeve pridige o krščanskem sožitju med narodi (1931), 21. julija bodo obhajali 110-letnico prve Ukmarjeve maše (1901), 2. novembra pa štiridesetletnico njegove smrti (1971). 2. novembra bo poteklo tudi natanko sto let od rojstva znanega šolnika in kulturnega delavca Jožeta Peterlina (19111976), na kar v svojem prispevku spominja Marij Maver, medtem ko Drago Štoka opozarja, da bo prihodnje leto openska župnija sv. Jerneja praznovala 390-letnico svoje samostojnosti. Tokratna Naša beseda prinaša tudi nekaj govorov oz. razmišljanj: tako sta objavljena misel, ki jo je Peter Suhadolc podal na lanski božični dan ob priložnosti tradicionalnega koncerta in govor Saše Mar-telanca na Večeru slovenske pesmi in besede na Opčinah 26. februarja letos. Marija Štekar Košuta je prispevala razmišljanje o veri, med priložnostnimi zapisi pa najdemo tudi prispevek Petra Suhadolca o nedavnem potresu na Japonskem, članek Mateja Lupinca o burji ter zapis prof. Majde Kodrič in dijakov Nižje srednje šole Srečka Kosovela o srečanju z gospo Sonjo Amf Kocjan, ki je na lastni koži izkusila grozote fašizma. Šolstvu je posvečen tudi zapis Nad-je Sossi Perini o openski Osnovni šoli Franceta Bevka, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 82 učencev. Dalje Andrej Štekar piše o 15-letnici delovanja Slovenskega zamejskega numizmatičnega društva Janeza Vajkarda Valvasorja, Stanka Sosič Čuk je opisala svoj obisk Barcelone v zgodnji pomladi, Marko Tavčar se spominja nedavno preminule prizadevne župljanke Gabrijele Eržen Beličič, Primož Sturman pa v svojem prispevku z naslovom Sreča srečanja poda opis vzpona na Volnik, ob katerem med sopotnikoma pade tudi beseda o veri in Bogu. Publikacija se tudi tokrat posveča upravnim vprašanjem s pogovorom Roberta Petarosa s pokrajinskim svetnikom Zoranom Sosičem in prispevkom rajonskega svetnika Marka De Luise, v preostalem delu Naše besede pa naletimo na poročila, ki kažejo na bogato delovanje društev in organizacij, ki delujejo na območju Opčin, Banov in Ferlugov: tako si lahko preberemo zapise o dvojezični družinski skupini (Breda Susič), Skladu Mitja Čuk (Jelka Cvelbar), romanjih (Marica Dolenc), cerkvenem in moškem zboru Sv. Jernej (Berta Vremec in Marjan Škerlavaj), društvu Fin-žgarjev dom (Lučka Susič), pevskem društvu Vesela pomlad (tu se je Rossana Paliaga pogovarjala z novo zborovodkinjo Andrejo Štucin) in skavtih (Metka Šinigoj). O dogajanju pri Banih in na Ferlugih pišeta Pavel Vidau in Nadia Roncelli, na koncu pa sta objavljeni banovska kronika in zakramentalna slika župnije sv. Jerneja izpod peresa Pavla Vidaua in Berte Vremec: tako lahko izvemo, da sta se v letu 2010 rodila dva otroka, krstili so enega otroka, umrle pa so tri osebe, podan pa je tudi seznam devetih najstarejših vaščanov, katerih starost gre od 85 do 95 let. Na območju celotne župnije pa je bilo lani krščenih 16 otrok (predlanskim 25), prvo obhajilo je prejelo 13 otrok (predlanskim 12), birmo pa pet otrok (predlanskim 12). Lani so se poročili trije pari (predlanskim osem), umrlo pa je 21 oseb (predlanskim 39). Objavljen je tudi seznam 49 najstarejših župljanov (od 85 do 98 let). Naj še omenimo, da Naša beseda objavlja tudi pesmi Srečke Černe Artač in Majde Artač Sturman, publikacijo pa krasi bogato fotografsko gradivo. K izidu publikacije, ki so jo natisnili v tiskarni Graphart, je prispevala Zadružna kraška banka. (iž) Obrtnik in kozmetičarka delala brez dovoljenja Tržaški občinski policisti z urada za gospodarske dejavnosti so pred dnevi zaključili niz kontrol na mestnem območju. Dve osebi je doletela visoka denarna kazen. V Ulici Vergerio, v bližini tržaškega sejmišča, so občinski policisti kaznovali obrtnika, ki je v svoji mizarski delavnici delal brez obveznega upravnega dovoljenja. Enak prekršek so zabeležili pri kozmetičarki, ki je v zasebnem stanovanju v Ulici Romagna na črno sprejemala stranke. Prvi bo moral odšteti 4000, druga pa 3200 evrov. »Pravila igre« in denarne kazni določata deželna zakona o trgovskih dejavnostih, prodaji živil in obrtništvu (št. 29 iz leta 2005 in št. 12 iz leta 2002). Nočne kontrole v Sesljanu V noči med petkom in soboto so karabinjerji nabrežinskega in tržaškega pokrajinskega poveljstva poostrili nadzor na območju sesljanske obale. Nadzorovali so tako promet (preverjali so, ali so vozniki zaužili alkohol in droge) kot nočno dogajanje na tamkajšnjem nabrežju. Na delu je bilo 15 kara-binjerjev. 63-letnega italijanskega državljana iz Rima, ki je bil za volanom kombija renault master, je doletela sodna prijava, ker je med prometno kontrolo izročil karabinjerjem ponarejeno zavarovalno polico. 43-letni slovenski državljan pa je svoj avto volkswagen passat vozil s trikrat previsoko stopnjo alkohola v krvi. 43-letnega bosansko-hercegovskega državljana z audijem A4 pa so prijavili, ker njegovo vozniško dovoljenje v Italiji ni veljavno. Karabinjerji so izvedli 30 alkotestov in ustavili 40 vozil, odvzeli dve vozniški dovoljenji in zabeležili 15 prometnih prekrškov. POKRAJINA Načrt za priseljence 2011 Tržaška pokrajina je odobrila območni načrt za priseljence. Nastal je na podlagi protokola z deželo Furlanijo-Julijsko krajino in predvideva ustanovitev operativnega omizja z občinami, ustanovami in organizacijami ter društvi, ki se ukvarjajo s socialnimi vprašanji. V načrtu so izpostavljeni informiranje priseljencev, družbeno-za-poslitvena integracija in večkul-turna promocija. Pokrajinska odbornica za socialna vprašanja Roberta Tarlao je pojasnila, da bo pokrajinska uprava črpala sredstva za izvedbo načrta iz deželnega sklada za posege na področju priseljevanja. Ta sredstva letos znašajo skupno 196 tisoč evrov. Pokrajina naj bi uvedla vrsto okenc za informiranje priseljencev, v sodelovanju z občinami pa bo izvedla posege na kulturnem področju. V ta namen bodo vzpostavili sodelovanje med pokrajino, občinskimi socialnimi službami, okencem za priseljence na prefekturi, uradom za priseljence na tržaški kvesturi in s pokrajinskimi uradi za delo, je napovedala pokrajinska odbornica Roberta Tarlao. Po podatkih pokrajinskega observatorija za socialne politike je živelo konec decembra 2009 v tržaški pokrajini 17.961 priseljencev, 1.433 več kot leto prej. Porast je bilo treba v največji meri pripisati številu novorojencev iz družin priseljencev. Teh je bilo kar 1.828 (od teh 1.763 v tržaški občini). Priseljenci predstavljajo 7 odstotkov vseh prebivalcev v pokrajini. Večinoma so mladi, do 65. leta starosti. V starosti od nič do 65 let je 96,3 odstotka moških priseljencev in 95,1 odstotka žensk. Pomeni, da je populacija priseljencev aktivna (malokdo je v pokoju, malokdo je odvisen od drugih). Zanimiva je razlika z domačim prebivalstvom: v istem starostnem obdobju (od nič do 65 let) je 77 odstotkov moških in 68,8 odstotka žensk. Med priseljenci je največ ljudi, ki so prispeli v pokrajino z Vzhoda, med temi jih je večina iz držav nekdanje Jugoslavije. VELIKI TRG - Prijetno presenečenje Brazdasta kita v zalivu Tovrstni kit živi navadno v odprtem morju, občasno pa se približa kopnemu v iskanju hrane Iz morskega rezervata pri Miramaru so nam poslali očarljivo fotografijo dveh brazdastih ali hrbtoplutih kitov (Balaenoptera physalus), ki sta se včeraj prikazala v Tržaškem zalivu, ravno pred Velikim trgom. Kaže, da bo imel delfin Elizabeth družbo ... saul ciriaco 6 Nedelja, 14. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / STARO PRISTANIŠČE - Zanimiva razstava Kako so nekoč potovali po območju Srednje Evrope Razstavljeno gradivo, ki je bilo že na ogled v Gorici, se nanaša na obdobje 1815-1915 V petek zvečer so prostori skladišča 26 v tržaškem starem pristanišču zaživeli ob prisotnosti številnih obiskovalcev ob odprtju razstave »Signori, si parte!«, ki prikazuje razvoj potovanj med leti 1815 - 1915 v srednji Evropi. Razstava je bila do julija letos že na ogled v Gorici in podobno vzbuja veliko zanimanja tudi v Trstu, kjer omogoča prisotnost pristanišča strateško povezovanje potovanj prek morja in kopnega tudi v bolj oddaljene kraje bližnjega vzhoda. Nenazadnje so prvi potniki pogostoma prihajali do obale, da bi v svojem življenju prvič uzrli morje, kar je v njih pustilo izredno močen vtis tudi na emocionalni ravni. Trst je med drugim med redkimi mesti, kjer je arhitekturna dediščina starega pristanišča še obstoječa s svojimi ogromnimi skladišči in redkostmi, saj je poleg pomolov in jeza ohranjena tudi hidrodina-mična centrala s stojno opremo, ki je edini primerek na svetu. Pobuda je nastala pod okriljem Fundacije Cassa di risparmio iz Gorice, ki si že vrsto let prizadeva za ovrednotenje krajevne kulturne dediščine s priredbo tematskih razstav in objavo doku-mentativnega kataloga. Razstavo sta si za- Razstavo so odprli v petek zvečer, ogled pa je prost vstopnine kroma mislila in pripravila Marina Bressan in Marino De Grassi. Na ogled je preko štiristo eksponatov, ki prihajajo tako iz zasebnih kot iz javnih zbirk in iz različnih vidikov obujajo stoletje pred izbruhom prve svetovne vojske, ko so z izumom prevoznih sredstev sprva potovali le plemenitaši in aristokrati, kasneje pa se je krog uporabnikov razširil. Sprva je že samo premikanje s pospešeno hitrostjo potnikom ustvarjalo skrbi, saj je bilo splošno mnenje, da utegne hitrost preko 35 km/h hudo poškodovati človeške organe. Edinstveni so primerki kartografije, ki je tudi z grafičnega vidika izredno zanimiva, saj nam v nekaterih primerkih izredno slikovito prikazuje predele naših krajev, ki so zlahka prepoznavni predvsem zaradi prelepih ilustracij v kombinirani tehniki akvarela in tempere, čeprav nam postane jasno že na prvi pogled, da se je kraj v času zelo spremenil. Posebno zanimiva v tem oziru je pet metrov dolga veduta iz leta 1912, ki dopolnjuje goriško razstavo in je tokrat prvič na ogled. Prav tako bogat je izbor grafik in knjig, zvestih spremljevalk slehernega pot-nika.Z likovnega vidika so posebej zani- mivi tudi barvni plakati iz zbirke Modiano. Fotografije s potovanj so zgovorna pričevanja o tem, kako je odkrivanje novih krajev, spoznavanje razlik med ljudmi in kraji vzbujalo od vedno radovednost. Kovčki, prelep prenosni zabojček za toaleto, lesena vues d'optic, optična naprava, ki omogoča prikaz vedut. Redkost je tudi električno vozilo iz leta 1897, ki se pojavi na prehodu med uporabo kočije in avtomobila. Iz razstavljenega urnika povezav med Trstom in Dunajem iz polovice 19. stoletja ugotovimo, da so bile povezave dobre, saj je potovanje trajalo le 17 ur s hitrim vlakom. Pomembno je, da se ob ogledu razstave s prenovljenim pogledom vrnemo v naš čas in izkoristimo pogoje, ki jih je tržaško območje ohranilo, ampak žal niso primerno izkoriščeni. Vhod v staro pristanišče je možen z Miramarskega drevoreda, kjer vodi odcep na pol poti v smeri iz Trsta proti Bar-kovljam in vodi do obsežnega parkirišča. Urniki ogledov slednje in razstav v okrilju Bienala so od nedelje do četrtka med 10. in 21. uro; ob petkih in sobotah pa je možnost ogleda do 23. ure vse do 27. novembra. Vstop na razstavo »Signori si parte« je brezplačen, ob njej je izšel izčrpen barvni dokumentativni katalog s strokovnimi zapisi kuratorjev v založbi Edi-zioni della Laguna. Jasna Merku v spomin - Na Padričah so se poslovili od partizana in angažiranega vaščana Alojzija Žagarja Padričarji so spoštovali njegovo tiho besedo, njegov nasvet Lojzeta Žagarja, po domače Škabčeve-ga, se ga bomo spomnili kot poštenega, resnega, delovnega in pokončnega človeka, ki je ljubil svojo vas Padriče, njene ljudi in naravo. Padričarji so spoštovali njegovo tiho besedo, njegov nasvet. Lojze je bil najmlajši brat treh Žagarjev: Silvestra, Mirkota in še mlajše sestre Emilije. Otroštvo se je v njegovih časih odvijalo drugače kot danes. Bosi otroci so se prosto podili po vasi, preskakovali so zidove, pasli so krave in lovili polhe, pomagali so staršem na polju in v hlevu, kopali so se v padriških kalih, jedli so kruh iz domače krušne peči in Miklavž jim je morda prinesel pomarančo in dva rožiča. Skromno otroštvo med skromnimi ljudmi, ki so se zadovoljili z malem in jih je razveselila doma izdelana igrača, prvi beli zvončki v dolini in prve sladke češnje na vrtu pri Je-revici. Lojze je obiskoval šolo v času fašizma. V šolo, kjer je bil materin jezik prepovedan, kjer je veljalo strogo pravilo »qui si parla solo italiano«. Neizbrisne krivice so se zarezale v kožo in srce naših ljudi in so klicale k uporu. Upor, ki je tlel kot iskra v pepelu in se raz-plamtel v naši narodno osvobodilni borbi. Kot mnogi primorski fantje, je tudi Lojze pri 17. letih moral v italijansko vojsko. Bil je priključen posebnemu bataljonu v Aquili, a ko je končno razpadla fašistična Italija, Lojze ni imel dvomov, odšel je v partizane. Bil je borec Juž-noprimorskega odreda, 17. brigade Simona Gregorčiča, IX. korpusa. Borili so se na Slovenskem območju, v Trnovskem gozdu in na Krasu. Razmere so bile skrajno hude, primanjkovalo je hrane, neprimerno so bili oblečeni. V zadnjih dneh vojne se je Lojzeto-va brigada, ki je pripadala IX. Korpusu, prebila do Predmeje, proti Krasu do Škrbine in vse tja do Repna. Lojze je bil že skoraj doma, ljubljene Padriče so bile za vogalom, če bi zalučal kamen, bi morda padel na domače dvorišče. Pa ni bilo še tako. Iz Repna so se partizani pomaknili do Opčin, kjer se je odvijala ena od zadnjih krvavih bitk z Nemci. Na dan 1.maja leta 1945 so partizani korak za korakom dospeli v Barkovlje, kjer so jih domačini sprejeli s cvetjem, petjem in navdušenjem. Oči so se orosile, težak kamen krivic in trpljenja se je odvalil iz srca. In kot se je Lojze rad spominjal, je bilo veselje nepopisno in enkratno. Vse življenje je bil Lojze Škabčev zvest svojim idealom partizanstva. Po vojni je bil odlikovan z medaljama za hrabrost in zasluge za narod. Po vojni se je poročil z domačinko Milko »Mark'tVo«, dobil hčerko in življenje se je počasi spreminjalo na boljše. Lojze je bil zaposlen kot uslužbenec v pristanišču, nato kot zidar prav v begunskem centru na Padričah, nazadnje 33 let kot pokrajinski uslužbenec, ki je urejeval ceste od Milj do Devina, kot da bi bile te svoje. V prostem času je skrbel za živino, rad obdeloval zemljo, svoj vrt, ki je bil vedno zgledno prekopan. Vsa leta se je aktivno udejstvoval v vasi. 10 let je bil predsednik Gozdne zadruge in njen odbornik do zadnjega. Bil je pevec in član kulturnega društva Slovan. Pri športnem društvu Gaja je navdušeno balinal, sodeloval na turnirjih in priskočil na pomoč, ko je bilo potrebno. Ko so v 70. letih poimenovali gropajsko/padriško šolo po pesniku Karlu Destovniku Kajuhu, je bil Lojze presrečen, da je doživel nekaj tako lepega in pomembnega. Pri vsaki vaški pobudi, od pusta do etnografskih razstav je bil Lojze zraven. Škabčev porton je bil in je še na stežaj odprt, ko se v vasi kaj dogaja. Leta so tekla, postal je bižnono z dvema pravnukoma. Pred kratkim je praznoval svojih 86 let in 62 let poroke. Življenje ima svoj začetek in svoj konec. Lojzetovo življenje je bilo vse: trpko in trdo, a tudi lepo in plodno. Mi vsi se ti klanjamo s hvaležnostjo, za kar si dal dobrega tvojim dragim in vsem nam, na vasi. Naj mu bo lahka ljubljena domača zemlja. Vaščani Ansambel TAIMS na televiziji Ljubitelji narodnozabavne glasbe in oboževalci ansambla TAIMS bodo na veliki šmaren lahko prišli na svoj račun. Po slovenskem deželnem televizijskem dnevniku RAI (ob 20.30) bodo namreč predvajali posnetek koncerta, ki ga je ansambel priredil 10. aprila v Zgoniku ob svoji štiridesetletnici. 15. avgusta tudi spust v Briško jamo V jami pri Briščikih bodo v ponedeljek, 15. avgusta, prišli na svoj račun tudi izkušeni jamarji, ki imajo neobičajno priložnost, da se v jamo spustijo po preko sto metrov dolgi vrvi. Zainteresirani se bodo lahko med 11. in 16. uro predstavijo pri blagajni Briške jame s svojo opremo, za ogled jame pa bodo morali odšteti 4,50 evra. Ostali gostje si bodo lahko jamo ogledali z vodičem med 10. in 18. uro in medtem sledili spustu speleologov. Ogled jame je vsekakor avgusta možen vsak dan, obenem pa je na voljo tudi brezplačen ogled razstave Gioie della terra, ki prinaša preko sto starorimskih draguljev. Najlepša Tržačanka drevi v Ausonii Ženska lepota bo v ospredju današnjega večera v kopališču Au-sonia (na Trajanovem nabrežju). Ob 21. uri bo na sporedu lepotno tekmovanje »Miss Trieste 2011«, ki se po več letih vrača na svoje tradicionalno prizorišče. Poleg kandidatk za najlepše tržaško dekle bodo večer popestrili glasbeni, plesni in drugi vložki, nastopile bodo pevka Nuelle in trebušne plesalke akademije Ylenia. Organizatorji napovedujejo, da se bo zmagovalka morda udeležila finala nekega znanega lepotnega tekmovanja, povezanega s svetom mode (Današnja prireditev ni povezana s prireditvijo Miss Italia). Za brezplačno vpisovanje kandidatk je na razpolago telefonska številka 338-6722086. Nori na cvetje V botaničnem vrtu v Ul. Marc-hesetti pri Sv. Alojziju bo današnji dan minil v znamenju četrtega sejma vrtnarstva - Inva-sati, tutti pazzi per i fiori. Na pobudo tržaškega občinskega od-borništva za kulturo in mestnih znanstvenih muzejev bo zaživel sejem namenjen zasebnikom in neprofitnim združenjem: srečanje velja za trenutek druženja, soočanja in izmenjave nasvetov med ljubitelji cvetja in rastlin. Od 10. ure bodo namreč udeleženci pri svojih stendih ponujali oz. prodajali rastline, čebulice in semena, posebno zemljo, vaze in vse pripomočke pa tudi knjige in vodnike za vrtnarstvo. Ob samem sejmu bo več spremljevalnih dogodkov: ob 10. uri matematični sprehod, ob 20. uri pa glasbena elektro performan-sa Davida Monacchija in Wal-terja Branchija. Za najmlejše bo poskrbljeno za botanični orien-tiring po botaničnem vrtu. Filmski večeri na gradu V sklopu poletne filmske prireditve bodo drevi ob 21. uri na gradu sv.Justa predvajali film bratov Joela in Ethana Coena Il Grinta, ki ga bodo predvajali v originalnem angleškem jeziku z italijanskimi podnapisi. Jutri pa bo na sporedu film Luca Mi-niera Benvenuti al sud. TRST Nedelja, 14. avgusta 2011 p— ' »jaK» * SAQRA naProseku 13., 14. in 15. avgusta • Danes ob 19.00 v koncert godbe SALEŽ, nato ples z ansamblom SOUVENIR • Jutri ples z ansamblom Ml Včeraj danes Danes, NEDELJA, 14. avgusta 2011 DEMETRIJ Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.12 - Luna vzide ob 20.11 in zatone ob 5.45 Jutri, PONEDELJEK, 15. avgusta 2011 VELIKI ŠMAREN VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj C, zračni tlak 1010,4 mb raste, vlaga 50-odstotna, veter 5 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,3 stopinje C. OKLICI: Michele Benedet in Clio Cam-pagnola, Marco Ravalico in Lorena Ta-rusha, Andrea Annibale in Lara Siega, Piotr Lechoslav Manciocchi Robak in Boguslawa Sniezek, Massimo Vicinan-za in Lucia Baldovin, Marino Abbon-danza in Ketrin Abbondanza, Claudio Ferrara in Barbara Bruni, Christian Tul-lio Peter Lorenz in Giulia Decorti, At-tilio Scher in Svetlana Zecevic, Simone Merigo in Francesca Stefani, Giovanni Diaz in Elena Magnaldi, Andrea Bua in Patrizia Platania, Ioan-Aurel Craiovan in Ortenzia Petronela, Dragan Timoti-jevic in Vera Milutinovic. [13 Lekarne Nedelja, 14. avgusta 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Loterija 13. avgusta 2011 Bari 86 77 22 33 13 Cagliari 1 48 45 30 23 Firence 80 41 18 45 42 Genova 30 15 37 6 42 Milan 78 29 70 42 57 Neapelj 15 63 48 51 67 Palermo 22 39 47 38 3 Rim 8 79 9 17 7 Turin 1 5 63 52 32 Benetke 24 14 49 52 69 Nazionale 80 75 49 19 10 Super Enalotto Št. 97 14 31 37 49 74 78 jolly 76 Nagradni sklad 3.001.580,50€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 51.141.806,79€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 45.023,71 € 1.112 dobitnikov s 4 točkami 404,88 € 41.673 dobitnikov s 3 točkami 21,60€ Superstar Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 40.488,00 € 204 dobitnikov s 3 točkami 2.160,00 € 3.170 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.026 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 54.705 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605). Ponedeljek, 15. avgusta 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S. Piero 2. Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgo-nik - Božje polje 1. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 U. Tor. S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232252). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/A. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (040 634144). Od torka, 16., do sobote, 20. avgusta 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«. ARISTON - 18.45 »Le donne del 6. piano«; Poletna arena: 21.00 »Le donne del 6. piano«. CINECITY - 15.30, 17.45, 20.00, 22.05 »Tekken«; 15.30, 18.30, 21.30 »Captain America - 2D«; 15.40, 18.40, 21.40 »Captain America 3D«; 15.30, 18.35, 21.40 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; 17.40, 20.40 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 3D«; tmedia PRIMORSKI DNEVNIK Urnik sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku od L do 31. avgusta 2011 ponedeljek - četrtek 10.00 -15.00 petek 10.00 -17.00 (za objave naslednjega dne do 15.00) sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: oglasi@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje - TRST 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Hanna«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.05 »I pinguini di Mr. Popper«; 15.20 »Cars 2«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Diario di una schiappa 2«; 18.15, 22.00 »Il ventaglio segreto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hanna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Almeno tu nell'univer-so«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »Cars 2«; 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30 »Hitri in drzni 5«; 18.30 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 17.50, 19.50, 21.50, 23.50 »Kako se znebiti šefa?«; 16.00 »Kung fu Panda« (sinhr.); 21.40, 23.30 »Oddelek groze«; 19.00 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 16.15, 21.00, 23.20 »Zelena svetilka 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 11.00, 15.30, 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 12.00, 15.50 »Avtomobili 2 (sinh.)«; 19.00 »Pingvini gospoda Popperja«; 12.50, 18.30, 21.10, 23.45 »Prvi maščevalec 3D«; 11.50, 14.00, 16.10, 18.20, 20.30, 22.40 »Kako se znebiti šefa?«; 18.40, 21.00, 23.20 »Super 8«; 12.40, 16.40, 21.20, 23.40 »Vzpon planeta opic«; 12.10, 15.40, 18.10, 20.50, 23.25 »Zamenjava«; 13.30, 18.35, 21.05, 23.35 »Zelena svetilka 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Benvenuti al Sud«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I pinguini di Mr. Popper«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Grease sing a long«; Dvorana 3: 16.20, 17.50, 19.15, 20.45 »Diario di una schiappa«; Dvorana 4: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Captain America il primo vendicatore - 2D«; 22.15 »Tekken«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta za poletni dopust. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do ponedeljka, 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zsciril-metod@gmail.com. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti v torek, 16. avgusta. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta v torek, 16. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it - scuole in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu osebju na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile na spletni strani urada www.scuola.fvg.it objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj za Tržaško pokrajino. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzio-ne.it/istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v 2. ali 3. pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. @ Izleti PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita na dvodnevno turo v Kamniške Alpe v soboto, 20. in nedeljo, 21. avgusta. Start iz Kamniške Bistrice čez Korošico na Ojstrico in Planjavo s prenočevanjem na Kamniškem sedlu. Naslednji dan pohod čez Tursko goro na Rinke in sestop v Kamniško Bistrico. Tura je težavna. Start iz Nabrežine ob 6. uri. Prijave na info@skdevin.it ali pa 3349772080 (Aljoša). SEKCIJA VZPI - ANPI Dolina-Mačko-lje-Prebeneg pripravlja izlet v partizansko Bolnico Franja v nedeljo, 28. avgusta. Zainteresirane prosimo, da se javijo na tel. št. 040-228896 (Nerina) do 20. avgusta. ZAHVALA Laura Ferluga Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njen spomin. Sestra Ksenija z možem Konkonelj (Ferlugi), 14. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Maria Slavec vd. Bandi (Justina) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste našo drago pospremili na njeno zadnjo pot. Lepa zahvala g. župniku Lampetu in pevcem. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 14.8.2001 14.8.2011 Ob deseti obletnici smrti Manči Švab se je rad spominja nečak Igor 14.8.1961 14.8.2011 Predragi brat Alcide Salvi 50 let je že minilo od tistega tragičnega dne. Spomin nate, na draga očeta Franca in mamo Zoro je vedno živ v mojih mislih in srcu. Silva Ob izgubi dragega očeta VERINA izrekamo Davidu in družini globoko sožalje. Skupina Mark Medical Zapustil nas je Roberto Volk Žalostno vest sporočajo žena Mirella s sestro Concetto in Luisello, Andreo, Luco in Marcom ter snaha Neva s Sandijem, Pavlom in Teo Pokojnik bo ležal v vežici na ulici Co-stalunga v torek, 16. avgusta, od 10. ure, pogreb pa bo ob 11.20. Namesto cvetja na grob darujte za As-sociazione Amici dell'Hospice Pineta Onlus. Trst, 14. avgusta 2011 Pogrešali te bomo, draga mama in nona Stefania Bandi (Rosalia) Žalostno vest sporočajo hči Milena ter vnuka Daniela in Roberto Pogreb bo v četrtek, 18.8., ob 13.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Lakotišče, 14. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujejo bratje Ignazio, Aldo, Federico in sestre Pierina, Luigia, Giustina, Palma ter nečaki t Zapustil nas je naš predragi mož in oče Milan Berdon Žalostno vest sporočajo žena Vittoria, hči Sidonia ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 17. avgusta, ob 11. uri iz mrliške vežice v ulici Costalunga v ricmanjsko cerkev. Ricmanje, 14. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Ervino Sterni Stergonšek Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala gre župniku g. Be-denčiču, organistu g. Lenisi, cerkvenemu pevskemu zboru, MoPZ Vesna, dr. Starcu in dr. Arcicasi onkološkega oddelka iz Aviana. Svojci Kontovel, 14. avgusta 2011 ZAHVALA Ivanka Pavlina vd. Gabrovec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala g. župniku Markuži, g. Ivotu Kralju in nabrežinski godbi. Svojci Praprot, 14. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 2 8 Nedelja, 14. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni VAŠKI PRAZNIK pzi gfaiii danes, 14. in jutri,15.avgusta Za glasbo in dobro razpoloženje bosta poskrbela ANSAMBLA VENERA in MEGA MIX Delovali bodo dobro založeni kioski Naj lepa pesem v Gropadi zadoni, ker jutri naša Dorina 60 let slavi. Polno zdravja in da bi še z nami veliko prepevala, ji želijo pevke in pevci MePZ Skala-Slovan Danes naša draga Norka okrogli rojstni dan slavi. 50poljubčkov in voščil ji pošiljamo vsi od TFS Stu ledi ¿i Čestitke Danes je Abraham našo NORKO objel, kot je pred kratkim tudi PETRA že ujel. Veselja in dobre volje na pretek jima kličemo vsi vprek. Vse najboljše, prijatelji iz Brega. Jutri bo naša nona MARICA 90 let praznovala in se ponosno držala, saj taka obletnica ni šala...Draga nona, veselo in korajžno naprej in bodi vedno tako zdrava kot doslej! Poljubčke ti pošiljajo pravnuki Gregor, Lara, Anja, Petra in Eva ter vsa Bibčeva družina. □ Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). NA PROSEKU organizira šagro Godbe-no društvo Prosek danes, 14. in v ponedeljek, 15. avgusta. Igrajo: ansambel Souvenir in ansambel Mi. Danes, 14. avgusta, koncert godbe Salež. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Ul. Fosc-hiatti 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. AŠZ SLOGA sporoča udeležencem poletnih odbojkarskih priprav, da je zbirališče za odhod v Mežico v torek, 16. avgusta, ob 9. uri na parkirišču ob kro-žišču (smer Bani) na Opčinah. Odhod avtobusa ob 9.30. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo njeni uradi zaprti od torka 16. do petka 19. avgusta. BREZPLAČNI POLETNI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA raznih stopenj ter kon-verzacije bo potekal avgusta in septembra v popoldanskih in večernih urah. Pouk se bo odvijal na odprtem v prostorih ŠD Bor - stadion 1. Maj, ob slabem vremenu pa v prostorih KD Slavko Škamperle, str. di Guardiella 7. Prijave: od 17. do 19. ure v Ul. Valdiri-vo 30, tel. št.: 040-761470; izven uradnih ur na tel. št.: 338-2118453, centroi-talosloveno@libero.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 17., 24. in 31. avgusta: »Oblikujmo meduze«; »Barvane slamice«; 19. in 26. avgusta: »Barčice z imenom za sedež«; »Ribolov«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 ure do 13.00 ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 19. ure. Za dopust bo zaprta do 17. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 19. avgusta. Do 2. septembra bo odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ODSEK ZA ZGODOVINO - NŠK bo za radi dopusta zaprt do 20. avgusta. V JASLIH SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovel je na razpolago še nekaj prostih mest za š.l. 2011/12. Za informacije pokličite na tel. št. 040573141. OBČINA REPENTABOR objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za zadolžitve 15. popisa prebivalstva in stanovanj za l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 12. ure 22. avgusta. Informacije na tel. 040-327122, faks 040-327511, anagra-fe@com-monrupino.regione.fvg.it (občinski urad za popisovanje), občina Repentabor (Col, 37). Več na www.co-mune.monrupino.ts.it. OBČINA DOLINA objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za 15. Splošni popis prebivalstva in stanovanj - l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 26. avgusta. Informacije: tel. 040-8329220, fax 040-228874, anagrafe@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it (občinski popisni urad - občina Dolina št. 270). Več na www.sandorligo-dolina.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu do 26. avgusta imel sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bo zaprt. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo va- je združenih mešanih pevskih zborov v ponedeljek, 29. in sredo, 31. avgusta, v ponedeljek, 5. in v sredo, 7. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Letošnja zborovodja bo Cinzia San-cin. Vabljeni. DELAVNICA KREATIVNEGA PISANJA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Julije Berdon boste spoznavali poezijo in prozo, se tudi sami preizkusili v pisanju in imeli možnost, da svoje izdelke prijavite na natečaj MOSP-SKK. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI bo od 29. avgusta do 3. septembra mladim ponujal različne dejavnosti: dve gledališki, novinarsko, likovno in fotografsko delavnico ter delavnico kreativnega pisanja. Pod vodstvom mladih mentorjev bodo preizkušali svoje sposobnosti in imeli možnost svoje izdelke tudi pokazati širši javnosti. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). GLEDALIŠKA DELAVNICA za višješolce iz bienija bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Patrizie Jurinčič in Maruške Guštin se boste seznanili z osnovami govorne tehnike in odrskega nastopanja preko iger, improvizacij in pripravljanjem krajšega prizora. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! GLEDALIŠKA DELAVNICA za višješolce iz trijenija bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Helene Pertot se boste lahko preizkusili na odrskih deskah in spoznali dramsko igro, govorno tehniko in še marsikaj. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! NOVINARSKA DELAVNICA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Julije Berdon boste osvajali različne novinarske tehnike in pripravljali novo številko mladinske priloge Mladike Rast. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št.: 040661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. RAJONSKI SVET bo kot vsako leto predstavil septembra načrt javnih del (stanja, popravila, javna dela, ki se smatrajo potrebna v rezidenčnem naselju ali nasploh na rajonskem ozemlju, kot npr. javna razsvetljava, popravila cest, pokopališča, itd.), ki bo predložen občini Trst za pripravo proračuna 2012. Prebivalce vabimo, da predstavijo do vključno 5. septembra predsedniku in/ali rajonskemu svetu: primacircoscrizione@comu-ne.trieste.it, tel. št. 040-225956, fax 040-2529007, urnik tajništva: pon-pet 9.00-12.00. SKLAD MITJA ČUK - razgibane poletne dejavnosti v novem večnamenskem središču na Opčinah trajajo vse do 9. septembra, od 8. do 17. ure za otroke in mladostnike od 3. do 14. leta starosti. Zadnja dva tedna po potrebi priprava na šolo: ponavljanje matematike in drugih predmetov. Tedenski vpisi: Sklad Mitja Čuk v dopoldanskem času, Proseška ulica 131, tel. 040-212289; e-mail: pole-tje@skladmc.org. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00, tel. 040635629, e-mail bibslo@spin.it). Prireditve 1100 LETNICA TABRA - danes, 14. avgusta, ob 21. uri koncert v organizaciji Zvoki krajev. Nastopila bosta F. Cecot-ti (flavta) in G. Settimo (kitara). Pred tem koncertom pa bo ob 18.30 na Pesniški poti pod Tabrom v organizaciji Skupine 85 branje poezije »Repentabor -Monrupino«, pesnika Morandinija. Jutri, 15. avgusta, romarski dan na praznik Marije Vnebovzete; v torek, 16. avgusta, praznik Sv. Roka - zavetnika župnije. SKD IGO GRUDEN pripravlja v ponedeljek, 15. avgusta za praznik Sv. Roka razstavo o šolstvu v občini Devin Nabre-žina, v letih 1945-1955. Če hrani kdo doma kako spričevalo, fotografije, učbenike ali zvezke iz tistih let, naj pokliče tel. št.: 335-6553150. Hvaležni vam bomo, če nam boste pomagali pri postavitvi razstave. MUZIKAMNOLOM - koncerti v očarljivem kamnolomu v Repniču (Zgonik), v sredo 17. avgusta, koncert Dalmatinske klape Maslina iz Šibenika, v soboto, 20. avgusta, koncert ciganske skupine Šu-kar. Koncerte, ki spadajo v niz Teatri a Teatro, prireja Tržaška Pokrajina v sodelovanju z Glasbeno kulturnim društvom Drugamuzika. Začetek koncertov ob 21. uri. OBČINA MILJE prireja likovno razstavo »Presenza nel tempo« Katalonke Laie Vega, v dvorani Negrisin, Trg Marconi št. 1 v Miljah. Razstava bo na ogled do srede, 17. avgusta, s sledečim urnikom: od torka do sobote 10.00-12.00 ter 17.00-20.00, ob nedeljah 10.00-12.00. Vabljeni. ŽUPNIJA SV. JERNEJA in Društvo slovenskih izobražencev vabita v soboto, 20. avgusta, ob 20. uri v Zinkov dom na otvoritev razstave ilustratorskega dela slikarke Bare Remec. Razstava, ki jo je za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripravila knjižničarka Helena Janežič, bo ob priliki Jernejevega tedna in študijskih dnevov Draga v Zin-kovem domu odprta do nedelje, 4. septembra. SKUPINA ETNOPLOČ vabi na koncert, ki bo v ponedeljek, 22. avgusta, ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. ö Poslovni oglasi BAR V KRIŽU PRI BOJANI vabi v torek, 16.8., ob 20.30 na VEČER s skupino BANDOMAT. TRST, STROGI CENTER, prestižna palača, stanovanje 80 kv.m, peto nadstropje, dvigalo, balkon, odlično stanje, svetlobno, klima, alarmna naprava, plačilo ogrevanja po uporabi. Eur 245.000,00 Eventuelno podzemni box za dva avtomobila. 345/6407888 0 Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in v negi starejših ljudi išče delo kot varuška. Tel. št.: 335-6445419. SMO V MESECU KRAŠKE OHCETI - na razpolago imam ročno vezene rute za nošo. Klicati na tel. št. 040-299820. Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medjevasi št. 7. Tel. 040-208375. DEJAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA TERČON - Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št. 040-299450. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci št. 22. Tel. 040-229180. MARKO REBULA vas pričakuje v svoji osmici v Slivnem št. 6! Tel. št. 3475686191. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO V SALEŽU sta odprla Sandro in Jožko Škerk. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104 OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040-299435. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. št.: 040-211454. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. Vabljeni! Kam po bencin S Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. füijíf¡í¡lifíj www.primorski.eu * Jutri bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / ŠOLSTVO Nedelja, 14. avgusta 2011 9 LJUBLJANA - Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za v zamejstvu in Na podlagi tretjega odstavka 42. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 - popr., 40/09 in 62/10 - ZUPJS), Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (Uradni list RS, št. 91/09) in Sklepa Vlade Republike Slovenije št. 11008-2/2011/4 z dne 26. julija 2011 Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju: javni sklad) objavlja: Javni razpis za dodelitev štipendij Slovencem v zamejstvu in Slovencem po svetu za dodiplomski študij v Republiki Sloveniji za študijsko leto 2011/2012 (110. javni razpis). 1. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendij Slovencem v zamejstvu in Slovencem po svetu za dodiplomski študij na javno veljavni (akreditirani) izobraževalni ustanovi in javno veljavnem (akreditiranem) izobraževalnim programu v Republiki Sloveniji za študijsko leto 2011/2012. Do štipendije po tem javnem razpisu so upravičeni: štipendisti, ki že imajo dodeljeno pravico do štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu in nadaljujejo študij v višjem letniku v študijskem letu 2011/2012, kandidati, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu. Štipendisti, ki že imajo dodeljeno pravico do štipendije, morajo za nadaljnje prejemanje štipendije izkazati le izpolnjevanje pogojev za nadaljevanje dodiplomskega študija in vpis v višji letnik v študijskem letu 2011/2012. Vloge kandidatov, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije in ki izpolnjujejo pogoje tega javnega razpisa, se bodo ocenile na podlagi meril, ki jih določa javni razpis. 2. Višina sredstev in štipendije Višina razpoložljivih sredstev za štipendije po tem javnem razpisu za študijsko leto 2011/2012 znaša 500.000,00 EUR. Višina osnovne štipendije za študijsko leto 2011/2012 znaša 150,00 EUR mesečno oziroma 1.800,00 EUR za celo študijsko leto. K štipendiji se dodelijo naslednji dodatki: dodatek za bivanje izven dijaškega ali študentskega doma v zasebni nastanitvi, ki ni subvencionirana, v višini 50,00 EUR na mesec, dodatek za študente iz Porabja v višini 80,00 EUR na mesec,dodatek za Slovence po svetu (ne velja za Slovence v zamejstvu) v višini 50,00 EUR na mesec, dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje, razen za državljane držav članic Evropske unije, v višini 122,00 EUR na mesec. Do dodatka za obvezno zdravstveno zavarovanje bo štipendist upravičen le v primeru prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije od začetka prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje v študijskem letu 2011/2012. Štipendisti, ki že imajo dodeljeno pravico do štipendije in uveljavljajo dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje, morajo k vlogi predložiti potrdilo o prijavi od oktobra 2011 dalje. Kandidati, ki jim bo prvič dodeljena pravica do prejemanje štipendije, morajo predložiti potrdilo o prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje pred podpisom pogodbe o štipendiranju. 3. Pogoji javnega razpisa Kandidat, ki prvič uveljavlja pravico do štipendije, mora za dodelitev štipendije izpolnjevati naslednje pogoje: 1. ima katerega od naslednjih osebnih statusov: Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki ima državljanstvo Republike Slovenije ali Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki ima status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije ali Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije brez državljanstva Republike Slovenije in brez statusa, 2. hkrati ne prejema katere od štipendij iz zakona, ki ureja štipendiranje, 3. hkrati ne prejema štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih, to je takšnih prejemkov v Republiki Sloveniji, ki so po namenu in načinu vračanja enakovredni štipendijam po drugih predpisih v Republiki Sloveniji ali splošnih aktih delodajalca, dodelitev štipendij Slovencem Slovencem po svetu za dodiplomski študij 4. ni v delovnem razmerju oziroma ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti v Republiki Sloveniji, 5. ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, 6. ob prvem vpisu na dodiplomski študij ni starejši od 26 let, 7. je v študijskem letu 2011/2012 vpisan na javno veljavni (akreditirani) dodiplomski študij na javno veljavni (akreditirani) izobraževalni instituciji v Republike Sloveniji in bo na omenjenem študiju pridobil javno veljavno diplomo. Izpolnjevanje pogojev iz prve in druge alineje 1. točke, 2., 3., 4., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka javni sklad preverja na podlagi izjave kandidata oziroma uradne poizvedbe pri pristojnem organu oziroma instituciji. Štipendisti, ki že imajo dodeljeno pravico do štipendije, morajo za nadaljnje prejemanje štipendije izpolnjevati pogoje za nadaljevanje dodiplomskega študija in izkazati vpis v višji letnik v študijskem letu 2011/2012 glede na 7. točko prvega odstavka tega poglavja. 4. Dokumentacija 4.1 Dokumentacija, ki jo morajo predložiti kandidati, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije Kandidati, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije, morajo oddati v celoti izpolnjeno in podpisano prijavnico in ji priložiti naslednja dokazila: 1. kandidati, ki so brez državljanstva Republike Slovenije, morajo predložiti dokazila o slovenskem rodu, slovenskem poreklu oziroma pripadnosti slovenski narodni skupnosti, in sicer: kandidati, ki so pripadniki slovenskih izseljenskih skupnosti, predložijo izpiske iz rojstnih matičnih knjig, iz katerih je razvidna slovenska narodnost, dokazila o članstvu v slovenskih izseljenskih strukturah (društvih, organizacijah, itd.), dokazila o vezeh kandidata z Republiko Slovenijo ali druga ustrezna dokazila, kandidati, ki so pripadniki slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, predložijo pisno potrdilo, da so pripadniki slovenske narodne skupnosti (potrdilo jim izda ena od priznanih slovenskih organizacij, ki delujejo na območju njihovega prebivanja) ali druga ustrezna potrdila; 2. dokazilo o aktivnem delovanju v slovenskih strukturah zunaj Republike Slovenije (organizacijah, društvih, klubih, krožkih, šolah, misijah ipd.), iz katerih mora biti razviden časovni in vsebinski obseg delovanja; 3. potrdilo o vpisu na dodiplomski študij v študijskem letu 2011/2012; 4. potrdilo o vseh doseženih ocenah v zadnjem letniku zaključenega formalnega izobraževanja; če je kandidat to izobraževanje zaključil v tujini, kjer se ocenjevalni sistem razlikuje od uradnega načina ocenjevanja na srednješolski stopnji v Republiki Sloveniji, ga lahko javni sklad pozove k predložitvi uradne ocenjevalne lestvice z legendo ocen, ki jo izda tuja izobraževalna institucija, na kateri je kandidat zaključil izobraževanje; 5. življenjepis kandidata z opisom udej-stvovanja v slovenskih strukturah zunaj Republike Slovenije; 6. najemno pogodbo, iz katere mora izhajati, da je kandidat najemnik ali uporabnik zasebne nastanitve v študijskem letu 2011/2012 - za kandidate, ki uveljavljajo dodatek za bivanje izven dijaškega ali študentskega doma v zasebni namestitvi, ki ni subvencionirana. Kandidat, ki uveljavlja dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje, bo moral pred podpisom pogodbe o štipendiranju predložiti potrdilo o prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dokazila iz točk 1., 2. in 3. je treba predložiti v izvirniku ali v overjenem prepisu. Kandidat, ki v času oddaje vloge še nima začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, mora za zastopanje pooblastiti osebo s prebivališčem v Republiki Sloveniji. Obrazci za pooblastilo so na voljo na spletni strani ali na sedežu javnega sklada. 4.2 Dokumentacija, ki jo morajo predložiti štipendisti, ki že imajo dodeljeno pravico do štipendije Štipendist mora oddati v celoti izpolnjeno in podpisano prijavnico in potrdilo o vpisu v višji letnik študija v študijskem letu 2011/2012 v izvirniku ali v overjenem prepisu. Štipendist, ki uveljavlja dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje, mora predložiti potrdilo o prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije od oktobra 2011 dalje. Štipendist, ki uveljavlja dodatek za bivanje izven dijaškega ali študentskega doma v zasebni namestitvi, ki ni subvencionirana, mora predložiti najemno pogodbo, iz katere izhaja, da je štipendist najemnik ali uporabnik zasebne nastanitve v študijskem letu 2011/2012. 5. Merila za ocenjevanje vlog novih kandidatov Vloge kandidatov, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije, se ocenjujejo na podlagi dveh meril in sicer povprečne ocene in aktivnega sodelovanja v slovenskih društvih, organizacijah oziroma drugih strukturah zunaj Republike Slovenije. Prijavitelj lahko na podlagi vseh meril prejme največ 50 točk, pri čemer mora po merilu pod točko b) prejeti najmanj 5 točk, da se vloga prijavitelja uvrsti v nadaljnji postopek. a) Ocene Za izračun povprečne ocene se upoštevajo vse številčno izražene ocene zadnjega letnika zaključenega izobraževalnega programa. Glede na povprečno oceno lahko prijavitelj prejme naslednje število točk: povprečna ocena od vključno 2,0 do 2,6 0 točk povprečna ocena od vključno 2,7 do 3,1 5 točk povprečna ocena od vključno 3,2 do 3,6 10 točk povprečna ocena od vključno 3,7 do 4,2 15 točk povprečna ocena od vključno 4,3 do 4,5 20 točk povprečna ocena 4,6 in več 25 točk Ocene, pridobljene v tujini, kjer se ocenjevalni sistem razlikuje od uradnega načina ocenjevanja na srednješolski stopnji v Republiki Sloveniji, se pretvorijo na enotni sistem srednješolskih ocen v Sloveniji. Ocene, pridobljene na programih v Republiki Sloveniji, kjer je ocenjevalni sistem drugačen od uradnega načina ocenjevanja na srednješolski stopnji v Republiki Sloveniji, se pretvorijo na enotni sistem srednješolskih ocen v Sloveniji na naslednji način: ocena 6 v oceno 2, ocena 7 v oceno 3, oceni 8 in 9 v oceno 4 in ocena 10 v oceno 5. b) Aktivno sodelovanje v slovenskih društvih, organizacijah oziroma drugih strukturah zunaj Republike Slovenije Prijavitelj mora aktivno sodelovanje v slovenskih strukturah (organizacije, društva, klubi, krožki, šole, misije ipd.) zunaj Republike Slovenije izkazati z dokazili oziroma izjavami odgovornih oseb s podpisom in žigom. Vsaka aktivnost, ki jo uveljavlja prijavitelj, mora biti vsebinsko in časovno opredeljena. Za vsako izkazano aktivno sodelovanje prejme prijavitelj 5 točk. Najvišje možno število točk po tem merilu je 25 točk. 6. Izbirni postopek in razmejitvena merila Javni sklad bo najprej odločil o vlogah prijaviteljev, ki že imajo dodeljeno pravico do štipendije. Glede na dodeljena sredstva po prejšnjem odstavku bo preostanek razpoložljivih sredstev namenil kandidatom, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije. Kandidati, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije, bodo razvrščeni po vrstnem redu glede na prejeto število točk od prijavitelja z največ točkami do tistega z najmanj točkami. Če več kandidatov, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije, prejme enako število točk, se prijavitelji dodatno razvrstijo glede na povprečno oceno, ki je bila upoštevana v postopku točkovanja vloge po merilu ocen. Na seznam upravičencev do štipendije se izmed kandidatov, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije, prednostno uvrsti po en kandidat, ki je med prijavitelji iz iste države dosegel najvišje skupno število točk. Če razpoložljiva sredstva ne zadostujejo za vse take prijavitelje, imajo prednost pri izbiri kandidati z višjim številom točk oziroma v primeru enakega števila točk prijavitelji z višjo povprečno oceno. Preostali kandidati, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije, se razvrstijo po vrstnem redu glede na prejeto število točk od prijavitelja z največ točkami dalje, ne glede na državo, pri čemer se prijavitelji, ki so dosegli enako število točk, dodatno razvrstijo po doseženi povprečni oceni. 7. Obravnava vlog in trajanje štipendiranja Postopek javnega razpisa vodi razpisna komisija v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Komisijo s sklepom imenuje direktor javnega sklada. Javni sklad vsem prijaviteljem izda odločbe o izidu javnega razpisa. Po dokončnosti odločbe ter predložitvi morebitnih z odločbo predvidenih dokazil s strani kandidata javni sklad z izbranimi kandidati, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije, sklene pogodbo o štipendiranju. Štipendisti, ki jim je že dodeljena pravica do štipendije, z javnim skladom sklenejo aneks k pogodbi o štipendiranju. O dodelitvi pravice do štipendije novim kandidatom, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije, se odloči za obdobje od študijskega leta 2011/2012 do konca izobraževalnega programa. O višini štipendije odloči javni sklad vsako študijsko leto. Upravičenec po tem javnem razpisu lahko prejme štipendijo le za en dodiplomski študij in eno leto za posamezen letnik, za katerega v preteklosti še ni prejemal štipendije po preteklih razpisih skla-da.Štipendija se izplačuje na podlagi odločbe in pogodbe o štipendiranju, in sicer mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Pogodbo o štipendiranju je mogoče izvajati le za tekoče študijsko leto, njeno izvajanje pa se nadaljuje v naslednjem študijskem letu, če štipendist izpolnjuje pogoje za nadaljevanje študija in se vpiše v višji letnik na isti izobraževalni ustanovi ter vloži vlogo na vsakoletni razpis. 8. Rok in način oddaje vlog Vloga mora biti oddana v zaprti kuverti, vidno označena z napisom »Vloga na 110. javni razpis« in točnim naslovom prijavitelja na hrbtni strani, in sicer na naslov Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Vlogo, in sicer izpolnjeno in podpisano prijavnico ter vsa dokazila iz 4. točke morajo kandidati, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije predložiti najkasneje do vključno 20. septembra 2011, štipendisti, ki že imajo dodeljeno pravico do štipendije, do vključno 30. septembra 2011. Vloga je vložena pravočasno, če jo javni sklad prejme, preden poteče rok za vložitev vlog. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko javni sklad prejme prijavo, šteje dan oddaje na pošto. Vlogo je mogoče oddati osebno na naslovu javnega sklada vsak delovni dan v poslovnem času in sicer v ponedeljek, torek in četrtek med 9. in 15. uro, v sredo med 9. in 16. uro ter v petek med 9. in 14. uro. Osebno vložena vloga se bo štela za pravočasno, če bo vložena zadnji dan prijavnega roka do 15. ure (za rok 20.9.2011) ali do 14. ure (za rok 30.9.2011). Vloge, vložene po poteku prijavnega roka, bo javni sklad zavrgel. Vloga se šteje za popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu prijavnice in vsebuje vse zahtevane priloge in podatke, ki jih določa ta javni razpis. Prijavitelji, ki ne bodo oddali popolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vloge. Če prijavitelji ne bodo dopolnili vloge v določnem roku od prejema zahteve za dopolnitev vloge, bo javni sklad njihove vloge zavrgel. 9. Dostopnost dokumentacije in dodatne informacije Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani javnega sklada www.sklad-ka-dri.si in na naslovu Javnega sklada republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, v poslovnem času. Dodatne informacije so na voljo na e-poštnem naslovu maja.deisinger@sklad-ka-dri.si oziroma v času uradnih ur vsak delovni dan med 9. in 12. uro, ob sredah tudi med 14. in 16. uro, pri Maji Deisinger telefonsko na št. 01/434 10 80 ali 01/434-58-96 ali osebno na naslovu javnega sklada. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Dunajska 22, 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 434-10-80 faks: +386 (0)1 434-58-99 e- pošta: info@sklad-kadri.si spletna stran: www.sklad-kadri.si. 10 Nedelja, 14. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / ITALIJA - Minister Tremonti predstavil vladni varčevalni odlok » »Kriza je prišla nepričakovano« Berlusconi priznava trenja v vladi Dekret v presoji senata že 22. avgusta - Levosredinska opozicija pripravlja protipredloge RIM - Berlusconijeva vlada je že poslala v parlament finančno-varčevalni odlok, ki ga bo senat začel obravnavati v ponedeljek, 22. avgusta, nakar bo ukrep ocenila poslanska zbornica. V desni sredini upajo in računajo, da bo dekret odobren sredi septembra, kar bo odvisno tudi od zadržanja levosre-dinske opozicije. Finančni minister Giulio Tremonti je včeraj dejal, da je kriza prišla nenapovedano. Čudno ministrovo stališče, saj so vsi mednarodni pokazatelji že nekaj časa za Italijo napovedovali najbolj črne scenarije. Predsednik vlade je priznal trenja v vladni koaliciji (zlasti med njim in Tre-montijem), prepričan pa je, da bo sedanja vlada ostala na oblasti do leta 2013. Tremonti je na srečanju z novinarji zelo podrobno predstavil in obrazložil vladni odlok vreden nekaj več kot 45 milijard evrov. Ukrep je razdeljen na tri dele. V prvem obravnava stroške za birokratske in politične aparate, v drugem posege za razvoj, v tretjem pa boleče reze javnih financ. Ti bodo najbolj vplivali na vsakdanje življenje državljanov. Trenutno jih je težko kvantificirati, v levi sredini pa so prepričani, da bodo ukrepi, kot vedno, prizadeli predvsem nižje in srednje sloje, bogatejši pa se bodo tudi tokrat tako ali drugače izmazali. Na vsakdanje življenje Italijanov in Italijank bo seveda vplivalo tudi proračunsko krčenje državnih prispevkov lokalnim upravam, posebno deželam in občinam. To bo neizogibno privedlo do krčenja socialnih storitev in uslug, kar močno skrbi tudi upravitelje iz vrst Ljudstva svobode in Severne lige. Marsikdo je s tem v zvezi prepričan, da pomeni vladni varčevalni ukrep zelo hud udarec za federalizem, ki je tako pri srcu ligašem. Medtem ko Tremonti in Berlusconi trdita, da Evropa pozdravlja in podpira italijanske varčevalne ukrepe, bo leva sredina v prihodnjih dneh predstavila svoje predloge za premostitev krize. Demokratska stranka in Italija vrednot Antonia Di Pietra sta zelo kritični do Tremontijevih ukrepov, bolj »prizanesljiva« pa je Casinijeva stranka UDC, ki zna na koncu celo podpreti vladni dekret. Tudi zaradi tega vlada ne razmišlja o parlamentarni zaupnici. GOSPODARSTVO - Minister Tremonti Italija za izdajo evrskih obveznic RIM - Z izdajo evrskih obveznic, o čemer razmišlja Evropska unija, bi lahko preprečili dolžniško krizo, s katero se sooča območje evra, meni italijanski finančni minister Giulio Tremonti. Ob tem dodaja, da je konsolidacija javnih financ v Evropi ključna za izhod iz krize. »Če bi imeli evrske obveznice, danes ne bi bili tukaj, kjer smo,« je včeraj zatrdil Tremonti. Minister je prepričan, da je ideja o izdaji tovrstnih obveznic dobra in pomeni korak naprej. »Čakamo, kaj se bo zgodilo. Če se ne bo nič, se bodo težave nadaljevale,« je dejal še Tremonti. Evropska komisija bo sicer do konca leta izdala poročilo o možni izdaji evrskih obveznic, za katere bodo jamčile države članice območja evra. Ideja o izdaji evrskih obveznic, s katerimi bi pomagali Grčiji in drugim zadolženim članicam evro območja, Minister Giulio Tremonti sicer že nekaj časa visi v zraku. Tremonti je idejo o izdaji evrskih obveznic izpostavil potem, ko je italijanska vlada v petek zvečer odobrila 45 milijard evrov vredne varčevalne ukrepe za uravnoteženje proračuna do leta 2013. (STA) Usoda vladnega varčevalnega ukrepa bo odvisna od odnosov med Berlusconijem in Bossijem ansa gospodarstvo - Svetovna banka »Svetu se obetajo ■ v - v«» v • morda še težji časi« SVDNEY - Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je v intervjuju za avstralski časnik Weekend Australian opozoril pred novimi in še bolj nevarnimi časi v svetovnem gospodarstvu, ki bodo v času, ko je Evropo prizadela dolžniška kriza, omogočali le malo manevrskega prostora v najbolj razvitih državah.Po navedbah Zoellicka so dolžniške težave v evroobmočju bolj zaskrbljujoče kot srednje in dolgoročni problemi, s katerimi so se soočile ZDA. »Nahajamo se v zgodnjih trenutkih nove in drugačne nevihte, ne gre za enako situacijo kot leta 2008,« je dejal Zoellick. »V zadnjih nekaj tednih se je svet iz obdobja razburkanega zelo hitrega okrevanja, med katerim so se odpirali novi trgi, nekatera gospodarstva, kot je Avstralija, pa so imela ugodno rast, premaknil v novo in nevarnejšo fazo,« je pojasnil še Zoellick. Predsednik meni, da bi se struktura evroobmočja lahko izkazala za najpomembnejši izziv, s katerim se trenutno sooča svetovno gospodarstvo. Za Španijo in Italijo je še nekaj upanja, zaradi dolga prizadeti Grčija in Portugalska pa sta nezmožni devalvacije. Dosedanje ukrepanje EU po Zoellickovih besedah ni prineslo zadovoljivih učinkov. Zoellick je tudi pozval britanskega premiera Davida Camerona, naj ga nedavni nasilni izgredi na ulicah večjih britanskih mest ne odvrnejo od varčevalnih ukrepov, ki so sicer najostrejši v zadnjih desetletjih. Poudaril je, da so tovrstni ukrepi resnično potrebni. Investitorji se sedaj tudi sprašujejo, če največji gospodarstvi v evroobmočju, Nemčija in Francija, lahko nadaljujeta z jamčenjem za dolgove drugih držav, ne da bi ob tem izgubile svoje visoke bonitetne ocene in same postale žrtve krize. Zoellick pravi, da se moč, vpliv in teža z zelo veliko hitrostjo prenašajo v države v razvoju na čelu s Kitajsko, ki pa jo je opisal kot zadržano v globalnem sistemu. Po Zoel-lickovih besedah se Peking trenutno sooča z veliko pomembnimi notranjimi vprašanji, kot je zagotavljanje okolju prijazne industrije, reforma finančnega sistema ter ravnovesje med podjetji v državni lasti in zasebnimi podjetji. (STA) umori v bližini Budimpešte BUDIMPEŠTA- Madžarska policija je prijela šest osumljencev v povezavi z odkritjem trupel več ljudi, ki naj bi jih morilci žive zakopali na otoku sredi Donave južno od Budimpešte. Kolovodja združbe, ki naj bi žrtve najprej okradla in se jih nato na okruten način znebila, naj bi bil Makedonec, je povedal vodja madžarskega preiskovalnega urada Zoltan Csizner. Kot je Csizner povedal na včerajšnji novinarski konferenci v Budimpešti, še vedno niso identificirali štirih trupel, ki so jih doslej odkrili na otoku, na katerem se sicer zadržujejo predvsem brezdomci. Iskanje morebitnih dodatnih trupel pa še poteka. Na dogajanja na otoku je policiste v četrtek opozoril moški, ki se mu je uspelo izkopati iz zemlje. Uspelo mu je tudi pobegniti psu čuvaju, ki so ga zločinci pustili v gozdu, da bi pazil na zakopane žrtve. (STA) 20 ljudi postalo • a«| v» v • • ujetih v zicnici BERLIN - V noči s petka na soboto je v Bavarskih Alpah v Nemčiji 20 ljudi ostalo ujetih v kabini žičnice, ki je obtičala kakih 100 metrov nad zemljo. Po navedbah tamkajšnje policije so jih včeraj v zgodnjih jutranjih urah rešili s pomočjo helikopterja. Do incidenta je prišlo, ko je kabel žičnice zadel jadralni padalec, zaradi česar se je njen mehanizem ustavil. Nekatere izmed potnikov so uspeli rešiti že v petek, reševanje pa so ponoči prekinili. 20 ljudi je tako čez noč ostalo ujetih v 12 kvadratnih metrov veliki kabini žičnice. Reševalci so jim sicer uspeli priskrbeti nekaj hrane in pijače ter igrače za otroke. (STA) V Libiji spopadi med vojsko in uporniki TRIPOLI - Libijski uporniki so se včeraj spopadli s pripadniki libijske vojske za prevzem nadzora nad gorskim mestom Garjan, ki predstavlja pomembno strateško točko na poti do prestolnice Tripoli. Upornikom so se v boju pridružili tudi številni prebivalci mesta. Uporniki so včeraj sicer že razglasili prevzem nadzora v mestu Garjan in zatrdili, da so se pomaknili v središče mesta, ki naj bi ga sile, zveste režimu voditelja Moamer-ja Gadafija, zapustile. Nekaj ur kasneje pa so se pripadniki libijske vojske vrnili z okrepitvijo in se spopadli z uporniki, je povedal predstavnik upornikov Goma Ibrahim. (STA) NEMČIJA - Slovesnosti ob 50-letnici postavitve odraza hladne vojne Berlinski zid je bil simbol delitve Prebivalci vzhodnega dela Berlina so se 13. avgusta 1961 zbudili za bodečo žico - Govora nemškega predsednika in kanclerke Merklove Šopki cvetja ob nekdanjem zidu, ki je delil vzhodni in zahodni Berlin ansa BERLIN - Z več slovesnostmi so se včeraj v Berlinu spomnili začetka gradnje berlinskega zidu, ki se je začela pred 50 leti 13. avgusta 1951, zid pa je 28 let ločeval zahodni in vzhodni del mesta. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tej priložnosti poudarila pomen boja za svobodo in demokracijo po vsem svetu.»Krivica, ki nas je doletela pri gradnji zidu, nas do danes opominja, da se moramo boriti za svobodo, demokracijo in državljanske pravice, tako doma kot drugod po svetu,« je povedala Merklova. Merklova, hči protestantskega pastorja, se je sicer rodila v Zahodni Nemčiji, a se je že v mladih letih s starši preselila v vzhodni del države. Povedala je, da se tudi sama spomni groze, ki je spremljala gradnjo zidu, saj je bila njena družina nasilno ločena od širših družinskih članov. »Še bolj nepozabni pa so spomini na veselje, ki je Nemce spremljalo ob padcu zidu leta 1989,« je dodala Merklova. Nemški predsednik Christian Wulff je v govoru ob slovesnosti na mejni ulici Bernauer dejal, da bi morala Nemčija znotraj svojih meja spodbujati več svobode in številnim priseljencem v državi pomagati k lažji integraciji. Wulff se je tudi spomnil vseh tistih, ki so umrli ob meji, ki je ločevala vzhodni in zahodni del Nemčije, ter tistih, ki so bili zaradi političnih vzrokov preganjani in so pristali v zaporih. »Zid je sedaj že zgodovina, a te zgodovine ne smemo pozabiti. Naša odgovornost je, da spomin nanj ohranjamo živ in ga prenesemo na prihodnje generacije, da se tovrstne krivice ne bi mogle nikoli več ponoviti,« je še dejal Wulff. Od polnoči so pred kapelo sprave v Berlinu začeli z branjem imen in življenjskih zgodb 136 ljudi, ki so umrli med poskusom prečkanja meje. V mestu se je odvilo tudi več projekcij filmov na prostem ter vodenih ogledov do zgodovinsko pomembnih točk ob liniji, kjer je nekoč stal zid. Po vsej državi so zastave spustili na polovico droga, opoldne pa so spomin na žrtve počastili z minuto molka, med katero se je v Berlinu ustavil javni promet, oglasili pa so se tudi zvonovi številnih cerkva v mestu. Berlinski zid se je pred 50 leti začel kot bodeča žica, ob kateri so patru-ljirali varnostniki in ljudem preprečevali, da bi prestopili mejo v zahodni del mesta. Prebivalci vzhodnega dela Berlina so se 13. avgusta 1961 tako nepričakovano zbudili za bodečo žico, Nemška demokratična republika (NDR) pa je začela graditi zid, da bi preprečila ek-sodus svojih prebivalcev na Zahod. Postopoma je ograje z bodečo žico zamenjal 155 kilometrov dolg in okoli štiri metre visok betonski zid, ki je razdelil vzhodni in zahodni Berlin, na drugi strani pa ločil zahodni Berlin od ostalih delov vzhodne Nemčije. Zid je postal simbol delitve med Vzhodom in Zahodom, njegov padec 9.novembra 1989 pa je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov, ki so naznanjali propad komunističnih držav. (STA) Nedelja, 14. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Prav nič se ne sramujem priznati, da so me dogodki na Norveškem močno prizadeli. Čeprav do Norveške nimam nikakršnega osebnega odnosa (poleg Liechtenstei-na, Moldove in Belorusije je edina evropska država, ki je še nisem obiskal), to državo zelo cenim. Cenim njeno politiko in njeno sposobnost, da s tiho diplomacijo dosega rezultate svetovnih razsežnosti. Ne smemo na primer pozabiti, da so prvi sporazum med Izraelci in Palestinci izpoga-jali prav Norvežani; Clinton je na ta sporazum postavil klobuk in mu dodal denar ter si tako prislužil Nobelovo nagrado, ki jo je prejel prav v Oslu; ampak pošteno bi bilo, če bi tista nagrada ostala doma. To je seveda samo najbolj poznan primer, ampak norveška diplomacija je zaslužna za veliko dosežkov. Norveška je sicer zelo mirna in zelo civilizirana država. Sedaj se vsi čudijo, da so policisti potrebovali poldrugo uro, da so prišli na otok, kjer je mladi skrajnež pobijal vsevprek, ampak ne gre pozabiti, da je bilo treba poklicati specialce, ker norveški policisti niso oboroženi. Nihče ni pomislil, da bi bila lahko Norveška tarča tako hudega terorističnega napada. Druge države so se primerno opremile v času, ko so sodelovale v kočljivih mednarodnih operacijah; norveški vojaki so v Afganistanu in norveška letala napadajo Libijo, vendar se kljub temu država ni zavarovala in nihče ni opazil dejanske napovedi atentata, ki jo je norveški atentator obja- vil na spletnih straneh, čeprav je bil poznan kot desničarski skrajnež. Te zgodbe o mirni Norveški je očitno konec. Ne vem, ali je konec neoboro-ženih policistov, zagotovo pa bo prišlo do okrepitve varnostnih služb in verjetno tudi do zaostritve ukrepov. Pomislite le, da je na Norveškem najvišja možna kazen 21 let zapora, kar pomeni, da bo atentator na prostosti čez 21 let, ko bo star 53 let in ko bodo verjetno še živi starši mladih, ki so padli pod streli iz njegove puške. Sedaj preučujejo možnost, da bi mu naprtili zločin proti človeštvu, za kar bi moral odsedeti v norveškem zaporu 30 let. V norveškem zaporu, kjer imajo jetniki velike celice s televizorjem, hladilnikom in osebno kopalnico... To svoje razmišljanje pa sem nadgradil z drugim, močnim moralnim nabojem. Na dan atentata sem v večernih urah po televiziji (BBC-ju, ki je o tem oddajal neprekinjeno, da ne bo dvoma) sledil novinarski konferenci predsednika norveške vlade Jensa Stoltenberga. Res si ne morem misliti, da premier takrat ne bi vedel za razsežnosti tragedije, vendar so uradna poročila še vedno govorila o petih ali sedmih žrtvah na otoku. Na vprašanje novinarjev je odgovoril, da želijo najprej obvestiti svojce in da drugih informacij ne more posredovati; novinarji niso silili vanj in so mirno sprejeli njegovo stališče. Ampak to so bili norveški novinarji. Postavili pa so mu drugo vprašanje: Kako se bo vlada odzvala na ta dogodek? »Več odprtosti, več demokracije,« se je glasil odgovor. Njegove oči so izžarevale obup, pot mu je tekel po obrazu, tudi njegova otroka, sin in hči, sta bila na tistem otoku. Pa tudi sicer je bilo na otoku veliko otrok njegovih znancev, kolegov, prijateljev. In vendar je v času, ko še ni vedel za usodo vsakega od teh, zbral pogum, da je poslal svojim državljanom sporočilo, da se je treba proti takim dejanjem boriti z odprtostjo in z demokracijo. To je danes za Norveško velik izziv. Vsa čast, če mu bo kos. Res pa je, da na to vprašanje ne smemo gledati s svojimi očmi. Norveška ni Italija, tudi Slovenija ne. Ves čas po tragediji sta si premier in župan Osla stala z ramo ob rami, čeprav je premier socialdemokrat, župan pa konservativec. Pa ne samo to. Nobena politična stranka ni obsojala vlade, ker so policisti prišli na otok s poldrugo uro zamude. Nihče ni zahteval odstopa vlade ali vsaj notranjega ministra. Tudi dejstvo, da Norveška ni bila pripravljena na tak teroristični napad, v politiki ni odmevalo tako, kot bi v domala vsaki drugi evropski državi. Čeprav je bilo oboje res: da je policija zamujala in da država ni bila pripravljena. Ampak oboje bi lahko poenostavili z eno samo ugotovitvijo: Norveška ni razumela dometa globaliza-cije, ampak je še vedno mislila, da je otok sreče v razburkanem morju, kakršna je zagotovo Evropa, če pomislimo na odnos do priseljencev. Skandinavska družba je bila vedno znana kot najbolj odprta družba, ki spre- jema priseljence in jih vključuje v svoje okolje. Znani lingvist Tullio De Mauro je pred leti obiskal Švedsko in se seznanil s poučevanjem jezikov na švedskih šolah; pred časom je na nekem kongresu v Vidmu pripovedoval, kako Švedska zagotavlja vsem otrokom priseljencev pouk mater-nega jezika v šoli. V času, ko je on obiskal Švedsko, so mu povedali, da to vedno ni mogoče zaradi pomanjkanja ustreznih učiteljev, in tako so lahko v času, ko so obiskovali šole na Švedskem otroci 83 različnih jezikovnih skupnosti, zagotavljali pouk »samo« 73 jezikov. Ampak kakšna je nato identiteta teh otrok? V središču finske prestolnice Helsinkov je dobra libanonska restavracija Fa-rouge; tja sem med obiski na Finskem večkrat zahajal in sem tudi malo pokramljal z lastnikom. Človek je nizke postave, temne polti (»zagorel«, bi rekel Berlusconi), kodrastih črnih las. Pa sem ga nekoč vprašal o identiteti, o pripadnosti. »Jaz sem Šved,« mi je samozavestno odgovoril, in nekako v opravičilo razložil, da se je preselil na Finsko, ker je imel v tem mestu boljše pogoje za odprtje lastnega lokala. Kaj pa Libanon, sem ga pobaral. Zamahnil je z roko in pojasnil, da so iz Libanona prišli njegovi starši, ampak on nima z Libanonom nič skupnega; le arabsko se je učil v šoli. Ti dve anekdoti pojasnjujeta dimenzijo in vlogo priseljencev v Skandinaviji: so dobrodošli, prva generacija je ge-tizirana, druga generacija že asimilirana. To je povedano zelo grobo in seveda obstajajo izjeme, vendar velja ta splošni kalup za vso Skandinavijo, tudi za Norveško. Priseljenci so ga dolga desetletja sprejemali kot priložnost za vzpon v boljše življenje. Navsezadnje je bilo isto s Slovenci in Italijani, ki so se izseljevali v Ameriko in v Avstralijo, z razliko, da v teh državah ni bilo neke nacionalne identitete, ker so bile te države sestavljene iz priseljencev zadnjih nekaj stoletij. Naši izseljenci so v začetku živeli v nekakšnih getih, svoji pri svojih, in nekaj tega je še ostalo. Značilen je primer Clevelanda: Slovenci so živeli v revni četrti St. Claire, kjer je še sedaj slovenska cerkev in slovenski dom, vendar so se kasneje začeli seliti v dražje in uglednejše predele mesta. Tudi newyorška Little Italy ni več italijanski predel, edinole Kitajci trdno ohranjajo svojo identiteto v getizi-ranih predelih, ne samo v Ameriki ampak tudi ponekod v Evropi. Z vzponom v boljše življenje ti ljudje niso izgubili svoje identitete, izgubili pa so jo njihovi sinovi. Glavnina potomcev slovenskih priseljencev v Clevelandu slabo razume slovenščino, ali pa je sploh ne razume več, ker so se integrirali. Še pridejo v Slovenski dom, še zahajajo na prireditve in tudi k maši, vendar so po duhu in srcu Američani. Ta model so prevzele skandinavske države in desetletja je deloval. Zakaj sedaj ne deluje več? Odgovor ni enostaven, kajti zagotovo je na to vplivalo več dejavnikov. Poskusimo analizirati nekatere. Prvi dejavnik je število. Hitro upadanje rodnosti v Evropi je imelo za posledico potrebo po veliko večjem številu priseljencev kot v preteklosti. Tako so se nekatera evropska velemesta napolnila s priseljenci in celo na podeželju jih je veliko. Ko sem bil pred dvema letoma v Islandiji sem na severu v mestecu, ki šteje komaj nekaj tisoč prebivalcev, naletel na poljskega župnika, ki mi je povedal, da je v tistem kraju več kot tisoč Poljakov, ki delajo na kmetijah. Sicer pa, če se ozremo v bližnjo okolico, zadostuje, da pogledamo v Tržič in ugotovili bomo, kako se je spremenila podoba prebivalstva tega mesta, in to v komaj dveh desetletjih. Modeli postopne integracije, ki je temeljila na medgeneracij-skih procesih, tukaj ne morejo več delovati, tudi zato ne, ker je v šolah marsikje več otrok priseljencev kot domačinov. Na Norveškem je bil ta pojav markanten: v zadnjih letih se je v to državo, ki šteje vsega manj kot 5 milijonov prebivalcev, priselilo več kot 150.000 muslimanov, večinoma v Oslo in okolico. Drugi dejavnik je mobilnost. Nekoč je bila selitev avantura, to je bila življenjska odločitev in veliko ljudi se ni nikoli več vrnilo v rodni kraj. Danes ni več tako; ljudje se premikajo s hitrostjo, ki si je pred dvema desetletja še predstavljali nismo; nizkocenovni letalski prevozi so popolnoma spremenili mobilnost in danes selitev v tujino, tudi v zelo oddaljen kraj, ni več življenjska odločitev. Desetine milijonov ljudi se v svetu premika in ogromno se jih vsaj enkrat letno vrača domov. To pa utrjuje njihovo izvirno identiteto in preprečuje asimilacijo; priseljenci v državi sprejemnici ostajajo tujek in se integrirajo veliko počasneje kot nekoč. Tretji dejavnik je sodobno komuniciranje. Sredstva obveščanja, začenši s satelitsko televizijo, sodobna telefonija, računalniki z internetom in elektronsko pošto, vse to priseljencu omogoča konstanten stik z njegovo domovino in ga torej ohranja v nekakšnem »getu«, ki ni več fizičen, ampak je psihološki. Spominjam se na primer visoke uradnice v Bruslju, Italijanke, ki je živela v belgijski prestolnici že več kot deset let, dejansko pa je »živela v Italiji«. Z možem je govorila v italijanščini, gledala je italijansko televizijo, brala italijanske časopise, vedela za italijansko politiko, zahajala v italijanske restavracije, o Belgiji pa je vedela bore malo. Tam je pač živela, to je vse. Integracija, ki so jo izvajali pred leti v Skandinaviji pa je slonela na popolnoma drugačnih predpostavkah, ampak takrat tega sistema komuniciranja še ni bilo. Četrti dejavnik je zagotovo gospodarska kriza, strah pred »poljskim inšta-laterjem«, zaradi katerega so Francozi pred leti zavrnili ustavno pogodbo Evropske unije. V času, ko povsod po Evropi narašča brezposelnost, postanejo ljudje večji egoisti. Prevladuje mnenje, da jim priseljenci nekako odžirajo delovna mesta, ki bi jih lahko zapolnili domačini; to je res samo relativno, kajti glavnina izseljencev opravlja delo, ki ga domačini nočejo opravljati; pomislimo samo na zidarska dela, na gospodinjske pomočnice, na varuške, in še bi lahko naštevali. Vendar psihoza, da nam drugi jemljejo to, kar bi lahko imeli sami, ustvarja velike napetosti in odpor do priseljencev. In nazadnje je tu še peti dejavnik, naša konservativnost. Evropejci smo konservativci, navezani smo na svoj kraj in na svojo tradicijo; vsak tujek v tej naši domačnosti lahko postane konflikten, če se v celoti ne prilagodi našemu načinu življenja ampak ohranja svojo identiteto. Z besedami smo vsi zelo odprti, z dejanji pa je drugače. Pomislimo, da ostanemo kar pri nas, kakšne težave so z manjšinami v Evropi, pa vendar ne gre za priseljence, ampak samo za ljudi, ki želijo ohraniti lastno identiteto. In postavimo še vprašanje o odnosu do Romov: vsi so proti nasilju nad Romi, vendar nihče ne bi želel Roma za soseda. Tu se pojavijo elementi odpora, ki lahko prerasejo tudi v nasilje. Z obeh strani, da ne bo nesporazuma. Norveški vodilni politični razred je vse to vedel in razumel. Razumel pa je tudi, da v Evropi nimamo enostavne rešitve in da zagotovo ne moremo v sveto vojno proti drugačnim. Tudi na Norveškem bodo morali ponovno premisliti svoje integracijske modele in jih posodobiti glede na dejavnike, ki so v nezdravi pameti posameznika vzbudili tako kruto reakcijo. Izboljšati bodo morali tudi varnostne sisteme in obveščevalna služba bo morala pozorneje spremljati dejavnost ljudi, ki se opredeljujejo proti integracijskim procesom. Vendar: v drugih državah bi se odzvali s posebno zakonodajo, z več represije, z omejitvijo demokracije, z zapiranjem vrat »drugačnim«. Norveški premier Jens Stoltenberg je v tistih dramatičnih trenutkih napovedal, da bo njihov izhod iz tega stanja drugačen: več odprtosti, več demokracije. Gre, kot sem uvodoma zapisal, za nekakšen izziv stoletja, ki se je, da osvežim spomin, začelo z 11. septembrom 2001 ter z zapiranjem in represijo, ki sta sledila. To torej ni izziv samo za Norveško, ampak za ves zahodni svet. 1 2 Nedelja, 14. avgusta 2011 NEDELJSKE TEME / nabrežina - Na osrednjem vaškem trgu do torka praznovanje vaškega patrona s pokušnjo domačih proizvodov in ogledom Praznik sv. Roka, oku V društvu Igo Gruden razstave o slovenski šoli za časa zavezniške vojaške uprave, o nabrežin ( i Nabrežina je ob velikem šmarnu spet zaživela v prazničnem znamenju vaškega patrona sv. Roka. Na osrednjem vaškem trgu stojnice vabijo domačine in goste k pokušnji tipičnih krajevnih proizvodov, od sirov in meda do pršuta in sladic, pa tudi vina, seveda, ne manjka. Domača društva postrežejo gostom s hrano, tako ribjo kot mesnato, osreči pa jih lahko tudi srečolov. Vaška društva so tudi letos odločilno pripomogla k uspehu praznika, prav tako domače srenje. Ob osrednjem trgu ima praznik še dve drugi, posebno kulturno obarvani lokaciji. V društvu Igo Gruden so namestili tri razstave. V prit- POROČNI SEZNAMI BOMBONIERE Nabrežina 149, (TS) - Tel. in Fax 040.200082 • RAZVIJANJE FOTOGRAFIJ • FOTOGRAFIJE ZA OSEBNE IZKAZNICE • DARILA ZA VSAKO PRILOŽNOST ličju je v veliki dvorani na ogled učilnica iz srede preteklega stoletja, to je iz časa zavezniške vojaške uprave. Že prvi dan je razstava izzvala radovednost številnih domačinov, pa tudi gostov. Mnogi starejši občani so za trenutek spet posegli v lesene klopi, kot pred šestdesetimi leti, ter si ogledali zvezke, knjige in berila iz tistega obdobja. V prvem nadstropju je v sobi Sergija Radoviča na ogled razstava o Janezu Grudnu, nabrežinskemu kiparju, ki je s svojimi umetninami zaslovel v Argentini, kjer so njegov znani kip morskega leva celo upodobili na kovancu, v Rosa-riu pa hranijo njegovo monumentalno delo, spomenik argentinski zastavi. Veliko zanimanje so vzbudili tudi rodovniki 61 nabrežinskih rodbin, ki jih je med petletnim raziskovanjem po cerkvenih arhivih v Nabrežini in okolici ter na tržaški in goriški nadškofiji izbrskal domačin Aleš Pertot. V kavarni Gruden pa Luciano Donega razstavlja svoje kompozicije z urami. V Kamnarski hiši Iga Grudna je na ogled razstava ročnih del članic krožka Začarana nit. Vida Pacorini Pertot raz- stavlja vezenine, Donatella Iseppi izdelane brišače in predpasnike, Laura Zu-liani predmete iz naravnih materialov, Raffaella Pisani umetniško obdelan porcelan, Laura Feresin fotografije cvetja na podlagi papirja iz čajnih vrečk, Eugenio Paoli pa leseno obrt. Ob tem Miloš Zi-darič razstavlja svoje fotografske sončne zatone v Tržaškem zalivu. Praznik sv. Roka se bo nadaljeval do torka 16. avgusta (na ta dan bo kap. Bruno Volpi Lisjak predstavil Ribiški muzej v Križu), na veliki šmaren pa bo ob 21.30 tradicionalna tombola. TRGOVINA r r Kosmi na r^rgi| tu. hi-Fi. gospodinjski stroji tudi sa ugradnjo NABREŽINA CENTER - TEL 040200123 Desno: množica je že v petek ob uradnem odprtju praznika sv. Roka napolnila nabrežinski trg; spodaj: Luciano Donega, Kompozicija z urami, razstavljena v karavni Gruden kroma Ac I tr^.^ s.a.s. GRUDEN MATEJ & C. GRADBENI MATERIAL • Drva za kurjavo • Pelet • Gips plošče • Najem orodja SESLJAN 24/1 TEL. 040.299259 1 MILIC IMPIANTI s.n.c. di Dario Milic & C. Križ 470/A-TRST Tel. 040/2209128 ŽELITE OBVAROVATI VAS DOM PRED KRAJO IN VLOMOM? ODLOČITE SE ZA ALARMNI SISTEM LOGISTi popolna brezžičen enostavna uporaba 5-letna garancija ZA BREZPLAČNI PREDRAČUN POKLIČITE na št. 040.2209128 ALI PIŠITE MAIL NA info@milicimianti.com i m i n n n Ii junu Vanja Devetak 1 l_ oi i n 11 i O I 11 I 11 1 IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in obnovljivi energetski viri v Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva,pellet...) znamke ^rr=\* ŠEMPOLflJ 1/D6, n TEL. 040-200312 MOB. 347-6282079 / NEDELJSKE TEME Nedelja, 14. avgusta 2011 1 3 zanimivih razstav si tradicije in razstave skem kiparju Janezu Grudnu in o rodovnikih nabrežinskih rodbin - Razstavi v Kamnarski hiši " : III'm {' ¿»sa assess**! IR Hotel Restavracija KRIŽMAN REPEN 76 Tel 040.327115/327002 Fax 040.327370 http:\\www.hotelkrizman.eu e-mail: info@Jiotelkrizman.eu zaprto ob torkih (cel dan) in ponedeljkih (za kosilo) BIZJAK BORIS Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it PIPAN Lastna proizvodnja Aluminijaste zasteklitve Obdelovanje železa Aluminijasto-lesene zasteklitve Inox ograje 1 14 Nedelja, 14. avgusta 2011 NEDELJSKE TEME Vinogradniki pričakujejo, da bodo letos začeli trgati prej kot običajno / POGOVOR Z VINOGRADNIKOMA S KRASA Trgatev bo letos prej kot običajno Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB STROKOVNI NASVETI - Avgust Razmnoževanje pelargonij V avgustu razmnožujemo pelar-gonije s potaknjenci. V teoriji to lahko storimo celo leto, po navadi pa to delamo avgusta, ko rastline po navadi za krajši čas prenehajo s cvetenjem. Potaknjence lahko pripravimo tudi spomladi, pa čeprav slednji dajejo nekoliko manjše rastline. Pelargonija je rastlina, ki se z lahkoto ukorenini. Najlažje je vsekakor, da spomladi kupimo nove rastline. Če pa si želimo točno take rastline, kot jih že imamo, je najbolje, da si sami pripravimo potaknjence. Slednji pač imajo popolnoma enake značilnosti, kot jih ima rastlina matica, saj genetska zasnova ostane nespremenjena. Obenem je priprava potaknjencev veliko bolj poceni, kot če rastline kupimo. Za to opravilo je najbolje, da temperatura ni previsoka. Idealna naj bo približno 24 stopinj. V primeru, da so dnevne temperature še zelo visoke, raje počakamo na konec meseca ali največ do začetka septembra. Za razmnoževanje izberemo močne enoletne neolesenele poganjke na zdravih rastlinah. Poganjki ne smejo imeti cvetnih nastavkov. Če so prisotni morebitni popki, jih odstranimo. Z zelo ostrim in steriliziranim nožem odre-žemo 10 - 15 cm dolgo vejico. To storimo kakih 6-7 mm pod členkom. Nato odstranimo spodnje liste, razen dveh ali štirih na vrhu. Vaze premera 13 cm napolnimo z bolj peščeno zemljo. Še bolje je, da je zemlja sestavljena iz peska in šote ali pa peska in namenske zemlje, ki jo dobimo v prodaji. Važno je, da je zemlja zdrava in po možnosti kupljena. Zemljo pred sajenjem navlažimo. Bolj primerne so glinaste vaze, saj potaknjenci potrebujejo za ukoreninjenje veliko svežega zraka. Potaknjence lahko pomočimo tudi v stimolatorju za rast korenin, da je uspeh boljši. V zemljo potisnemo potaknjence. V vsako vazo sadimo 4 do 5 potaknjencev. Pazimo, da ne sadimo preveč globoko. Zemljo potlačimo in rahlo zalijemo. Takoj nato vaze postavimo v dovolj svetel prostor, ne pa pod direktno sonce. Prostor naj ne bo pretirano topel. Nadzemski del potaknjencev lahko poškropimo z razpršeno vodo, da ne bi bilo izhlapevanje rastlin preveliko. V naslednjih dneh potaknjence zalivamo v podstavek in ne z vrha, da jih ne bi napadla siva plesen. Zelo važno je, da je zemlja vedno vlažna, a ne mokra. Dobro zalivamo ves čas, dokler se ne ukore-ninijo. Po posaditvi potaknjencev po navadi listi ovenijo, saj nove rastlinice še nimajo korenin, ki bi srkale vodo in hranilne snovi. V teh slučajih lahko pokrijemo zgornji del potaknjencev s plastično prozorno vrečko in jo pritrdimo na vazo za ves čas, dokler se ne tvorijo korenine. Če pa potaknjence takoj po sajenju postavimo v precej vlažen prostor, vrečka ni potrebna. Po približno 4 do 6 tednov se po navadi pojavijo sveži listi. To je dokaz, da so se potaknjenci uspešno ukore-ninili. Takoj nato jih presadimo v posamezne cvetlične lončke. Jeseni, pred nastopom hujšega mraza, rastline prenesemo v svetel in hladen prostor, kjer ne zmrzuje. Temperatura ne sme nikakor pasti pod 2 stopinji. Idealna temperatura za pre-zimovaje je 10-12 stopinj. V zimskem času zalivamo zelo malo. Zemlja naj bo le rahlo vlažna. Zalivamo zjutraj, da se do večera listi in drugi nadzemski deli posušijo, sicer se lahko pojavi siva plesen. Ker je bilo letos poleti kar precej padavin, bomo za konec navedli še nekatere nasvete glede varstva pelar-gonij. Najhujša glivična bolezen je RJA. Na zgornji strani lista se pojavijo rumeni madeži, na spodnji pa neposredno pod madeži se pojavijo glivični razmnoževalni organi v obliki črnih pik. Bolezen se širi posebno ob vlažnem in toplem vremenu. Rastline moramo dnevno pregledati in bolne liste takoj odstraniti. V primeru bolezni škropimo vsakih 8 do 10 dni z bakrovimi pripravki ali drugimi površinskimi pripravki. Z istimi sredstvi škropimo tudi proti porumenelosti listov, ki jo povzročijo druge glivične bolezni. Visoka vlaga lahko povzroča tudi SIVO PLESEN ali BOTRITIS. To je tudi najbolj pogosta bolezen pelargo-nij v jesenskem in zimskem času, ko je višja zračna vlaga. Bolezen se pojavi najprej na odcvetelih cvetovih. Cvetni listi v takšnem vlažnem vremenu ne odpadejo, temveč se prilepijo na liste in stebla, kjer začnejo gni-ti. Zato je v jesenskem času zelo pomembno, da redno odstranjujemo odcvetele cvetove in odmrle liste. Bolezen je zelo nevarna tudi, če je v prostoru, kjer jih hranimo čez zimo, hladno in vlažno. Rastline že pred zimo poškropimo s specifičnimi pripravki proti botritisu. Pelargonije lahko napadejo tudi bolezni bakterijskega izvora. Slednje prodrejo v rastlino preko ran, ki jih povzročimo pri pripravi podtaknjen-cev ali pri obrezovanju. To lahko preprečimo s tem, da ob teh opravilih škropimo z bakrovimi pripravki. Obenem moramo potaknjence pripravljati v zelo čistem prostoru. Zemlja naj bo nova in vaze dobro očiščene. Med škodljivci omenimo gosenico zelene barve po imenu NOC-TUA OLERACEA, ki je zelo požrešna na liste. Rastline nekoliko potresemo in gosenice, ki padejo na tla, uničimo. Magda Šturman Pred tednom dni smo se pogovorili z dvema vinogradnikoma iz Brega, tržaškega in dolinskega. Da bi bila slika o bližajoči se trgatvi popolna, smo se pozanimali, kakšno je stanje na Krasu. K sodelovanju smo povabili dva vinogradnika, ki sta se vabilu prijazno odzvala, in sicer Andreja Miliča iz Zagradca in Davida Sarda iz Samatorce. Vedno razpoložljiv Andrej je optimistično prikazal trgatev 2011. Grozdje, zdravo in obilno, pričakuje le še sončne dneve do trgatve in bo tudi kakovost nadpovprečna. Bolezni vinske trte, predvsem peronospora in oidij, se niso pojavile, niti v majhnem obsegu. Zadostne in pravočasne padavine so tudi opravile svoje. Potek zorenja prehiteva, tako da bo trgatev približno deset dni pred normalnim časom, kar pomeni v prvih desetih dneh septembra za bele sorte, teden ali deset dni pozneje pa za rdeče. Glede škode po divjadi pa ni bilo prizane-seno niti Andrejevim vinogradom, saj so jih spomladi obiskale srne, čeprav k sreči brez hujših posledic. Boji pa se, da se bodo pred trgatvijo pojavili divji prašiči, ki po navadi pustijo za seboj hujše posledice. Morda pa bodo le prizanesli njegovim vinogradom, je optimistično zaključil Andrej. Iz Zagradca smo se premestili na spodnji del Krasa, in sicer v Samatorco, kjer nas je, kot že omenjeno, sprejel vinogradnik in vinar Sardo David. Tudi ta sogovornik se je zelo pozitivno izrazil o zdravstvenem stanju grozdja ter o količini pridelka, ki ga je bilo treba redčiti, sicer bi previsoka obremenjenost trsov lahko znižala kakovostno raven pridelka. Velja pri tem poudariti, da je redčenje grozdov, posebej pri mlajši generaciji vinogradnikov, ustaljeno pravilo, saj je učinkovito sredstvo za pridelavo kakovostnejšega grozdja in s tem vina. Kakovostno izboljšanje naših vin gre v nezanemarljivi meri pripisati temu poletnemu ampelotehničnemu opravilu. Glede časa trgatve je David mnenja, kot vsi ostali, da bo zgodnja, in sicer dober teden pred povprečjem, kar pomeni za bele sorte v prvih desetih dneh septembra, za rdeče od sedem do deset dni pozneje. Ob koncu pogovora nismo mogli mimo vprašanja o škodi po divjadi. Tudi njegovi vinogradi, je potrdil vinogradnik, niso pri tem izjema. Srne so sicer pri tem izključene, ker so vsi njegovi nasadi ograjeni, divji prašiči pa se še niso pojavili. Na osnovi izkušenj iz prejšnjih let pa preti nevarnost jazbecev, ki se v vinogradih Sarda z nizko vzgojno obliko zelo dobro znajdejo. Lani so povzročili precejšnjo škodo, morda bodo letos prizanesljivejši, saj se zaenkrat še niso pojavili. Zahvaljujemo se vinogradnikom, ki so nam izčrpno in podrobno prikazali nadvse zadovoljivo stanje svojih vinogradov z dobrimi, če že ne odličnimi, obeti za bližnjo trgatev, ki jim jo seveda želimo iz srca, tako kot vsem našim vinogradnikom. RAZISKAVA Anketiranje kmetij za pripravo razvojnega načrta Masterplan Kmečka zveza je lansko leto skupaj z drugimi kmečkimi ustanovami naše dežele podpisala sporazum z italijanskim Ministrstvom ter deželnim od-borništvom za kmetijstvo v zvezi z zadevo »Prosecco DOC«. Med točkami, ki so vključene v ta sporazum je tudi priprava razvojnega načrta »Masterplan« za tržaško pokrajino. Tudi na zahtevo Kmečke zveze pobuda poteka v režiji Lokalne akcijske skupine (LAS-a, it. Gruppo di azione locale - GAL). Zveza je mnenja, da je treba v tej začetni fazi izvesti anketo pri včlanjenih kmetijah o investicijah in pobudah, ki jih nameravajo posamezna posestva izvesti do leta 2020. Na osnovi podatkov, ki bodo izšli iz te raziskave, bo možna priprava razvojnega načrta zgoraj navedenega Masterplana za razvoj in utrditev sestave tržaških kmetij. Da bi raziskava dala čim jasnejšo sliko o stanju tržaškega kmetijstva, bo strokovnjak obiskal nekatere kmetije za pridobitev podatkov, ki bodo namenjeni pripravi Masterplana. Število kmetij bo sicer omejeno, a se lahko tudi kmetije izključene iz ankete obrnejo na Kmečko zvezo, da izpostavijo svoje razvojne potrebe. Kmečka zveza vabi vse anketirane kmetije, da dajo čim točnejše in izčrpnejše podatke o svojem kmetijskem gospodarstvu in s tem pripomorejo, da se ustvari čim popolnejša in izčrpnejša podatkovna osnova za načrtovanje Masterplana. Kmečka zveza je na razpolago za morebitna pojasnila in dopolnila ter se v naprej zahvaljuje vsem, ki bodo pri pobudi sodelovali. Prijava zalog vina 2010 Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli na zalogi dne 31. JULIJA. Rok za prijave zapade letos 10. septembra. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti, in sicer črna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, ne-glede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijavo do 6. septembra. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 14. avgusta 2011 1 3 Na slikah: pod naslovom predsedstvo zasedanja o jezikih Francije; Patrick Lavaud je prvi z desne; desno udeleženci srečanja slovanskih manjšin; spodaj moderne strukture v Valenciji, delo znanega arhitekta Santiaga Calatrave. VRSTA ZAKONSKIH OSNUTKOV, RAZPRAVA PA NE NAPREDUJE Razprava o možnostih odobritve zakona o regionalnih jezikih v francoskem parlamentu »Adishatz e planvinguda a la 3au amas-sada de las lengas de Franca de Len-gon.« S temi besedami je Patrick Lavaud, pobudnik srečanja, v okcitanšči-ni pozdravil udeležence tretjega foruma jezikov Francije. Kakih petdeset udeležencev, predvsem pripadnikov organizacij civilne družbe, pa tudi nekaj izvoljenih predstavnikov se je letos ponovno zbralo v okcitanskem mestecu Langonu na jugu Francije, nedaleč od Bordeauxa, z namenom, da preverijo stanje jezikov v Franciji. Ozračje nikakor ni bilo optimistično. »živimo v nekakšnem odporniškem gibanju,« je dejala poslanka Martine Faure ob začetku zasedanja. »Naši ministri bi nam moralo prisluhniti, nujno je, da v parlamentu sprejmemo zakon za priznanje regionalnih jezikov.« Razložila je, kakšno je stališče v vladi: minister za kulturo Frederic Mitterrand pravi, da si je treba vzeti čas, minister za izobraževanje Luc Chatel pa ocenjuje, da zakon ne bi bil koristen. To je torej sedanje stanje. Kljub temu poslanka upa, da bo parlament vendar začel obravnavati vsaj enega od osnutkov, zakona, ki so bili vloženi in da bo do februarja prihodnjega leta besedilo pripravljeno za glasovanje. »Mudi se, ker bi konec zakonodajne dobe pomenil tudi zapadlost vseh besedil, ki niso bila sprejeta in bi to pomenilo, da je treba postopek ponovno speljati od samega začetka,« je še dejala. Tudi v senatu je občutiti veliko napetost zaradi dejavnosti zagopvornikov regionalnih jezikov. Ko je bil postopek speljan do točke, ko bi morali preiti na glasovanje o osnutku zakona, ki ga je predložil Robert Navarro, so v zadnjem trenutku »številni amandmaji postavili pod vprašaj celotno besedilo zakona,« kot je pojasnil deželni svetnik Akvita-nije David Grosclaude. Dodal je: »Sedaj je vse odprto. Razprava, ki smo jo uvodoma načrtovali, je bila vsebinsko popolnoma izničena. Enostavno, ne jemljejo nas resno.« Zato ni nič čudnega, če se v javnosti v čedalje večji meri pojavljajo dvbomi o tem, ali je politika kot sredstvo razpoznavnosti vsakega posa- meznika glede na njegovo prepričanje res koristno sredstvo. Predsednik kulturnega sveta Bre-tanije Paul Molac, ki je bil letos že drugič na srečanju v Langonu, je prepričan, da so problemi, ki jih nakazujejo v posameznih deželih, le navidezno različni. »Dejstvo je, da je na krajevni ravni možno zagotoviti rabo regionalnig jezikov. To pravico je treba uzakoniti, ker so jeziki tudi znak dinamike teritorija in ne ovira za njegovo enovitost,« je dejal. Enovitost in nedeljivost teritorija sta namreč v Franciji ustavni načeli, Vendar je ustava s členom 75-1 leta 2008 poskrbela za evolucijo tega načela, ko je zalisala: »Regionalni jeziki pri- padajo izročilu Francije«. Prav na tem členu temeljijo številne pobude v korist regionalnih jezikov, o katerih je tekla razprava na forumu o jezikih Francije. Iztočnica je, da ustavni spreme4mbi iz leta 2008 niso sledila ustrezna dejstva. Pravnica Veronique Bertile je opozorila, da si oba člena ustave nista v nasprotju, dejstvo pa je, da glede tega obstaja politična blokada. Dejstvo je namreč, da bi morali sedaj razprtavljati pšredvsem o izvajanju teh členov, začenši s poučevanjem jezikov in z ukrepi za njihov medgeneracijski prenos. Vsi namreč vedo, da je najboljše sredstvo za ohranitev jezikov njihova vsakodnevna raba, do ugotovili udeleženci zasedanja. Slovanske članice FUEN za svojo spletno stran Letošnje tradicionalno srečanje predstavnikov slovanskih manjšin, ki ga prireja manjšinska zveza FUEN, je letos potekalo v Budyšinu, Bautznu, pripravila pa ga je opsrednja organizacija Lužiških Srbov Domowina. V razliko od prejšnjih srečanj, ki so bila namenjena kaki specifični temi, lansko leto na primer medijem, v letu 2009 pa turizmu, so letos govorili o veliko bolj pritlehni temi, ki pa zadeva vse slovanske manjšine oziroma njihove organizacije, ki so včlanjene v manjšinsko zvezo FUEN. Dejstvo je namreč, da se je po padcu berlinskega zidu FUEN močno razširil v državah nekdanje Vzhodne Evrope in je v organizacijo vstopilo, z izdatno pomočjo nemške zvezne vlade, ki jo je takrat vodil kancler Helmut Kohl, veliko organizacij nemške manjšine iz terh držav, vse do Rusije in do držav Kavkaza. Nemške manjšine so se tako povezale in njihovi mpredstavni-ki se vsako letop srečujejo na posebnih srečanjih in razpravljajo o skupnih problemih. Dejstvo, da vsi govorijo isti jezik, je seveda močno olajšalo ta srečanja. V zadnjih letih so nemške manjšine tudi oblikovale svojo spletno stran v okviru spletnega portala zveze FUEN. Srečanja slovanskih manjšin oziroma organizacij slovanskih manjšin, ki so včlanjene v zvezo FUEN, letošnje je bilo že 15. po vrsti, so sledila srečanjem nemških manjšin. Tu seveda ni šlo brez težav, med drugim glede jezika sporazumevanja, kajti te manjšine nimajo skupnega jezikovnega standarda, pa tudi ne skupnega mednarodnega jezika: nekateri obnvladajo, nemščino, drugi angleščino, nekateri ruščino. Sredstev za prevajanuje pa ni bilo na razpolago. Tako je po nekajletnih težavah prevladala navada, da vsakdo govori v svojem jeziku. Posegi potekaj o počasi in pogosto s prekinitvami za pojasnila, ampak nekako gre. Ruščina, poljščina, češčina, slovaščina, srbščina, hrvaščina, rusinščina, slovenščina, lužiška srbščina in še kak drugi jezik se prepletajo in, ker gra običajno za iste ljudi, ki se med seboj poznajo, je ta pogovorna jezikovna mešanica še kar razumljiva za vse. Sedaj pa prehajajo slovanske manjšine v drugo fazo. Na srečanju pri Lužiških Srbih so se namreč dopgo-vorili, da bodo v okvirz Fuenovega portala pripravili tudi spletno stran slovanskih manjšin, začenši s podatki o organizacijah, ki so včlanjene v zvezo FUEN. Prvo vprašanje, s katerim so se soočili, je bil jezik, v katerem naj bo pripravljena ta spletna stran. Dogovorili so se, da bodo vse informacije v treh jezikih: v jetiku manjšine, v jeziku države, v kateri živi manjšina in v angleščini. Tako bo postala angleščina nekakšen skupni standard, sicer pa bo na spletnih stranek zanimiva jezikovna paleta slovanskih jezikov in jezikov večin, ki gredo mod italijanščine do madžarščine in estonščine ter seveda nemščine. Ker bodo vse oprtavili ns prostovoljnim delom in bo edini strošek tehnična postavitev strani, za kar bo skrbel FUEN v svoji osrednji pisarni, so se dogovorili, da bo priprava informacij potekala postopnop in da bodo prve podatke, ki bodo zadevali predvsem včlanjene organizacije, priprta-vili še letos. Sledila bo priprava osnovnih informacij o posameznih manjšinah, ki bodo zadevale tiskane in elektronske medije, izobraževanje, kulturo, gospodarstvo, šport in financiranje, posebna pozornost pa bo namenjena tudi zakonodaji, ki ureja pravice vsake posamezne manjšine. Gre torej za zelo zahteven projekt, ki bo sicer uvodoma namenjen včlanjenim organizacijam, dejansko pa bodo preko teh spletnih strani na razpolago osnovne informacije o vseh slovenskih manjšinah v Evropi, pri katerih je vsaj ena organizacija včlanjena v zvezo FUEN, kar bo needvomno velika pridobitev za vse, ki se v Evropi in v svetu ukvarjajo z manjšinami. Protesti v Valenciji zaradi namere deželne vlade, da v šolah omeji pouk krajevne variante katalonščine Nova konservativna vlada španske dežele Valencije je sklenila, da bo ukinila možnost šolanja v »valencijan-skem« jeziku, to je v krajevni varianti ka-talonščine. Potem ko si je ljudska stran- ka (Partido popular - PP) zagotovila amsolutno večino v novi deželni skupščini, je napovedala, da načrtuje trijezični sistem poučevanja, v katerem bo tretjina pouka potekala v valencijanšči- ni, tretjina v španščini in tretjina v angleščini. Sedaj obstajajo v Valenciji trije mo-feli poučevcanja. Prvi je model PEV, program poučevanja v valencijanščini, ki je namenjen katalonsko govorečim učencem in kjer pouk poteka v katalonskem jeziku, PIL, program jezikovne imerzi-je, ki je namenjen špansko govorečim otrokom, vendar je v rabi tudi valenci-janščina kot učni jezik, in PIP, program postopnega vključevanja, v katerem poteka pouk v španskem jeziku. Pedagoške raziskave, ki so jih orpavili v zadnjih letih, so pokazale, da modela PEV in PIL zagotavljata učencem dobro znanje valencijanskega in španskega jezika. V Valenciji je v teku val protestov zaradi namer nove v lade. Ze 18. junija, ko je vlada objavila svoje programe, se je na ulicah Valencije zbralo več de-setticoč protestnikov. Za protest so se odločile vse glavne kulturne organizacije v Valenciji, podprle pa so ga tudi opopzicijske stranke in sindikalne organizacije. Zahteva, ki so jo postavljali, je bila zelo enostavna: protestniki soglašajo z večjezičnim poukom, vendar pod pogojem, da ima valencijanščina kot materni jezik krajevnega prebivalstva pri tem pouku prevladujočo vlogo. 1 6 Nedelja, 14. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Varčevalni ukrepi bodo udarili po krajevnih upravah «VI • ■ •• • • v ^ • • Goriški pokrajini in štirim občinam grozi ukinitev Gherghetta:»S tem ne bodo prihranili«- Med ogroženimi Števerjan, Dolenje, Medeja in Moraro Enrico Gherghetta bi lahko bil zadnji predsednik goriške pokrajine, Franca Padovan pa zadnja županja občine Števerjan. To se bo zgodilo, če bodo obveljali napovedani varčevalni ukrepi, ki jih je v petek zvečer sprejela Berlusconijeva vlada. Vladni odlok »krvi in solza« namreč ob ukrepih, ki zadevajo davke, javne uslužbence, krčenje sredstev za krajevne uprave, pokojnine, delovne pogodbe, privatizacije in praznike, predvideva tudi združitev pokrajin z manj kot 300 tisoč prebivalci in občin z manj kot tisoč prebivalci, med katere spadata tudi goriška pokrajina in števerjanska občina. Prva ima namreč okrog 142.000 prebivalcev, druga pa nekaj več kot 800. Ob štever-janski občini ne dosegajo tisočih prebivalcev niti Dolenje, Moraro in Me-deja, ki bi se prav tako morale spojiti s kako sosednjo občino, če bi dežela FJK sprejela vse ukrepe rimske vlade. »Menim, da sprejeti ukrepi ne bodo izvlekli naše države iz krize, saj se sploh ne spopadajo s pravimi problemi. Treba je spremeniti razvojni model in spodbujati demokratično participacijo občanov, ne pa obratno,« je povedal Gherghetta in nadaljeval: »Pokrajine nudijo pomembne storitve, njihovo združevanje in ukinjanje ne bo privedlo do prihrankov. Kje pa, saj bodo za prenašanje kompetenc na občine porabili ogromno denarja. Prepričan sem, da je treba spremeniti sistem ekonomskega razvoja, saj nas je le-ta privedel do krize, ne pa eksces demokracije.« Zaskrbljena je tudi županja Franca Padovan, ki meni, da je združitev šte-verjanske občine z Gorico, Mošem, Ko-privnim ali Krminom nekaj nepojmljivega, Sovodnje so pa predaleč. »Odločitev vlade me pušča brez besed. Upam, da bo Furlanija-Julijska krajina kot avtonomna dežela ukrepala. Imamo poseben statut, uporabimo ga. Združitev z drugimi občinami ne bi bila smiselna, saj imamo popolnoma drugačne značilnosti. Ob tem, da je prebivalstvo pretežno slovensko, je števerjanski teritorij poseben tudi iz gospodarskega vidika,« je poudarila Padovanova: »Rezati bi morali drugje, ne pa na majhnih občinah, ki malo stanejo in najbolje poznajo potrebe svojih občanov.« (Ale) GRADEŽ Lagunamovies v • ■• ze misli na prihodnje leto Okrog 3.500 gledalcev in veliko zvenečih imen. Včeraj se je s srečanjem med filmskim kritikom Paolom Pole-sinijem, pevcem Davidejem Toffolom in pisateljem Maurom Covacichem v Gradežu zaključil uspešni festival La-gunamovies, ki je nastal po zamisli Ser-gia Naitza, Daniele Volpe in Paole Sain. »Lagunamovies nam je ponudil pester program, nad katerim je bila publika zelo zadovoljna,« je povedal župan občine Gradež Edoardo Maricchio, ki meni, da je prireditev zelo pomembna tudi za turistično in kulturno promocijo »otoka sonca«. Organizatorji medtem že razmišljajo o prihodnjem letu, ko želijo ponudbo festivala še dodatno razširiti. V središču prihodnjega festivala bo Gradež s svojo zgodovino, skrivnostmi, naravnim bogastvom in plažo. Zbirali bodo stare fotografije, saj nameravajo posneti tudi srednjemetražni film. Posebno pozornost bodo namenili zgodbi vojaške ladje Mercurio, ki so jo potopili leta 1812. Palača goriške pokrajine bumbaca STRAŽCE - Krajani nočejo oddajnika za mobilno telefonijo Učencem in športnikom bo delala družbo antena Rajonski svet za Stražce, športno društvo Azzurra in tamkajšnji odbor staršev so na bojni nogi. V prejšnjih dneh so se namreč na nogometnem igrišču v Stražcah, ki je v bližini šolskega centra, nenapovedano pojavili delavci, ki so začeli postavljati novo anteno za mobilno telefonijo. »Proti postavitvi novega oddajnika smo se že izrekli v prejšnjih letih, saj nočemo, da bi bili športniki in učenci podvrženi sevanju. Odbor je takrat sprožil nabirko podpisov, rajonski svet pa je pozval občino, naj spremeni načrt in določi drugačno lokacijo za postavitev oddajnika družbe Wind,« je povedal predsednik rajonskega sveta Vito Conighi in nadaljeval: »Čeprav mobilno telefonijo uvrščajo med "storitve nacionalnega interesa", so nam po našem protestu obljubili, da bodo skušali lokacijo spremeniti. To so res storili, saj so naposled izbrali zemljišče, ki je nekoliko bolj oddaljeno od šolskega centra, čeprav ostaja še vedno znotraj območja nogometnega igrišča. Zagotovili so nam, da nas bodo pred izdajo gradbenega dovoljenja in dokončno izbiro lokacije poklicali ter nas pospremili na ogled zemljišča. Telefonskega klica in ogleda nismo dočakali.« Conighi je povedal, da je podjetje v prejšnjih dneh že začelo z gradnjo temeljev antene, društvo Azzurra in rajonski svet pa s tem nikakor nista bila seznanjena. »Zahtevamo, da anteno premaknejo za dodatnih 20 ali 30 metrov proti jugu, kjer rase nekaj dreves. Le-ta bi vsaj nekoliko "skrila" napravo, ki bi bila na kraju, kjer jo zdaj nameščajo, preveč vidna in moteča,« je povedal Conig-hi, s katerim soglašajo tudi starši in predstavniki športnega društva Az-zurra. (Ale) TRŽIČ - Priziv Pravda o občinskem bazenu Odločitvi tržiške občinske uprave, da podjetju General Services Roberta Abrama do leta 2018 obnovi koncesijo za upravljanje bazena v Ulici Capitello del Cristo, je sledil priziv na deželno upravno sodišče (DUS). Vložilo ga je društvo Rari Nantes Adria, ki je bilo ustanovljeno pred 22 leti, vodi pa ga predsednik Fabio Pangos. To je zadnje dejanje v okviru daljšega spora o upravljanju bazena. »Sami nimamo interesa, da bi upravljali bazen, toda hočemo postaviti v dvom korektnost odločitev občinske uprave,« je dejal Pangos. Priziv na DUS sodi v najnovejši, a sploh ne edini pravni postopek, v katerega je vpletena Občina Tržič. Stroški pa niso od muh. Občino bo zastopal odvetnik Marco Marpillero iz Vidma, ki naj bi zaenkrat predvidoma prejel 12.480 evrov. Rari Nantes zahteva razveljavitev občinske odločitve in objavo razpisa za koncesijo. Občina je že marca pojasnila, da bo naslednji razpis objavljen šele leta 2018. Obnova ronške šole v polnem teku Obnovitvena dela na osnovni šoli Vittorino da Feltre v Ronkah se v poletnih mesecih nadaljujejo s polno paro. Delavci so na delu tudi ob sobotah in nedeljah, da bi vse posege dokončali pred začetkom šolskega leta. Podžupan Livio Vecchiet, ki nadzoruje dogajanje, se je odzval na polemike v zvezi z varnostjo gradbišča pri šolskem poslopju. Podžupan je zatrdil, da so si delovišče pozorno ogledali tehniki pokrajinskega urada za delo, ki niso zabeležili nobene pomanjkljivosti ali neskladja z zakonskimi varnostnimi predpisi. V teh dneh so delavci odpeljali odvečni gradbeni material in začeli nameščati tramove, ki bodo podpirali streho, slednjo pa bo sestavljalo več plasti različnih materialov. Delo naj bi se zaključilo čez približno dva tedna. Medtem se ukvarjajo tudi z obnavljanjem fasad, kmalu pa bodo na vrsti zadnji posegi na povsem obnovljeni električni napeljavi. DOBERDOB - Občina objavila razpis za izbiro podjetja Fotovoltaični paneli že letos Z njimi bodo opremili županstvo, osnovno šolo in center Gradina, ki ga nameravajo popraviti z evropskim denarjem Sprejemni center Gradina v Doberdobu bumbaca Varčevanje z energijo in zaščita okolja: to sta cilja naložbe, ki jo občinska uprava iz Doberdoba namerava izvesti v fotovoltaične naprave, s katerimi bo oskrbovala z električno energijo tri večja poslopja v občinski lasti. S fotovoltaičnimi panoji nameravajo opremiti županstvo, stavbo osnovne šole in sprejemni center Gradina, ki imajo najprimernejšo lokacijo, osončenost in tipologijo strehe. Občina je konec julija objavila razpis za izbiro izvajalca, prijave pa bo tehnični urad zbiral do 24. avgusta. Razpis predvideva dva sklopa del. V prvi sklop sta vključeni manjši fotovoltaični napravi nad občinsko stavbo (4,14 kWp) in osnovno šolo Prežihov Voranc (5,06 kWp), ki naj bi ju zgradili pred koncem leta, saj želi občina izkoristiti državne prispevke oz. akcijo »Conto energia«, s katero spodbujajo nakup in instalacijo foto-voltaičnih naprav. Drugi sklop del pa predstavlja ureditev fotovoltaične na- prave nad sprejemnim centrom Gradina. V dela bo občina vložila 109.500 evrov. »Za prvi sklop del bomo najeli posojilo, fotovoltaične panoje na Gradini pa želimo namestiti s pomočjo evropskih sredstev,« je povedal pristojni občinski odbornik Daniel Jarc in pojasnil: »Pripravili smo projekt, s katerim smo se prijavili na razpis za deželne operativne programe, povezane z ovrednotenjem objektov v zaščitenih naravnih območjih, kot je rezervat Doberdobskega in Prelosne-ga jezera. Projekt predvideva razne ukrepe na poslopju sprejemnega centra Gradina: ob večji fotovoltaični napravi bomo popravili streho, kanalizacijo in uredili manjši botanični vrt. Evropski projekt je skupno vreden približno 210.000 evrov: večji del bi krili z evropskimi sredstvi, 23 odstotkov pa z občinskim denarjem. Prijavili smo se junija, odgovor naj bi dobili pred koncem leta. Menim, da imamo dobre možnosti, da bo projekt odobren.« (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 14. avgusta 2011 17 gorica - Jubilej gostilne Primožič na Drevoredu 20. septembra Za sabo imajo štirideset let uspešne gostilniške obrti Na današnji dan leta 1971 je Vid Primožič iz Gabrij prevzel z ženo Ljubko Tomšič znano slovensko gostilno Na današnji dan je točno pred štiridesetimi leti Vid Primožič, doma sicer iz Gabrij, prevzel skupaj z ženo Ljubko Tomšič upravljanje znane slovenske gostilne v Drevoredu 20. septembra. Dotlej sta gostilno vodili Uršula in Angela Pavlin, ki pa sta morali posel opustiti zaradi onemoglosti. Izročilo tistih prostorov, v katerih so se desetletja ustavljali številni goriški in briški klienti in so bili tudi stična točka v sistemu organiziranosti naših ljudi v obdobju ilegale in konspirativnosti, je narekovalo, da mora gostila ostati v slovenskih rokah. Vid Primožič izhaja iz utrjene družine gostilničarjev, saj se je njegov praded, rojen leta 1841 na Oslavju, leta 1875 preselil v Spodnje Gabrje in si poleg kmetijskega posestva uredil tudi tedaj dobro znano gostilno Pri Bričevih. Potomci so jo upravljali in vodili do leta 1938, ko so jo zaradi bolezni v družini morali oddati. Obrtno dovoljenje so prodali baronu Bianchiju v Rubijah; tisto gostilno še danes vodita Bruno s sinom Valterjem Petejanom. Vid Primožič ni le zagotavljal nadaljevanja idejnega izročila Pav-linovih, temveč je tudi po strokovni plati zadoščal zahtevam gostilniške inštitucije, kakršna je tista Na Vialu. Vrsto let je delal v kavarni Tomadin na Korzu, nato pa do prevzema gostilne tudi v središčni goriški kavarni Garibaldi. Gostilna Primožič je pravzaprav edina na ozemlju goriške občine, ki ima tudi slovenski napis na pročelju, kar ji daje tudi javni pečat slovenskosti. Ob postavitvi dvojezičnega napisa je marsikateri obiskovalec napovedoval, da se bo našel kdo, ki bo ponoči napis pomazal ali uničil. Odnosi so tedaj bili še kar nedorečeni ali celo napeti. Nič takega se ni pripetilo. Sicer pa se dvojezi-čnosti zavedajo le Goričani; gostje, ki prihajajo od zunaj, pa jemljejo tisti dvojezični napis kot enovito ime gostilne ali celo kot priimek lastnika. Med pogovorom nam je Primožič obrazložil, da je dandanes upravljanje javnega lokala dokaj zapletena zadeva. Odnosi potekajo z zelo različnimi ljudmi, stranke znajo biti tudi zelo zahtevne ali živčne, zato je potrebno imeti mirno kri in zelo diplomatsko uravnovešati odnose. Sedanji obiskovalci zahtevajo več kot tisti v preteklosti, a tudi ponudba je na odlični ravni in celoten obrat je v ta namen primerno opremljen. Pred enajstimi leti je družinsko vodeno podjetje napravilo kakovosten skok z izgradnjo in odprtjem nove stavbe v neposredni bližini prejšnje gostilne. Notranji prostori lahko sprejmejo od 7.00 h do 24.00 h do 70 oseb, na dvorišču pa je prostora za dodatnih 100. Zanje skrbijo, poleg petih družinskih članov, tudi trije stalno zaposleni, gospodarjev vnuk pa se usposablja na gostinski srednji šoli. Redni gostje so prebivalci Stražic, Livade, Pevme in Oslavja ter iz sre- Primožičevi (desno); spodaj Svetlana in Vesna Primožič pred nekdanjo gostilno leta 1975 dišča mesta. V stari gostilni so bili stalni gostje balinarji in »kartarji«, nova balinarskega igrišča nima, a od 17.00 ure dalje je mogoče slediti pri raznih omizjih igralcem briškole in trešeta, ki odidejo nato na večerjo, marsikdo pa se po 20. uri vrne. Za kosilo se gostilniške kuhinje poslužujejo delavci, zlasti gradbinci, za njimi pa uradniki in priložnostni obiskovalci Gorice. Ob lepem vremenu marsikdo rad posedi med večerjo na odprtem pod ogromnimi zložljivimi platni. V dolgem štiridesetletnem obdobju je Vid Primožič poleg vsega tudi petnajst let županoval v Sovodnjah, kjer ima še vedno stalno bivališče. Zmogel je vse zadolžitve zaradi doprinosa, ki ga je v gostilniški obrat požrtvovalno vložila žena Ljubka. Sčasoma so se jima pridružile tri hčerke - Svetlana, Vesna in Jasna - ki so prevzele predvidene zadolžitve in se usposobile za vodenje, kuhanje, strežbo in pisarniške obveznosti. Za konec še nekaj enogastronomskih informacij in vabil: raje kot stekleničeno vino, ki stane včasih več kot samo kosilo, ponujajo točeno, ki ga nabavljajo v bližnji goriški okolici. Vsekakor pa se je pitje alkoholnih pijač drastično znižalo zaradi stroge prometne zakonodaje; več se prodaja mineralne vode. Jedi so tradicionalno domače, lahko bi rekli klasično avstroogrske, če ta izraz kaj pove. Seveda pove, če naštejemo golaž, njoke s slivami, joto, zelenjavno juho in vsak dan drugačno mineštro in seveda goriške kuhane štruklje; tudi mesa seveda ne manjka, pogosto tudi divjačina. Vabljeni, zlasti v obdobju 40-letnice, ki bo trajala pozno v jesen. Aldo Rupel gorica - Tradicionalno poletno srečanje goriških upokojencev Obiskali so tržaško Rižarno in si ogledali etnografski muzej Goriški upokojenci v Trstu ed Letošnje tradicionalno poletno srečanje goriških upokojencev, ki poteka v obliki izleta in piknika, je imelo za cilj obisk Rižarne pri Sv. Soboti v Trstu in ogled Škedenjskega etnografskega muzeja. V soboto, 6. avgusta, je okrog 10. ure množica 125 goriških upokojencev pripotovala s tremi avtobusi v Trst in se ustavila pred veliko skupino stavb nekdanje tovarne-luščilnice riža, t.i. Rižarne, ki jo je nemški okupator najprej spremenil v začasno jetniško taborišče za italijanske vojake, ujete po 8. septembru 1943, nato pa v policijsko jetniško taborišče, iz katerega so pošiljali zapornike v smrt v Nemčijo, na Poljsko in drugam. Žrtve Rižarne so bili predvsem Židje, partizani, Slovenci, Hrvati in Italijani. Upokojenci so zbrano in spoštljivo prišli do velike ploščadi, kjer je do 1945 stal krematorij, edini v Italiji, v katerega so Nemci metali zapornike. Po položitvi venca pred žalostno obeležje in po poklonu žrtvam so prisotni prisluhnili besedam dveh vodnikov, ki sta dovolj izčrpno govorila o grozotah, ki so se tam dogajale. Po ogledu »celice smrti«, 17 celic in drugih prostorov ter zgodovinske razstave so avtobusi peljali udeležence v Škedenj, kjer so si poleg Doma Jakoba Ukmarja ogledali Etnografski muzej, ki je nastal leta 1975 po zaslugi gospoda Dušana Jakomina z namenom, da se ohrani to, kar so delali naši predniki. Muzej hrani v majhnih prostorih veliko dragocenih eksponatov, od nekdanje kuhinjske sobe in pohištva, peči za peko odličnega kruha, ki so ga delale in hodile peš prodajat v Trst tako imenovane »krušarice«, do raznih vrst orodja, posode, dragocenih narodnih noš, itd. Popoldne je bilo na programu ob obilnem obedu družabno srečanje ob glasbi, petju in rajanju ter bogatem srečelovu v velikem pokritem prostoru v restavraciji Al mulin Norbedo pri Kopru. (ed) Ptičji sejem v Gradišču Park pri krožišču v Gradišču bo jutri prizorišče 45. ptičjega sejma, že danes pa bo dogajanje izredno pestro. V povezavi s to prireditvijo bodo na sporedu 8. vsedržavna razstava psov (danes na Trgu Unita), 16. državno tekmovanje v agilityju (na istem trgu), kokošji in zajčji sejem v sodelovanju s pristojnim deželnim konzorcijem, sejem cvetja, kmetijskih in vrtnarskih pripomočkov, 13. razstava sokolov, 14. turnir v streljanju s fračo, 13. sejem rabljenega blaga in 11. razstava školjk ter fosilov. Sodeloval bo tudi naravoslovni muzej iz Jesola, otrokom med 5. in 15. letom pa bo namenjen likovni natečaj. Koncert na Travniku Na Travniku bo jutri velikošmaren-ski koncert. Ob 21. uri bo mestna godba na pihala zaigrala italijansko in evropsko himno ter Verdijev »Na-bucco«, sledil bo niz ameriških skladb. Palača Coronini odprta Jutri bo Palača Coronini odprta od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Informacije in rezervacije so na voljo na telefonski številki 0481-533485 ter na spletni strani www.coronini.it. Šagra sv. Roka v Podturnu Jutri in v torek se bo v Podturnu nadaljevala tradicionalna šagra. Jutri, 15. avgusta, ob 15.30 bo ples s skupino Dario and Friends, v torek, 16. avgusta, ob 10.30 bo slovesna maša, ob 20.30 pa ples s skupino Fantasym. Ob 22.30 se bo začela tombola. Skoki z mosta Turistično društvo Kanal ob Soči prireja »Skoke z mosta - Kanal 2011«. Danes, 14. avgusta, se spored začne ob 9. uri s prihodom osemdesetih starodobnih vozil, dve uri kasneje pa se bodo le-ta predstavila gledalcem. Ob 15.30 se bo začela revija mladih skakalcev s skakalnice, sledili bodo skoki s 17-metrskega mostu in prelet akrobatskega letala. Dogajanje bo zaokrožil zabavni program z razglasitvijo zmagovalcev. Ob 21. uri bodo izbirali še miss Soče, ob 22.30 pa bo nastopil prvi slovensko-italijanski duet Gianni Rijavec & Zuleika Mor-sut. Ob polnoči bo ognjemet. Knjige na ladji Gradeška občina prireja v Gradežu literarna branja med krajšimi ekskurzijami v laguno z naslovom »Libri in barca. Parole ed emozioni sull'acqua« (Knjige na ladji. Besede in doživetja na morju). V sredo, 17. avgusta, bo Riccardo Maranzana vodil literarno srečanje z naslovom »La linea appa-rente«. Ladja Nuova Cristina bo od-plula iz gradeškega pristanišča pri nabrežju San Vito ob 20. uri, vrnitev je predvidena ob 23. uri. Cena vključno z degustacijo je 20 evrov, obvezna je prijava od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro v občinski knjižnici Falco Marin (tel. 0431-82630 ali 0431-898148 in na cultura@comu-negrado.it). Okenca zaprta V ponedeljek in v torek bodo okenca družb Ambiente Newco, Newco Energia in Isogas zaprta javnosti. Od 17. avgusta dalje bodo okenca ponovno odprta po običajnem urniku. Glasbeni večeri v Mošu Vila Codelli v Mošu bo v petek gostila prvi koncert v nizu glasbenih večerov, ki slavijo letos že 21 let. Večere prirejata podjetje Codelli in občina Moš pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine ter v sodelovanju s številnimi ustanovami in društvi. Umetniški vodja prireditve je Romolo Gessi. Kot običajno se bo niz koncertov začel z opero, saj bo občinstvo v petek prisluhnilo notam Madame Butterfly Giacoma Pucci-nija. Za spektakel bo poskrbel oper-no-simfonični kulturni center iz Li-gnana Sabbiadoro, sopranistka bo Liliana Moro. 18 Nedelja, 14. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / SOLKAN-PODGORA - V nedeljo, 4. septembra Veslače tudi letos čaka tradicionalna Soška regata Soška regata, priljubljena veslaška čezmejna prireditev, bo čez tri tedne zakoračila v svoje drugo četrt-stoletje prirejanja. V nedeljo, 4. septembra, bo namreč na sporedu že 26. izvedba slikovitega spusta po Soči, od Solkana do Podgore. Prireditelja spusta, KK Šilec iz Gorice in KK Soške elektrarne iz Solkana, sta sredstvom javnih občil že pripravila zgibanko s pravilnikom regate, ki se v glavnem drži že ustaljenih navodil za udeležence veslanja po lepi goriški reki. Start regate je predviden ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno), cilj pa bo kot vedno postavljen pod cestnim mostom v Podgori (desni breg). V primeru slabega vremena bo start preložen za 1 uro. Prijave sprejemata organizatorja od 24. avgusta dalje in na dan prireditve pred startom od 9. ure dalje. Vpisnina znaša 15 evro na osebo, v katero je všteta spominska majica, ki jo bo vsak udeleženec prejel ob vpisu. Tam bo prejel tudi kartonček za topli obrok, ki ga bodo prireditelji nudili na cilju. Na progi, ki je dolga približno osem kilometrov, bo delovala tudi okrepče-valna postaja, ki po postavljena na plavajočem pomolu, kakih 300 metrov niže od pevmskega mostu. Za krepčilo utrujenih, žejnih in lačnih veslačev bo kot po navadi skrbel Kra- Z lanskega spusta po Soči jevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje. Spust ni preveč zahteven (težavnostna stopnja 1-2/3), saj večina proge poteka po mirni vodi. Le na dveh mestih se bodo veslači srečali z rahlimi brzicami. Po zaključku svojega veslaškega napora čaka kajakaše, kanujiste in člane posadk na gumenjakih še družabno srečanje s paštašuto in drugimi dobrotami. Na sporedu bo tudi z nagrajevanje, ki bo po utečeni praksi potekalo na sedežu KD Andrej Paglavec v Podgori (tik železniškega podvoza). bumbaca V pravilniku regate še preberemo, da bodo organizirane skupine z najmanj sedem udeleženci prejele pokale. Prireditelji še opozarjajo, da vsi udeleženci regate vozijo na lastno odgovornost. Čolne pa morajo imeti ne-potopljive, na sebi pa morajo nositi rešilne jopiče (priporočena je tudi zaščitna člelada). Organizator si tudi ne prevzame nobene odgovornosti za morebitno nastalo škodo na predmetih in osebah pred, med in po prireditvi. Organizator pa bo poskrbel za zavarovanje vseh udeležencev. (vip) Neprespane noči bo Mauro še imel, a zdaj bo z Žanom namesto z Marjetico pel. Društvo Danica se z njim in Medejo veseli, Žanu veselih in srečnih dni želi. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 H Čestitke Naš TOMAŽ je postal deželni prvak v gorskem kolesarstvu. Ob športnem uspehu mu čestitajo vsi Blažonovi. Na Vrhu Sv. Mihaela praznujeta 25 let poroke ANASTAZJA in PIERO BRUMAT. Vse najboljše jima čestita in želi srečno naprej Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela. Pred SO-leti sta si obljubila večno ljubezen MARIJA in LUCO. Da bi še mnogo let stopala na skupni poti, jima želijo vsi domači - Damiana in Igor z družinama ter vsi ki ju imajo radi. ILARIA se je rodila, Lauro je razveselila, a tudi Robert se smeji, rožice nabirat hiti in že v bolnico drvi, avtobus še vžgan pusti. Klapa dišču je na ogled razstava risb in skic na morsko tematiko, ki so jih svojim dnevnikom zaupali razni avtorji z naslovom »Taccuini del Mediterra-neo«; do 4. septembra med 10.30 in 12.30 ter med 16. do 20. ure; vstop prost. [I] Lekarne fi Razstave V LIKOVNI GALERIJI V ULICI DIAZ v Gorici je na ogled razstava del En-za Valentinuza; v soboto, 27. avgusta, bo ob 19. uri odprtje razstave del Marie Dolores Simone in Marka Fa-ganela v organizaciji kulturnega društva Equilibri. V GALLERIJI SPAZZAPAN v Ul. C. Battisti 1 v palači Torriani v Gra- DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 17. avgusta. Kam po bencin ^ Koncerti tmedia PRIMORSKI DNEVNIK Urnik sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku od 1. do 31. avgusta 2011 ponedeljek - četrtek 10.00 -15.00 petek 10.00 -17.00 (za objave naslednjega dne do 15.00) sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: oglasi@tmedia.it Jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 S Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet z avtobusom od 16. do 18. septembra v Slavonijo, Baranje in južno Madžarsko Po-donavje; 1. dan: Štandrež, Požega, Kutjevo, Našice, Valpovo; 2. dan: Valpovo, Osijek, Siklos, Villany, Mo-hacs, Pecs; 3. dan: Pecs, Štandrež. Vpisovanja do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). IZLET V GARDALAND (2): v ponedeljek, 29. avgusta, z odhodom iz Doberdoba ob 6.30 (s Selc 6.40), po-vratek po večernem zaprtju parka. Cena 43 evrov vključuje prevoz z avtobusom in vstopnino. Otroci do 1 m višine plačajo 21 evrov. Prosimo zainteresirane, da se zaradi organizacije čimprej prijavijo; informacije in vpisovanje po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja) ali e-mailu: lucia.fer72@libero.it. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it - scuole in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu in vodstvenemu osebju na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Goriškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. MLADINSKI DOM prireja »Šolo za šalo«, brezskrbno pripravo osnovnošolcev na začetek pouka z delavnicami iz slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike in kreativnega branja in pisanja. Potekala bo ob delavnikih od 29. avgusta do 9. septembra v Mladinskem domu. Za bodoče srednješolce pa organizirajo »Pripravo na vstop v srednjo šolo« in sicer od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra. Obe pobudi bosta potekali med 8. in 13. uro. Vpis je možen do 25. avgusta; informacije po tel. 0481-536455, 334-1243766, 328-3155040 ali na elektronski naslov mladinski-dom@libero.it. H Obvestila FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v nedeljo, 4. septembra, ob 21. uri v cerkvi Sv. Marije in Zenoneja v Marianu bo koncert Izidora Kokov-nika (harmonika). KOMORNI ZBOR IPAVSKA vabi na koncert sakralnih pesmi v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu v soboto, 20. avgusta ob 21. uri. KONCERTI V MESTNIH ČETRTIH Z NASLOVOM »NOTE V MESTU« 2011: v torek, 23. avgusta, ob 20.30 v župnijski kapeli v Štandrežu bosta nastopila kitarista Gabriele Del For-no in Mario Milosa, gojenca glasbene šole Citta di Gorizia iz Gorice, pod taktirko Claudia Liviera in Giorgia Tortore. JAMARSKA KULTURNA SKUPINA ARUPAKUPA iz Jamelj organizira danes, 14. avgusta, ogled jame Vodnice (Grotta di Boriano) pri Komnu. Zbirališče bo ob 9. uri na Trinkovi ulici v Jamljah. Izlet je primeren tudi za otroke od 3. leta starosti dalje. Sledila bo družabnost z jedmi na žaru; informacije po tel. 340-8832498 (Martin Faidiga) ali na naslov aru-pakupa.speleo@gmail.com. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Trstu delovali od 16. avgusta do 3. septembra s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da se bliža datum odhoda na skupinsko letovanje od 28. avgusta do 4. septembra na Malem Lošinju. Za poravnavo in morebitna pojasnila se člani z Goriškega lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, v četrtek, 18. avgusta, med 9.30 in 12. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE razpisuje javni razpis za izbor popisovalcev za izvajanje zadolžitve popisovanja za 15. popis prebivalstva in stanovanj za leto 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 17. avgusta. Za informacije je na razpolago občinski urad za popisovanje Občine So-vodnje ob Soči, Prvomajska ul. 140, 34070 Sovodnje ob Soči (GO). Tel. 0481-882001, faks 0481882447, e-pošta: anagrafe@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Več na spletni strani: www.savo-gnadisonzo.com. SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 21. avgusta 2011. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 19. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo tajništvo zaprto do 21. avgusta 2011. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega odbora št. 21 z dne 4. julija 2011 bil sprejet v skladu z odlokom predsednika republike 086/PRES občinski izvajalni načrt zasebnega podjetništva, ki ga je predlagalo podjetje Pipistrel LSA srl in ki zadeva gradnjo novega industrijskega objekta za proizvodnjo letal na območju letališča v Gorici na ozemlju, ki je last občine Sovodnje ob Soči. Navedeni načrt je vpisan v register občinskega tehničnega urada (odprt javnosti ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 13. ure, ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dejanskih dni oziroma od dne 20. julija 2011 do 18. avgusta 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v uradni listini dežele št. 29 z dne 20. julija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt po poletnem urniku od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. H Prireditve TRADICIONALNA SPOMINSKA SLOVESNOST z mašo za padle v prvi svetovni vojni pred kaverno z oltarjem pod vrhom Mrzlega vrha bo v soboto, 20. avgusta, ob 11. uri. POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: v petek, 9. septembra, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; pred koncertom bodo odprte stojnice z aperitivi, palača Coronini bo odprta med prireditvijo (vstopnina 3 evri), potekali bodo brezplačni vodeni ogledi; informacije na spletni strani www.coronini.it. »KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI« v Novi Gorici: goriška izvedba bo potekala od 30. avgusta do 3. septembra pod magnolijami v parku knjižnice Damirja Feigla. 0 Mali oglasi PRODAM po 1,50 evra liter, domače belo in rdeče vino v Štandrežu; tel. 348-5856977. Pogrebi V TOREK V TRŽIČU: 11.00, Nazario Altomare v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Vladimirja Zavadlava se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Štandrež, 14. avgusta 2011 / RADIO IN TV SPORED ZA NEDELJO Nedelja, 14. avgusta 2011 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Riba ubijalka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre fica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 12.00 Aktualno: Melaverde 13.50 Dok. Donnav-ventura 14.30 Film: Separati in casa (kom., It., '86, r. R. Pazzaglia, i. S. Marchini) 16.50 Film: Cornetti alla crema (kom., It., '81, r. S. Martino, i. L. Banfi) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il commissario Cordier 21.30 Nan.: Il giudice e il commissario 6.00 Glasb.: Da Da Da in musica 6.30 Aktualno: Unomattina Estate Weekend, vmes Dnevnik 10.00 Aktualno: Linea verde or-izzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua im-magine, vmes prenos sv. maše in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Lasciami cantare! 16.30 Dnevnik 16.35 Film: A gonfie vele (dram., Nem., '05, r. P. Kahane, i. C. Plate) 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Aktualno: Da Da Da 21.30 Nan.: Ho sposato uno sbirro 2 23.45 Dnevnik - kratke vesti 23.50 Aktualno: Speciale Tg1 0.55 Nočni dnevnik 1.20 Aktual-no:Applausi 23.30 Film: Pericolosamente insieme (dram., ZDA, '86, r. I. Reitman, i. Robert Redford) 1.50 Nočni dnevnik 6.00 Nan.: Affari di pancia 6.20 Nan.: The Class 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke 8.55 Nan.: Rebelde Way 9.25 Dok.: Serious Season Jungle 10.10 Film: Panico al villaggio (ris., Fr., '09, r. S. Aubier, i. V. Pa-tar) 11.30 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Film: McBride - Un tragico er-rore (krim., ZDA, '07, r.-i. J. Larroquette, i. M. DuBois) 15.15 Film: La valle delle rose selvatiche - La forza dell'amore (western, Nem., '08, r. M. Keusch) 16.45 Nan.: Sea Patrol 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Film: L'amo-re trova casa (western, ZDA, '09, r. D. Cass, i. D. Cass) 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS -Los Angeles 21.50 Nan.: Numb3rs 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Šport: La do-menica sportiva estate 0.45 Nočni dnevnik 1.05 Aktualno: Sorgente di vita Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 9.05 Nan.: Zoo Doctor 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nan.: Il mammo 14.10 Nan.: Le stagioni del cuore 15.50 Film: La clinica tra i monti - I sentimenti del cuore (dram., Avstrija/Nem., '07, r. U. Witte, i. E. Sander, A. Dobra) 18.00 Film: Inga Lindstrom - Un'accusa infamante (dram., Nem., '05, r. H. Kranz, i. E. Sander) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.30 Variete: Bikini 21.10 Show: Lo show dei record 0.00 Film: La casa stregata (kom., It., '82, r. B. Corbucci, i. R. Pozzetto) 1.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.00 Nan.: La grande vallata 7.50 Film: La valle degli orsi (pust., ZDA, '99, r. S. Raffil) 9.20 Film: Obiettivo ragazze (kom., It., '63, r. M. Mattioli, i. W. Chiari) 10.55 Variete: San-dogat 11.10 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.10 Aktualno: Tgr Agenda del mondo 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Aktualno: Passepartout 13.55 Aktualno: Appuntamento al cinema 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved, sledi Dnevnik 14.30 Film: Se non avessi piu' te (glasb., It., '65, r. E.M. Fiz-zarotti, i. G. Morandi, L. Efrikian) 7.00 Nan.: Baywatch 7.55 Risanke 11.00 Nan.: Aaron Stone 10.45 Motociklizem: Grand Prix - SP 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.15 Motociklizem: Grand Prix - SP 13.30 Risanka: Simpsono-vi 15.00 Šport: Grand Prix - Fuori giri 16.10 Nan.: Robin Hood \ -- V 4 18.10 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.30 Film: Scuola di polizia 5 -Destinazione Miami (kom., ZDA, '88, r. A. Myerson, i. G. Gaynes) 21.20 Film: Red eye (triler, ZDA, '05, r. W. Craven, i. R. Adams) 23.00 Nan.: Royal Pains 23.50 Nan.: Miami Medical 0.40 Film: Quo vadis, baby? (dram., It., '05, r. G. Salvatores, i. A. Baraldi) 16.15 Film: Colazione da Tiffany (kom., ZDA, '61, r. B. Edwards, i. Audrey Hepburn) 17.55 Aktualno: Tgr Giostra della Quintana 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: I misteri di Murdoch 21.00 Dok.: Kilimangiaro 23.05 Dnevnik in deželni dnevnik 23.20 Film: Two lovers (dram., ZDA, '08, r. J. Gray, i. J. Phoenix) 1.20 Aktualno: TeleCamere u Rete 4 6.55 Dnevnik 8.20 Dok.: Deserti - Il trion-fo della voglia di vivere 9.20 Dok.: Magni- ^ Tele 4 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Atualno: Lezioni di pittura 8.30 Aktualno: Hard Trek 9.00 Tethys - Le radici di una terra 9.30 Nan.: Amanti 11.00 Aktualno: FMI Magazine 11.30 Aktualno: Super Sea 12.40 Variete: Idea in tavola 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Dok.: Agrisapori 13.30 Variete: Camper Magazine 14.00 Glasb.: SMS - Solo Musica e Spettacolo 15.00 Film: Sherlock Holmes 16.00 Dok.: Piccola grande Italia 16.30 Variete: Doppio click 16.45 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Variete: Cosi' casa 17.30 Risanke 19.30 Dnevnik 19.50 Aktualno: L'aromista 20.00 Pagine e fotogrammi - Estate 2011 20.30 23.00 Aktualno: Vacanze sportive 20.50 Glasb.: Mille voci 23.35 Aktualno: Gli incontri al caffe' de la Versilliana 1.00 Koncert: Voci dal Ghetto La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 Film: Il cantante matto (kom., ZDA, '52, r. N. Taurog, i. D. Martin) 10.00 Dok.: La7 Doc 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.40 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Major League - La grande sfida (kom., ZDA, '88, r. J. Warren, i. S. Bakula) 16.00 Nan.: Cuore d'Africa 18.05 Film: INon uccidevano mai la do-menica (western, ZDA, '69, r. H. Levin, i. V. Edwards) 20.00 Dnevnik 20.30 Resnično-stni show: Chef per un giorno 21.30 Dok.: Missione natura 23.50 Dnevnik 0.05 Film: L'ultima spia (voh., ZDA, '86, r. M. Jackson, i. T.L. Jones) 2.00 Variete: La7 Colors (t Slovenija 1 6.20 22.50 Poletna scena (pon.) 7.00 Risanke 9.40 Ris. nan.: Žametek 10.30 Igr. nan.: Maks 11.00 Prisluhnimo tišini 11.30 Ozare (pon.) 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Na zdravje 14.30 Alpe-Donava-Jadran 15.05 Film: Babin 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. serija: Poti z Vzhoda 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Film: Težko je biti fin 21.25 Družinske zgodbe 22.20 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Poletna scena 0.55 Dnevnik (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal (t Slovenija 2 8.25 Skozi čas 8.55 31. srečanje tambura-ških in mandolinskih skupin 9.30 Velikani našega časa (pon.) 10.10 Dok. film: Osmi-ca 11.00 Dok. odd.: Spust po Muri 11.30 Planet Šport 12.00 SP v slalomu, prenos 13.00 Športni magazin 13.30 Dok. odd.: Sadovi narave 14.00 Dok. film: Na prvi pogled 15.10 Posnetek koncerta iz leta 2008: Oto Pestner - 40 let 17.25 Film: Biblija - Jožef 18.55 Meje časa 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. odd.: Zemlja v krčih 20.50 Dok. film: Kančendzenga 21.35 Nad.: Ljubice 22.30 Bilo je... 23.30 Kratki igr. film: Obleka 23.40 Kratki igr. film: Lasje (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 20.30 Kronika 9.40 21.30 Žarišče 10.35 Tedenski pregled 11.40 Iz svetovnih agencij 12.30 22.20 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.40 Tednik (pon.) 15.30 Posebna ponudba 16.40 Na Tretjem 17.30 Poročila Tvsl 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 In Orbita - glasb. odd. 15.00 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.30 Kuharski recepti 16.50 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 17.20 Srečanje z... 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Istrska potovanja 21.40 Dokumentarec 22.10 Vsedanes - Tv dnevnik 22.25 Back stage live 22.45 Alpe Jadran 23.10 Koncert: MePZ, Symfonisch Ensemble Ekeren 23.40 Vse-danes - Tv dnevnik 23.55 Čezmejna Tv -TDD Tv Primorka 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.00 Hrana in vino, izbrani recepti 19.00 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 21.00 Znanstveni večer: Beseda - poroštvo resnice, Boris Pahor 22.10 Otroški fens 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani Mojster Miha - Projekt gradimo (ris.) 9.05 Jagodka (ris.) 9.30 Bakuganski bojevniki (ris.) 9.55 Tv Čira čara (otroška zab. odd.) 10.20 Živalski fenomeni (dok. serija) 10.40 Tom in Jerry (ris.) 11.00 Prenova z Debbie Travis (dok. serija) 12.00 Kuharski mojster (dok. serija) 12.55 Zvezdniška preobrazba (res. šov) 13.50 Designerska devetka (dok. serija) 14.45 Film: Velika teorija (ZDA) 16.20 Mamini fantje (dok. serija) 17.15 Film: Dvojčici Olsen - V Rimu (ZDA) 18.45 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Vse o fantu (ZDA) 21.50 Film: Gejša (ZDA) A Kanal A 8.10 Srednja šola: Zaupno (dok. serija) 9.00 Hannah Montana (mlad. serija) 9.25 Družina za umret (hum. serija) 9.50 18.05 Dokler naju smrt ne loči (hum. serija) 10.25 Film: Bud Spencer - Senca nindže (akc. kom., ZDA/It.) 12.00 Moto GP, prenos dirk za VN Češke 15.15 Film: Verjemite vame (ZDA) 17.15 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 18.35 Pazi, kamera! (skrita kamera) 19.05 ŠKL, Športni magazin 20.00 Film: Kdo je Bourne? (ZDA) 22.10 Film: Johnny lepotec (ZDA) 23.55 Šerifo-va pravica (akc. serija) pop Pop TV 8.00 Prof. Baltazar (ris.) 8.10 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.35 Poštar Peter (ris.) 8.50 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Ivan Sivec - Vlomilci delajo poleti, 8. del; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Medijska spletanja; 18.15 Zvoki šestih strun; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.25 Odprtje in napoved programa RK; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00, 19.45 Kronika; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Svet v mojih očeh; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 15.30 DIO; 16.15-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.00-12.00 Buona do-menica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00-9.30 Oggi musica; 9.40 Il giardino di Euterpe; 10.33 Glasbena lestvica; 11.25-12.28 Suonala ancora, Sam; 13.00-14.00 Tempo scuola/La rosa dei venti; 15.00-16.00 Distretto 565 on Guitar Radio show; 16.00-18.00 Pic-nic Elet-tronique; 18.00-19.00 Album Charts; 19.00 La via della plata; 20.00-21.55 E...state freschi; 21.55 Siglasingle; 22.0023.57 Radio disco; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled špor- tnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Veliko časa boste posvetili svojemu zasebnemu življenju. Rešite spore z nekim članom družine. V ljubezni vas čaka presenečenje, vendar pazite, kako se boste nanj odzvali. m^l BIK 21.4.-20.5.: S pomočjo ljudi, ki so vam blizu, boste premagali težave, ki vas pestijo. Zelo vam bo koristil pogovor, v katerem pa ne smete skrivati svojih čustev. Pazite le, da boste zaupali pravi osebi. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Lahko se zgodi, da boste včasih precej zmedeni in nerodni, kar ni nujno slabo. Pazite le, da boste pozorni in previdni v trenutkih, ko bo to potrebno. Denar: srednje. RAK 22.6.-22.7.: Včasih boste precej nestrpni do ljudi, kar lahko pripelje do sporov. Potrudite se in bodite bolj potrpežljivi. Na delovnem mestu je lahko neka oseba nevoščljiva zaradi vašega uspeha. y^ LEV 23.7.-23.8.: Delo v službi (^^r vam bo pobralo ogromno energije. Odnosi z družino se bodo izboljšali in poglobili, začutili boste veliko ljubezen do bližnjih. S partnerjem bosta preživela lepe trenutke. DEVICA 24.8.-22.9.: Ne prito- ^^ žujte se ves čas nad svojim denarnim stanjem. Bodite zadovoljni s tistim, kar imate in zapravljajte v okviru svojih možnosti. Ljubezen: morebitne nesporazume rešita s pogovori. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Če si ^ ^ že nekaj časa niste privoščili počitka in trenutka zase, je zadnji čas, da to storite, saj je na obzorju polno novih obveznosti, ki vas bodo zaposlile. Do ljudi boste včasih nestrpni. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Če boste rinili z glavo skozi zid, ne boste dosegli, kar želite. Bodite bolj racionalni. Preden kaj storite, dvakrat premislite. S prijatelji ne boste v najboljših odnosih. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Pred vami je zanimiv teden, poln presenečenj in zabavnih dogodkov. Vaše miselne sposobnosti bodo nadpovprečne, zato se kar lotite umskih problemov. KOZOROG 22.12.-20.1.: Obetajo se vam spremembe na zasebnem področju, vaša čustva bodo zelo poudarjena. Lahko se zgodi, da se vas bo naenkrat lotilo melanholično počutje. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Ljubezen: razjedalo vas bo nezaupanje do partnerja. Strah bo popolnoma neupravičen, zato ne pokažite ljubosumja partnerju, ampak mu raje zaupajte. RIBI 20.2.-20.3.: Ne izgubljajte živcev zaradi nepotrebnih stvari, saj boste tako le izgubljali energijo, ki jo boste v prihodnjem obdobju močno potrebovali. Pred vami so nekoliko bolj naporni dnevi. 20 Nedelja, 14. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Vlado Kreslin - Ena pesem 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Koncert ob 40-letnici ansambla Taims, Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 7.00 Dnevnik, L.I.S., Parlament 10.00 Dnevnik 10.30 Aktualno: A Sua immagine 11.25 Nan.: Don Matteo 413.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il maresciallo Rocca 4 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Heartland 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.20 Film: Il grande Torino (dram., It., '05, r. C. Bonivento, i. G. Fio-rello) 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: E la chiamano estate 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: Appuntamento al cinema, sledi Sottovoce Rai Due 6.00 Variete: Indieto tutta 7.00 Aktualno: Sorgente di vita 7.30 Risanke: Cartoon flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik, sledi Dossier 11.15 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.:Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: The Good Wife 17.05 Nan.: 90210 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Sen-za traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squa-dra speciale Cobra 11 21.55 Nan.: Countdown 22.45 Nan.: Supernatural 23.30 Dnevnik 23.45 Aktualno: Stracult 1.20 Aktualno: Sorgente di vita 2.00 Nan.: Vento di ponente ^ Rai Tre 11.20 Talk show: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 3 13.45 Aktualno: Donnaventura 14.50 Film: Il ritorno di Lassie 16.15 Film: Roba da ricchi (kom., It., '87, r. S. Corbucci, i. L. Antonelli) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Nan.: I delitti del cuoco 23.10 Film: Mia moglie e' una bestia (kom., It., '88, r. Castellano e Pipolo, i. M. Boldi) 1.10 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Film: Il tesoro dei Tem-plari III (pust., Dan., '08, r. G. Campeotto, i. J.G. Wester) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Film: Amore all'improvviso (kom., Nem., '03, r. D. Klein, i. A. Kruse) 16.45 Film: Un'isola d'amore (rom., Nem., '06, r. J. Broecker, i. H. Jaenic-ke) 18.50 Kviz: La stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.00 Show: Paperissima Sprint v Italia 1 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Dok.: Speciale Cinema in Tv - Cinema d'oggi 9.15 Film: Toto' lascia o raddoppia? (kom., It., '56, r. C. Mastrocinque, i. Toto') 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Dok.: Che sara sara 13.00 Glasb.: Il concerto di Ferragosto 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.45 Dok.: Figu - album di persone notevoli 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: The Lost World 15.40 Film: Chi si ferma e' perduto (kom., It., '61, r. S. Corbuc-ci, i. Toto') 17.05 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Alice Nevers 21.05 Film: Black Dahlia (triler, ZDA, '06, r. B. De Palma, i. J. Hartnett) 23.20 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Kviz: Parole crociate 10.20 Nan.: Piu forte ragazzi ^ Tele 4 Nočni dnevnik 23.35 Talk show: Gli in-contri al caffé de la Versiliana La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.45 20.30 Aktualno: In Onda Estate 8.30 Nan.: Dio vede e provvede 10.25 Aktualno: Le vite de-gli altri 11.25 Nan.: MacGyver 12.30 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Burn Up 16.05 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.00 Kviz: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 21.20 Film: Sette anni in Tibet (dram., ZDA, '97, r. J.J. Annaud, i. B. Pitt) 0.00 Film: Diario di uno scandalo (dram., V.B. '06, r. R. Eyre, i. C. Blanchett) 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Film: Piccolo grande amore (rom., It., '93, r. C. Vanzina, i. B. Snellenburg) 16.40 Film: Troppo belli (kom., It., '05, r. U. Fabrizio, i. C. Vitagliano) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI -Miami 20.20 Nan.: Standoff 21.10 Film: Il ritorno del monnezza (kom., It., '05, r. C. Vanzina, i. Claudio Amendola) 23.35 Dnevnik 23.10 Film: Feb-bre da cavallo (kom., It., '76, r. Steno, i. E. Montesano) 1.00 Dnevnik 1.10 Variete: Al-bascuro (t Slovenija 1 7.00 22.50 Poletna scena 7.30 Utrip (pon.) 7.40 Zrcalo tedna (pon.) 8.00 Ris. nan.: Pika Nogavička 8.20 Otr. serija: Mulčki (pon.) 8.50 Lutk. predstava 9.30 Nan.: Šola Einstein 10.00 Praznični prenos maše ob velikem šmarnu iz župnije 11.10 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Polnočni klub (pon.) 14.30 Dok. film: Predani ljudem 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Smrkci (pon.) 16.10 Lutk. nan.: Notkoti 16.30 Otr. odd.: Ajkec pri restavratorjih 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Po-ljudnozn. serija: Prvaki 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Film: Gospodična Potter 21.25 Kratki igr. film: Lojze se je zbudil 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 22.55 Večer madžarske glasbe 0.15 Dnevnik (pon.) 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Infokanal |r Slovenija 2 12.10 Skozi čas 12.35 Sobotno popoldne (pon.) 14.40 Slovenski utrinki 15.10 Posebna ponudba (pon.) 15.40 Nad.: Starši v manjšini 16.10 Mlad. odd.: ImproTv 16.50 Prvi in drugi (pon.) 17.10 Alpe-Donava-Jadran 17.30 Film: Biblija: Jožef 19.00 Večerni gost (pon.) 20.00 Film: Dediščina Evrope (pon.) 20.50 Nan.: Pogled z neba 21.45 Operne arije 21.10 Resničnostni show: Wild - Oltre-natura (v. Fiammetta Cicogna) 0.15 Nan.: Trauma 2.05 Variete: Pokerlmania 7.00 Dnevnik 7.30 Aktualno: Domani si vedra 8.00 Šport: Super sea 8.30 Dnevnik 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Nan.: Police Rescue 12.10 Variete: Camper magazine 12.55 Aktualno: Incontri ravvicinati 13.15 Aktualno: L'aromista 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: I magnifici 8 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 14.50 Variete: Doppio click 15.05 Dok.: Piccola grande Italia 15.35 Dok.: Italia magica 16.05 Aktualno: Lezioni di pit-tura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Vacanze sportive 19.30 Dnevnik 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: The F.B.I. 22.40 Variete: Pagine e fotogrammi 23.02 21.50 Dok. film: Zgodba o jazzu v Parizu 23.15 Knjiga mene briga (pon.) 23.35 Pisave (pon.) |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 20.30 Kronika 9.40 21.30 Žarišče 10.35 Tedenski pregled 11.40 Iz svetovnih agencij 12.30 23.20 Slovenija in Evropa 13.30 Poročila Tvsl 14.40 Tednik (pon.) 16.40 20.40 Na tretjem 17.30 Poročila Tvsl 19.00 Tv dnevnik Tvsl - z znakovnim jezikom 22.20 Satirično oko Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv -TDD 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 MePZ, Symfo-nisch Ensemble Ekeren 15.50 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in 17.20 Istrska potovanja 18.00 Migaj raje z nami 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Kuharski recepti 19.45 Kino premiere 20.00 Nautilus 20.30 Artevisio-ne - magazin 21.00 Dokumentarec 21.30 Sredozemlje 22.00Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Primorska kronika 22.45 Dok. odd.: Sonja 23.30 Vremenska napoved 23.35 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 9.00 Novice in videostrani 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 17.20 Hrana in vino 10.30 Mavrica: OŠ Dobravlje 17.00 Tv prodajno okno 18.15 Italijanska vegetarijanska kuhinja z zvezdicami 18.45 Pravljica 19.00 Glasbena oddaja 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 20.30 Objektiv 20.45 Evropski večer Lojzeta Peterleta: 3. življenjsko obdobje 22.30 Glasbena oddaja 23.30 Tv prodajno okno in videostrani pop Pop TV 7.05 Radovedni George (ris.) 7.20 Poštar Peter (ris.) 7.35 Jaka na luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.15 14.50 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.1010.15, 11.35 Tv prodaja, reklame 9.25 16.45, 17.10 Grenko slovo (dramska serija) 10.45 17.50 Ko se zaljubim (dramska serija) 12.05 15.45 Tereza (dramska serija) 13.00 24 UR ob enih, Novice 13.30 Najboljši domači videoposnetki (hum. serija) 13.55 Ljubezen skozi želodec (recepti) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.40 Film: Dekliška zaobljuba (rom. kom., ZDA/Kan., '10) 22.20 24UR zvečer, Novice 22.45 Razočarane gospodinje (dram. serija) 23.40 Kosti (krim. serija) 0.35 Enajsta ura (dram. serija) 1.30 24UR, ponovitev, Novice 2.30 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 8.25 10.35 Obalna straža (akc. serija) 9.15 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 9.40 Racman Dodgers (ris.) 10.05 Fantastični Spider-Man (ris.) 11.3016.15 Teksaški mož postave (akc. serija) 12.20 15.15 Hum. serija: Fra-sier 12.45 TV prodaja, Reklame 13.15 Film: Betty Nurse (krim. kom., ZDA/Nem., '00) 15.45 Moja super sestra (hum. serija) 17.0519.10 Na kraju zločina CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto, info, promet 20.00 Film: Nedosegljivi zakon (krim. drama, ZDA/Hong Kong, '88) 21.50 Film: Rt strahu (triler, ZDA, '91) 0.15 Film: Jaz sem pa Earl (hum. serija, ZDA, '08) 0.45 Film: Svet iger (dok. drama, ZDA, '06) 2.20 Love TV (erotika) 4.20 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena - V studiu Marko San-cin in Romeo Grebenšek; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Sveta maša; 11.00 Studio D; 11.30 Goriška obmejnost in čezmejnost; 12.15 Pot srca (psihol. Alenka Rebula); 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov - Oblomov, 18. nad.; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.45, 13.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33-12.28, La radio fuori; 11.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.33 Fe-giz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 La radio a scuola; 15.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 In orbita summer edition; 19.00 La via della Plata - Il pellegri-no parla italiano (od 13.6. dalje); 20.000.00 Večer z RC; 20.00 London calling; 21.00 Glasba danes; 21.30 Proza; 23.00 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Evrotip; 16.50 »Retro«; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Vzhodno od ro-cka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) / RADIO IN TV SPORED ZA TOREK Nedelja, 14. avgusta 2011 21 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz - Nina Badin in Chiara Turel 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 6.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Dnevnik 10.40 Nan.: Un ciclone in convento V^ Rai Due Rai Tre 6.00 Dnevnik - II caffe di Corradino Mineo 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Scusa, me lo presti tuo marito? (kom., ZDA, '64, r. D. Swift, i. J. Lemmon) 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (6. avgusta 2011) Vodoravno: Spetič, Vake, totalizator, elita, izem, pola, Lenin, I. V., R. R., Ale-si, Nil, os, ijar, Ban Ki - moon, R. V., RCA, nart, Lia, brazda, rekrut, Ian, Ronaldo, RAI, Aosta, omara, L. T., SOS, B. T., dan, Kubala, Marisa, Ana Karenina, tanin, rosa, anketa, Atari; na sliki: Ban Ki - moon. Mala križanka, vodoravno: 1. Mata, 5. Nanos, 6. Erato, 7. strel, 8. Li, 9. M. A., 10. Ana, 12. Delos, 15. edikt, 16. keber, 17. Nina. Zavzeti reševalci naših sobotnih križank so takoj opazili, da smo dvakrat objavili isto križanko. V tehnološki dobi takšne napake ni težko narediti, zanjo pa se seveda vsem našim bralcem opravičujemo. Dok.: Che sara sara 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Dok.: Figu 14.55 Dnevnik - L.I.S. 15.00 Kolesarstvo: Tre valli Va-resine 17.00 Dok.: GeoMagazine 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Estate al circo 23.15 Nočni deželni dnevnik 23.20 Aktualno: Tg3 Linea notte estate, sledi vremenska napoved 23.55 Dok.: Correva l'anno 0.45 Aktualno: Appuntamento al cinema R Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Kviz: Parole crociate 10.20 Nan.: Piu forte ragazzi 11.20 Aktualno: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 3 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: GSG9 - Squa-dra d'assalto 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Una pistola per Ringo (western, It. '65, i. G. Gemma) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Senza tregua (akc., ZDA, '93, r. J. Woo, i. J.C. Van Damme) 23.15 Film: Un mondo perfetto (dram., It., '93, r.-i. C. Eastwood, i. K. Costner) 1.45 Nočni dnevnik 1.45 Film: Il profeta (kom., It., '67, r. D. Risi, i. V. Gassman) Canale 5 11.25 Nan.: Don Matteo 3 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il maresciallo Rocca 4 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Heartland 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Nan.: Rex 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 0.15 Aktualno: Premio Roma Danza 1.10 Nočni dnevnik 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Film: Il viaggio di Paul (dram., Nem., '06, r. M. Stacke, i. L. Calmus) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.40 Film: Inga Lindstrom - Ritorno al passato (rom., Nem., '04, r. K. Meeder, i. T. Wedhorn) 16.45 Film: Guerra e amore (kom., Nem., '05, r. J. Broecker, i. R. Steinke) 18.50 Kviz: La stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.401.20 Variete: Pa-perissima Sprint 6.00 Variete: Indietro tutta 6.45 Nan.: Tracy & Polpetta 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: 90210 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 17.55 Il Palio di Siena 20.00 Risanke 20.30 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: La spada della verita 22.40 Nan.: Supernatural 23.30 Šport: 90° Minuto Champions 0.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 21.20 Film: In her shoes (kom., ZDA, '05, r. C. Hanson, i. C. Diaz) 0.00 Nan.: Parenthood 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 16.05 Aktualno: Lezio-ni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Variete: Sms Solo Musica e Spettacolo 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.00 Dok.: Wild Adventure 13.00 Aktualno: Pagine e fotogrammi - Estate 2011 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.10 Dok.: Pic-cola grande Italia 15.35 Dok.: Italia Magi- ca 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea - estate 2011 19.30 Večerni dnevnik 20.05 Aktualno: Gioielli nascosti 20.15 Aktualno: L'aromi-sta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: La contessa scalza (dram./rom., ZDA, '49, r. J.L. Mankiewicz, i. A. Gardner, H. Bogart) 22.30 Aktualno: Uomini di successo 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Gli incontri al Caffe De la Versiliana La 7 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I Met Your Mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: Standoff 21.10 Aktualno: Tabloid 0.50 Film: Il segreto della montagna (akc., ZDA, '04, r. R. Piano, i. N. Eggert) 2.40 Aktualno: Po-ker1mania LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 20.30 Aktualno: In Onda Estate 8.30 Nan.: Dio vede e provvede 10.25 Aktualno: Le vite degli altri 11.25 Nan.:MacGyver 12.30 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Burn Up 16.05 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.00 Kviz: Cuoc-hi e fiamme 20.00 Dnevnik 21.10 Nan.: Crossing Jordan 23.40 Nan.: In Plain Sight 0.35 Dnevnik 0.50 Nan.: N.Y.P.D. 2.55 Variete: La7 Colors |r Slovenija 1 7.25 Poletna scena (pon.) 8.00 Ris. nan.: Pika Nogavička 8.20 Otr. serija: Mulčki 8.50 Daj, Domen, daj! (ris.) 9.00 Tomažev svet: Violine mojstra Demšarja 9.10 Glasb. pravljica: Pravljice iz mavrice 9.40 Lutk. nan.: Notkoti (pon.) 10.15 Kratki igr. film: Zgodba o morskih papigah 10.30 Mlad. nad.: Waitapu 11.00 Nad.: Modro poletje 11.30 Otr. nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Družinske zgodbe: Družina Jogan (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Dok. odd.: Angola - Prezrta dežela 14.25 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Slavna peterica 16.05 Zlatko Zaklad-ko 16.20 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 23.55 Dok. serija: Po travnikih... 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Čez planke: Makedonija 21.05 Dok. serija: Dnevnik nekega naroda (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 22.45 Poletna scena! 23.20 Prava ideja! 0.20 Dnevnik (pon.) 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.25 Infokanal {p Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.10 Zabavni infokanal 15.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 16.30 Med valovi (pon.) 16.50 Dober dan, Koroška (pon.) 17.20 Mostovi - Hidak (pon.) 17.50 Dok. odd.: Zemlja v krčih (pon.) 18.45 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 19.20 Glasb. odd.: Muzikajeto 20.00 Dok. odd.: Zgubljeni svet komunizma 20.55 Hum. nad.: Sodobna družina 21.15 Posebna ponudba (pon.) 21.40 Brane Rončel izza odra 23.10 Dok. feljton: Srebrna nebesa 23.40 Dok. serija: City folk (T Slovenija 3 6.00 19.50 Sporočamo 7.50 17.50 Kronika 11.20 16.30, 20.40 Na Tretjem 12.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 15.45 Iz svetovnih agencij 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi (pon.) Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 11.30, 16.45 Tv Prodajno okno 8.45 18.45 Pravljica 9.00 Mozaik 10.00 17.15 Hrana in vino 10.30 Mavrica: OŠ Frana Erjavca Nova Gorica 12.00 18.15 Italijanska vegetarijanska kuhinja z zvezdicami 12.30 Videostrani 17.45 Sodobna umetnost 19.00 22.30 Glasbena oddaja 20.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 22.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Video-strani pop Pop TV prodaja, Reklame 9.25 16.45, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 10.4517.50 Ko se zaljubim (drama nan.) 12.05 15.45 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 Najboljši domači videoposnetki (hum. serija) 13.55 Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.40 Preverjeno, družbene teme 21.30 Krim. serija: Castle 22.25 24UR zvečer, Novice 22.50 Razočarane gospodinje (dramska serija) 23.45 Monk (krim. serija) 0.40 Enajsta ura (dramska serija) 1.35 24UR, ponovitev, Novice 2.35 Nočna panorama (reklame) Kanal A 8.45 10.55 Obalna straža (akc. serija) 9.35 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 10.00 Racman Dodgers (ris.) 10.25 Fantastični Spider-Man (ris.) 11.50 16.15 Nan.: Teksaški mož postave 12.40 15.15 Frasier (hum. serija) 13.05 Tv prodaja, Reklame 13.35 Film: Nevarna zapeljivka 15.45 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.00 Film: Nevihta 20.35 Nogomet: liga prvakov: Arsenal - Udinese 23.35 Film: Razvneta srca 7.05 Radovedni George (ris.) 7.20 Poštar Peter (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.15 14.50 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 9.10 10.15, 11.35 TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (V studiu Marko Sancin in Romeo Grebenšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Pogovori o glasbi; 12.15 Indija, dežela tisočerih presenečenj (pripr. Zai-ra Vidali); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Alek-sandrovič Gončarov - Oblomov - 19. nad.; 18.00 Koncert Ansambla Concertino; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Jazz in jaz; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.35 Euroregio-ne news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ri-cordi golosi; 9.25 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00, 21.00 Verde Istria; 11.33-12.28 Black is beautiful; 13.00-14.00, 23.00 Glasbena lestvica; 14.00 Summer beach (pon.); 16.00-18.00 E...sta-te freschi; 18.00 RC Jazz corner; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00 Večer z RC; Tempo scuola, Profumi di stagione, La rosa dei ven-ti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 22.00 Distretto 565 on Guitar radio show; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.10 Večer; 8.15 Do- bro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. TRST Nedelja, 14. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NAŠ POGOVOR - Slovenski reprezentant Armin Bačinovic »Zamparini zahteva maksimalno angažiranost« Palermo? Bržkone se poslavlja - »Glavna favorita v A-ligi sta znova Milan in Inter« Armin Bačinovic (desno) na arhivskem posnetku z lanskega prvenstvenega srečanja proti Milanu (levo Clarence Seedorf) ansa LJUBLJANA - Na sredini prijateljski tekmi Slovenija - Belgija nismo videli pravega Armina Bačinovica. Na igrišče je vstopil v drugem polčasu. Zgrešil je nekaj enostavnih podaj in ni deloval sproščeno. »Backo« namreč s svojim Paler-mom in trenerjem Piolijem ne preživlja najlepših trenutkov. »Priznati moram, da je tako. V lanski sezoni sem bil standardni član sicilskega kluba. Po pripravah pa me trener Pioli ne jemlje resno. Ne prizna mi vloge standardnega igralca, čeprav sem se trudil in dobro treniral. Vsekakor spoštujem trenerjeve izbire,« nam je po tekmi zaupal 20-letni Mariborčan. Ali ste v Palermu že pripravili kovčke? Nisem še. Še vedno sem član Pa-lerma. Na Siciliji se imamo kar dobro. Žal bi mi bilo oditi. Na igrišču niste bili sproščeni. To je posledica stresa. Poznalo se je, da nisem bil zbran. Ali vas bomo kmalu videli v novem klubu? O tem boste vsi pravočasno obveščeni. Ostajate v Italiji? Ne vem. Bržkone. Odhajate k Fiorentini? O tem raje ne bi govoril. To je delo mojega agenta (Bačinovicev agent je Slovenec Amir Ružnic op. int.). Palermo je že izpadel iz evropske lige. Izločil vas je švicarski Thun. Športni dnevnik Gazzetta dello sport je nastop Iličiča ocenil s štirico. Iličic ni imel sreče. Smolo je imela cela ekipa. Igrali smo dobro in srečanje bi se lahko končalo drugače. Ali je italijansko prvenstvo vse manj kakovostno? Ne. Serie A ostaja eno najbolj kakovostnih prvenstev na svetu. Zagotavljam vam, da se je treba v Italiji maksimalno potruditi, drugače nogometaš ne uspe. Čez dva tedna se bo začela A-Ii-ga. Kdo je glavni favorit za naslov? To bosta znova Inter in Milan. Okrepila sta se tudi Roma in Juventus. Prvak bo eden izmed teh štirih ekip. In PaIermo? Borili se bomo za mesto v evropskih pokalih. Kako bi opisaIi predsednika Pa-Ierma Zamparinija? Igralcem je vedno na razpolago in nam vedno pomaga. Zahteva pa maksimalni trud. S trenerji ni najbolj prizanesljiv. Res je zamenjal veliko trenerjev. Tudi od njih zahteva stoodstotno angažiranost. 6. septembra se boste v Firencah pomeriIi z ItaIijo. Pred tem vas čaka tudi dvoboj z Estonijo. V boju za drugo mesto bomo morali najprej premagati Estonijo. Nato pa bomo skušali v Firencah iztrgati vsaj točko. Nazadnje pa se bomo oktobra po- merili še s Srbijo. Tista tekma bo odločilna. Upam, da bomo do takrat v najboljši formi. Proti Belgiji niste igrali najbolje. Moštvo se mora še uigrati. Res je tudi, da v Belgiji igrajo že tretji prvenstveni krog, medtem ko večina naših igralcev še ni začela prvenstev. Prepričan sem, da bomo na preostalih kvalifikacijskih tekmah v boljši formi. Jan Grgič ZA OI 2020 Rimski tekmec je tudi Carigrad CARIGRAD - Predsednik turške vlade Recep Tayyip Erdo-gan je včeraj uradno napovedal, da se bo Carigrad potegoval za gostitelja poletnih olimpijskih iger leta 2020. »Danes (včeraj) smo se tukaj zbrali, da bi vsemu svetu naznanili našo kandidaturo za olimpijske igre 2020, ki jih obravnavamo kot zelo pomemben dogodek za našo državo in naše ljudstvo. Zelo smo vznemirjeni in upamo, da bomo tokrat uresničili naš cilj,« je prek malih zaslonov sporočil turški premier. Carigrad bo tako v peto skušal vendarle dobiti kandidaturo za olimpijske igre, potem ko so padle v vodo kandidature za olimpijske igre v letih 2000, 2004, 2008 in 2012. Poleg Carigrada so kandidature uradno že napovedali v Rimu, Madridu in Tokiu, medtem ko Katar z Doho še ni sporočil končne odločitve. Prav tako s kandidaturo oklevajo v Južnoafriški republiki, Dubaj pa se je zaradi gospodarskih okoliščin odločil odstopiti iz boja za olimpijsko kandidaturo. KOLESARSTVO Po Beneluksu: Bonu etapa, Bole 28. GENK - Italijan Matteo Bono (Lampre) je zmagovalec pete etape kolesarske dirke po Beneluksu, na kateri so tekmovalci prekolesarili 187 km, etapa pa se je začela in končala v Genku. Drugi je bil Kazah-stanec Sergej Revnev (Astana), tretji pa Rus Artem Ovečkin (Katju-ša). V skupnem seštevku še vedno vodi Norvežan Edvald Boasson Hagen (Sky). Grega Bole (Lampre), edini slovenski kolesar na dirki, je skozi cilj pete etape prikolesaril z glavnino in z zaostankom šestih sekund končal na 28. mestu, v skupnem seštevku pa je na 17. mestu (+1:21). S pobegom je poizkusila prav trojica, ki je peto etapo končala na vrhu, najmočnejši pa je bil na koncu italijanski predstavnik. Glavnina je skušala pred koncem ujeti ubežnike, vendar se jim ni izšlo. Tik pred ciljem so s sprintom poizkusili še štirje kolesarji, najhitrejši pa je bil Tomas Vaitkus (Astana) iz Lat-vije, ki je s šestimi sekundami zaostanka končal na četrtem mestu. V skupnem seštevku je na vrhu še vedno Hagen, ki ima pred drugouvrščenim Belgijcem Philippom Gilbertom (Omega Pharma Lotto) 12 sekund prednosti, Britanec David Millar (Garmin) na tretjem mestu zaostaja 18 sekund. Končni zmagovalec letošnje dirke po Beneluksu bo znan danes, ko kolesarje čaka 201,2 km dolga etapa, ki se začne in konča v Sittard-Geleenu. ALPSKO SMUČANJE - Tina Maze SZS pričakuje razumen dogovor LJUBLJANA - Direktor Smučarske zveze Slovenije Matija Vojsk pričakuje, da bodo z najboljšo slovensko alpsko smučarko Tino Maze dosegli rešitev, ki ne bo škodljiva za ostale reprezentance. Po upokojitvi Petre Maj-dič edina tekmovalka s šampionskim statusom se je znova znašla v središču dogajanja zaradi pokrovitelja. »S Tino Maze oziroma njenim pravnim zastopnikom se neposredno pogovarja predsednik zveze Tomaž Lo-vše oz. njegova pooblaščenka. Gre za pogovor dveh pravnikov. Lanska pogodba je temeljila na vrhunskih rezultatih Tine Maze v predlanski sezoni, merila za to je sprejel alpski odbor, ki je predvidel možnost, da dobi poseben status. S tem namenom je bila sklenjena individualna pogodba s finančnimi obveznostmi zveze na eni strani in z obveznostmi Tine Maze na drugi strani. Finančne obveznosti zveze iz individualne pogodbe v višini 212.500 evrov so bile poravnane, kot tudi nekateri dodatni stroški, del sicer z zamikom, ker so bile takšne likvidnostne okoliščine, a bile so poravnane že pred časom,« je pojasnil Vojsk. »Pogodba za naslednje leto je bila v minulih dneh še v usklajevanju, Tina Maze je potem odpotovala na treninge v tujino. Gre za več stvari. Kot veste, smo uspeli pridobiti tudi dodatne pokrovitelje. Šlo je za nekaj izjem, ki izhajajo ravno iz statusa, ki ga je imela Tina Maze v preteklosti. Imela je status, ki ni bil - tako kot je to sedaj - šampionski, ampak je bila izven sistema, zato je sklepala svoje pogodbe. In zdaj gre bolj kot ne za reševanje stvari, ki so povezane z njenim predhodnim statusom in z obveznostmi, ki jih je sprejela prej. Zaradi novih poslov, ki jih je uspela skleniti zveza in proračun za alpince glede na lanskega povečati za 37 odstotkov na preko 2,4 mili- jona evrov se moramo dogovoriti, da bomo lahko uresničili novosti, ki smo jih dosegli v korist celotne alpske reprezentance. Skratka, želimo doseči razumno ravnovesje za tisto, ki je bila na svojem, sedaj pa ima tudi dodatno financiranje SZS, in pa vseh drugih re-prezentantov, ki seveda tudi upravičeno pričakujejo podporo,« je dejal Vojsk. Na vprašanje, ali bo kot direktor zveze vztrajal pri tem, da Mazejeva razdre pogodbo z osebnim pokroviteljem - gre konkretno za Avto Jarc -, ki naj bi bil konkurenčen novemu pokrovitelju zveze, je Vojsk odgovoril: «Kot direktor bom spoštoval to, kar se v tem primeru pogovarja predsednik zveze - jaz mu v tem primeru povem svoje mnenje. Podpisujem vse pogodbe za SZS, nisem pa podpisal pogodbe s Tino Maze in seveda bom spoštoval tisto, kar bo naredil on. Jasno, da računam, da bo to v okviru pravnega reda. Kar nekaj nezadovoljstva in nerazumevanja s strani javnosti je povzročilo tudi vprašanje trženja smučarskih čelad in pokrival. Direktor zveze nikakor ne meni, da je projekt propadel, potem ko jim poleti ni uspelo dogovoriti se z enotnim, velikim pokroviteljem, ki bi ga tržili na čeladah in pokrivalih. Prav tako se ne bo ponovila zgodba izpred dveh sezon z nesrečnim strganim tekmovalnim dresom Mitja Valenčiča: »Kljub zaostritvam zaradi racionalizacije poslovanja pri dobaviteljih, tako domačih kot tujih, za katere je Slovenija ne najbolj pomembno tržišče, v sodelovanju s strokovnimi štabi pripravljamo nekatere novosti. Računam, da bomo za novo sezono alpskim, a tudi drugim re-prezentantom zagotovili konkurenčno tekmovalno in drugo opremo, pa čeprav se bomo za to odpovedali delu finančnih prispevkov dobaviteljev,« je zagotovil Vojsk. MOTOCIKLIZEM VN Češke: Pedrosa s prvega mesta BRNO - Španec Dani Pedrosa (Honda) bo s prvega štartnega mesta začel današnjo (ob 14.00 po Italia 1) dirko motociklistov za VN Češke v razredu motoGP. Hondin voznik je postavil čas 1:56,591, z drugega mesta pa bo startal Španec Lorenzo (Yamaha). Marco Simoncelli je zasedel 5. mesto, Valentino Rossi pa 6. V moto2 si je «pole position» pri-vozil Nemec Bradl (Honda), v najšibkejšem razredu do 125 ccm pa je s stezo na Češkem najhitreje opravil Španec Terol (Aprilia). POŠKODBA - Udinesejev nogometaš Maurizio Domizzi se je lažje poškodoval na včerajšnjem treningu. Njegov nastop na torkovi tekmi play-offa lige prvakov v Londonu proti Arsenalu je pod vprašajem. DRŽAVNI POKAL - Izidi 2. kroga: Brescia - LAquila 5:0, Cittadella - Pisa 3:2, Mo-dena - Frosinone 4:0. Danes: Pescara - Trie-stina (17.30). BEČIROVIČ - Slovenski košarkar Sani Bečirovič bo v prihodnji sezoni igral z italijanskim prvoligašem Trevisom. 30-letni košarkar, ki ima tudi italijanski potni list, je v zadnji sezoni igral pri turški Ankari in pri CSKA-ju. OLIMPIJA - Ljubljanska Olimpija se je okrepila z ameriškim krilnim igralcem Dan-nyjem Greenom (San Antonio Spurs). Ljubljančani so z Greenom podpisali enoletno pogodbo z možnostjo vrnitve v ligo NBA med sezono. MIAN - Po petnajstih sezonah igranja v A-ligi je čevlje na klin obesil 38-letni goriški košarkar Michele Mian, ki je v zadnjih dveh sezonah igral pri ekipi Bennet Cantu. V A-ligi je zbral 512 nastopov in 4719 točk. Z reprezentanco pa je odigral 256 tekem. Nastopil je tudi na olimpijskih igrah v Syneyu in v Atenah. MILJE - Miljski košarkarski ženski A2-ligaš Interclub je najel slovenskega centra Ajdo Gabrovšek (letnik 1984). 190 cm visoka igralka je zadnjih osem sezon igrala v prvi slovenski ligi, nazadnje pri škofjeloški Odeji. GRAND PRIX - Italijanske odbojkari-ce so se v drugem tekmovalnem tednu mednarodnega Grand Prixa, morale pošteno potruditi, preden so premagale Tajsko. Končni izid je bil 3:2 (24:26, 19:25, 25:22, 25:15, 15:12). Največ točk je zbrala Arrighettijeva (18). V petek je Italija z enakim izidom premagala Ka-zahstan. Danes se bodo »azzurre« pomerile z Brazilijo. PRVAKINJE - V finalu odbojkarskega evropskega Eurobeach pokala na mivki na Danskem sta Italijanki Marta Menegatti in Greta Cicolari v finalu premagali avstrijsko dvojico Hansel-Montagnolli z 2:0. 13 Obvestila AŠZ SLOGAsporoča udeležencem poletnih odbojkarskih priprav, da je zbirališče za odhod v Mežico v torek, 16. avgusta, ob 9. uri na parkirišču ob krožišču (smer Bani) na Opčinah. Odbod avtobusa ob 9.30. ŠD SOVODNJE organizira na nogometnem igrišču v Sovodnjah Nogometni kamp Sovodnje 2011 in sicer od 16. 8. do 20. 8. v jutranjih urah od 9.00 do 12.30. Prijavnina znaša 40,00 € ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l. 1997 do l. 2006. Prijave in informacije: po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 00393283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039-3280680499 (Simon Feri). ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata Nogometni kamp v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. št.: 3393853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763. AKK BOR organizira na Stadionu 1. maja celodnevni košarkarski kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 22., do petka 26. avgusta, druga pa od ponedeljka, 29. avgusta, do petka, 2. septembra. Kamp je namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Za informacije Karin 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. Prijave zbirajo tudi vsak petek od 17.00 do 19.00 v uradu AKK Bor na Vrdelski cesti 7. Vpise sprejemajo do 19. avgusta. / ŠPORT Nedelja, 14. avgusta 2011 23 jadranje - Mladinsko evropsko prvenstvo v olimpijskem razredu 470 Kljub slabemu počutju ostajata v boju za sam vrh Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki se pred regatami ni počutil najbolje, sta osvojila 6, 7, in 15. mesto Sreča je znova obrnila hrbet jadralcema sesljanske Čupe. Pred včerajšnjimi regatami - na evropskem mladinskem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 v belgijskem Nieuwpoor-tu so včeraj opravili tri plove - se flo-kist Jaš Farneti ni počutil dobro. »Med vožnjo proti regatnemu polju se je Jaš počutil slabo. Bržkone je prišlo do lažje zastrupitve s hrano ali mogoče trebušne gripe,« je dejal trener Matjaž Antonaz. Kljub temu je Jaš stisnil zobe in Čupina jadralca sta tekmovala na vseh treh uvodnih regatah v zlati skupini. »Kljub temu, da Jaš ni bil v najboljši formi, sta fanta osvojila 6., 7. in 15. mesto. Na koncu je bil Farneti či- Čupina posadka Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sto izčrpan, tako da smo po končanem tekmovalnem dnevu nemudoma odpeljali proti hotelu. Upam, da bo že jutri (danes op. ur.) boljše,« je še dodal Antonaz. Danes čakajo Čupina jadralca še trije plovi. Jutri pa se bo prvi deset uvrščenih posadk borilo še za kolajne. Včeraj je pihal veter srednje ja-kosti, od 10 do 15 vozlov. Tok je bil znova močan. »Podobne vremenske razmere nas bodo čakale tudi v prihodnjih dneh. Na Atlantiku se vreme hitro spreminja. Pomembno je le, da se bo Jaš že jutri počutil bolje. Še vedno se lahko znova vključimo v boj za kolajne,« je še dodal Antonaz. balinanje Zamejsko prvenstvo V finalni del Gaja, Kras, Polet in Zarja Ta teden so odigrali še zadnji krog zamejskega balinarskega prvenstva, ki je določil imena štirih ekip, ki se bodo v finalnem delu pomerile za naslov prvaka. Medtem ko je bilo v skupini B že pred tem krogom jasno, kdo bo finalist, je bilo v skupini A še precej negotovosti. Za prvi dve mesti so bile v igri še tri ekipe in sicer Gaja, Kras in Mak. Na gostovanju pri Gaji bi moral Kras iztrgati vsaj neodločen rezultat. Mak pa bi moral proti Sokolu, ki ni imel več možnosti napredovanja, nujno zmagati. Rezultati tekem so bili presenetljivi. Kras, brez svojega najboljšega igralca Skupka, se ni moral kosati z bolj homogeno in kakovostno ekipo in je izgubil srečanje z izidom 6:2. Čast krasovcev je rešila dvojica Doljak-Tence, ki je premagala domačo ekipo A. Rosati - L. Milkovič (Natural). V ostalih srečanjih so bili gajevci precej boljša ekipa. Kras je le občasno zaigral dobro. Dvojica l. Milkovič - Živec se je prebudila le v zadnjem delu srečanja, a ni uspela nadoknaditi zaostanek. Trojka (Kante, Fabjan in Furlan) je bila več časa enakovreden nasprotnik domačinov (Sa-batti, M. Rosati in Iacobini), a je v dveh lučajih odpovedala, kar jim je stalo 9 točk. Presenetljiv je rezultat srečanja v Stan-drežu, kjer je že odpisani Sokol premagal domačine s 6:2. Srečanje se bi lahko kon- čalo celo s popolno zmago Nabrežincev, če ne bi udarec P. Negrinija bil za nekaj milimetrov krajši. Zadeta krogla je namreč ostala na mestu. Sokol se je izkazal za Mak kot zelo neugoden nasprotnik, ki je stan-drežki ekipi v dveh srečanjih prepustil le dve točki. Z uspehom Sokola so najbolj veseli v Krasovem taboru, saj so se, kljub porazu z Gajo, uspeli uvrstiti v finale. V skupini B je Zarja na domačem igrišču, v polni postavi suvereno z 8:0 premagala Polet. Pri Poletu je nekaj odpora nudila le dvojka v sestavi Graziola - Visconti. V drugem srečanju skupine B je Nabrežina v go-steh premagala Kraški Dom s 5:3. Srečanje je bilo v vseh panogah precej izenačeno in domačini bi lahko osvojili zmago saj je M. Škabar v enojkah vodil že s 9:2, a je potem v nadaljevanju izgubil srečanje proti B. Cossutti. Finalna srečanja bodo na sporedu na pokritih igriščih pri Briščikih v treh datumih: 23., 25. in 30. avgusta. Štiri ekipe finalistke se bodo pomerile med seboj vsaka z vsako. Naslov bo šel ekipi, ki bo v teh srečanjih osvojila največ točk. 23. avgusta se bosta pomerila para Zarja-Kras in Ga-ja-Polet. Vrstni red, skupina A: Gaja 8, Kras 6, Sokol in Mak 5; skupina B: Zarja 9, Polet 7, Nabrežina 6 in Kraški Dom 2. (Z.S.) Za mirno prvenstvo Predsednik Kuštrin: »Za skok v promocijsko ligo nismo še pripravljeni« nogomet - Vesna nogomet - Tudi Sovodenjci (1. AL) že na delu Srbski okrepitvi Kriška Vesna je zapolnila še zadnjo vrzel na sredini igrišča. V petek je prvi trening s »plavimi« opravil novi igralec, Srb Nikola Gajčanin (letnik 1985), ki je v zadnjih dveh sezonah igral za D-ligaša Montecchio Maggiore. Zvezni igralec Gajčanin, rodil se je v srbskem Požarevcu, je igral tudi v prvi srbski ligi. 183 centimetrov visoki in 78 kilogramov težki srbski nogometaš bo igral kot režiser v zvezni liniji. »Nikola ima čvrst pregled nad igro in močan strel,« so nam o njegovih lastnostih povedali pri kriški Vesni, pri kateri upajo, da bo srbski igralec na razpolago že na prvi pokalni tekmi proti Krasu. Vesni se bo bržkone pridružil še en srbski nogometaš. To je Danilo Jankovič, ki je v lanski sezoni igral pri državnih mladincih Krasa. Mladi Daniel Hoffer pa bo v novi sezoni igral za ekipo Vesninih deželnih mladincev. JUVENTINA - V Štandrežu so najeli še enega napadalca. Na prvem treningu se bo v torek (ob 18.30) predstavil tudi Thomas Compagno (letnik 1990), ki je v zadnji sezoni igral pri Monfalconu v elitni ligi. (jng) Vesna - Kras že v soboto 27. 8. v Križu Nova sezona amaterskega nogometa se bo uradno začela v soboto, 27. avgusta, ko se bosta v okviru prvega kroga državnega pokala pomerili kriška Vesna in repenski Kras. Tekma bo v Križu ob 16. uri. Poletni (Kilo)metri jasna kneipp »Treniram sebe in ostale« Trenerka »Palčkov« pri športnem društvu Cheerdance Millenium in »Violets« pri Domu Jasna Kneipp, 22 let, bo v novi sezoni »manj aktivna« zaradi študija ekonomije (turistična smer) v Ljubljani. Kako vzdržuješ formo? Med letom treniram trikrat tedensko pri AŠD Cheerdance Millenium. Pred važnejšimi tekmovanji pa treniram vsak dan. Drugače redno pomagam pri treningih najmlajše skupine Palčkov. Rada priskočim na pomoč tudi drugim ekipam, tako da se bom septembra udeležila enotedenskega tabora z Zajčki. Torej treniraš sebe in druge? Tako je. Letos sem poleg Palčkov trenirala še ekipo Violets pri športnem društvu Dom v Gorici. V prostem času se rada ukvarjam z nogometom, tako da sem se pred kratkim vključila v novonastalo žensko ekipo Prosek-Kontovel. Imaš raje aktivne počitnice ali relax? Eno in drugo. Počitnice morajo biti uravnovešene. Kaj predlagaš prijateljicam in sovrstnicam, ki v poletnih dneh opustijo treninge? Ne poležavat na plaži in kavču po ure in ure na dan. Posvetite se raji hoji s psom ali pojdite na sprehod s prijatelji. Če že izberete gledanje televizije, pomislite tudi na vašo formo in naredite par trebušnja-kov. (mip) Sovodenjci na prvem treningu Priprave na novo sezono v 1. amaterski ligi so začeli tudi Sovodenjci, ki so ves teden (do petka) marljivo trenirali pod taktirko novega trenerja Enrica Coceanija. Že prihodnji teden bodo belo-modri igrali prvo prijateljsko tekmo. V sredo bodo v Sovodnjah ob 19.30 gostili Bilje, v petek pa bodo nastopili na turnirju Brien-za v Tržiču. Igrali bodo proti Muggii in Cervignanu. Predsednik Sovodenj Zdrav-ko Kuštrin si v novi sezoni želi predvsem mirno in sproščeno prvenstvo: »Čimprej želimo doseči obstanek v 1. AL. V pričakovanju reforme prvenstev, bi to bil že lep dosežek, saj naj bi v kratkem ukinili eno skupino promocijske lige in še eno v 1. AL, ki bi tako postala vse bolj kakovostna in zahtevna,« razmišlja Kuštrin, ki si po tihem želi ponovitve uspeha lanske sezone, ko se Sovodenjci niso za las uvrstili v končnico prvenstva. »Za skok v promocijsko ligo pa nismo še pripravljeni,« je dodal Kuštrin. Trener Coceani bo imel na razpolago solidno enajsterico. Predvsem napadalna linija bo kar kakovostna. V konici bodo igrali izkušeni nogometa- bumbaca ši kot so Reščič, Kovic in Nasser. Vsi trije so skoraj luksuz za 1. AL. Izbor igralcev še ni popoln. V sovodenjskem taboru iščejo še enega mlajšega branilca. Sovodenjci bodo v prvem pokalnem krogu, 28. avgusta, igrali proti Pro Gorizii. Ostala nasprotnika sta še Azzurra in Isontina. V Doberdobu prihodnji konec tedna športno obarvan Prihodnji teden se bo v Doberdobu začel turnir domačega amaterskega športnega društva Mladost, ki se bo odvijal na plošči v občinskem parku. Gre za pravi vaški praznik, ki bo od srede 17. do sobote 20. avgusta popestril goriško vasico. Na sporedu bodo tako otroški kakor moški in ženski turnirji v malem nogometu v postavi 4 + 1. Pomerilo se bo šest moških in štiri ženske ekipe. Tako se bo v sredo, ob 19. uri začel moški troboj skupine A, kateremu bo po krajšem premoru sledil dvoboj ženskih ekip. Cicibani U8 in U10 bodo na asfaltni pravokotnik stopili v četrtek, ob 17.30, nakar bo na vrsti še moški troboj skupine B ter dvoboj ostalih ženkih ekip. V petek bodo od 19. ure dalje potekale polfinalne tekme, medtem ko se bodo prisotni lahko kratkočasili s turnirjem briškole z bogatimi nagradami, na katerega se bodo lahko vpisovali od 19. do 20 ure. V soboto, ob 10. uri se bodo lahko vsi ljubitelji narave udeležili pohoda po doberdobskem krasu prirejenega v sodelovanju z novonastalo jamarsko kulturno skupino Arupakupa iz Jamelj, ki jih bo iz občinskega parka popeljal do Gradine, doberdobskega jezera, do hriba Vrtače (Arupakupa). Pohod bo trajal dve uri, prispevek petih evrov vključuje vodiča in kosilo. Od 19. ure dalje pa bodo na vrsti finalne tekme in nagrajevanja. (Jari) Sovodnje 2011/12 Vratarji: Nicola Burino (letnik 1966), Jurij Devetak (89). Obramba: Slaviša Brankovic (90), Eros Kogoj (86), Ivano Visintin (80), Štefan Batistič (88), Christian Brockmann (83), Sandy Kogoj (85), Matteo Pacor (77). Sredina: Kevin Flocco (90), Manuel komic (81), Saša Tomšič (82), Adriano Trampus (81), Manuel Bernardis (82), Mauro Galliussi (89), Alessio Colella (92) Napad: Giovanni Vanzo (86), Nasser Mbaye (78), Alan Reščič (78), Dario Kovic (70). Trener: Enrico Coceani. Pomožni trener: Simon Feri. Trener vratarjev: Sandi Gergolet. Športni vodja: Gianni Marson in Robert Uršič. Spremljevalca: Claudio Terpin in Branko Ferfolja. Poletovki Sara Tence in Veronika Sedevcic Poletovki Tencejeva in Sedevciceva na DP Na državnem prvenstvu v Roccarasu sta pred kratkim tekmovali tudi Pole-tovi kotalkarici Sara Tence in Veronika Sedevcic. Tekmovali sta v disciplini »solo dance«, to je tista disciplina kotalkanja, v kateri morajo tekmovalke izpeljati razne plese. V kategoriji letnikov 1994/1995 je Veronika Sedevcic, med osemintrideseti-mi tekmovalkami, zasedla 28. mesto. Leto starejša Sara Tence pa je v kategoriji letnikov 1992/1993 med osemnajstimi tekmovalkami, zasedla končno 8. mesto. 24 Nedelja, 14. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^ ATENE Konec tedna bodo v naše kraje pritekali dokaj stanovitni severozahodni tokovi. V ponedeljek bodo pritekali bolj nestanovitni jugozahodni tokovi, popoldan bo naše kraje prešla tudi šibka fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 21.15 Dolžina dneva 14.12 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.47 in zatone ob 5.40 Nad zahodno Evropo je ciklonsko območje z vremensko fronto, nad Sredozemljem pa je območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnimi vetrovi v višinah priteka k nam nekoliko toplejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. Spanje občutljivih ljudi bo moteno. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 24,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.20 najnižje -64 cm, ob 12.24 najvišje 49 cm, ob 18.03 najnižje -24 cm, ob 23.21 najvišje 34 cm. Jutri: ob 5.51 najnižje -57 cm, ob 12.34 najvišje 47 cm, ob 18.31 najnižje -25 cm, ob 23.50 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............25 2000 m ..........12 1000 m ..........21 2500 m............9 1500 m ..........16 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 13/27_ CELOVEC O 12/26 0 14/24 S. GRADEC MARIBOR O i^i 16/27 M. SOBOTA O 15/28 O TRŽIČ 14/24 O KRANJ O LJUBLJANA 15/26 POSTOJNA O 12/26 KOČEVJE CELJE 16/26 O PTUJ o N. MESTO 15/27 O ZAGREB 15/29 O ^NAPOVED ZA DANES Povsod bo jasno ali zmerno oblačno s posameznimi popoldanskimi pooblačitvami v hribih, z manjšo možnostjo posameznih ploh. Zjutraj bo ob morju pihala zmerna burja, ki se bo postopoma spremenila v lahen morski veter. Precej jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem do 18, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C. O GRADEC 15/24 M. SOBOTA MARIBOR 017/27 O /T*. 16/25 (NAPOVED ZAJUTRI K Nad celotno deželo bo spremenljivo oblačno z večjimi raz- Jutri dopoldne bo še sončno, sredi dneva pa se bodo od se-jasnitvami ob morju, medtem ko bo v hribih povečana verozahoda začele pojavljati nevihte, ki bodo do večera oblačnost z možnimi posameznimi plohami in nevihtami. prehodno zajele večji del države. Nevihte so predvsem popoldan možne tudi v nižini in na Krasu. Pihali bodo krajevni vetrovi, zvečer bo ob morju pihala zmerna burja. V_._/ 49. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA predstavlja najsodobnejšo mehanizacijo, vrhunsko opremo in sredstva za okolju in človeku prijazno poljedelstvo, rejo živali in gozdarstvo ter za pridelavo, predelavo in postrežbo hrane. Ob njih pa predstavlja tudi najvidnejše dosežke reje živali in vzgoje rastlin. V pokušnjo bodo stoteri okusi zdrave hrane, pijač in najplemenitej-ših vin, ki so bili nagrajeni na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti pod okriljem sejma AGRA. Brezplačno bodo na voljo številni dobri nasveti strokovnjakov. Kar bodo obiskovalci videli, okusili in preizkusili, bodo lahko kupili pod najbolj ugodnimi pogoji. Ob vsem tem pa bodo z družino in prijatelji doživeli nepozaben dan na različnih poučnih, tekmovalnih in zabavnih prireditvah. PROSTORI IN OBZORJA Na več kot 67.000 m2 se predstavlja 1.710 razstavljavcev iz 27 držav. Država gostja je Poljska. Ob njej se predstavljajo še Brazilija, Češka, Vojvodina, Moldavija in Kosovo. Sejem sooblikujejo pomembni domači proizvajalci ter krovne slovenske vladne in strokovne institucije s področja kmetijstva, prehrane, gospodarstva in izobraževanja. AVTOHTONOST IN STROKOVNOST Na posebni razstavi so predstavljene slovenske avtohtone pasme domačih živali in v vzorčnih nasadih avtohtone, domače in udomačene slovenske kmetijske rastline. Veliko pozornosti bodo deležne strokovne razstave govedi, konj, prašičev, drobnice, čebelarstva, malih živali, kraških ovčarjev in rib. Tu pa so še razstava »Doživimo podeželje«, razstava rastlinske proizvodnje in predstavitev dreves, grmovnic in vrst lesa iz slovenskih gozdov z novo sejemsko učno gozdno potjo, ki začenja rasti v čast mednarodnega leta gozdov. 49. mednarodni kmetijsko - živilski sejem Gornja Radgona, 20. - 25. 8. 2011 od 9.00 do 19.00 ure Sejem bo spremljalo več kot 50 strokovnih posvetov, predavanj in okroglih miz v organizaciji vladnih, zborničnih, stanovskih in strokovnih institucij. POUČNO, SLASTNO IN ZABAVNO DOGAJANJE Sejemsko dogajanje bodo popestrile tematske tržnice, na katerih si bodo lahko obiskovalci ogledali, poskusili in kupili najpristnejše izdelke s podeželja: Tržnica medu in izdelkov iz medu, tržnica »Dobrote slovenskih kmetij«, tržnica »Podeželje na sejmu« in Tržnica »Od Pohorja do Bohorja«. V Vinskem hramu bodo ves čas sejma v pokušnjo nagrajena vina z ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Naravnost na mizo! Radgona. Organizirane bodo vodene pokušnje šam-pionskih in drugih nagrajenih vin. Obiskovalci bodo lahko letos prvič poskusili tudi vina iz ekološko pridelanega grozdja. Vinska kraljica Slovenije 2011, Simona Žugelj vabi mlade na pokušnje in pametno druženje z vinom. Zabavali, družili in izobraževali bodo tudi: 13. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, tekmovanji obiskovalcev sejma v presekovanju debla s sekiro in v hitrem rezu z lastno motorno žago, tekmovanje v plesanju polke, v vlečenju vrvi, tekmovanje Martin Krpan za naziv najmočnejšega Slovenca, nogometna tekma med vinarskimi in estradnimi zvezdami, revija oblačil iz slovenske ovčje volne, glasbeno zabavna I^fTJ.'H ufi II POMURSKI SEJEM prireditev »V objemu podeželja od Pohorja do Bohorja«, nagradna akcija »Najtežja in najzanimivejša buča«, zaključek akcije »S kmetije za vas«, srečanje podeželske mladine s tekmovanjem v spretnostnih igrah, srečanje starodobnih traktorjev Steyr, nagradna igra »Dvigni kozarec in zmagaj - s traktorjem Fendt«, nagradno tekmovanje »Pihajte s STI(H)LOM!« in še mnoga druga. Ves čas trajanja sejma bo AGROLAND vabil s popoldanskim zabavnim programom za otroke in z večernim programom z glasbenimi zvezdami. Skozi sejemske razstave goveje živine, po praši-čerejski razstavi in po sejemski učni gozdni poti bodo obiskovalce sejma vodili strokovnjaki. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo na svojem razstavnem prostoru otroške delavnice na temo gozda in varovanja okolja. Izjemno bogat pa je tudi zabavni park za najmlajše in najmlajše po srcu. DAN POMURJA Vsi, ki želijo poleg vsega, kar ponuja sejem, podrobneje spoznati Pomurje, so še posebej vabljeni na Dan Pomurja, ki bo v soboto 20. avgusta 2011. S predstavitvami in dogajanjem bo dal poudarek regiji, kjer je sejem AGRA doma kot območju lepe, neokrnjene narave, polj zdravih pridelkov, gričev z vinogradi in z gozdovi. Vse to ponuja številne možnosti za rekreacijo v neokrnjenem okolju in uživanje v kulinaričnih in vinskih presežkih turističnih kmetij in vinskih kleti, ki jih bodo ponudili: Krajinski park Gorič-ko, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, TIC Moravske Toplice, Občina Gornja Radgona, Biotehniška šola Rakičan in drugi. Na stojnici Diši po Prekmurju, Turistične kmetije Kaučič in v domači gostilni bodo postregli domače dobrote iz pokrajine ob Muri. Dobro razpoloženje bodo kronala vina Radgonskih goric in kleti Kapela, izdelki Pomurskih mlekarn, Medičarstva Celeč in še mnogih drugih. Obiskovalci bodo na blagajnah prejeli Potokaz skozi Dan Pomurja. Na njem bo naveden program predstavitev in dogodkov. Tisti, ki bodo uživali in se evidentirali na vseh predstavitvenih točkah, bodo lahko sodelovali v nagradnem žrebanju za zanimive nagrade, ki jih bodo prispevali ponudniki zdraviliškega turizma, turističnih kmetij, regionalnih živil in vin. Odličnost okusov in dobro razpoloženje pa bo ob 14.00 na prireditvenem sejemskem prostoru kronal kulturni dogodek s srečanjem folklornih in glasbenih skupin. Sveže in podrobne informacije: www.pomurski-sejem.si