\ Najrečji slovenski dnevnik t Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih .delavcev t Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United Stales. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. inc TELEFON: CHELSEA 3878 Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. V., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. IH. — STEV. 196. NEW YORK, WEDNESDAY. ALG UST 1929. — SREDA. 21. AVG USTA 1929. VOLUME XXXvn. — LETNIK XXXVII. TAJNA VOJAŠKA POGODBA MALE ANTANTE TRI ČLANICE MALE ANTANTE PREDSTAVLJAJO NAJVEČJO SILO V CENTRALNI EVROPI Značilna odkritja Češkega Slova. — Vcjaška pogodba je bila sklenjena v Beogradu meseca maja. — Mala antanta sliči po svoji vojaški organizaciji vsaki velesili. — Razmerje med njo m Italijo. PRAGA, Cehoslovaška, 20. avgusta. —'Danes ?e je doznalo, da obstoji med članicami Male an-lante, to je med Cehoslovaško, Romunsko in Jugoslavijo vojaška pogodba ter da imajo te države na razpolago štiristotisoč dobroobroženih mož. Pogodba je bila sklenjena in podpisana na konferenci Male antante meseca maja v Beogradu. Tedaj se ni drugega izvedelo, kot da so zastopniki omenjenih treh držav obnovili separatne politične pogodbe ter podpisali novo pogodbo glede sodelovanja. Soglasno s Češkim Slovom, ki je glasilo dr. Edvarda Beneša, cehoslo vaškega zunanjega ministra in ustanovitelja Male antante, so vojaške določbe pogodbe tajne, pove se pa lahko, da obstoji med članicami Male antante močna vojaška zveza ter se za-more v tem pogledu Mala antanta kosati z marsikatero velesilo. ZRAČNA POŠTA i ZVERINSKA Z JUŽNIMI REPUBLIKAMI Polkovnik Charles Lindbergh bo otvoril službo med Miami in glavnim mestom nizozemske Gviane. RODITELJA OBSOJENA IZVEDENCI SO IZGUBILI VSE UPANJE Sodnik je obsodil očeta Zastopniki štirih sil se ne na eno leto, mater pa na morejo dogovoriti gle-šest mesecev ječe, ker de koncesij, ki jih name- ni esecev sta trpiničila svoje otrc-ke. Polkovnik Charles Lindbergh bo Sodnik Modarelli v Union City je prihodnji mesec otvoril štiridnev- obsodil včeraj pleskarja Emil& Ihle no poštno zračno službo med Mia- in njegovo ženo na eno leto oziro-mi v Floridi in Paramaribom v ni- m na šest mesecev ječe v pobolj-zozemski Gviani. Zdaj je treba tri- ševalnico. ker sta nečloveško rav-najst dni predno premerijo parniki nala s svojimi otrobi. Otroci so sta-to razdaljo, ki znaša 2680 milj. ri pet, sedem in osem let. Lindbergh se bo dvignil dne 20. Pri obravnavi se je dognalo, da septembra. Najprej bo letel ob red- Je bil vzrok trpinčenja kaj malen-ni zračni črti v Zapadno Indijo v j kosten. "Otroci so zelo radi jedli San Juan. Porto Rico. Nato se bo \ sladkor, istočasno pa je oče pogre-obrnil proti jugu, se ustavil na De-t šil par centov iz lonca, kjer je imel* viških otokih, Guadelupu, Marti- spravljen denar. Sum je seveda niqu, Trinidadu in v Angleški padel na otroke. Oče jih je zvezal Gviani. j za zapestja ter obesil na vrata, da so Panamerican Airways, za katero j jim bile noge tri čevlje oddaljene bo vpriaoril polet, upa razširiti služ- od tal Nova vojaška enota bo formalno prikazana te-j kom letošnjih čehoslovaških manevrov na ravakem. V imenu Jugoslavije se bodo udeležili manev-l rov: načelnik jugoslovanskega generalnega štaba general Milanovič, njegov pribočnik general Maric ; in ravnatelj vojaških operacij general Zivkovič. Romunsko bo zastopal šef romunskega generalnega štaba Warusonowici, dočim bo Francijo zastopal general Petain. Ozemlje, ki ga predstavlja ta nova vojaška sila v centralni Evropi, meri 2,720,000 kvadratnih milj, ima 43,450,000 prebivalcev ter ima v orožju okoli 388,000 mož. Italija, ki ima 40,000,000 prebivalcev ima z armado, žandarmerijo in fašistično milico 329,000 vojakov. Madžarska, Avstrija in Bolgarska imajo vsega skupaj 78,000 mož. Vsled tega je to najmočnejša vojaška enota v centralni Evropi ter je zmožna ob katerikoli priliki spoprijeti se z Italijo ali kako drugo sosedo. bo ob iztočni obali J^ižne Amerike do Argentine. Tam bo služba spojena z zapadno obal jo ter segala do Valparaisa, Chile, nakar se bo obrnila nazaj proti vzhodu preko And v Buenos Aires. Lindbergh bo imel s seboj n^v radio aparat, ki tehta dvaindvajset funtov ter bo v neprestanem stiku z eno ali več postaj na tleh. KITAJCI SO POGNALI RUSE V BEG Bitka je trajala tri ure. — Močan naliv je končal spopad pri Mančuliju. Povspešena mobilizacija. V tem položaju jih jc pustil pet ur, dokler se jih niso usmilili sosedi ter poklicali policijo. Na policijski stražnici niso hoteli otroci proti starišem ničesar izpovedati. Jezik se jim je šele tedaj razvezal, ko so Jim zatrdili, da bodo varni pred očetom in materjo. Ihle in njegova žena nista tajila. Otroke so izročili družbi za varstvo otrok. ravajo dati Angliji. PET MOŽ UTONILO V DOMA NAPRALJENEM MOTORNEM ČOLNU MADISON, Wise., 20. avgusta. — Pet mož je utonilo včeraj, ko se je doma napravljen motorni čoln preobrnil, ko je napravil oster ovinek na jezeru Mendota. HAAG. Holandska. 20. avgusta. Danes zjutraj je izginilo vsako u-panje da se reši reparacijsko konferenco s pomočjo naporov izvedencev. da ugotove vrednost kompromisne ponudbe Francije. Italije. Belgije in Japonske. Njihov namen je nuditi Angliji odškodnino za vse, kar bo Anglija izgubila. Izvedenci so bili zaposleni do ene ure zjutraj, a so slednjič vedarle morali priznati, da bo njih poročilo nepopolno, ker se ne morejo dogovoriti. Sploino so priznali, da je znašala vrednost prvotne ponudbe štirih sil v splošnem več kot pa so zahtevali Angleži, toda zdi se jim, da se Snowden ne bo zadovoljil s sedanjimi predlogi.% Nemška delegacija bo danes najbrž predlagala, naj podpišejo tozadevni protokol zastopniki vseh narodov, ki se udeležujejo konference. V tem protokolu naj bi Nemčija in zavezniki proglasili sprejem Youngovega načrta. VELIKA VOJVODINJA BO ŽIVELA V NEW Y0RKU 200 MOŽ IŠČE POGREŠANO AVIJATIČARK0 Marvel Crosson je priletela na zemljo v arizon-ski puščavi v bližini Welltona. — Aercplan je bil že prej poskodo-; van. Čoln je bil izdelek Leslie David-sona. enega lastnikov Wisconsin Truck Equipment Company v Ma- ; disonu. Opremljen je bil z avtomo bilskim motorjem in Mr. David son ga je dal svojim prijateljem — Ruska velika vojvodinja Marija, hčerka velikega kneza Paula, je do-| spela v New York s parnikom Vul-cania ter se namerava stalno naseliti tukaj. Zanikala je poročilo, da je podpisala kontaratk, da bo vodila modne oddelek pri neki new-. vorški tvrdki. Rekla je. da je prepričana, da nudijo Združene drža-! ve največ prilik za ženske in da je I dobila že dosti ponudb, da stopi tukaj v biznes. da pa se ni še defi-nitivno odločila. WELLTON, Arizona, 20. avgusta, j Več kot dvesto reševalcev je prodr- i lo v divjine arizonske puščave v bli-! žini tukajšnjega kraja. Njihov namen je poiskati aeroplan, v kate- j rem se je vozila Miss Marvel Crosson. ki se je udeležila ženskega zračnega derbyja in ki se je ponesrečila včeraj zvečer. Nekaj oseb je videlo aeroplan pasti v grmičevje. Miss Crosson jc bila edina, katero so pogrešili po letanju in vsled tega domnevajo, da se je ponesrečila. Reševalci so se morali plaziti po nogah in rokah po goščavi ter preiskali z električnimi svetilkami vsako ped zemlje, toda o letalki niso dobili nobenega sledu. Miss Crosson je bila izurjena le-talka ter je letala že izza leta 1923 v Alaski kot v Združenih državah. Njene tovarišice so izjavila, da je bil njen aeroplan še pred poletom nekoliko pokvarjen. 1000 TURISTOV MORA ČAKATI Škodo na parniku 'Paris' cenijo nad en milijon. — Ogenj je baje povzročil kratki stik. HAVRE, Francija, 20. avgusta. Več kot tisoč ameriških turistov, ki so nameravali odpotovati v New York s francoskim parnikom ' Paris". je bilo danes prisiljenih najeto prostore na drugih parnikih. Požar je izbruhnil na "Parisu" v neki kabini vslf»d kratkega stika ter poškodoval precej razkošnih kabin, glavni kadilni salon ter več drugih prostorov. Škodo cenijo na več kot en milijon dolarjev. Petsto vreč pošte, katere so spravili na krov. Je bilo rešenih. Sprva so uradniki družbe domnevali. da bo "Paris" lahko odplul kljub poškodbam, a kbalu nato so dognali, da jc škoda prevelika ter perskrbeli potnikom prostore na drugih parniklh. Nekateri ameriški turisti so sklenili uikati aa bo parnik zopet popravljen. kar se bo zgodilo do prihodnjega tedna. Nekaj jih je odpotovalo s parnikom "Olympic" in "Mauretania". GRŠKA LADJA POTOPLJENA V PARANA BUENOS AIRES, Argentina, 20 avgust?.. — Grški tovorni parnik Antonius Lemos, namenjen v Evropo iz Rosario s tovorom žita na krovu, je včeraj nasedel v Parana reki, ker se je spridil plovbeni apa- j rat. Parnik je bil vsled tega močno , poškodovan. VODJA RUSKEGA BALETA UMRL V Benetkah je umrl Serge j Diagileff, ki je u-s pesno gostoval tudi v Londonu ter v drugih velikih mestih. MANČUL, Mandžurija, 20. avgusta. — Kitajske čete so porazile velik oddelek sovjetskih zavojevalcev za vožnjo, ko se je pripetila R0JAK1, NAROČAJTE SE S A sreča. Voznike so videli boriti se v; ^^ NARQDA„ tfAJVEC DNEVNIB pri Dalainor v bližini Mančulija po tro ure trajajočem spopadu, ki se je končal opolnoči sredi velikega valovih, a vsi so že utonili, ko je prišla pomoč s pomo jo drugega BENETKE, Italija. 20. avgtista. Danes je'umrl tukaj mojster slavnega ruskega carskega baleta Serge) Diagileff. Pred kratkim je zbolel na neki želodčni bolezni in smrt ga jc dohitela včeraj, ko je preživljal tukaj svoje počitnice v družbi Sergija Lefarja, znanega plesalca. Kot ravnatelj ruskega carskega baleta je postal Diagileff splošno znan po vsej Evropi. Gostoval jc po vseh večjih evropskih mestih ter se je zadnjič mudil v Londonu. Proslavil se je 4e pred eno generacijo, ko Je gostoval s svojim ruskim baletom v New Yorku, Londonu in Parizu. \ Kot baletni mojster je razsipal ZLATI ROV PREKINIL OBRATOVANJE TORONTO. Canada. 20. avgusta. Malarttc Gold Mine Ltd. je naznanila, da bo prekinila nadaijno o-bratovanje. ker se ne izplača več obratovati rovov v tem kraju. GARVEY ZA POSEBNO ČRNSKO VERO KINGSTON, Jamaica, 20. avgusta. — Črnska konvencija Marcusa Garveya je razpravljala včeraj o predlogu, da se stvori posebno vero za vse črnce sveta. Po razpravi, tekom katere je trdil Garvey, da imajo črnci pravico verovati v črnega Izveličarja, je £11 imenovan komite), da študira o sredstvih, kako ustanoviti predlagano posebno vero za črnce. naliva. Komunlkej ugotavlja, da so "bila hitro poslana kitajska ojačenja iz i Hajilarja in da so se ojačenja hrabro borila. Streljanje v bližini Da-lainora je bilo čuti že od nedelje zjutraj. Prejšnja oficijelna poročila so javljala, da so Rusi zasedli neko važno strategično točko v bližini Dalai nora. a danes ni bilo v komunikeju ničesar, kar bi znatilo. da imajo sovjetske čete še vedno zasedeno mandžursko ozemlje. MUKDEN, Mandžurija, 20. avgusta. — Oficijeini komunikje, ki ga je izdala mukdenska vlada, je trdil, da so čete rdeče armade vdrle v Mandžurijo nasproti Vladivosto-ku, zasedle mesto Tun gn in g ter bombardirale neko vnfno postojanko. Poročilo je dostavilo, da so Rusi ogrožali Suifenho. Kitajska ojačenja so pohitela proti ogroženemu ozemlju, da ustavijo počasno napredovanje rdeče armade. Mukdenski uradniki pa so izjavili, da so bili zopet obnovljeni boji v bližini Mančulija. čolna. JI SLOVENSKI V AMERIKI AMERIŠKA BOJNA LADJA "OLYMPIA" denar ter kupoval dragocene obleke svojim prijateljicam. Sam r.i plesal in tudi godbe ni kemponi-ral. Imel pa je veliko nadarjenost za oboje. m YELLOW BIRD LETALCA V TURČIJI CARIGRAD. Turčia, 20. avgusta. Trije francoski transatlantiški letalci aeroplana "Yellow Bird" so dospeli semkaj iz Aten na potova- MRS. LINDBERGH SE UČI LETATI PO ZRAKU Mre. Charles A. Lindbergh, ki je dosti prepotovala z aeroplanom, se sedaj uči sama Irčati. Včeraj sta polkovnik Lindbergh in njegova žena vzela vežbalni aeroplan iz Valley Stream letalnega polja ter poletela v Hicksville. L I. kjer jo učii celo uro pristati in odleteli. Mrs. Lindbergh je sledila svojemu možu pri vseh operacijah v ravnanju z aeroplanom. Pouk se je za-vršil zgodaj popoldne. nju po evropskih glavnih mestih Turški uradniki so jim priredili navdušen sprejem. Letalci so Jean Assolant, Rene Lefevre in Armeno Lotti. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: mm ing -i- x CLARKI BODO OSŠL! ATLANTO James Rae Clarke, Philip E. Clarke in John Bouker, trije izmed štirih članov falirane privatne banke. bodo v sredo premeščeni v Atlanto. Sedaj se še nahajajo v zvezni detencijski hiši v New Tor-* ku. V bitki pri Manili se je bila zelo pr osla vila, kajti bila je zastavna ladja admirala Deweya. Ker pa kongres noče dovoliti denarja za njeno vzdrževanje, jo bodo vrgli med staro želez je. v Jugoslavijo Dis. 600 1,000 " 1600 6,000 $ 9 .SO I 18.40 $ 46.75 $ 90.60 10,000 ........ $180.00 v Italijo Idr 100 ......................9 1.76 " 900 ......................$11.80 M 800 ......................$16.80 M 600 ......................$87.40 M 1000 ..................$64.36 Stranke, ki nam naročajo ieplačUa v ameriških dolarjih, opozarjamo. da smo vsled sporazuma s nahm tveaam 9 »tarem kraju v stanu enizati pristojbino ta taka isploS&d od 3% na 1 %. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 2« izplačilo večjih sneakov kot goraj naveden«, bodic! ▼ dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo fte boljše pogoj«. Pri ▼•likih neka šilih priporočamo, da se poprej s nam sporassawte glade naksgils. izplačila po poŠti so redno izvr§sna v ovin oo t*sh tsoniB NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER £4 PRISTOJBINO 75e. 3AKSER STATE BANK HI OOBTLANDT 8TBKBT, N1W XOXK, It 3L Telephone: BareUf 0300 -O L A S NARODA- NEW YORK, WEDNESDAY, AUG UST 21, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY in tT. S. A. "GIjms Naroda" »irr^fwaBMititMiw mifflUuiui Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.j "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko j Za New York za celo leto ______$7-00 in Kanado ................................$8.00 Za pol leta ................................$3.50 Za poJ leta .......................-...........$3.00 j Za inozemstvo sa celo leto_____-47.00 Za četrt leta ..............................$ii>o' Za pol leta ...................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaici dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, oa hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 .»a imorjuaagagiga POLOŽAJ V MANDŽURIJI Novice iz Slovenije. Kitajska uacijoiiali&tK-iia vlada uznača položaj na ljuindžurski meji za skrajno resen. Tam si stoje nasproti Kitajci in Rusi, ki so do zob ohroženi. doeim se je zdelo nacionalistični viadi včeraj potrebno poslati v oni sektor nadaljiiili stotisoe mož v 4-ril~u pa je menda nagajala opeka in tako ni megel izdolbsti močne stene, da bi prišel v Kajserjevo trgovino Bržkone tudi ni imel na razpolago primernega orodja in jc zaradi tega odnehal. Ker storilec stene ni mogel popolnoma prebiti je odprl okno pri dnevni blagajni Kiifc Matice In posegel v blagajno Pitna voda v Turju. Higijenski zavod je poslal zdravnika dr. Petriča, da si ogleda v vasi Tur je nad Dolom pri Hrastniku stare vodnjake, ki niso prav nič higijenični. Doktor je ugotovil, da rabi vas vodovod ali pa saj velik higijenični vodnjak. Ker bi bili stroški za vodovod zaenkrat previsoki. bodo zgradili samo velik, bc-' toniran vodnjak. Vaščani so že obljubili, da bodo delali pri gradbi vodnjaka kuluk. Higijenski zavod bo preskrbel načrt in dal na razpolago strokovnjaka, ki bo nadziral gradbo. Zdravstveno okrožje bo pa nakazalo 10,000 Din £a nabavo materijala. Tako se briga zdravstvena oblast za gorsko vasico Turje. Radovedni smo, kdaj bo že enkrat prišel na vrsto veliki industrijski kraj Hrastnik, ki živo potrebuje vodovod, kakršnega imajo Trbovlje, Zagorje in celo Dol. Strašna slika po petkovem neurju. Dne 2. avgusta jc nad Celjem in njegovo bližnjo okolico divjala z debelo in gosto točo spremljana nevihta. ki je povzročila silno škodo. Tako je na pr. razbila toča v celjski javni bolnici celo vrsto o-kenskih šnjp in uničila vse krasne nasade na bolniškem vrtu. Tudi sadno drevje je popolnoma okleščeno. Strašni ledeni val toče je segel od Knstininega dvora ob Lju-ljanski cesti preko mesta Celja z okolico. Gaberja. Hudinje. in Šmar-jete do Miklavževega hriba. Za Starim gradom se je nevihta obrnila proti Laškemu, toda toča je postajala vedno bolj redka. Najhujše se je izsulo iz črnih oblakov nad Celjem. Vse listje na drevju je po parkrat preluknjano od ledenih krogel. Na posameznih vrtovih je ležala toča še ves naslednji dan. Tragična smrt soproge celjskega zdravnika dr. Jesenka v Mariboru. Olgo Jesenko, soprogo nekdanjega celjskega primarija dr. Gregorja Jesenka, je na mariborskem glavnem kolodvoru povozila lokomotiva budimpeštanskega brzovla-ka in jo popolnoma razmesarila. Nesrečnica se je nameravala odpeljati v Gradec na obisk k svoji sestri. Njeno truplo so prepeljali iz Maribora v Celje. Lov na tihotapce! Da se tihotapstvo kljub vestnemu vršenju obmejne* službe finančnih organov in kljub neprehodnemu terenu pogorja Košute še ni ugnalo, pričata naslednja dva primera odkritja tihotapske tolpe po finančnih crganih postojanke Sv. Katarina nad Tržičem. Ponoči sta finančna organa Martin Cerar in Leopold Kctar pri Ča-dolah nad Tržičem ustavila štiri, iz gozda prihajajoče može. ko sta videla, da sta dva cd njih popr?j v gozdu vrgla proč polne nahrbtnike ter hotela zbežatl. Druga dva sta na poziv obstala ter se tudi legitimirala. Eden je imel v nahrbtniku 12 kg saharina, drugi je bil si- Zagonetna smrt IS-letnega fanta. 2. avgusta dopoldne se je raznesla po okolici Mozlja vest, da sp v bližini kočevske vasi Bockcstein. ki je približno devet kilometrov oddaljena od Mozlja proti Spodnjemu lovu, našli pod nekim drevesom že razpadajoče moško truplo. Iz Mozija, kjer se nahaja orožni-ška postaja, je odšla takoj patrulja v Bockstein, da se prepriča o istinitosti vesti. Nekako tri metre od poti je zagledala tik pod meter in pol visoko bukvo, ležati na hrbtu z dvignjenimi rokami truplo, ki pa j; že razpadalo. 'Usta in ušesa in tudi cči so biie že ena sama gnojna smrdeča rana. Iz trupla je bilo spoznati, da je moški in siccr še mlad. Pod glavo je imed podslonjen velik kamen, ki je bil okrvavljen. Noge je imel fant pod vite pod seboj da je ležal na hrbtu. Rok* pa je imel dvignjene v zrak. Orožniki so si zapisali dejanski stan, nato pa začeli z izpraševanjem vaščanov, ki so se zbrali ob strašni najdbi. Med vaščani je bil tudi 13-letni pastir, ki je prvi odkril mrli: a. Ko je šel zjutraj na pašo po poti. je zagledal nenaden?-" pod to bukvo nekaj črnega. Ker se mu je zdelo čudno, da leži nekaj pod drevesom, je stekel pogledat. Tik ob drevesu je s strahom zapazil, da je to — človek Pustil je živino' in šel v vas po vaščane in jih vodil na lice mesta. Ko so stali ob mrliču in ga motrili, je fantek hipoma spoznal. da je to Albert Stalcer, ki je služil v Bocksteinu za malega hlapca in pastirja. Doma je iz iz Oneka pri Kočevju. Pred osmimi dnevi je Stalcer nenadoma izginil iz hiše svojega gospodarja in od takrat ga ni nihče več videl. Gospodar je sicer javil to takoj orožnikom v Mozelj in tudi Stalcerjevim staršem. — materi in očimu. Ti so potem fanta iskali. vendar popolnoma brez uspeha. 2. avgusta zjutraj je po naključju zagledal Si3lcerja njegov tovariš 13-letni pastirček Stalcer pa je bil ta čas že mrtev in že je razpadal, i Ljudje so takoj mislili, da gre za SPOR 0 L0UVAINSK1 KNJIŽNICI Peter Zgaga 1 A JJ Zagovor. Med vojno so razstrelili Nemci starinsko poslopje univerzitetne - knjižnice v Louvainu. Mednarod: i Bivša pomožna državna pravdni-dobrotniki so zbrali po vseh delih ca Mrs. Mabel Willebrandt je nasveta starinske rokopise in knjige, čela pisati svoje spomine, da nadomestijo uničene zaklade,' Ko jc imeia kanclijo v Washing-Američani so poslali arhitekta tonu. so ji daii tudi en foremen: Warrena, da obnovi stavbo. Zdaj ie prchibicijske postave v rejo končal svoje delo in se zapletel v Nekaj časa so jo prijazno gleda-pravdo z univerzitetnim rektorjem 1». potem postrani, slednjič so ji pa kar je neugodno vplivalo na napovedano slavnost. Arhitekt je nam reč pročelje okrasil z velikimi mra-mornimi črkami. Ta napis v latinščini se je glasil: "Razdejano po nemški besnostl. zdaj obnovljeno po ameriški radodarnosti".Rektor namignili, naj gre. Vsepovsod je tako. In je šla in je začel pisati svoje .spomine. Tako je naprimer te dni izjavila da je slišala v senatu senatorja zagovarjati neko suhaško odredbo Poslušala ga je. obenem pa tudi je napis odstranil in ga nadomestil gledala z ograjo, kar naspromje enotno-j Pravi, da .se ga jc bil deda tako sti stavbenega sloga. Warren je za- J nalizal. da jc komaj na nogah stal h te val 100.000 frankov odškodni- , Z obema rokama se jc moral dr-ne za "razburjenje in umetnostno žati, da se ni zamotovoiil pod mi:o. škodo." Zadeva je romala na sod-i To matram jaz za veliko obre-nijo. Arhitekt je predložil stotior j kovanje. Nekatere ženske imajo ja-pisem s strani ameriških dobrotni- , ko dolge jeziko. kov. ki vsi zahtevajo svoj denar! Oprosti mi. draga čuateljira. sij nazaj, če ne bo napis obnovljen. \ ti nimaš, tvoja sovražnica ga gospod rektor je odvrnil, da so za- hna po gotovo. htevali odstr: litcv napisa dobrotniki iz držav, ki se niso udeležite vojne. Izjavili so tudi. da bodo zahtevali povračilo svojega denar'a če pebašejo vso čast sami Američani. Seveda imajo Američani več denarja kakor Španci in Skandi-navci. a vendar ne gre da bi vzeli akciji nje mednarodni značaj. Sod-nija ni vedeia. kaj bi počela m je nasprotnikom ponudila poravnavo Vsekakor bodo dobili eni ali drugi darovalci vsaj del svojega denarja nazaj. Dolgi jeziki so napravili že dosti škode na svetu. Iz doticnega poročila, je iastic razvidno, kot da hoče gospa Wille-brandtova nekaj namiga vati. da je dotični gospod senator mogoč? malo čez mero pil. kar pa tudt ni za ker u ■ bi jo gobi Imcno- SRAMEZJIVA OPICA umor. Nekateri pa so bili mnenja. a ne je tudi tu ogoljufal. V blagajni j ccr brcz tihotapske rebe. a jo je najbrže že med potom skril. V od- ••i našel denarja in jc moral oditi praznih rok. Neznani uzmovič se je skril po končani večerni pred- »lezni« Kitajci nočejo o tem ničesar slišati. Medtem si pa prizadevajo diplomati obeh dežela prikazati svojega nasprotnika v eimslabši luči. Rusija pravi, da je izgubila kontrolo nad kitajsko vzhodno železnico, kar pomenja kršenje rusko'kitajske pogodbe, sklenjene leta 1924. Zaenkrat zahteva, naj Kitajska nastavi vse odpuščeno rusko uradništvo na železnici. Kitajci se izgovarjajo, da so se i>olastili železnice iz potrebe, toda ta izgovori ne drži. Nadalje obtožuje Nanking Kusijo invazije, sklicuje se na Kelloggovo pogodbo in zahteva posredovanje. To jfc sicer velika gesta, ki pa ne bo imela velikega uspeha. Ako se natančno premisli, sta obe državi krivi. Kitajska zato, ker je zaplenila železnico, Rusija pa zato, ker vprizarja vpade. Vsekakor se pa beloruskim gardistom, ki se končen" trirajo ob Amur in Sungari, ne bodo vresničili želje, da bi bila sedanja ruska vlada nadomeščena s kako drugo, najmanj pa s caristično. _ _____ . _ -GLAS NARODA" v Ameriki! List slovenskega naroda Naročajte ga! nepričakovano stopil v poslopje in ga pri delu motil, je odprl ponoči vrženih nahrbtnikih je bilo toliko saharina, da ie ves plen tega lova znašal 36 kg. kar vsebuje slad-kobe za okrog 15.000 kg navadnega sladkorja. Član finančne kontrole Martin Cerar je naletel v družbi svojega tovariša Jožeta Tušeka na samotni planini Fenča s karabinkami in dve okni. da si tako osigura izhod i P^tolami oboroženo družbo treh Hišnik Anton Japelj je o posku- ! fantov- že dolS° zasledovanih tiho-šenem vlomu poročal policiji. Zju-I ******* Tokrat tihotapci niso ime-traj je prišel na mesto detektiv s jvtihotaplj enega blaga, ker so bi- policijskim psom. vendar pa ni mo- ! h najbrz na Preko me^e" gel najti sledi, ker je bilo tamkaj | 12 teh dveh Primerov se vidi. da že vse prehojeno in ker je šla mi-1 tihotaPci Poslužujejo rajtežjih v tem času že večja'in najskrivnejših poti in da so tudi oboroženi. Zasačeni tihotapci se navadno poslužujejo napačnih imen. ' da gre za nesrečo ali pa samomor. Kajti Stalcer je malo prej, preden je izginil, rekel baš temu fantiču, da ga sedaj ne bo nikoli več videl. Kaj naj bi pomenile te besede, nihče ne ve. Po dvignjenih rokah m po legi trupla bi bilo sklepati, da se je Stai-cer v zadnjih zdihljajih še hotel ! braniti ali pa klicati na pomoč. Čudno pri vsem tem je še dejstvo, da je fant izginil že pred tednom dni, da ga ves ta čas ni našel nihče, dasi je kraj oddaljen komaj 30 metrov od vasi in komaj tri me-j tre cd pota, da bi bilo torej lahko vidno vsakomur, ki bi šel mimo po peti. Lahko bi bilo mogoče, da jc ' bilo truplo tja prineseno. Albert Stalcer jc bil star 16 let. i i Riziko dela. Pri tvrdki Buehl nameščeni delavec Fran Gern je pri livanju medenine dobil poškodbe na očeh in večje opekline. Rešilni avto je po-nesrečentga livarja odpremil v bolnico. Smrtna kosa. V Rušah je preminul Ivan Pin-terič. Dosegel je visoko starost 76 let. Pokopan je na pokopališče v Rušah. — V Janževem vrhu je preminula v 65. letu starosti Antonija Gru-belnik, posestnica in gostilnlčarka v Lehnu in v Janževem vrhu. mo poslopja množica ljudi. Trgovec Fran Kaj-ser je javil polieiji, da je že nekaj dni sem opažal postajati, zlasti v vrternih urah pred svojo trgovino par sumljivih tipov, vendar prej na to ni polagal važnosti, menep, :i» hitro <>l;ijf;L Klavub'.rt ž> lo l. nt nerrd. 7~t-P«-k>t. vri»*i j«- It-ilvi«- in niehurj;s. t»-r •■ n ■. -tn»tt znr. ki izvirajo \>!«- na. frlriVnlinlti. in.ill v /.•-)•»)< t! m..j.- j«- iin- I ' t*.« izrinit fctavuhol kakor tudi *«-1«-he. da bi p« in- rali jmskusiti vsi, ki niso dobrepa zdravja, ."o izmučrni in nervozni. NtHra-Tnn*- <1">1): v vseh prodajalnah zdravil, ako n«-. vam v:iš trjjovec z zdravili naroči od anlapaU-lj-i z zdravili. i.Adv > ADVERTISE in ' GLAS NARODA" Glavna privlačna sila. ki nam dovaja dnevno vlogge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po 41% mesečno obrestovan je. resniesi mogoče Dotični gosp d i.uic tovu za jezik zgrabil, ec vala njegovo ime. Tako se pa ie oglasiti ne mo j Ali se hoče kdo drugi name ; njega ? I Ali naj ie jih oglasi 1 deset, štirideset ali še j Kajti približno takt vedno in dosledno zago ko suhaško odredfc In kdo bo kaj i.iubej so se v prevelikem i.avduienju malo majali semintja V Škofji leki smo imeli hlai*:a. Toneta, ki je vsakj p^ianr priči utajil. Če so ležečega j*ud mizo šali: — Kai t-i je. Tone? časi odvrnil, da ;e lačen. In pri tej trditvi te stanom . vselej vztrajal do konca Kdo mu je mogel kaj Kdo mu je videl v notranjost Kdo je vedri, kakšen učinek bi imela v takem trenutku -rr.ojka na njegov sistem? Vsi obrekovalci naj si enkrat za vselej zapomnijo, da je Amerika suha že dobrih devet let. To se pravi, vodo že še dobU in mlek \ kako sodo ali kak gir.gera'-čck. vse, kar je huiše in močnejše, jc pa Antisalonska Liga temeljito odpravila. Kdor trdi nasprotno, je vprvič lažnjivec, vdrugič pa postavlja.svoj patriotizem na kocko. Niti kapljice opojne pijače še ni bilo napravljene, popite in prodane izza mc:>€ca januarja leta 1920. Tako jc zapisano v knjigah in debelih protokolih, tako je zapeča-s.'iiuj '}'■ ■ tcno s sedmerimi pečati. Vsi božji sadeži se uporabljajo izključno le za tisto, za kar sta jih Bog in narava namenila, namreč za jelly in za kek. Edinole iz jabolk prešajo farmer j i jaboičnik. Toda pri tem skrbno pazijo, da se jim ne priklati v sod kak procent. V tem slučaju je namreč vsak farmer tako patriotičen. da bo pri priij iziil vso vsebino v jarek in še z vodo poplaknil za njo. Tistih par tonic grozdja, kar ga še pridelajo v Callforniji. ni imena vredno. S tistim se še newyorski vrabci ne nasitijo. Sploh so pa začeli Californijčani vedno bolj opuščati vinograde, da uničijo s tem zadnjo priliko za po-željenje v kakem pregrešniku. Kmalu bo vsa Californija zasajena z bobom in fižolom. Narod je začel vedno bolj uvide-vati. da je voda najboljša pijača. Čista voda seveda. Ker je pa ponekod jako težko dobiti čisto stu-denčnico, je skoro vsaka hiša o-premljena z bakrenim kotlom za prekuhavanje in distiliranje. Če kdo slučajno kotla nima. mu ga pa sosed posodi. - In takd živimo krasno, mirno življenje ter hvalimo usodo, da nam je dala učakati take čase. Sakser State Bank New York, »J, Y. Srečni smo in zadovoljni, kajti niti sence hinavščice, niti dlake zavisti nI v našem srcu. Kdo bi nas ne zavidal? r •GLAS NARODA* NEW YORK. WEDNESDAY, AUGUST 21. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. VAZOV IVAN: Doktor Čirikov je ravno poobe-doval. Brezbrižno Je kadil smotko in pil benediktinca, ki mu ga je prinesla služkinja. Kar zasliši na ulici ropot kočije, ki je obtala pred njegovo hišo. Brž je vstal in pogledal skozi okno. Videl je, kako je nekdo naglo skočil iz kočije, odprl vrata v hišo. malo pozneje je slišal, da je nekdo potrkal na vrata i v "sobo jc vstopil mlad siromašen uradnik. "Česa želite?" jc vprašal zdravnik. Angleška notranja politika. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—J u gos lav Bureau PROBLEMI PRISELJENCA. ZAVESE ko hišo. v kateri je stanoval Šan- , je tudi moja obrt.... Jaz se preživ-c?ov j ljam s prakso in ne s sentimetal- Na železni postelji je nepremič- j nostjo: Kam pa pridem, če pustim no ležala mlada bolna, a še vedno danes tega, ker se hoče zdraviti lepa žena. Obraz se ji je nagubal sam, jutri drugega, ker hoče osta-cd bolečin, oči so ji bile globoko S ti zdrav tudi brez zdravil, tretji upadle in izražale brezupno žalost; dan tretjega, saj po operaciji mu je in strah. Skozi nje je gledala tr- j smrt itak gotova itd. Naši otroci bi peča duša, kot nevidni duh neusmi- j umrli od lakote.... Ali si prinesla Jjcnc suirti skozi stekleno oko. Svc- I račun od Popova?" tile so se ji od žalosti. ! "Da; petsto levov za zavese". "Pomagajte mi. gospod doktor!" "Ravno prav, vidiš na ta dolg je šepnila z modrimi ustnicami; sem mislil, ko sem jo zagledal. Mi- Wickham Steed, znani angleški bitki pri Cullodenu leta 1745 poto-1 pjublicist, je napisal za "Pragcr: čen zate. ker so MacDonaldi, kate- Presse" članek, v katerem na du-i rim so bili odrekli častno mesto na! Legaliziran je prihoda. Odgovor: _ Stroški vseučiliščne hovit način osvetljuje angleške vi-' desni strani bojne črte, odklonili. Vprašanje: - Prišel sem v Zdru- naebrazbe so odvisni od zavoda in dike na politiko sploh in na izidi da bi se udeležili boja. Sedaj se mo- žene države pred dne 3 jimjja 1921 tečaJa- ki * di^ait ubere Šolnine zadnjih volitev posebej. ' re klan Donaldov v svojem ponosu na nepostaven način. Izvolite po Steed piše: I tolažiti s tem, da je dal zaporedoma1 vedati m1' kaJ naj storim- da ure tiho. dn ji trepet ustnic ne bi pov-3poznal jc v njcu Sandova. u- uročil prevelikih bolečin, božnega uradnika v gradbenem' 'Žena jc v veliki nevarnosti", jc ministrstvu. j brezobzirno rekel možu zdravnik "Gospod zdravnik, moji ženi jc (in dodal: "Pa saj ni čuda. saj do-zelo slabo", je izpregovoril ves po- j sedaj ni imela nobene prave nege. ker ste klicali k nji same mazače". tan in preplašen Sandov. "A kaj ji je?" jc vprašal zdrav- j nik s prisiljenm, zdravniku primer- mu hoče izviti, nlm mirom in spustil oblak dima proti stropu. Sandov mu je pojasnil, da čuti bolna žena bolečine v lakotnici; zbolela je že prtd tremi meseci in da neprestano leži. Čirikov si jc resno pomladil barvano gosto brado in vprašal: "Pa ste poklicali kakega zdravnika?" "Da. bila sta pri njej O. in R." Čirikov se je namrdnil: "In sedaj hte se končno spomnili tudi mene!" Pogledal ga je strogo, rkcrc prezirno. kot bi mu s tem hotel reči: Tako. sedaj me i.Ve, kc je že skoro prepozno!" "Pomagajte ml. gospod Čirikov, Sandov je stegnil roke. kot-da se slil sem si: plačaj ga in sem se pogodil s Sandovim za operacijo za 1 500 levov. Dal mi je pismeno po-1 godbo. Umrla pa bo tako ali tako I gotovo". * Noč jc bila čudovita. ' Čirikov je imel zelo neprijetne i sanje. Sanjal je, da so mu zamor- ] Angleži so poseben narod. Nikoli ne ravnajo tako, kakor bi logično morali. Ekstremi kakršnekoli vrste so jim gnusoba in groza jih je pred-absolutnimi načeli in idejami. Njim samim se zdi nedoslednosti njihovega ravnanja popolno-naravne. S precejšnjo gotovostjo se more reči, da je g. Stanley Baldwin do večera 30. maja pričakoval, da morajo konservativci pri splošnih volitvah z veliko večino zmagati. Naslednji dan je bil temeljito tepen. Sir Austen Chamberlain in drugi člani kabineta — dejansko polovica kabineta — so nujno zahtevali od njega, naj tako dolgo ostane na svojem mestu, dokler se ne sestane novi parlament, da bi tako Lloyda Georgea. voditelja liberalne stranke, prisilili, da prevzame dva angleška ministrska predsedni-; ^ stvar? ~ D c Bridgeport | ka. če je prav eden izmed nju, g. Conn. Baldin, samo napol Škot in si vča- Odgovor: — Morate izpolniti v| sih dovoljuje, da naglaša, da ni dvopisu t duplikatu t tiskovino Form samo Anglež marveč Anglosaksonec Ho. 659 in jo poslati najbližjemu ali kakor pravijo z nekim zaničevat- j priseljeniškemu uradu. Prošnjo tre- ! njem Škoti — "Sassenach". j t>~ podpisati pred notarjem. Prilo- Nič manj zanimive nego ti staii žrti treba Money Order • poštni > za • tuition fees* so jako različne in stroški vzdrževanja dijaka so odvisni od splošnih krajevnih razmer. Imamo mnogo mestnih in državnih vseučilišč ali kolegijev, kjer so dijaki dotičnega mesta cziroma države oprošečni od šolnine oziroma kjer šolnina je malenkostna. Na drugi strani imamo vseučilišča z jako visokimi šolninami. V sploš- spomini niso tedence javnega mne-, $20 — plačljivih na Commissioner ; nem pa lahko se reče. da šolnine niso nikdar ovirale ambifjonlzne dijake v dosegi visoke naobrazbe. Mnogo jc štipendij 'scholarships* in večina visokih šol ima posojilni sklad za dijake vpotrebi. Mno-gj dijakov .si odponiagala s postranskim delom tekom prostega časa ali počitnic — "working their way through college", kot se temu. pravi. Ceni se. da minimalni strošek za Stanley Baldwin ne bo imel nobe-ipred notarjem, pošljite obe kopiji i diiakc v °boJ«polnih otnc kaplje. Potrla ga je ta misel in preslišal je zdravnika, ki ga je dvakrat vprašal po Isti stvari, a še ni dobil odgovora. Kmalu je obstala kočija pred niz- vrtu, katere so obsevali žarki luči, ki je gorela v obednlci. Doktor je z družino ravno povečerjal; naslonil se je na okno, prižgal smodko in raztresen opazoval zvezdnati nebesni svod. "Naročil si mi, naj te jutri kmalu zbudim, ali ne?" ga je vprašala žena. Bila je čmolasa, ijubeznjiva, lepih kretenj in oči polnih miline, ljubezni in blage krotkosti. Vzela je dete, ki ji je zaspalo na prsih in ga dala služabnici, da ga položi v posteljico. "Vsekakor ob šestih". "A zakaj tako kmalu?" "Operiral bom Šandovo ženo". — Razložil ji je njen položaj. "Pa upaš, da jo rešiš?" "Ne. ure so ji tc štete!" Žena ga je začudeno pogledada: "Pa zakaj jo boš potem operiral? Kako da se spuščaš v take stvari?" "Mož zahteva, da poskusim. Pa to Lep mlajši gospod, tajnik uglednega inozemskega poslaništva, je prejel podnevi na glavni kodanjski ulici v navzočnosti številnih prič donečo zaušnico. Prisolil mu jo je neki danski inženjer in sicer po naročilu večje skupine varanih mož. Sklenili so v skupini seji kaznovati diplomata, ki je odnašal preveč zmag pri njihovih ženah. Seveda so upali maščevalci, da se bo za-peljivec pritožil sodniji in naposled radi razburjenja v javnosti tudi zapustil dansko prestolico. A tepeni diplomat se je potuhnil. Policija je samo obvestila inženjer j a, da ne sme na ta način maščevati osebne krivice ... Pravijo, da bo inženjerja kmafti posnemal še drugi zakonec izmed zarotnikov. Žrebali so in bodo po vrsti tako dolgo udrihali po nevarnem gospodu tajniku, dokler ne bo za vselej zapustil dežele Danske. no je, da napravimo položaj za ti- Najznačilnejši moment je vseka-ste. ki so nas porazili, tako lahak splošna popularnost delavske vla-kakor le mogoče. Nemudoma po-' de.Ta vlada je skoraj ravnotakoj hočete oditi na obisk v stari kraj dam ostavko." popularna, kakor je bil pred pari Javno mnenje mu je ploskalo, j leti francoski boksar Carpentier, Izognil se je temu, da bi bil stvari ko je potolkel britanskega šampi- vzamete pravoveljaven prvi papir oziroma zaprosite za permit, ako Zakon o omamilih. gnal do skrajnosti. Delavska stranka je zavzela svoje mesto. Bilo bi jona Billyja Wellsa. Ni manjkalo inozemcev, ki so mislil, da bo Car- Vprašanje: — Neki tujerodee je bil tukaj kaznovan v dvoleten za- pričakovati, da so bo nasproti siru j pentier izžvižgan. Toda nasprotne por f3^ prodaje omamil narketi-Austenu Chamberlainu pokazala ' je Carpentier nenadoma videl, da občutljiva. Toda nasprotno, ko se je generalu Dawesu. novemu poslaniku Združenih držav na oficijel- je predmet obožavanja. Vzrok temu ni toliko v angleški dobrodušnosti kakor v njihovi domišljavosti. Če nem banketu izrekla dobrodošlica.' je Francozu uspelo, da je s svojimi je našel g. Arthurja Hendersona.! pestmi pobil Angleža, potem je mo-novega tajnika -a zunanje zadeve! ral biti ta Francoz nedvomno pr- kov». Prišel je leta 1919 v Združ°-n^ države in je tukaj potem vedi:o živel. Ali je podvržen deportaclji? K. C. A., Worcester, Mass. Odgovor: — Glasom zakona Narcotic Act od 1. 1922 je vsak inoze-rnec, ki je bil bodisikdaj po svojem na svoji desni in sira Austena vovrsten dečko, ki je zaslužil obču- Prihodu obsojen radi nezakonite Chamberlaina. bivšega tajnika za dovanje. Natančno tako je tudi tu: ( prodaje omamil na leto dni ali več DARW1N0VA HIŠA navzočnosti zunanje stvari, na svoji levi strani. G. Henderson je imel pozdravni nagovor in sir Austen Chamberlain se je s par dovtipnimi opazkami spomnil svojega izpremenjenega mesta, pri čemer je navedel Shake-spearejeve besede "Sweet are the uses of adversity". Parlament se je sestal dne 26. junija. Prvo njegovo delo je bilo, da izvoli govornika za spodnjo zbornico. Nekateri člani Delavske stranke so bili mnenja, da bi morala Delavska stranka kot najmoč-skupina v parlamentu določiti govornika, G. Ramsay u MacDonaidu pa se je zdelo prav, da bi bil Cap-i tain Fitzroy, konservativec, ki se j jc bil kot govornik že izkazal, zopet izvoljen. Njegovo izvolitev je Če je mogla Labour Party, ki je šla j »P°ra' P°dvržen deportaciji nadezno se ne strinja z določbo pri-od leta 1917. komaj s četrtino denarnih sredstev j s katerimi so razpolagali njeni na- sejemskega zakona sprotniki, v volivni boj, potolči kon-! kl doloca Pleten rok za deporra- servativno stranko, potem je mora-1 cl>° vsled obsodbt v zaP°r- Toda s°-la biti pač vrla in svoje zmage Vre- ;^^ so javila, da je Narcotic Act dna. Zato ne gre. da bi jo nadlego-; doiocl1 deP°rta£11j0 vseh obsojen- skupaj 23 delavskih bank s skup-vali in mučili z nizkotnimi triki, j cev brez ozira na dobo bivania v nimi aktivi čez 144 milijonov do-Treba ji je dati priliko, da pokaže,! Zdruzenlh držaavh. Narcotic Act pa ; ]arjev. Dve delavski banki sta v New ameriške vseučilišče zaprlo duri revnim dijakom, n: temu tako. Res je sicer, da Harvard in Yale nista b.la nikdar zavoda za revne dijake. Kar oe dejanski zgodilo, je to, da sta Harvard in Yale omejila število prvoletnikov i freshmen > na 1000 ozi.oma C50. Princenton je o-mejil število vpisnih dijakov na 2200. Smith na 2000. Vassar na 1U00 itd Tudi nekatera d-uja vse-ucilis'a omejujejo število dijakov na toliko, kolikor mislijo, da jih morejo uspešno podučevati. Delavske banke. Vprašanje: — Ali bi mi lahko rekli. koliko delavskih bank je v Zdr. državah in kje se nahajajo? — S. I . Chicago. 111. Odgovor: — Vstop organiziranega delavstva v bankarstvo Je stvar zadnjih let. Prva delavska banka v Ameriki je bila organizirana v 1. 1919 s strani organizacije mašinl-stov "International Association of j Machinists >. Sedaj imamo vsega kaj zna in majhne napake ji je ■ se ne tiče obsodb pred vzakonje- treba spregledati. Če bi pa delala velike napake, bi bil še vedno čas, da se sežene iz službe. Neglede na dejstvo, da je Labour ( Party najmočnejša stranka spodnje zbornice, bodo Ramsay Mac-Donald in njegovi tovariši v polo- njem <26 maja 19221. Stroški rseučiliške naobrazbe. Vprašanje: — Nameravam poslati dva svoja otroka na vseučilišče f college). Bi mogli meni pove- Yorku, dve v Clevclandu, dve v Spokane, Wash, in po ena v sledečih mestih: Boston, Chicago. Cincinnati, Gary, da_n je rcs da viso_ I lra"CC5Cl' Seattlc^ fLolu^' San ____________ _ ____ ______ ci niti liberalci ne bodo poizkusili, ke šoje dostikrat odvračajo dijake.1 'Mont.). Toledo. (O.) in mednarodnih! priporočil parlamentu član Delav-! da bi ^J1"1 postopali, kakor ne bi ^ so drugače kvalificirani za vpis. znanstvenikov in kraljevih zastopnij sxe stranke, ki je slavil nepristra- j bil° fair' Kajti druKače bl delavska Reklo se mi je, da so taka vseuči- kov je bil v Londonu otvorjen "na- | nost Captaina Fitzroya in samega' vlada ra2)™5^ parlament in vo- (lišča, kot Harvard in Yale, celo | v New Yorku s skupnimi aktivi čez c*onalni spomenik Chariesu Dar- sebe opravičil, češ, da ni v stanu,' livci'ki bi. čutili* da se Iabouristoni, zaprla svoja vrata otrokom rev- 21 milijonov in Engineers Natio- Wasliington. D. C. Federation Bank and Trust Co. I Pošljite nam i i in mi vam bomo pošiljali HH 2 meseca jj "Glas Naroda" 18 J| in prepričani smo, da boste petem stalni naročnik, •i- o* .. winu". V to svrho je bila kupljena in skrbno restavrirana mala hiša, kjer Je živel oče sodobne zoologije. Darwinova stara stara pisalna miza je obilno polita s črnilom. V malih predalčkih se nahaja zbirka čudnih stvari, kakor jih imajo so-larčki: odtržki vrvice, peresa, slike, kamenčki, kratkomalo — smeti ali igrače. Kaj je s tem počenjal Darin? Na mizi leži njegova priljubljena velika pestra svilena žepna ruta. Zapustil jo je nekoč stari kuharici. Njeni vnuki so jo podarili muzeju. Pred hišo se vleče kako miljo dolga peščena stezica, po kateri se je 40 let sprehajal Darwin. Zdaj je ograjena, da je ne uporabljajo navadni smrtniki. Še vedno leži na svojem prostoru velik ploski kamen. Darwin je na nJem se* del dolge ure, ko je opazoyaI~gli> ste deževnice. S čolnom do Črnega morja. Štirje mladi športniki — Herbert Čerič, Albert Visintin, Herbert Jurič in Norbert Strahalm so se odpeljali iz Studencev v velikem čolnu proti Beogradu, odkoder nameravajo dalje (K) Donavi do Črnega morja. Čoln in vesla so sami izdelali v Vuzenici. kjer so bili zaposleni 14 dni pri splavarjih in si prislužili denar za potovanje. Upaj p, da bodo absolvirall dolge pot v enem mesecu. V Konstanci ob Črnem morju se nameravajo izkrcati in se p6tem z železnico vrniti v Maribor. da bi navedel tradicionalni latin-: niso nudili fair bi 1° naJbr"inih staršev ski citat. Ramsay MacDonald, | 'e. z absolutno večino znova posta- ( Conn. vili na krmilo. Za neko dobo bo I. S.. New Haven, nal Bank v Cleveland. O.. ..ta naj-' vc-ji izmed teh bank. delavska vlada na vsak način britanska narodna vlada. Inozemski državniki, ki bodo imeli z njo o-praviti, bodo storili prav, če s to okolnostjo računajo, pa naj se jim MLAD HRIBOLAZEC Baldwin in Lloyd George so govorniku čestitali in ceremonija se je zaključila iz živahnimi alkamaci-jami- Med vOlivno kampanjo sta si bije delila Ramsay MacDonald in, Baldwin trde udarce. Ko sta se sre- angleški narod zdi še tako čuden čala v spodnji zbornici na drugih mestih, nego sta bila sedela na njih od leta 1924, sta si stisnila roke kakor stara prijatelja. V kratkem bosta skupaj pozdravila svobodo mesta Inverness na severnem Škotskem. Ramsay MacDonald je škotski gorenjec, ki pripada, kakor priča njegovo ime, plemenu Donaldov. Baldwin pa je vnuk slavnega škotskega pridigarja, ki se je tudi pisal MacDonald. Potemtakem pripada po materi tudi Baldwin klanu Donaldu. in da bo Donaldova simfonija popolna, se bo udeležil in-verniskih slovesnosti tudi sir Mur- Desetletni mali Švicar Regis De maiselle se je povspel te dni na vrh Cime de 1'Ouest, to je na 3350 m visoko planino v skupini Dent du Midi v Švici. Ž njim je bil nje-' gov ded in vodnik iz Champeryja. To je prvi primer, da je izvršil tako turo tako mladi človek. Gorska tura na Cime de TOuest je zelo opasna in treba jc velike previd-j ------------------------- nost i in tudi vztrajnosti. Stari oče doch MacDonald , liberalni posla-j bo sedaj nehal hoditi na planine, nec za grofijo Iverness. | ko se je prepričal, kako globoko je „ . _ _ t ukoreninjena ljubezen do visokih Po svojem predan ju pleme Donaldov ni le odlična, marveč tudi jako ohola rasa. Škotski zgodovinarji poročajo, da je bil Charles' ADVERTISE Stuart, mladi pretendfent na pre-' ^ ^ stol, po angleških bojnih silah v-in "GLAS NARODA" { gora v njegovih potomcih. A S T A V E Biffumo 93% c§n$jš kot drugod. •VtbKNI AMBRltKB, IWOVKN9KI •N HRVAftKS Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. ISth Street New York, N. Y. Tdephsce: CHELSEA 3S7S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN "GLAS NARODA" NEW YjQRK, WEDNESDAY, AUGUST 21, 19*9 The LARGEST SLOVENE DAILY t* V. 8. A. M # lada ljubez en. Za Olas Naroda priredil G. P. • (Nadaljevanje.) — Ah! — Je vzkliknil ter sl pritisnil roko na srce, kot da Je občutil tam smrtno bolečino, milostni sunek, ki naj bi ga treščil ob tla. Obrnil je kraju hrbet, odšel navzdol ter i2ginil za skalami. Ime! je le eno misel, da beži ter pusti zaročni par sam na vrhu Oargosa. Njegovi nogi pa sta mu pretili odpovedati službo. Njegovo dihanje je prihajalo sunkoma iz grla, kot umirajočemu in ponovno se je moral opreti na bližnjo skalo, da ne izgubi ravnovesja. Za seboj je slišal korake. Brez dvoma so prihajali od zaljubljenega parčka, ki ga je skušal dohiteti. On pa se ni niti obrnil ter nadaljeval pot sam med golimi, skalnatimi vršički. Sedaj se Je sestal zopet z abejem. a šel mimo njega, ne da bi izpre-govoril besedice. Bal se Je postati slab ter se zgruditi na tla, še predno bi dosegel svoj cilj. Radi tega je hitel po strmi stezi navzdol, mašinsko in neob-cutno, kot kak valeči se kamen. Nobenega smisla in moči ni imel več. Čutil je, da se ga oprijema nenavadna omotica ter je obstal in posegel med svoje lase. — Če bi le mogel priti do dupline! — si je mislil v svojem srčnem strahu. Ni hotel, da bi Jakobina videla njegovo bolest, ni hotel, da bi se onesvestil pred njo. Zbral je skupaj svoje zadnje sile ter odšel pospešenih korakov. — Hej, fant, kaj pa ti je? — je vprašal abej. — Mi te komaj dohajamo! Ljubimca sta prihitela v diru in v manj kot eni uri je bilo že videti duplino. Silver je olajšano vzdihnil. Sedaj je bila rešena vsaj navideznost! Tedaj pa je stopila k njemu Jakobina ter mu rekla: — Ali imate mogoče pri sebi ključ vaše dupline? Jaz bi jo rada, z vašim dovoljenjem, pokazala gospodu Roumigasu.... Res. čudna je, a vi boste sami videli! — je dostavila obrnjena proti Gastonu. — Tako lepi prostorčki so notri! Silver je obstal. Mislil je, da razume namen Jakobine. Očividno I je želela biti nekoliko sama s svojim ljubčkom ter zahtevala v ta na-j men ključ. Zopet Je zaprl vodnik oči. Par sekund se je pomišljal, nakar se je udal mirno v svojo usodo. Poiskal je ključ v žepu, a ga ni mogel takoj prijeti s svojimi drhtečimi prsti. Kone-no ga je privlekel ven ter ga dal Jakcbini. — Hvala! Takoj ga zopet prineseva! — je rekla mlada deklica ter potegnila svojega ljubčka proti vhodu v duplino. Od tega trenutka naprej -ni vedel Silver več, kaj počenja. Šel je z abejem proti vasi V kameniti soteski je pričel omahovati in na neenakih granitnih stopnjicah mu je postalo temno pred očmi in ko je slišal zapreti vrata dupline, je padel mirno na tla, brez vsakega krika. Njegovo nezavestno telo se je zavalilo par metrov na stran ter obležalo naravnost pred nogama abeja Bordesa. — O, moj ljubi Bog! Na pomoč. Vodnik se je vzel življenje! — jc vzkliknil duhovnik prestrašen. Jakobina je slišala ta klic na pomoč ter je takoj prihitela, — Silver! — je vzkliknila naglas — Kaj ste storili? Pokleknila je poleg nezavestnega telesa vodnika ter položila roko na srce nekdanjega ljubčeka. — Hvala Bogu, še živi! — je vzkliknila. — Ne izgleda, kot da bi se ranil. Kam pa je padel? Spraviti ga moramo proč, stric. Prosim te, pomagaj mi hitro! Prijela Je Silverja pod pazduho, da ga odnese v župnišče. Haen-krat pa, ko je videla, da je odprl oči, te žalostne, motno svetle oči, je pričela Jokati, naslonila glavo na prsi malega hribovca ter pričela je-cati: — Oprosti, Silver, oprosti mi! Nato Je pritisnila, ne da bi se zmenila za abeja ali mladega Rou-migaaa, svoji ustnici na oči nekdanjega ljubimca. — Jakobina! — je mrmral mladi Roumigas, — meni se zdi, da je vaše vedenje.... Ona pa ni čula, temveč ponavljala vedno, obrnjena proti nezavestno ležečemu: — Oprosti! Le tebe ljubim vedno! Ali čuješ? Vse, kar sem danes storila, sem napravila le da vidim, če me ti še ljubiš. Abej je stal brez besede od presenečenja, dočim je postajal gospod Gaston zelen in rmen od samega srda. — Ne.1 to je preveč. — je mrmral. — Ne vodi se ljudi zastonj za nos na tak način! Obrnjen proti mladi deklici je dostavil: — Ta igra je trajala že predolgo, gospodična moja! Prosim vas, v trm trenutku se odločite za tega vodnika ali pa mene! Eden naju je tukaj preveč. — V resnici, gospod, vi se lako umaknete! — je odvrnila deklica hladno. Abej Je skotil nazaj, ko je slišal te besede ter vzkliknil: — Kako, Jakobina? O. moj Bog! In vi, gospod Gaston? To sploh ni mogoče! Debelo je gledal ljubimca ter ni vedel, kam naj se obrne. —Jakobina pa je. ne da bi izgubljala kaj časa. priklicala vrtnarja Tutona in z njegovo pomočjo so spravili nezavestnega v farovž. —Oj, sveti angel ji. kaj se je zgodio? — je vzkliknila Pupota, ko je odprla hišna vrata. — Gotavo se je izpodrsnil na gori! Ali nisem rekla takoj, da bi bilo dosti boljše, če bi ko j tukaj poslušali godbo? In vi, iospod župnik, vi se niste ponesrečili. Popolnoma bledi ste! Takoj vam bom skuhala čaj iz komilc. Medtem pa sta Tuton in Jakobina prinesla Silverja v vežo. — Kam ga položiva, gospodična? — V kako sobo, neglede na to. katero. — V prvem nadstropju torej? — Ne, to bi bilo neudobno. Položiva ga semkaj. Vsled tega so položili Silverja na Jakoblnino posteljo. — Hvala Tuton. — Je rekla mlada deklica. — Sedaj pa zajahaj takoj Kadeta ter odjahal k mojemu stricu, doktorju Henri Bordtsu v Aigues vires ter ga prosi, naj pride čimprejč mogoče v Gargos. Reci mu le, da ga pričakujem danes zvečer. — Dobro, gospodična. — je rekel Tuton ter odšel. Silver Je ležal tam še vedno z aaprtimi očmi in njegovo dihanje jc bilo komaj slišno. Jakobina mu je položila drugo blazino pod glavo ter zahtevala od Pupote aromatične sdll. Tedaj pa Je vstopil abej. s kadečo se ta so v roki. — Kaj. — je vzliknil. — v tvoji sobi? — Ni kazalo drugače, ker je edina, ki leži v pritličju! — No, in moja? — V njo si gd nisem upala položiti, stric. To bi tc najbrž zelo motilo. — O, upam, da ne bo fant za vedno obležal tukaj! _ MoJ Bog, — hotela bi, da bi ostal! Medtem pa leži še vedno nezavesten. AJ»e| Jo izpraznil čašo ter vzkliknil, ko jo Je postavil na mizo: -- Bog. kakšna storiJa! Sedaj sem zopet v čedni zagati! Go-: pod Gaston se Je zopet poslovil strašno jezen. Kaj si bo mislil o na ju? In njegov ote? In ljudje v vasi? O Bog, razsvetli me! Nato « Je spustil v naslonjač o ter skušal črpati utehe iz svoje tobačnlce. , DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE O G L A Š U J T E "GLAS NARODA" ne čita samo vase Članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši oko licu CENE ZA OGLASE SO ZMERNE UŠESA MU JE ODGRIZNIL Zatem pa se je zbral za trenutek ter mrmral: — Udarjen sem! To plezanje na goro, ta tek navzdol in korečno še to razburjenjei Ne, to je preveč za enega samega človeka! Človek bi še dobil srečno hibo! Jaz sem udarjen! Pet minut pozneje je zaspal. DEVETO POGLAVJE. • Silver je bil že vedno nezavesten. Ko Je Jakobina, sklonjena nad njegovo lice. jokala, je za par sekund odprl oči, a razumel ni ničesar. Sedaj je ležal nepremičen na beli postelji mlade deklice. Njegova prša so se komaj dvigala pod kratkim sunkovitim dihanjem. Tako je poteklo četrt ure. Nato pa se je pričela njegova zavest prebujati Čutil 3c močno draženje v nosnicah ter je imel občutek, kot da je bila potegnjena izpred njegove duše gosta koprena. Da uide silnemu draženju, je z naporom obrnil glavo na stran ter domneval, da čuje pri tem \zdih olajšaja. Nato je odprl oči ter spoznal razločno brlnetni obraz Jakobine, ki se je sklanjal nad njim. Medtem pa je udaril na njegovo uho klic, ki je prihajal iz velike razdalje: — Silver!.... Silver!.... (Dalje prihodnjič.) Roman mlade komtese. Pariška novinarka opisuje zanimiv pretep, ki ga je opazovala v pariškem predmestju. Dva pijana delavca, francoski mehanik Plcar-dln in belgijski strojnik Vanott. sta se stepla zaradi dekleta. Pretepača sta bila takoj aretirana in odvedena na policijo. Pa tudi na policiji se nista pomirila, marveč sta nadaljevala pretep, dokler ni Picardin Vanotta težko poškodoval. Med pretepom mu je namreč odgriznil oba uhlja in ju v pričo policajev pogoltnil. Vanotta so odpeljali v bolnico, proti Picardinu so pa uvedli preiskavo zaradi telesne poškodbe. Ko se je prespal in iztresnil, je bil radoveden, kako se počuti njegov nuur(, Bremen 23. awBuita: Yulcuriia, Trs«t Majextlc. Ch.-H.our* L.planJ, Cherbourg. Ant«.rv»n Kotlet tlain. iSoutufn« «ur &l«r. Kot-j terdam 24. iv|uiU: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg MimiekaJida. Cherbourg 26. avgutta: Uenoluie. Cherbourg Hamburg 27. avguata: Pari*. Ilavre 28. avgusta: Berengaria. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 29. vaguata: Dresden. Cherbourg, Bremen 30. avgusta: Oljinl'ic CherUfUm PennUml. Cherbourg. Antwerpen : Berlin. Cberl*uurg. Bremen New Amsterdam, Cherbourg, Bwt-j terdam 31. avgusta: St. I»uis>. Cherbourg. flHjnb'ir* Cotite Biancamano. NapoU, ltr, Itot-I terdam I to ma.. Napo! S, Genova Minnesota. Cherbourg 7. septembra: New York, Cherbourg. Hamburg I.uetzow. Bremen l>viathnn. Cherbourg 10. septembra: Suturntn Trst 11. septembra: Karlsruhe, Bremen Aqultania, Cherbourg President !ioo*evelt. Cherbourg. Bremen. 12. septembra: Brorn-n. Cherbourg, Bremen 13. septembra: Paris. Havre Majestic, Cherbourg Arabic. Cherbourg. Aniw.-rpen 14. septembra. I >»>utnohlnnd. Cherbourg. H-unUurs Veendam, Boulogne sur Mer. P.ot-da m Co-nte < J ramie poli. Genova 18. septembra: iierengaria. Cherbourg fit urge Washington* ■ Cher'-> ■ g. B . rrifn UynUam, Boulogne sur M*r. Rotterdam 1». septembra: Stuttgart. Boulogne f,;jr Mer. Bie-inen ^ 20. septembra: Krame. iljUr O'ymplc. Cherbourg Laptowl. Cherbourg. Ant* en-en \ugijKtu-*. Napo.i. a. 2* sepjtemjjra: Milwaukee. «1m»i bmirg Hamburg \ utciiiUni, iiouluip'« iur Me«'. Bol-t o i tln rn Mfhn. Wahda. Cherbourg 23. septembra: lt>-«oIute. Cherbourg. !la«nbu:g 23. septembra: Mauritania, Cherbourg America. Cherbourg, Bremen septembra: l»r»-*«b-n t'iKTt'f u' K. Bremen 27. »eptembra: Be d«- Kram-et Havre Vuh ajj.a. Tr»t Homeric, Cherbourg Penriifctid. Cherbourg. Antwrrpen Berlin. Ci;erbou« g. Bremen R >tteidum. Boulogne j-ur Mer. Rotterdam. 28. septembra: Albert lia,lin, CSierUmrg. Hamburg, l.eviathan. Cherbourg 1. Jesenski izlet, — aep. C., "Il» o« France", 2. Jeser.ski izlet. — okt 18. "II« d« Fran« Boiidrti skupni tzlal. — «. dsc.. "II« it* P-*nc«". Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz sestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. JSKltlFiKitC Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrse po svetu. . E r R DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot sa ootovanja na ograranih oarnlklh: PARIS 27. august*; 13. sept. (Ob polnoči) FRANCE 2. sept.; 20. septembra (6 P. M. 'Ob poln.* Najfcrsjša pot po Itiaaniel v aaad Je v posebni kabini s vsemi modemi ml udobnoett — piJaCa »n alavn* franonuka kuhinja, tara^no nlake oane ViTatajt« kateregakoli •>oobla U«a«ffs agent* FRENCH UNE 1« STATE ITH£IT NEW VORK. N V. CENA *L GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK ČEMU SE RUSI ČUDIJO V Moskvo je prispela pred kra;-kim skupina Američanov, napol po poslih napol iz radovednosti. Ti možje Iz novega sveta, ki se potikajo po mestu z namenom, da bi se ogledali njegove znamenitosti, so niti ne zavedajo, da so ta čas sami največja znamenitost sovjetske prestolnice. Neki inozemski častniški poročevalec Je povprašal več Rusov, kakšne vtise imajo od teh A-meričanov. Kar je vprašance najbolj presenetilo, je bilo to-le: 1. Dolžina in širina ameriških hlač pa zajtrkov, 2. nervoznost, ki se Ame-čanov polašča, ko se pripravljajo na zauživanje težkih alkoholnih pijač, 3. njih naziranje, da mora vcakdo razumeti njih angleščino, samo da jo govore čim glasneje. 4 njih navada, da pričnejo vsak govor, tudi če gre za resne stvari, y kakšnim slabim dovtipom. 5. nad vse pogosto ponavljanje besed. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v itari kraj, je potrebno, da je po-uten o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam mi za morem o dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavijani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ta povrnitev (Retnni Permit) Iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecet in isti se ne pošiljajo več ▼ »tari kraj, ampak ca mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovk-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vloiiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem :n oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v^prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila t veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v $vo-ti in ti so: Stariši ameriških driav-ljartov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 192«. leta poročili, žene In neporočeni otroci topod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni iene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanev. ki so bili postavno pripuičeni v to deielo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 COtttL&Nirr STREET , NEW YORK • i 4f| *