St. 21. Maribor, cine 22. apx>ila 1907. Tečaj XLI. List ljudstvu v pouk in zabavo. Wwja rsak fetrtek in vetja i pofcnfao vred ta t Muibor« i poi£M*«v*m ua da» kl eelo ieto 4 K, pol leta S K ta n četrt tata 1 K. Kfunofaina m Kacäjo iE, a droge Uwewtiljike deteta t K. Ed* bodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina m pofiilja na: Upranitftro „Slov.snikega Gospodarja* r Maribora. — litt m dopoSPja d« odpovedi. — Deletniki .Katoliškega tkkoTW«a druitva" dobivata Ust bres posebne naročnine. — Posamezni listi »tacajo 10 nn. — Urednifttvo: Koraka eesta Iter. 5. Rokopisi ie ne ročsjo. — Upravništro Koroška cesta Hot. 5, Tsprejem» naročnino, teserate ta reklimach». — 2* taaerata se plačuje od anostopue pctitmte aa enkrat 16 vta^ aa dvakrat 3& tian za trikrat 86 rta. Za večkratne oglase primaren pepaat Loserati se sprejemajo do srede *jutraj. — Neia-prte rektaa&c^a so poitnine prosta. Savinjski kmetje, ne dajte se slepiti! Mladi gospodje okrog „Narodnega Lista" hočejo zdaj pred volitvami na vsak način vzeti ljudstvo zaupanje do duhovnikov, raztrgati hočejo staro vez med njimi in ljudstvom. Toda ta zlobna nakana se jim ne bo posrečila. Duhovniki so prvi budili ljudstvo iz narodnega spanja, bodrili so je k narodni zavesti in; je učili političnih pravic, ko je posvetna inteligenca po mestih in trgih bila še večinoma nemškutarska. Koliko občin so duhovniki samo v zadnjem desetletju spravili iz nemškutar-skega suženstva v zavedne narodne roke! Poglejte le na obmejne kraje in v Slovenske gorice! Duhovniki so prvi izobraževali ljudstvo, ustanovljali so društva, jih vodili in jih še dandanes vodijo. Znano je, da zlasti', bralna društva skoraj nikjer ne vspevajo. če se za-nje ne briga duhovnik. Kdo pa bi seštel nebroj" govorov, podučnih shodov in raznih priredb, katere so priredili duhovniki? Gospodje pri Narodni stranki so za vse to slepi, njim to nič mari ne gre. Le hujskati znajo zoper duhovnike! Zakaj le? Ker se duhovniki ne ukloneju slepo generalu dr. Kukovecu. O, bili so časi, ko so se duhovniki radi ljubega miru tudi celjskim advokatom uklanjali. Saj pred volitvami je preji vedno prišla komanda: Te-le volite za deželne poslance! Kmetje so se začudeno vpraševali: Zakaj pa .naj ravno celjske advokate volimo? Duhovniki pa so jih pomirjevali in prigovarjali, da naj se le udajo disciplini. Toda razmere so se izpremenile. Mladi advo-katje in koncipifienti v Celju so ustanovili liberalno stranko, ka.terej so se pridružili vsi, ki čutijo in mislijo z nesramnim listom „Slovenskim Narodom" v Ljubljani. Duhovniki seveda s tako stranko ne morejo iti. Vsled tega jih ti mladi gospodje smešijo, obrekujejo ter hočejo uničiti ves njihov upliv. Ljudi hočejo odvrniti od njih, da bi sami tem lažje postali voditelji ljudstva. Kmetje slovenski, ne dajte se slepiti od teh sebičnežev. Ti se vam laskajo kot najboljši prijatelji. kar pa nikakor niso. Ko bi ti mladi generali upali pri volitvah zmagati, postavili bi sami sebe za kandidate, saj je cela vrsta med njimi, ki bi bili radi poslanci. Ker pa vedo. da ljudstvo liberalnega advokata ne mara, postavili so kmete za kandidate. Kako vas sedaj vabijo, so vam sladki, vam obljube delajo, da bi vas spravili pod svojo liberalno; komando. Same kmete so vam postavili za kandidate, da bi tem lažje zabavljali in smešili Kmečko zvezo, češ, glejte, kmetje, mi mladi doktorji smo vaši prijatelji. same kmete, vaše sotrpine, smo postavili za kandidate, Kmečka zveza pa je postavila le dva kmeta, drugi pa so en hofrat, en financar, en znan duhovnik itd. Tako nesramno hujska ta advokatska stranka zoper zaslužne može. Toda, kmetje,v ne dajte se slepiti. Glavna stvar pri vsakem kandidatu je, da je zmožen, da je zagovornik kmeta in da hoče z vso resnobo zastopati njegove koristi. Taki pa so vsi kandidatje Slovenske kmečke zveze. Ti so se zavezali, delati v resnici in v prvi vrsti za korist kmeta. Liberalna stranka vas le slepi. Ta bi ne bila postavila kmetov za kandidate,* če bi vedela, da bi gotovo zmagali. Tedaj bi se trgali za mandate dr. Kukovec, dr. Božič, učitelj Strmšek in drugi generali, kmetje pa bi bili nastrani. Na Štajerskem ste sedaj dve stranki in s tem dejstvom (moramo računati. Na jedni strani je Kmečka zveza s kmečkim programom in krščanskimi načeli, na drugi strani liberalna stranka, kateri na-čeljujejo celjski advokati in koncipijenti. Ti gospodje so se s čitanjem slabih spisov in od profesorjev na visokih šolah navzeli liberalnih načel, liberalnega duha, katerega zdaj hočejo širiti med ljudstvom. Kdor pristopi k tej stranki, prizna liberalna načela, čeprav je še tak poštenjak kot je g. Rob-lek. O g. Robleku zdaj pripovedujejo, kako krščanski je, kako rožniveneo moii itd. In njegovo krščanstvo posebno tisti naglašajo, katerim je vera deveta briga. Mi pa tako pravimo: Ce bi bil g. Roblek v resnici krščanski mož, bi' se bil za mandat oglasil pri Kmečki zvezi, ki ima krščanski program. Ker pa je liberalec, tega ni storil, marveč stopil je poti prapor mladih celjskih liberalcev in je tudi priznal njihov liberalni program. Ce bi bil g. Roblek v resnici krščanskih načel, bi podpiral krščanske liste, ne pa judovskih in liberalnih. Za to bomo nadaljevali proti! njemu neizprosen boj. Kmetje savinjski, ki trezno mislite, volite le kandidata Kmečke zveze, dr. P o v a 1 e j a. Ta je naš mož, ker je priznal kmečki program in vas bo bolje zastopal kot advokatični g. Roblek. Kmetje, volite g. dr. Povaleja, ki bo složno deloval z drugimi slovenskimi poslanci ter bo mnogo dosegel za vas, g. Roblek pa bo hodil svoja pota, kot seje sam izrazil in čez leto bo naredil prostor sladkomilemu -Fridrihu. Kako delajo naši nasprotniki? Izvrševalni odbor liberalne celjske stranke je izdal na svoje zaupnike naslednje! „Nujno navodilo narodnim volilcem!" katero naj prečitajo tudi naši volilci ter naobračajo na naše razmere. Ukaz celjskih generalov se glasi: „Vse stranke krčevito delujejo, da pomorejo svojim kandidatom do zmage. Tudi mi moramo zastaviti vse sile za izvolitev neodvisnih kmečkih kandidatov. Pred vsem je potrebno, da zaupnikit dobijo prepis imenika volilcev v vsaki občini. Vsak voli-lec, sploh vsakdo, ima pravico tudi po času reklamacij od občinskega urada zahtevati vpogled v imenik. Vsakdo si sme v smislu odredbe ministrstva ves imenik preipisati. Ako imate že pregled vseh volilcev, določite za vsako občino več agitatorjev, ki naj stopijo že zdaj z vsakim volilcem v dotiko. Posebno strogo pazite, kdaj bode občinski $lu-ga izročil volilcem volilne listke in legitimacije. In strogo pazite, da se nasprotni agitatorji ne polastijo volilnih listkov in legitimacij. Stopite neposredno po razdelitvi volilnih listkov takoj k volilcem ter vplivajte, da zapišejo volilci v listek; ime neodvisnega kmečkega kandidata. Prosti prostor na listku pr» črtajte, da nasprotniki vpisanega kandidata pozneje ne bodo mogli prečrtati in drugega vpisati. Prigovarjajte volilcem, zlasti dvomljivim, naj dovolijo vam izpolniti listek ter vam naj dovolijo, da zaupnik shrani listke in legitimacije do časa volitve. To se sme zgoditi z dovoljenjem volilca. Ako nasprotniki našega volilca premotijo, da vpiše njih kandidata, pregovorite volilca, da z njegovim dovoljenjem prečrtate vpisanega kandidata in! vpišete našega. Ako je listek nerabljiv, naj se uniči in volilec sme na dan volitve zahtevati nov listek od komisije ter vpisati ali vpisati dati drugega kandidata. Že zdaj določite v vsaki vasi vsaj dva moža ki! bosta ob času volitve kot naša zaupnika navzoča v volilni sobi, da preprečita kako nepostavnost in vpišeta na listke s privoljenjem volilca ime kandidata. Varujte se vsake nepostavnosti, vsako nepo-stavno postopanje grajajte in nam naznanite. Tudi! nam od časa do časa naznanite, kakšen je položaj. Zlasti pazite, da se bodo naši volilci volitve zanesljivo udeležili, ker se sme voliti le osebno. Delajte neumorno za dobro stvar in gotovo bode uspeh časten." Politični ogled. — V Ljubljani je umaknil svojo kandidaturo socialdemokraški kandidat Kristan na ljubo liberalcem, za katere bodo sedaj glasovali socialdemokrati, proti krščansko socialnemu kandid/atu. Nemci nameravajo postaviti lastnega kandidata. Tudi tukaj se vidi liberalna-socialdemokraška zveza. — Cesar V Pragi, v Pragi vlada veliko navdušenje, odkar je cesar v Pragi. Posebno je češko ljudstvo navdušeno, ker cesar govori pri vsaki priliki ramo češki ali pa najprej češki in potem nemški. Cesar se izraža jako laskavo o prireditvah, in o dokazih udanosti, ki mu jih prireja ljudstvo. Češka pevska društva so priredila 18. t. m. zvečer cesarju podoknico. Pelo je nad 1000 pevcev in pevk. — Crnagora. Skupšina je sklenila postavo, da se razpošiljajo politični listi poštnine prosto. Knez je , to postavo že potrdil. — Posledice kmečkega upora v Rumuniji. Časopisi poročajo o grozovitostih, ki so se dogodile po nemirih v Rumuniji. V ¡Viatu, v bližini Turn-Veverina, so kmetje zažgali in oplenili jako veliko posestev. Sele vojaštvo je naredilo konec temu po-čenjanju. Boječ se kazni, ubežali so kmetje v gozde in pustili v vasi samo starčke, ki bi jih bili sicer na begu ovirali. Vojaštvo je pogasilo ogenj in vojaški poveljnik, sklicujoč se na 1 pravo obležnega stanja., je začel preiskavo zoper zločince. Ker so pa bili v vasi samo starčki, so jih 25 izmed njih aretirali, med njimi tudi župana Constantinescu, starega že 82 let. Ujetnike so peljali v Putablo, kjer jih je polkovnik Herescu obsodil na smrt. Obsojence so postrelili in 141etni vnuk župana je moral biti navzoč pri usmrčenju svojega deda. Drugi dati so ustrelili še 12 kmetov, ki so jih med tem vje V Corcovi je častnik, vodeč preiskavo zoper uporne kmete, ustrelil župnika in župana, ki sta odločno odklanjajo vsako krivdo na uporu. V vaseh Opisor, Balacita, G/vardnica je biio tudi mnogo kmetov ustreljenih, dasiravno so bili bolni. V Cimpalmare sta nadduhovnik Maracine in njegov tajnik Rupture-anu bila po naglem sodu usmrčena, ž njima pa še kmetov. Strogi nastop vojaštva je jako prestrašil kmete, ki beže v gozde, da se tam skrijejo in počakajo, dokler se ne konča obsedno stanje. — Proti trozvezi. Angleški kralj Edvard si je stavil nalogo, da oslabi moč Nemčije na korist Angleške. Po svojih delih si je kralj Edvard pridobil naslov najbolj čuje-čega Angleža. Moč Nemčije pa obstoja ravno v trozvezi. In da jo oslabi, je obiskal kralj Edvard italijanskega kralja Viktorja Emanuela v mestu Gaeti. Seveda ta sestanek trozvezi prijazni judovski javnosti ni všeč in cvili zato kakor miš, kadar jo davi mačka. — Rusija. Med dumo in ministrskim predsednikom Stolypmom je že prišlo do sporazumljenja. Minister namreč pravi, da nima nič proti temu, če odsek za pregled proračuna zaupno vpraša strokovnjake za svet, ne sme pa jih javno povabiti k seji. — Sedaj razpravlja duma kmečko vjprašanje. Posebno zanimiva sta bila govora dvehi kmečkih poslancev ustanovni stranke, ki sta zaradi kmečkega vprašanja ostro napadala Poljake in Jude ter zahtevala, naj se veleposestnikom odvzame za malo odškodnino zemlja in razdeli med kmete. — Španska se oborožuje z angleškim denarjem. Španska namerava zgraditi z angleškim denarjem nove vojne ladje. Angleži se že pogajajo s španskim mornariškim ministrom z ozirom na zgradbo novih španskih vojnih ladij. Seveda postane Španska še bolj odvisna od Angležev, kakor je že sedaj. To prijateljstvo je napetjeno proti Nemčiji, ker ista hoče dobiti preveleki vpliv v Maroko. Istočasno pa si Angleži zavarujejo s tem prijateljstvom na južnem konca Španije ležečo trdnjavo Gibraltar, katero imajo v svoji lasti in za katero so jih dosedej zavidali Spanci. Razne novice. v Tečaj za zelenjavo bo na mariborski sadjarski in vinarski šoli od 13. do 15. maja. Oglasiti se je do 8. maja. * Pomladanske orožne vaje. Za navadne in nadomestne rezervnike je izdalo vojno ministrstvo sledeči red pomladanskih orožnih vaj in sicer za tretji vojni zbor, h kateremu pripadajo slovenske dežele: a) infanterija in lovci:' za rezervnike od 15. do 27. aprila,1 za nadomestne rezervnike od 29-aprila do 11. maja in od 13. do 25. maja; b) za vojno topničarstva z 20dnevnimi vajami: pri kornem artilerijskem polku št. 3 in pri divizijskih artilerijskih polkih št. 7 in 9 od 15. aprila, C. maja, 27. maja, 17. junija in 5. julija naprej; s 13dnevnimL vajami: pri vseh polkih od 22. aprila, 6. maja, 20. maja, 3. junija, 17. junija in 1. julija naprej, pri 7. in 9. divizijskem artilerijskem polku tudi še od 15. julija naprej; c) pri trdnjavskem topničarstvu: pri 4. polku s 13dnevnimi vajami za rezervnike in nadomestne rezervnike od 3. aprila, 29. aprila. 21. maja, 3. junija, 17. junija, 1. julija, in 15. julija naprej; z 28dnevnimi vajami za nadomestne rezevnike od 22. aprila, 2. maja, 17. junija in 15. julija naprej: d) za pijonirje 15. bataljona, rezervnike in na- domestne rezervnike od 1. do 13. maja; e) za tren pri 3. diviziji od 3. 'do 15. te>r IS., do 28. aprila; i) za sanitetno moštvo: pri oddelku 7. ' za nadomestne rezervnike od 8. do 20. aprila ; pri 8. oddelku za nadomestne rezervnike od 17. do 29. aprila in o 3. do 15. maja; pri 9. oddelku za nadomestne rezervnike od 8. do 20. aprila, za one pa, ki prihajajo od infantertje, od 22. aprila do 4. maja, 6. do 18. maja, 21. maja do 2. junija. * Pozor, somišljeniki! Pripravljajte se na odločilni dan 14. maja 1907. Razdelite si vloge; kjer bode volilna komisija itak naša, tam se ni treba puliti za volilno komisijo. Določite takoj zaupnike (2 ali 3), kateri bodo med volitvijo in med štetjem glasov (skrutinijem) v volilnem lokalu, da kontrolirajo komisijo in po potrebi ugovarjajo (zakon jim daje pravico svoje ugovore zoper krivično postopanje dati na zapisnik). Vsi drugi, zlasti mladi, čili agitatorji pa ostanejo zunaj volišča in volilce spremljajo do volišča, jim popišejo glasovnice itd. * Našim mladeničem! Slov. kršč soc. zveza si je ustanovila v Ljubljani telovadni odsek, na katerega je zveza lahko ponosna. Ta telovadni odsek priredi dne 26. maja. v Ljubljani javno telovadbo, na katero vabi vsa naša društva in mladeniče. Naznanila za udeležbo se naj pošljejo tekom 14 dnij na „Slov. kršč. soc. zvezo" v Ljubljani. * Cena krme in slame na Dunaju za 100 kilogramov : travniška mrva K 6.60 do K 7.—, slovaška mrva K 6.60 do K 6 80, ogrska mrva K 5.80 do K 6.20, slama K 5.— do K 5.20. * Narodni svet je imel dne 20. t. m. v Celji svojo prvo sejo in se je pri isti konstituiral. Sklenili so se jako važni sklepi glede ednotnega postopanja v splošno narodnih zadevah, glede prispevkov denarnih sredster za vspešno delovanje na narodno-političnem polju in glede konkretnih nalog v bližnji bodočnosti. Vse točke so se sprejele v popolnem soglasju vseh struj. * Kako „Stajerc" imenuje slovenske kmete. „Stajerc" vsakega, ki ne trobi v njegov rog, grdo in nesramno psuje. Tako imenuje ta podli list naše vrle katoliške in slovenske kmete: „farške podrep-nike in slovenske črnuhe, švindlerje, hinavce, far-ško-prvaške petoliznike, brezvestneže, neumneže, ne-sramneže, smrkavce, iarške gimpelner, črnuhelne i. t. d. Nazadnje pa še obeta — pasji bič." Takšna pisava naliujska Stajercijance, ki obstoji'jo večinoma iz samih šnopsarjev in drugih ljudi dvomljivega značaja, da postanejo besni nasprotniki svojih so-vaščanov in tako se širi med kmečkim prebivalstvom sovraštvo in prepir. Tako deluje „Stajerc" za kmečko ljudstvo! * Vlsenjak v Narodnem domu. Znani Štajer-cijanec iz Slomov se je dne 14. t. m. potrudil v ptujski Narodni dom, da je pomagal Narodni stranki postaviti središkega Zadravca kot protikandidata proti dr. Ploju. Toda, če bi „Slov. Gosp." trdil, da obstoji vendar kaka rahla zveza med nemškutarji in med liberalno stranko, bi vsi doktorji v Celju zakričali, da lažemo. „Narodni List" pa si naj oskrbi naslednjo sliko: Po spodnještajerskem političnem polju se sprehaja že ves spehan dr. Kukovec, pod pazduho ga držita Visenjak in — Vračko. Ne bo dolgo, da bo to postala resnica. * Resnica nad vse. Urednik Linhart piše v zadnjem „Štajercu": „Niti enkrat nismo naprednjaki spremenili svoje prepričanje.Isjtina! Se pred enim letom je bil Linhart socialdemokrat. * „Kmet naj kmeta voli!" je geslo „Štajerca", kadar se gre za boj proti našimi kandidatom. A „Stajerc14 sam se ne drži tega načfela. Poglejmo, kake kandidate je postavil „Stajerc" za prihodnje državnozborske volitve: Ornig, je meščan in pek, Senekovič je umirovljeni vodja zemljiške knjige, Kresnik je krčmar in samo zraven „kmet", Vodo-pivee je graščinski oskrbnik, baron Moskon je gra-ščak, Drofenig pa je trgovec. To so „Stajerčevi" kmetje! Sam sebe bije po lažnjivih ustih. Platnice „Cvetja z vrtov sv. Frančiška." „Zgodovinsko društvo" želi zbrati učene jezikoslovne razprave, ki so raztresene na platnicah „Cvetja* Marsikateri bralec morda iima starejše letnike tega lista in ga razprave na platnicah morda nič ne zanimajo. Naj jih odtrga in pošlje na „Zgodovinske društvo" v Marikor, liste same pa si lahko pridrži. Društvu manjkajo platnice tehle letnikov: L1. I.— IV., 1. VII., 1, XVII.- XXV* Socialdemokrati proti verski šoli. V mestu Maribor kandidira socialdemokrat Resel iz Gradca Zato je izdal volilni oklic, v katerem pravi, da je njihov namenC oprostiti šole klerikalne vlade ali z drugimi besedami, vreči vero iz Šole. Kljub temu drznejo socialdemokrati trditi, da niso proti veri. Krščanska vzgoja otrok pa je ena najglavnejših nalog katoliške cerkve. Iztrgati vero iz nedolžnih src naše mladine, to je torej naloga socialdemokratov. Ce torej socialdemokrati trdijo, da nisq proti ^ se grdo lažijo! Maribor- Bistrica- Konjice. Kandidat „Slovenske kmečke zveze": FrancP i š e k, kmet v Hotinji vasi. m Na Gregorčičevem večeru v Mariboru niti dr. Korošec ni bil, ker je imel isti dan več shodov v svojem volilnem okraju. Vkljub temu je seveda sedaj on vse časniške polemike proti govoru dr. Ro-sine kriv, tako vsaj čitamo v „Narodnem Listu", in list izvaja iz tega „sveto dolžnost Narodne stranke, samopašnosti dr. Korošca napraviti enkrat za vselej konec." Tako se slučaj za slčajem umetno labri- cira „samopašnost" dr. Korošca in vedno se najdejo duševni revčki, ki to verjamejo. m Ludvik Kresnik je zopet na površju kot kandidat Stajerčeve stranke za naš okraj. Njegova kandidatura nam je najbolši dokaz, da Stajer-čianci pri nas ne upajo na zmago. Ako bi upali zmagati, postavili bi Stigerja, pa ne Kresnika. m Laporje. Odnas je šlo v Slov. Bistrico 31 fantov k naboru. Potrdili so jih 14, izmed teh sta tudi potrjena dva narodna fanta iz Gorce. m Konjice. Minolo leto je umrl gospod Jurij Napot-n i k, pred malone četrtstoletjem pa se je s sveta ločila njegova žena Nežo. Dne 17. t. m. oba iz začasnega počivališča njunega preselili v novo grobnico, ki jo je bil oskrbel sin, knezoškof ekscelenca dr. Napotnik. Ta je v cerkvi pri sv. Ani na pokopališču služil sv. mašo, potem vodil izredni sprevod in blagoslovil grobnico. Pred odhodom je pomolil tudi na grobeh znancev, med njimi so: kanonik-dekan Rozman, časnikar dr. U1 a g a, kanonik-profesor dr. P a j e k, odvetnik dr. Prus in zdravnik dr. Prus, Kline, Matija Voh. Da pri dogodku ni manjkalo ljudstva, razume se pač samoobsebi. Maribor-Sv. Lenart, Gor. Radgona-Ljutomer. Kandidat „Slovenske kmečke zveze": Ivan R o š k a r, kmet in deželni poslanec v Malni. 1 Št. Ilj v Slov. gor. Kandidat Kmečke zveze g. R o š k a r je imel danes tukaj volilni shod. In zbralo se je čez 300 kmečkih volilcev, ki so navdušeno odobravali njegov program in program Kmečke zveze. Shodu je predsedoval župan šentiljski g. Thaler, ki je vrlo vodil shod in povdarjal, da bo g. Roškar gotovo deloval po starem našem geslu: za vero, dom in kmečki stan. Govorili so še gosp. Vračko iz Jarenine, Galunder od Sv. Križa in učitelj g. Sprager. Navdušenje za Roškarja je velikansko. 1 Sv. Križ nad Mariborom. ¡Volilni shod kandidata Kmečke zveze g. Ivana Roškarja dne 21. aprila se je prav dobro obnesel. Zbralo se je do sto mož-volilcev, ki so pozorno poslušali govor kandidata. Shodu je predsedoval domači župan g. J. Maček, podpredsednik je bil g. A. Hauptman in zapisnikar mladenič Elsnik. Tudi iz sosednjih župnij je prišlo več volilcev. V nad eno uro trajajočem zanimivem govoru je g. Roškar orisal današnji težavni položaj kmečkega stanu, pokazal na sredstva, s katerimi bi se odpomoglo kmečkemu stanu in razvil agrarni program Kmečke zveze. Zlasti bo Kmečka zveza delovala na to, da se pravično in današnjim razmeram primerno preosnuje davčna postava, ia se razbremenijo kmečka posestva in šola preustroji primerno kmečkim potrebam. Posebno burno so navzoči kmetje odobravali točke zoper uvoz tuje živine v našo državo, zoper brezversko svobodno šolo in ločitev zakona. G. Galunder je omenil veliko škodo, ki jo je letos napravil zajec, na kar je g. Roškar priporočal, naj se sedaj občine poslužijo nove postave in vzamejo lov v svojo upravo in pobijejo škodljivo divjačino. Sploh bi pa bilo priporočati, da se po občinah popiše, koliko škode je letošnjo zimo napravil zajed, in ti popisi pošljejo vodstvu Kmečke zveze, ki bi tako imel zdaten materij al za svoje-časno akcijo zoper lovsko postavo. Kandidatura g. Roškjarja je bila z navdušenjem sprejeta. Dne 14. majnika gremo vsi na volišče in oddamo svoj glas g. Ivanu Roškarju. 1 Štajerčev kandidat za naš volilni okraj je penzijonirani vodja zemljiške knjige v Mariboru Senekovič. Vsem kmetom je prav dobro znan zaradi svojega neljubega obnašanja proti strankam. Ko ni več za urad, bi rad hodil na Dunaj dremat. Ni slab račun, toda narejen je brez volilcev. Niti v mariborski okolici ga zaradi njegovega neuljudnega obnašanja ne bodo volili! 1 Mala nedelja, v Gradcu v bolnišnici umrli mizar se je pisal Alojz in ne Anton Gregorič. Marnberg-SI. Gradec- Šoštanj-Gornjigrad. Kandidat „Slovenske kmečke zvez©": Franc R o b i č, deželni odbornik v Gradcu. š Kmetje, čujte! Tako vpije zadnji „Narodni List" ter očita našim listom, da zmerjamo kmete! Ne boš, Jaka! Ljudje, ki so v Celju pljuvali na savinjske kmete, ljudje, ki so razgrajali v Galiciji in ki so pijani tulili po St. Pavlu pri Preboldu, niso kmetje, to zna dobro cela Savinjska dolina, ampak oni pripadajo drugim stanovom, toda vedejo se tako, da jih po pravici vsakdo sme imenovati fakinaža. Ali ni vsakdo fakin, ki pljuje na naše slovenske kmete ? s Velenje. G. Ježovnikovi pristaši begajo s tem ljudi, da jim pravijo, Robič je že itak deželni odbornik. Ce se Robiču to očita, lahko se Ježov-niku ipove, da je itak že načelnik okrajnega zastopa. In še ta butara je pretežka zanj. Sicer pa Robič ne more odstopiti odborništva, ko še niti izvoljen ni. Za Ježovnika so v našem olkraju posebno mnogo trudita Vošnjakova sinova. Ali z blagoslovom svojega očeta ali ne, ne moremo zagotovo reči. s Iz zgornje Savinjske doline. V nedeljo 14. t. m. so nam kazali voditelji naših narodnjakov na shodu v Radmirju svojega kandidata g. Ježovnika. Vedetov stric so v svojem govoru sami pokazali, koliko upanja imajo na zmago, ko so rekli, da bodo Bogu hvaležni, ako bode kandidat Kmečke zveze izvoljen, češ, sami kandidirajo le pod pritiskom celjskih doktorjev in liberalnih učiteljčkov. (To je božja \mja!) Kako so bili poslušalci vneti za g. Ježovnika, je najlepši dokaz to, da so se že na shodu samem slišali živijoklici za g. R o b i č a. G. Ježov-nik, nikar ne hodite Vi nam oči odpirat, ko imamo že sami dovolj odprte, tako da poznamo do dobra Vas in tiste, ki Vas nam vsiljujefio. Omilujemo Vas, ako Vam še še niso oči odprle, da bi spoznali, da Vas maramo ravno toliko, kakor notarja Drukarja in njegove somišljenike. Skoda je le, da ste opustili misel, odpovedati se kandidaturi, kajti tako pametnih misij se je še menda malo rodilo v vaši glavici. Gosp. Peter iz Bočne pa bi bolje storil, ako bi svojo izve-denost in bistroumnost doma na vatle prodajal, kajti takega preležanega blaga pri nas ne maramo. Ne vemo, ali res mislite, da smo še tako daleč s kartami nazaj, da Vam verujemo, kar stel kvasali o tistem davku na železnične vozne listke tretjega razreda. Kaj pa je s tistimi tremi opicami, ki jih je država (po Vaših besedah) kupila za Schonbrunn za 6000 kron.Ali bi Vi tudi radi šli v Schonbrunn!? Ne farbajte, da ne ostanete sami nafarbani! Take neumnosti bodete morebiti kje drugje bolje razpečali'. Zgornjesavinjski kmetje pa hočemo biti res neodvisni od takih ljudij in kakor en mož pojdemo 14. maja na volišče za svojega kandidata g. R o b i č a. Na svidenje! Ptuj - Ormož. K a n d i d a t v Slovenske kmečke zveze": dr. Miroslav R1 o j, dvorni svetnik na Dunaju. p Kmet Ornig je sedaj naš kandidat. Tako žeh „Stajerc." Mi se trudimo pri težkem delu, kmot Ornig pa so na toplem jugu ob morski obali, da se baje tamkaj) zdravijo. Odkar jih je Saherl tako hudo v deželnem zboru napadel, niso nič več zdravi. Živijo kmet Oirnik! Ti boš ravno tako malo poslanec, kakor malo si kmet. p Vizmetinci. Pridite vsi, vsi! In prišli smo vsi, bili smo vsi učitelji, možki in ženske, fantje in dekleta, učenci in učenke, da nas je res bilo precej, ki smo poslušali Japeca iz Rakitja, ki nam ga vsiljujejo liberalci za poslanca! Povedal nam je marsikaj, tako n. pr. da ni proti derkvi in duhovnikom, da pa vera nima nič z politiko opraviti! Oho, Za-dravec, to je čisto brezversko načelo! Obljubljal je prav veliko, eno pa je pozabil ali pa ni vedel, kaj je namreč že storil za nas druga,v kakor da so nam njegovi mlinarji — on tudi tega ne ve — mleli žito! To je vse njegovo dosedanjo delo za ljudstvo! Bil je precej kratek, dolgega govora se ni mogel naučiti; ob koncu pa je skoraj v solzah prosil, naj bi ga po časnikih ne zdelovali, posebno ne v „Slovenskem Gospodarju", tega se hudo boji! Saij tudi ni vredno! Na zahtevanje kolodvorskega Joža so pokazali ljudje, da imajo Zadravca radi, vzdignili so po obe roki, jeden je hotel celo štiri, pa mu jih sosed ni hotel posoditi ! Se bolj pa smo pokazali, kako ga imamo radi, ko na zahtevanje, naj vzdignejo roko tisti, ki niso za Zadravca, ni hotel vzdigniti nihče; nismo mu hoteli vzeti veselja, naj le prvo noč dobro spi! Učitelj Košar je navduševal ljudi, naj le volijo Zadravca, ni se jim treba bati pekla! Zdaj pa veste, saj so Vam to povedali učeni Košar, ki še niti voliti ne smejo letos! Narodna stranka je trdiia, da svetnik Ploj nas ne mara, ker ne pride med nas; zdaj je Ploj okreval in hoče priti med nas, izgovor liberalcev je torej jalov, ali boš torej še zdaj vstrajal, Za-dravec? Dr. Ploija pa prosimo, naj kmalu pride tudi k nam v Vizmetince, naj nam pove, kakšno je bilo življenje v državnem zboru, kaj je delal za nas in kaj dosegel, potem bomo sodili sami kmetje, kdo je sposobnejši nas zastopati, ali star skušen politik, ali pa mlad mlinar iz Rakitja! p Iz ormoškega okraja. Dolgo se je govorilo po Središču in okolica, da bode g. Sinko na središ-kem „panhofi" kandidat, vendar kateri' kaj razumemo, tega nismo mogli verjeti. V novejšem času pa se je govorilo, da bo g. Jakob Zadravec, posestnik srediiškega paromlina, ali kakor pravijo, posestiiik „damfara", kandidat. Ce tudi je i to neverjetno, je vendar res. Po pravici smo dvomili, da bi bil g. Sinko kandMat, ker je bil pred dobrimi 30 letmi v Središču provizoričen učitelj, a ker ni naredil skušnje sposobnosti, je zapustil učiteljski kruh in se lotil drugih opravil. G. Ivan Kočevar, deželni poslanec, je kot zaseben gospod zelo ljubeznjiv in izvrsten gospodar. Zato ga čisljajo Središčani in okoličani. Vendar pa, kateri ga dobro poznamo, kake sposobnosti mora imeti poslanec, nismo od njega ničesar pričakovali in tudi nič pričakali. -G. Jakob Zadravec je tudi zelo prijazen in ljubezniv, Vendar o kakih zmožnostih ni govora. Zato gotovo ne bi bil za poslanca sposoben toliko, še manj Kočevar ali pa Sinko. Zato je za laži narodno stranko sramota, če nima boljših kandidatov. Na vse grlo vam povemo: Komaij ste prišli na svet, in ste že „spufani", ste dogospodarili. Ker vidite, da ne dosežete ničesar, hočete Plojeve volilce motiti, jih cepiti, da bi g. Ploj dobil man je glasov. In to je politično roparstvo. In Vam Središčanom in vsem priprostim ljudem pa povemo za poduk, da vsak poslanec, naj je kmet ali gospod, mora dobro poznati potrbe ljudstva, jih vedeti dobro presoditi, mora biti sposoben javno na stopiti, torej javno pravilno gOvW't:, tudi mora svoj narod ljubiti, in biti pripravljen, zanj se žrtvovati. Tudi mora imeti trdno versko prepričanje, torej mo- ra biti veren kristjan itd. Kolika teh lastnosti pa ima g. Jakob Zadravee? G. Zadravec, ko bi Vi vse to vedeli presoditi, bi slovesno protestirali Vaši kandidaturi. Zato kličemo vsem volileem ormoškega in ptujskega okraja, ne dajte se motiti od laži Narodne stranke, ki dela politične komedije, ampak na dan volitve dne 14. maja volite vsi g. dr. Miroslava P 1 o j a, ki je do sedaj veliko storil za naš narod in za posamezne. Storil pa je toliko, ker spada med najsposobnejše naše poslance, ko je zelo nadarjen in učen, pozna in tudi ljubi naš narod. Nekega dne sem hodil po ormoškem okraju in sem marsikaj naletel. Tako sem zvedel, da bollenski nadučitelj Slane ne nastopa nekaj časa strastno, njegove razmere ga držijo doma v kotu. Zato pa njegov pomočnik agitira tako, da se je že ljudem pristudilo. p Velika Nedelia. V sredo dne 17. t. m. smo pokopali pri nas moža, ki zasluži, da mu „Slovenski Gospodar" posveti par vrstic. Gotovo se najde malo mož po Slovenskem, ki bi bili skozi vse svoje življenje tako požrtvovalni in zvesti katoliški svoji veri in slovenski svoji govorici, kakor je bil Jože Petek, posestnik v — dandanes tako malo narodno zavednih — Mihovcih. Rajni je bil izredno nadarjen in izkušen mož. Bil je zvest čitatelj in naročnik „Slov. Gosp." skozi vseh 40 let, odkar izhaja ter veren ud Mohorove družbe. V njegovi knjižnici se razven mnogih zvezkov in starih knjig nahajajo vsi letniki tako priljubljenih Slomšekovih „Drobtinic", nadalje vseh cerkvenih slovenskih listov, kakor: „Danice", „Cvetja", „Bogoljuba", „Glasnika" itd. Mož je shranjeval tudi vse pastirske liste prejšnjih in sedanjega našega škofa ter našemu milost-Ijivemu knezu ob zadnji birmi naredil posebno veselje, ko jim je znal povedati vsebino vseh njihovih pastirskih listov. V cerkvi je tudi dolgp vrsto let naprej molil ter hodil vsak dan k sv. maši. Bog je poplačeval njegovo vzgledno lepo življenje že na tem svetu z visoko starostjo 82tih let in s popolno uda-nostjo v voljo božjo na bolniški postelji ter z izredno lahko in mirno smrtjo. N. v. m. p.! Rogatec-Šmarje- Kozje. Kandidat „Slovenske kmečke zveze": dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru. r Kandidat celjskih doktorjev Žurman zagovarja v „Narodnem Listu" častivrednega Oroslava KuŠeca in pravi, da je bil Kušec zaradi tega odpuščen, ker je zanj uradno in poštnine prosto razpošiljal agitacijske liste. Tudi kuverte si je „izposodil" od celjskega okrajnega zastopa. Celo pravično, če je bil vsled tega odpuščen. Toda vprašajte Kušeca, ali ni bilo tudi drugih vzrokov, da so ga odpustili? Slovenci v Celju in okolici pa Boga hvalijo, da je Kušec odpuščen. Žurmani pa se pajdaši sedaj s Kušecom! r Od Sotle. Stajerčijanci so dne 18. aprila za okraje Rogatec-Šmarje-Kozje postavili za državno-zborskega kandidata Andreja Drofenika, posestnika v Kačjem dolu. Pidi so ga, da so belo gledali. Ali je tu tudi veljalo načelo: „Kmet naj kmeta voli?" Kaj še! Slatinčani in žejni nemškutarski kočarji ga hočejo imeti za državnega poslanca. Drofeniic ni kmet, ampak izučen trgovec, pa ne posebno izučen, ker se je lotil kmetijstva, pri katerem mu pomaga njegov bogat oče z lepimi novci. On je znan sovražnik duhovščine, saj je v „Štajercu" tega ali pa onega že nesramno pokrtačil in je hud nasprotnik nove vinske postave. On je sila zavzet za fabrici-ranje in pančanje vina. Bog nas varuj takih kmečkih prijateljev, pa še bolj takih kmječkih poslancev! Sv. Križ tik Slatine. „Domovina" z dne 17. aprila napada naše Bralno društvo, ker se je v njem govorilo o volitvah. Vprašamo, ali nito dolžnost vsakega izobraževalnega društva, da poučuje ljudi tudi o važnosti volitev? Priče so vsi poslušalci, da se je govorilo nepristransko ter so se razlagala le splošna načela. Toda dopisnik menda želi, naj govorimozdaj pred volitvami —i o deveti deželi. Pribiti moramo tudi, s kako podlimi sredstvi dela dopisnik v isti štev. „Domovine" za protikandidata V. Žurman a. Celo zaupne, zasebne, prijateljske pogovore in pisma zlorablja v javno reklamo. Vedeti bi moral dopisnik, da g. kaplan V. Žolgar kot predsednik nepolitičnega društva nikakor ni kompetentna oseba pri nastavljanju kandidatov in da je torej prazno in netaktno, sklicevati se na njegove privatne pogovore s prijatelji. Mora pač slaba presti kandidatu, za katerega se dela s tako obupnimi sredstvi.- r i)r. Korošec in — kmetje. Vsi obrekovalci so na delu proti dr. Korošcu, da bii nam volileem vzeli zaupanje do njega. Toda vse ne bo nič pomagalo, zaman ves trud! Njegova zmaga bo sijajna kakor lani. Zdaj trosijo najnovejšo laž o dr. Korošcu, da je baje kot bogoslovec rekel, da kmet lahko tisto je, kar v razgoni raste. To si je lani „Šta-jerc" izmislil, irt g. Žurman sedaj to v „Narodnem Listu" ponavlja. G. kandidat celjskih dolitarjev in liberalnih učiteljev, prečitajte vse letnike „Štajerca", tam še boste našli mnogo napadov na dr. Korošca, toda le malo ljudi, ki bi Vam jih verjeli. r Vrštanj. Dne 21. t. m. se je vršil nasprotni shod v VirŠtajnu pri Janezu Leskošek, Štajercijanci in liberalci so popolnoma pogoreli, bilo je 200 mož na shodu 50 za Žurman-a in za našega kandidata g. dr. Ant. Kn-rošca 150 trdnih mož in poštenih. Večina je bila mož ia občine Verače in Imeno. r Koprivnica. Dne 21. t. m. se je vršil v Koprivnici pri g. Peniču volilni shod Kmečke zveze. Navzočih je bilo do 300 volilcev. Stirji govorniki so govorili o programu Kmečke zveze, o pogubonosni Narodni stranki ter priporočali kandidata Kmečke zveze, g. dr. Korošca. Shod je trajaj polt/retjo uro. Kmetje so zelo navdušeni za kandidata Kmečke zveze, g. dr. Korošca. Niti eden ni glasoval zoper njega. Štirje navzoči župani bodo oddali s svojimi občani svoje glase za dr. Korošca, g. Žjurnian ,tu ne dobi glasu. Naši kmetje so se na shodu lepo obnašali, a prišla sta mir kalit zemljiški knjigovodja in nek sod-nijski škric iz Kozjega, oba nolna sladkega vinca. Toda kmetje so kmalu postavili ta dva liberaica na zrak. Zborovalci so sprejeli sledeče resolucije: 1. Država naj skrbi za razbremenjenje zadolžnih kmetov. 2. Delavci naj se zavarujejo za starost. 3. Za vojake naj se opustita dve zadnji orožni vaji in naj se puste doma za kratek čas, kadar ima kmet naj-silnejša dela. 4. Zavarovanje naj se podržavi. 5. Lovski zakon se naj spremeni kmetu v korist. 6. Zadnje dve leti naj se šolarji pečajo s kmetijstvom. r Volilni shod pri Rogatcu. Več stotin zavednih volilcev se je zbralo dne 21. t. m. pri Tinču v Gaberju, da poslušajo kandidata Slovenske kmečke zveze, dr. Ant. Korošca. Med splošnim odobravanjem je razvil kandidat program kmečke stranke. Za njim je govoril odbornik Slovenske kmečke zveze g. Piše k. Govorilo še je prav izborno več kmetov, ki šo vsi priporočali kandidaturo dr. Korošca. Vodstvo shoda je bilo v rokah kmetov Vizovišeka, Mikuša in Koresa. r Volilni shod pri Sv. Emi. Po rani sv. maši se je zbrala izvenredna množica na volilni shod, na katerem se je predstavil kandidat Slovenske kmečke zveze, dr. Anton Korošec. V začetku so hoteli nekateri štajercianci iz Pri-stove motiti shod s sklici, toda odpor od kmečkih somišljenikov in odločen nastop predsednika P i še k a in dr. Korošca je vgnal žalostne junake v kozji rog, da so mirno poslušali kandidatova izvajanja. Za kandidatom sta še govorila kmeta Pišek in Vipotnik. Shod se je vrlo dobro obnesel. Celje-Vransko. Kandidat („Slovenske kmečke zveze": dr. Josip E o v a 1 e j, ,inančni komisar v Marihn-" c Iz Savinjske doline se nam poroča, da hodijo nekateri ljudje okoli >jn agitirajo za Robleka na ta način, da plačujejo možem piti in ko je dotični pijan, začnejo ga obdelovati, naj voli Robleka. Mi opozarjamo naše somišljenike, da je to kaznjivo. Naj si preskrbijo priče in potem nam naj to takoj naznanijo. Vse nadaljno se bo poskrbelo. Naj gredo sedet taki brezvestneži za svoje ostudno delo. Vsem poštenim kmetom, ki so se dali premotiti od Robleka in njegovih agitatorjev, pa kličemo v spomin vsa ža-ljenja o priliki celjskega shoda in zgorajšni slučaj. Stranka, ki dela s takimi sredstvi, stranka, ki pravi: Ali si z menoj, ali te pa udarim! taka stranka ni poštena! c Iz Roblekovega tabora. Koj v začetku volilnega boja se je usula huda ploha laži in okreko-vanja čez vse, ki niso hoteli pripoznati Robleka kot najzmožnejšega* politika na Spodnjem Štajerskem. Zdaj pa prihajajo drug za drugim ter gredo ali v kajho ali pa preklicovat. Zadnjič smo poročali', da je bil Sagmajster obsojen zaradi govoric o dr. Jan-čiču, v zadnji „Domovini" pa v isti zadevi ponižno izjavlja žalski učitelj Vrečer itako-le: „Podpisanec Rajko .Vrečer, učitelj v Žalcu, izjavljam, da sem se samo vsled neutemeljene govorice izrazil o gospici Anici Virantovi v smislu članka izišlegai dne 23. marca 1907 v „Slov. Narodu" štev. 68. Globoko obžalujem neupravičeno ter prosim gospicoAno Viran-tovo, njenega očeta g. Franca Viranta in celo spoštovano rodbino oproščenja. Rajko Vrečer." c Na kaj so ponosni. Predzadnja „Domovina" z velikansko slastjo in z otročje neumnim veseljem opiše, kako so tulili in kričali nekateri ponočnjaki v Št. Pavlu ,ter delali mačjo godbo pred nekaterimi hišami v Št. Pavlu, ker so miislili, da v njih prenočuje dr.. Povalej. Tako postopanje je vsaj tako neumno, da bi se pač morili pošten list tega sramovati, toda „Domovina" te ponočne junake proslavlja. S takšnimi sredstvi se dela proti Kmečki zvezi in njenemu kandidatu. Kmetje, vi ste resni možje, obrnite hrbet stranki, ki deluje s ponočnjaki in mačjo godbo! c Za celjsko-vranskl okraj so si Štajerčianci zbrali oskrbnika na Polzeli Vodopivca. Ce je že moralo biti, je Vodopivc še najboljši, ker je najmanj nevaren. c Novacerkev. Le resnico! Na shodu , kmečke zveze" v Novicerkvi je predsednik shoda župan Pintar takoj v začetku izjavil, da bo vsak dobil besedo, in je to med zborovanjem Še ponovil parkrat. Kmet Pušnik se je pri predsedniku oglasil k besedi in jo dobil. Na konen zborovanja je prašal predsednik, če še želi kdo besede? Ker se ni oglasil, je zaključil shod. Tako je stvar. „Domovina" in „Narodni list" pa pišeta: „Ker ni dobil nobeden izmed kmetov besede ... Gosp. visokošnlec Prekoršek iz Vojnika je prosil trikrat besede". Kje je tukaj resnica? Ali Pušnik ni kmet? Ali je „gosp. visokošolec Prekoršek iz Vojnika" kmet? Kdaj se je oglasil ta k besedi? Med govorom g. dr. Gregoreca! Le resnico! c Celje. Minolo nedelje je imel v tukajšnem Narodnem domu kandidat „Kmečke zveze" zaupen volilni shod, katerega se je udeležilo čez 300 volilcev. Shodu je predsedoval g. Karba. Program kardidata so v obče odobravali. Govorili so 8e gg. Karba, Žličur in Gorišek. Nato se je kandidatura g. Povaleja z navdušenjem sprejela. c Iz Griž se nam piše: Največje zasluge za liberalnega kandidata Robleka pri dobila si bosta brezdvomno „Megojniška veleuma" — kdo jih ne pozna — Golavšek, po domače iS te ti ak, in Dolinar. To sta vam neki v celih Griž ah dve najbolj prebrisani glavi. Vedno sta na oesti, da bi še vlovila kje kakšnega nerazsodnega človeka. V Savinjski dolini se bojda po njunem mnenju ne more vršiti noben Povalejev shod, da bi onadva žalskim ragljačem in rušilcem miru ne pritekla na pomoč. Ni čuda, da so jima že včasi morali reditelji kazati pot iz zborovališča. Zraven pricapljati mora seveda „za blagor slovenskega ljudstva neumorno delujoči in ljudomili Friedrich, ki se mora, kot najboljši katolik (saj to ja vedno zatrjuje, daje) v nedeljo jutro na vse zgodaj — pa nikar ne mislite morda v cerkev, ampak mimo farne cerkve, vsem faranom v pohujšljivi vzgled — peljati v Št. Pavel strašit na shod dr. Pova-1 e j a. Zares najlepše dike grižke fare! Tn ta trojica dela potem za neodvisnega kmeta, gospoda Robleka. Ali je pač vam trem veleumom znano, ali veste zlasti vi, „Megoj ničani", kakšni prijatelj kmetov in ljudstva dajehmeljski mešetar „Robelnik", katerega hočete za državnega poslanca? Povemo vam na vsa usta, da nismo vsi Grižani posebno vneti za vašega kandidata, ker vemo, da bode ta mož v državnem zboru, v istem duhu deloval za koristi nižjega ljudstva, kakor stori to pri cesti, držeči iz Griž do Žalca, ki je z mostom vred njegova last. Seveda, ker je cesta njegova, ima postavno dovoljeno pobirati „mauto", kar je celo prav, če bi le tako visoka ne bila! Prepriča pa se lahko vsakdo, kdor se po tej cesti vozi, oziroma hodi, da temu kandidatu nikar nič ni na tem, da bi cesta bila lepa, ampak njemu je le za „mauto", katero, kakor mora ravno „Megoj ničanom" najbolj znano biti, ako ne drugače, tudi z rubežem iztirjava. Mi Grižani smo mnenja, da bi se ta cesta opustila, ker podobna je v deževnem Času, zlasti spomladi in v jeseni, bolj kanalu, kakor cesti. Na strani nahajajo se grozni kupi savinjskega kamenja, katerih se človek še po dnevu težko ogiba, v temni noči pa je gotovo že marši kateri potnik po dolgem jih objemal; v sredini pa se vlečeta izvzemši most, dva jarka, po katerih se od Griž do Žalea nepretrgano pretaka cestna voda. Kdor bi hotel iz Griž po noči v Žalec, gotovo tisto noč Žalca ne bo videl. Torej, gospod kandidat, raji, čolne gor v slabem vremenu. Vsekakor bomo se bolje vozili. Morda zaslužite v prihodnjem državnem zboru toliko, da boste mogli svojo cesto v dobrem stanju ohraniti. Vam pa, Megojničani, in vi pristaši „Narodnih liscev" svetujemo, da se na vso moč potegujete za moža, ki je nekatere izmed vas celo za nekaj grošev mostnine pred nekaj leti neusmiljeno rabil, Potem boste gotovo še to leto kmelj prodajali vsaj po 4 Krone, če ne še višjet A mi trezno misleči oddamo na dan volitve svoje glasove g. dr. Po vale ju. c Novacerkev. Shod liberalcev v nedeljo dne 21. t. m. tukaj klavern, domačinov malo, večinoma Celjani in nevolilci. c Shod „Kmečke zveze" v Novicerkvi. Veliko zanimanje je povzročil govor g. kanonika Gregorec a, ki je kot bivši poslanec z znano spretnostjo razpravljal o zahtevah slovenskega ljudstva. Nekaj časa so nasprotniki strme poslušali, ko pa so videli, da jim tako stvarni govori, kakor poprej g. kandidata Povalej-a in sedaj g. kanonika Gregoreca, še odtegnejo lahko nekaj pristašev, zato so zagnali hrup in se odstranili, ker so pametni volilci odločno nastopili proti njim. V začetku svojega govora se g. kanonik dotakne na kratko kmečkega programa kandidata Povaleja in pravi, da bo v novih razmerah ložje kaj doseči za kmeta, ker bo sedaj veliko poslancev, ki bodo zastopali kmečke koristi. Dosedaj tega ni bilo, in če so tudi poslanci česar zahtevali za kmeta, se je vedno reklo, da ni denarja. Občine n. pr. imajo sedaj že toliko posla, da morajo imeti posebne tajnike. Ko so kmečki poslanci v državnem zboru predlagali naj se občinam da za to neka odškodnina, saj delajo za državo, ni bilo nikjer denaija. Tudi za zavarovanje kmečkih poslov se je hotelo nekaj doseči, a zopet ni bilo denaija, in kmečki poslanci, ki so bili v manjšini, niso mogli prisiliti državnega zbora, da bi kaj dovolil. Sedaj bo stvar drugače. Iz nemških dežel bo prišlo veliko poslancev, ki bodo voljeni na krščansko-socijalnem programu, ki je enak našemu kmečkemu programu, in če naši poslanci potegnejo t enako mislečimi skupaj, se bo dalo res kaj doseči za kmeta. Zato je pa potrebno, da se volijo zmožni poslanci na kmečki program. G. govornik vspodbuja volilce, naj se trdno držijo „Kmečke zveze", in se ne dajo zapeljati in motiti od nasprotnikov, in naj ne bodo kakor piške, katere je lisica zvabila s priliznjenim govorjenjem z drevesa in — požrla. S slučajem iz Nove-cerkve dokaže veliko nevarnosti razdruženja zakona. Že sedaj je veliko lahkomišeljnih zakonov, če pride razporoka, jih bode še veliko več. V tem je velika nevarnost za krščansko versko življenje, a tudi velika gmotna škoda za občine, ki bodo nazadnje morale rediti zapuščene žene in otroke. Na to omenja, da se govori o odstopu sedanjega cesarja. Razmere so res v marsičem podobne razmeram v 1. 1848. Prejšnji cesar ni mogel preklicati dane be->ede Madžarom in je rajše odstopil; sedanji tega ne more lahko, zato je mogoče, da odstopi, in potem pride do nove ustave. Zato pa morajo biti slovenski poslanci zmožni možje, ki bodo vedeli in znali pridobiti Slovencem pravice, ki jim grejo. Šlo se bo za izvajalni zakon k § 19. državnega temeljnega zakona, da se obranijo narodne manjšine, in tukaj se bo veliko zahtevalo od slov. poslancev. Druga stara zahteva slovenskih poslancev je ta, da se odpravi graško in tržaško nadsodišče in ustanovi novo nadsodišče v Ljubljani s tremi narodnostnimi oddelki. Tudi za to bodo morali slovenski poslanci zastaviti vse svoje moči, biti pa tudi zmožni in spretni možje. G. kandidat obljubi, da bodo kmečki poslanci vse te zahteve slovenskega ljudstva zagovarjali z največjo odločnostjo. Na to med živahnim pritrjevanjem priporoča g. kanonik kandidaturo g. dr. Povaleja. c Iz shoda V Galiciji. „Narodni list" in „Domovina", katera močno boli, da jo zapuščajo naročniki, trdita na polna usta, da so na shodu v Galiciji vsi govorniki govorili • za Robleka. Eden izmed teh govornikov pa je v svojem. govoru zaklical razgrajačem, da se obnašajo kakor svinje! Kako, da tega ne poročata „Narodni list" in „Domovina" ? Da je mož govoril resnico, verjamemo, saj piše „Domovina", da je rr stal prizor, kakršnega do sedaj še nismo videli na nobenem shodu". Čast tem ljudem, da prirerajo take „prizore". Verjamemo tudi, da „so se vriskajo in prepevaje razšli". Za to se je poskrbelo poprej v Žalcu s pijačo. A to niso bili „kmetje", kakor pravi „Domovina", ampak tisti, ki so se na shodu po besedah Roblekovega pristaša „obnašali kakor svinje"! Čestitamo Robleku na takih prijateljih. Odlikoval se je posebno oni pristaš, ki je med govorom Povalejevim skakal kakor obseden med poslušalci in klical: „Kaj, tega hudiča bodete volili!?" „Domovina" in „Narodni list"! To še poročaj ta! Brežice - Sevnica - Laško. Kandidat „Slovenske kmečke zveze": dr. Ivan Benkovift, odvetnik v Brežicah. b Volilni shodi za občino Videm se vrše 21. in 28. t. m. ter 5. in 9. maja. Kandidat dr. Benkovič se predstavi dne 28. t. m. b Kmečka zveza je napravila in še napravi tekom volilne dobe 12 shodov v brežiškem, 8 shodov v sevniškem, 12 shodov v laškem okraju, skupaj 32 shodov. b V taboru Slov. kmečke zveze je dosedaj 7 izmed 12 kmečkih županov v sevniškem okraju, dalje 10 izmed 17 kmečkih županov v brežiškem okraju, ter 5 izmed 7 kmečkih županov v laškem okraju, skupaj 22 izmed 36. b „Narodna stranka" je stranka veleposestnikov in magnatov, tako se hvali okrog agent narodne stranke g. Jože Petrišič in Št. Lenarta, češ „mi ne potrebujemo pomoči Kmečke zveze!" G. Petrišič govori resnico, kajti Kmečka zveza je res v prvi vrsti namenjena za malega kmeta, ker „magnati" (?) pri narodni stranki res ne potrebujejo preveč pomoči; g. Petrišič pa se zraven tudi nekoliko baha, kajti on ni ne veleposestnik in ne magnat (izvzemši morda v njegovi domišljiji). b Brežiški okra]. Dragi slovenski kmetje, delavci in tovariši! Slovenska kmečka zveza je ustanovljena v svrho obrambe in vspešnega zastopanja kmečkega in delavskega ljudstva. Organizacija Kmečke zveze ima namen, povzdigniti naše ljudstvo. Dragi bralci kmečkega in delavskega stanu, izbrali smo si moža, ki je tudi kmečki sin. za težavni posel, da bi nas zastopal v državnem zboru. To je g. dr. Ivan Benkovič. odvetnik v Brežicah. Mi kmetje v političnem okraju Brežice smo prepričani, da si je g. dr. Benkovič že veliko zaeln pridobil s svojim dobrim delom do kmetov. Gospod dr. Benkovič je jako delaven in priljubljen mož pri kmečkemu ljudstvu. Zatorej mu pa Narodna stranka in velikaši nasprotujejo, kc Benkovič noče stati pri velikaših Narodne stranke. Mi kmečko ljudstvo smo in bomo prepričani, da bo g. dr. Benkovič naš najboljši1 zastopnik in državni poslanec v državnem zboru na Dunaju, da bo dobro in pridno zastopal kmečko in delavsko ljudstvo. Dragi bralci in volilci brežiškega, sevniške