Naročnina Dnevna lidnja za državo SHS mesečno 20 Din polletno I20 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska lzda)a celoletno v Jugo-■lavlll SO Din, za Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »llusirlrami Slovenec« Cene oglasom 1 stolp. petU-vrsta mali oglasi po l ao ln Z D.veC)l oglasi nad 43 mm vlllne po Din 2 50. veliki po 5 In 4 Din, r uredniškem delu vrstica po tO Din o Pri vežlem o Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. Silil KoKoplsl ae ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 32» lisi su sIo^eusM narodi Izide ob 4 zlulroj razen pondeljka Ir» dneva po praznita« Uprava fe vKopItarfevI ul.it.fi - Čekovni račun: Cfublfana štev. tO.650 ln 10.349 xa Inserate. SarafevoSt. 7363. Zagreb št. 39.011. Praga ln Dano/ St. 24.797 Samost. demokrati popolnoma doigraSs. BREZUSPEŠNE INTRIGE PROTI LJUBLJANSKEMU SHODU. - »SAMOUPRAVA« IZ JAVLJA, DA SE S SDS SPLOH NIČ VEČ NE RAČUNA. VPRAŠANJE INTERPELACIJE O KORUPCIJI. Belgrad, 20. maja. (Izv.) Vest o manifesta-cijskem zborovanju proti korupciji v Ljubljani je izzvala tukaj živahne komentarje. Javnost je sprejela vest s posebno simpatijo, ter samo zahteva, da se morajo lake manifestacije vršiti tudi v drugih mestih, da se ljudstvo širom cele države organizira v boju proti največjemu zlu, proti korupciji. Zanimivo je dejstvo, da so strankarski eksponenti slovenskih samostojnih demokratov pričeli živahno intrigirati proti ljubljanski ma-niiestaciji. Pa tukajšnjih svojih prijateljih so podvzeli dve akeji. Prva gre v tej smer, da bi se manifestacijsko zborovanje sploh prepovedalo. Ker so v tem oziru zaenkrat dobili odgovor, da bi sc vlada pač ne mogla spustiti tako globoko, da bi preprečila tako zborovanje, so pričeli z intrigami pri Davidovičevih demokrattih in zemljoradnikih, da bi se tega zborovanja nc udeležili. Njihova argumentacija je seveda jasna: *PosIužite se svojega starega načina borbe.« Dosedaj so tudi te njihove intrige ostale brezuspešne. Upati jc, da bo manifestacijsko zborovanje še bolj odprlo oči slovenski javnosti, kje je iskati poštenja in kje korupcije, Belgrad, 20. maja. (Izv.) Glavni organ radikalne stranke »Samouprava« že precej časa osvetljuje politiko samostojnih demokratov, j Danes prinaša na uvodnem mestu pod naslovom »Na bombo ...« zanimiv dokument, kakih sredstev se poslužujejo samostojni demokrati, da bi si pridobili pristaše. Ker je ta način popolnoma sličen načinu, kakor sc ga poslužujejo samostojni demokrati v Sloveniji in ker je temu članku pridan komentar, je potrebno, 4a ga v glavnem podamo slovenski javnosii, da bo videla, kako se v Belgradu presoja politika dr, Žerjava in Pribičeviča. V članku se pravi: »Kdo bi mogel misliti in premisliti, da se bodo metode dela pouličnih varalic prenesle tudi v politiko!?... In vendar se to dela! Zanimivo je, da se te metode dela poslužuje stranka, ki je svetu oglušila ušesa, prepričujoč' ga o svoji »pošteni« agitaciji!... Ugleden naš prijatelj nam je poslal naslednje pismo: Samostojno demokratska stranka. Glavno tajništvo, Kralja Milana 85. I. 19. marca 1926. Dragi prijatelj! To pismo Vam pišemo z znanjem g. ministra Pribičeviča. G. minister Pribičevič, načelnik samostojno demokratske stranke in največji prvoboritelj, je opozorjen na Vas kot človeka-rodoljuba in vplivnega v Vašem kraju. Istotako je obveščen, da odobravate njegovo politiko in da ste pripravljeni, da bi sc postavili na čelo tc poštene agitacije v Vašem kraju. Z Vami in z nekaterimi Vašimi prijatelji iz Vaše okolico posebno računamo in smo prepričani, da bo samostojno demokratska stranka v Hercegovini zelo narastla, ako bi ji na čelo stopili ljudje, kakršen ste Vi. Vljudno Vas prosim, da mi na to pismo odgovorite, da bom o Vašem odgovoru lahko obvestil ministra Pribičeviča. Ako ste voljni, da Vam pošiljamo »Srpsko kolo« (kakor »Domovina«, op, ur.), nam javite. Za glavno tajništvo Samostojno demokratske stranke Jelavič. »Samouprava« nato kritizira to pismo in Se na posebno sarkastičen način ustavlja na besedah »naš g. minister in prvoboritelj«. Nato pa pravi: »V toku poslednje krize so prišli vpoštev Dav. demokrati, tudi »klerikalci« pod Korošcem. V kombinacijo so prišli muslimani s Spa-hom. 0 našem »prvoboritelju« tiste stranke, ki jc šla vedno pot »poštene narodne agitacije«, o »kolosalni njegovi politični važnosti« nihče ni niti besedice dejal. Kaj šele, da bi ga jemal v kombinacijo! (Podčrtala v Samouprava«.) Odkod to, zakaj to? Odgovor na to jc jasen in priprost. Nesrečni temperament našega prvoboritelja in njega neskropuloznost so vplivali, da sc je njegova stranka popolnoma izgubila na stranpotih. Zato z njo ne more računati prav nobena resna stranka več. Či-tatclji si lahko predstavljajo intimno razpoloženje pametnejših razboritejših ljudi v samostojno demokratski stranki spričo žalostnega dejstva, da radikali resnejše računajo z Davi-dovičevimi demokrati, Koroščcvimi klcrikalci ia celo Spahovimi muslimani, kakor pa s SDS. Nato pravi »Samouprava« dalje: »Toda še nekaj hujšega jc. Pribičevič se je s svojo nepremišljenostjo tako daleč zagrizel proti sporazumu med Hrvati in Srbi, da mu ni več vrnitve na pametno pot. On verjame, da bo lahko državi narekoval svojo politiko, pa se silno moti. Njegova politika bi dovedla državo do težkih notranjih sporov in potresov, ki bi paralizirali vso njeno moč in bi bili stalna zapreka notranjemu konsolidiranju in vsemu napredku. Sporazum s Hrvati in Slovenci je princip (podčrtala »Samouprava«), na katerem edino lahko obstoji in se vzdrži naša država. Temu principu bo radikalna stranka žrtvovala vse, kar sc lahko žrtvuje. Celokupno delovanje dokazuje polno, iskreno udanost napram temu principu.« Belgrad, 20. maja. (Izv.) V razgovoru je še vedno aktualno vprašanje, kako se bo postopalo z interpelacijami, oziroma z glasovanjem o dnevnem redu. Jasno je in po poslovniku ugotovljeno, da sc mora po vsaki interpelaciji sprejeti dnevni red, bodisi prost dnevni red, ali pa motiviran. Vladno stališče smo že parkrat naglasili. Ona bi hotela, kakor znano, preko cele zadeve, ker ji jo zelo neljubo sprejeti Radoničcv predlog, čeprav je Pucelj s strategično potezo pridobil za ta Ra-doničev predlog skupščino. Opozicija nadaljuje akcijo v tem oziru in misli, da mora priti do glasovanja ob prehodu na dnevni red, ker bi siccr parlament na najbolj grob način kršil parlamentarne predpise in odredbe skupščinskega poslovnika. Skupščinski poslovnik je v tem oziru popolnoma jasen. Zato jc vladno stališče še bolj čudno. Predvsem se misli, da bodo voditelji opozicije zahtevali od skupščinskega predsednika, da skliče sejo voditeljev parlamentarnih klubov, da o tej zadevi napravijo meritorne sklepe. Če bi vladna večina odbila ta izhod, bi opozicija predložila novo intcrpclacijo o delovanju Rade Pašiča in njegovih dobrih prijateljev ter bi na ta način ponovno otvorila razpravo o teh velikanskih aferah. Ninčič potuje v Ženevo. Kraljevska dvojica ne gre v Rim! Belgrad, 20. maja. (Izv.) Zunanji minister Ninčič je v spremstvu šefa svojega kabineta Vukičeviča popoldne odpotoval z 0ricnt-Ex-pressom v Ženevo. Pred odhodom je bil pri kralju in mu poročal. Kakor smo izvedeli iz ministrove okolice, bo minister Ninčič, če bo dopuščal čas in delo, odšel tudi v Pariz, Vendar je zanimivo, da nc gre v Rim, oziroma je zanimivo, da gre preje v Pariz nego v Rim. Misli sc, da je v tem oziru dobil tozadeven migljaj od francoske vlade z ozirom na zadnje bivanje v Rimu, da ji ne bi bilo ravno ljubo, čc se naš zunanji minister najpreje ustavlja v Rimu, nato šele v Parizu. Kakor znano, jc francosko časopisje v zadnjem času zavzelo precej odločno stališče v tem oziru in očitalo vladi, da jo celo njeni najboljši zavezniki zapuščajo. Siccr sc z ozirom na to potovanje Ninčičevo misli, da od njega ni pričakovati kakih scnzacionclnih dogodkov. Nekateri mislijo, da je v zvezi s skorajšnjim potovanjem kralja v inozemstvo. O tem potovanju se žc preccj časa govori. Po teh verzijah bi kralj tekom tega poletja najpreje obiskal predsednika francoskc republike, morda tudi angleškega kralja. Kar se tiče obiska v Rimu, so merodajni politiki mnenja, da za to ni čas po zadnjih dogodkih v Italiji, ki se tičejo nasilnih nastopov od fašistične vlade proti slovenski in hrvatski manjšini. Zato se jc misel na potovanje kraljevske dvojicc v Rim opustila. RADIČ GRE V DALMACIJO. Zagreb, 20. maja. (Izv.) V Zagrebu sc govori, da si bo Stjepan Radič izbral kot kraj svojega prognanstva, za katerega sc je obvezal radikalom za dobo 2 mcscccv, vas Pod-goro v Dalmaciji južno od Splita. Podgora jc malo kopališče. KDO BO SPLITSKI ŽUPAN? Split, 20. maja. (Izv.) Tu vlada silno zanimanje za volitev novega splitskega župana. Dela sc na to, da bi se združile za volitev žu-prna hrvatske stranke in dclavci, tako ua bi bil izvoljen za župan Hrvat in bi bila samostojna demokratska stranka ter meščanski blok potisnjena v stran. Pilsudski ima večino v sejmu. KANDIDATI ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE. _ IZJAVE NAČELNIKA NARODNE DE-LAVSKE STRANKE. - IZJAVE POLKOVNIKA WIEN0V0WA. Varšava, 20. maja. (Izv.) Vlada se še vedno pogaja z desničarskimi strankami. Sporazum naj bi se omejil na volitev predsednika republike. Po tej volitvi naj bi se sejm razpustil in razpisale nove volitve. Ni izključeno, da so bodo desničarske stranke prostovoljno udale, ker sedaj po odpadu narodne delavske stranke nimajo več večine v zbornici. Varšava, 20. maja. (Izv.) Med kandidati za predsednika republike se največ imenujeta sejmski maršal Rataj in bivši minister zunanjih zadev Skrzyuski. Pilsudski sam se še ni izjavil. Varšava, 20. maja. (Izv.) V razgovoru z zastopniki časopisja je izjavil poslanec Po-piel, načelnik narodne delavske stranke, ki jo je v zadnjem Witosovem kabinetu zastopal minister Chaeynski, da bo stranka v bodoče odločno podpirala politiko pomirjenja. Iz Poznanja je prispel predsednik železničar-ske zveze in poročal o položaju v tem mestu. Poslanci narodne delavske stranke, ki so sedaj v Poznanju so na tamkajšnjem sestanku desničarskih strank izjavili, da priznavajo sedanjo vlado in da bodo agitacijo narodnih demokratov pobijali z največjo odločnostjo. Takoj nato so pozvali državljane v poznanjskem ozemlju, naj ne odrekajo pokorščine sedanji Bartelovi vladi. — Nastop narodne delavske stranice je vplival zelo pomirjevalno, tako, da bo tudi v zapadni Poljski kmalu zavladal po-polen red. Varšava, 20. maja. (Izv.) Po Pilsudskije-vem naročilu je polkovnik Wienovowa dal pojasnilo o nastopu zadnjih dogodkov. Povda- ril je, da Pilsudski ne stremi uiti za diktaturo niti za predsedniškim ali kakim drugim mestom v državni upravi. Niti maršal, niti častniki se niso postavili v službo kake politične stranice. Pilsudski in častniki so hoteli le demonstrirati proti \Vitosovi vladi, ne vsled te-ga, ker je desničarska, ampak ker je imela v svoji sredi nečastne ljudi. Vojska je uasto-pila izključno samo za čast in moralo, je smatrala vlado korumpiranih ljudi za največjo škodo domovini. Demonstracijski pohod je samo vsled odredb generalov Rozwadowskega iu Zagorskega imel krvave boje za posledico. Ta dva generala sta sama zapletena v nečedne afera Cilj vojaških čet ni bila diktatura, ne socialen preobrat, ampak samo ozdravljenje države z drugimi vladnimi možmi. Varšava, 20. maja. (Izv.) Generala Ro-wadowski in Zagorski so prepeljali iz vile Wilanow, kjer sta bila internirana, v vojaško jetnišnico. Postavili ju bodo pred vojaško sodišče. Varšava, 20. maja. (Izv.) Vlada je imenovala bivšega ministrskega predsednika in ministra za zunanje zadeve grofa Skrzynskega za poljskega poslanika v Londonu. Varšava, 20. maja. (Izv.) Predsednik stranke Piastov, kateri pripada tudi bivši predsednik vlade Witosz, je izjavil, da stranka radi finančnega in zunanjepolitičnega položaja Poljske uvideva potrebo, da sc ohrani v državi mir. Sedanjo vlado priznava kot zakonito. —o— Razorožitvena konferenca. Ženeva, 20 maja. (Izv.) V razpravi o vprašanju, ali naj velja omejitev razorožitve samo v mirnem času ali tudi v vojni dobi, jc lord Cccil izjavil, da je mnenja, da se omejitev lahko izvede samo pri tisti moči, katera sc lahko mobilizira v najkrajšem roku. Z ozirom na nemožnost, da bi sc v današnjih časih omejilo tudi vojno oboroževanje, je francoski delegat Paul Boncourt izjavil, da je za sedaj mogoča samo razorožitev v mirnem času, toda pod pogojem, da sc istočasno pretehtajo vsi elementi, ki ustvarjajo vojno silo in vojno moč vsake države. Nato sc je debatiralo o tem, kako se naj razpravlja o raznih vprašanjih. Sporazumeli so se, da se po krajši načelni debati izročijo vsa vprašanja v razpravo posebnemu odboru, ki bo ločil vojaška vprašanja od političnih in jih bo nato predložil posebnim podkomisijam. Dalje so razpravljali o vprašanju ofenzivnega in defenzivnga oboroževanja. V tem oziru niso prišli prišli do soglasja. Naš delegat dr. Laza Markovič je pri tem vprašanju obrazložil stališče naše države, da se mora pri vprašanju razorožitve pričeti z načelom, da vsebuje oboroževanje vse elemente in moči države, ki se lahko porabijo za vojno. Ne gre tu za omejitev gospodarskega in industrijskega razvoja kake države. Za presojo omejitve oboroževanja je Laza Markovič navedel, da so poljedelski značaj naše države in pomanjkanje vojaške industrije, oziroma industrije, ki bi se lahko pretvorila v vojno industrio, najboljši znaki za našo miroljubnost. Izrazil jc popolno soglasje s Francijo, Belgijo in Italijo. V svojem nadaljnem govoru jc dr. Markovič razpravljal o raznih načinih razorožc-vanja, to je o varnostnih, ki se lahko daje narodom prej nego se začne z omejitvijo oboroževanja. Malih kvot se nc glede na varnost nc more ločiti od razorožitve. V okviru tega načela moramo pomagati komisijam k uspehu. —o- Posledice splošne stavke na Angleškem. HEDGES 0 ANGLEŠKI SPLOŠNI STAVKI. — VELIKE IZGUBE. — STROKOVNO DELO ENEGA STOLETJA SKORO UNIČENO. - POZIV K OBNOVI. - ZNIŽANJE RUDARSKIH PLAČ ZA 10 ODSTOTKOV. London, 20. maja. (Izv.) Tajnik delavske internacionale H e d g e s je v razgovoru z zastopnikom »Press Asociated« izjavil: Zadnja splošna stavka je bila velika napaka. Bila je mogočen, pa brezsmiseln napor zlasti vočigled socialnih sil, ld so mu nasprotovale. V dveh strašnih tednih stavke so bile uničene vse pridobitve, vsi uspehi stoletnega strokovnega dela. Gospodarski položaj premogovne industrijo je sedaj veliko plabši kot pred stavko. Pogoji, ki jih je stavila vlada so le odsev tega žalostnega dejstva. Pred stavko bi si angleški premogarji mogli zasigurati boljšo pogoje, kot sedaj. Ko je nasprotnik videl učinek stroja, ki bi teoretično moral brezhibno funkcionirati, ki pa ne računa s človeško naravo in danimi dejstvi. Sedaj je treba združiti vse sile za čini večje skrajšanje neizogibnih obojestranskih žrtev. Misliti je treba le na to, kako pripraviti rudarje in lastnike do tega, da bodo z odločnostjo pristopili k obnovi. London, 20. maja. (Izv.) Na včerajšnji skupili seji odbora rudarske zveze in Bald-wina je slednji predlagal, da se plače znižajo takoj za 10 odstotkov. London, 20. maja. (Izv.) Število prostovoljcev, ki so se v Londonu vpisali za policijsko službo med stavko, znaša 51.000. London, 20. maja. (Izv.) Izvršilni odbor rudarske zveze je sklenil, da priporoči konferenci delegatov naj vse predloge vladne komisije o reorganizaciji premogarstva sprejme, predloge za znižanje plač naj pa odkloni. London, 20. maja. (Izv.) Delegati rudarjev so odklonili Bald\vinove predloge za mirovna pogajanja. Ravnotako so tudi rudniški podjetniki izjavili, da smatrajo vladne predloge kot podlaga za uadaljua pogajanja, za nesprejemljive. —o— NOVA BELGIJSKA VLADA. Bruselj, 20. maja. (Izv.) Nova belgijska vlada jc sestavljena sledeče: ministrski predsednik in notranji minister Vandcrveldc, vojni minister Broeqvillc, finančni minister baron Houtard, Kabinet jc sestavljen iz 4 katolikov, i socialistov, 1 libcrtlca in 1 ministra, ki nc pripada nobeni stranki. DELNA MOBILIZACIJA V ROMUNIJI. Pariz, 20. maja. (Izv.) »Petit Journal« po« roča iz Bukarešta, da jc romunska vlada vsled zbiranja ruskih čet na poljski in besarabski meji, odredila delno mobilizacijo. Darujte za Ljudski sklad SLS! Kako se teptajo pravice Jugoslovanov v Italiji. Kakor znano, je poslanec Besednjak med proračunsko razpravo v italijanskem parlamentu branil pravice Slovanov pod Italijo do lastne šole. Poslanec Besednjak je nastopil s takim pogumom in spretnostjo kakor se ni upal ge noben izmed opozicijskih posl. v času neizprosne fašistovske diktature. Poleg prosvetnega ministra je ponovno prekinil govornika sam Mussolini. Govor posL Besednjaka je javnosti že znan; vendar hočem posneti še po stenografskem zapisniku posamezne medklice ministrskega predsednika Mussolinija in prosvetnega ministra Fe-deleja in drugih poslancev, ker je iz njih drastično razvidno, kako glol>oko je padel Italijanski parlament pod sedanjim režimom. Človeka, ki ima le količkaj čuta v sebi, pa naj bo še tako prežet z nacionalizmom, obide groza pred cinizmom, s katerim se v italijanskem parlamentu razpravlja o usodi neštetih družin slovanskih učiteljev, ki so ali pa bodo v najkrajšem času brez kruha. Poleg tega je vsekako značilno ono sklicevanje na Avstrijo, ko gre za epravičbo krivic, ki jih dela Slovanom Italija. Poslanec Besednjak toži uvodoma, da se je zaman opetovano pritožil pri Mussoliniju, da se v mnogih krajih ni poučevala slovenščina niti v dodatnih urah, ko jih je še dovoljeval Gentilijev zakon. Mussolini: >Toda vi (Primorci) govorite dol>ro italijanski: se vidi, kako govorite vt< Besednjak: >A jaz nisem kmet, tudi ne deček 6 let.< Mussolini : »Dečki se naučijo italijanščine še prej.« Besednjak: >Rad bi videl, ali b! se vaši sinovi...« Mussolini: »privadili v šoli n. pr. angleščine mesto italijanščine!« Besednjak ugotovi, da so krajevna šolska oblasbva odpravila v 65 občinah (po večini v Istri) dodatne ure, še ko so bile po zakonu predpisane. Fedele, prosvetni minister: »Storila so svojo dolžnost.« Besednjak: »Vi govorite vendar o učitelih. ki niso spoštovali zakone!« Fedele: »Jaz govorim o učiteljih, ki vzgajajo italijanske otroke, ki so sedaj Italijani.« Besednjak: »Minister Fedele je smatral za umestno, da je z ukazom od 21. novembra odpravil dodatne ure.« Fedele: »Bile so odveč in radi tega sem jih odpravil.« Besednjak: »Hvaležen sem vam za bo izjavo. Vi priznavate, da ste s svojim ukazom san' cijoniraili nezakonitost.« Fedele: >Ni res!« Besednjak: »Pravim vam, da vam moram biti hvaležen, ker ste tako odstranili vsako dozdevnost, ki se je zdela, da obstoji glede našega jezika, in tako ste krenili naravnost na pot raznarodovanja.« D u d a n (Dalmatinec): »Toda vi sle Italijani! Hočete razumeti?« Besednjak : »Položaj je tako razčiščen. Dejstvo je. da se moreš danes v Italiji naučiti v šoli francosko, angleško in celo kitajsko, med tem se ne more poučevati pri nas materinščina.-r Dudan: »Že zopet! Ali hočete enkrat razumeti, da ste Italijani?« Fedele: »Radoveden sem, kaj ht Avstrija naredila, ako bi anektirala naše pokrajine!« Besednjak : »Borili hi se proti nemškemu prosvetnemu minstrstvu mesto proti italijanskemu. Slovani so bili vedno proti Avstriji.« R i c c i : »Sedaj ste Italijani in morate ostati!« G i u n t a : »Izselite se, ako ne marate ostati z nami!« Besednjak govori med silnim ropotom poslancev o preganjanju slovanskega učiteljstva, ki mora izbirati med fašistovskim sindikatom in gladom. Fedele: >Vašim učiteljem je dana prostost, da se vpišejo v fašistovske sindikate ali ne. Vam hi bilo seveda ljubše, da bi se vpisali v kako drugo organizacijo ...« Besednjak: >To je insinuacija!« Fedele: To je resnico!« Besednjak: »Rekel sem, da se slovanskim učiteljem grozi, da se jim odvzame kruli...« Fedele: »Ni res!« Besednjak : >Vi se motite, ako ne verjamete!« V zbornici nastane močan ropot in šum; nekdo zakliče: »Italija je edinstvena država ln ne mešanica narodov!« Besednjak: »Da je Italija edinstvena država, o tem ne dvomim. Toda tu govorim o čisto drugem. Jaz vas vprašam: Kako je mogoče zahtevati od slovanskih učiteljev, da pozabijo svoj lastni jezik?« Dudan: »Ki je italijanski!« Besednjak: »So učitelji, ki sw že prebili 50. leto, ki imajo ženo iji otroke, ki iljjj tu O/i slad.« Mussolini: >Vi dramatizirate ves prizor...« (Veseloet.) Fedele: »Ponavljam, da učitelji niso primoiani vpisati se v nobeno društvo.« Besednjak: »Pripominjam, da /ml plačujemo davke kakor ostali Italijani, in s tem pripomoremo k prospehu države. Kar se tiče naših šol...« Fedele: »Slovanske šole so bile v slahem stanju. Zidovi...« Besednjak: »Jaiz ne govorim o vprašanju zidov. Šolsko vprašanje nI vprašanje opeke, ampak duševno. Hočem reči, da naših šol ni več radi vašega raznarodovalnega dela. Ako nam nočete vrniti šol, vrnite nam milijone, ki srno vam jih dali!« V zbornici nastane strašno vpitje, posl. Besednjak nadailjuje in zahteva za Slovane vsaj tiste pravice, ki jih ima Libija v šoli: »Moja zahteva ni irončna, ampak izraža pošteno misel. Naš narod noče pozabiti svo-jeg jezika.« G r e c o : >Vij ste bili vrinjenoi celo v Avstriji.« Besednjak: »Sedaj smo Italijani in hočemo spoštovati italijanske zakone. A zahtevamo od vas svobodo v šolskih zadevah.« G r e c o : »Štejte si v čast, da ste Italijani!« Dudan: »V Italiji so samo Italijani!« Besednjak: »In jaz, ki stojim pred vami, kaj sem?« Pariz, 20. maja. (Izv.) Finančni minister Peret, ki se že par dni mudi v Londonu in razpravlja z angleškim zakladnim ministrom Churchillom o ureditvi francoskih dolgov in o večjem posojilu za stabilizacijo franka, ni imel uspeha. Vsi njegovi napori so po zadnjih vesteh bili zaman. Celo v vprašanju vrnitve francoskega zlata, ki je zastavljeno angleški drž. banki, so se pojavile izredne težkoče. Danes je bila seja ministrskega sveta. Politiki računajo z novo krizo v finančnem ministrstvu. Vsled neugodnih poročil iz Londona je funt dosegel kurz 172 in dolar 37.75. Ministrski predsednik Briand je imel konference z guvernerjem Banque de France in mnogimi funkcijonarji finančnega ministrstva. Razpravljal je tudi s predsednikom finančnega odseka senata. V finančnem ministrstvo ie vse na delu, da se najde način rešitve iz položaja. Pripravlja se kontrola nad repatriacijo tujih deviz. Pariz, 20. maja (Izv.) Politični in parlamentarni kroga z interesom zasledujejo dogodke v socialistični stranki, ki se pripravlja na kongres dne 23. maja. Na tem kongresu bodo socialisti ponovno razpravljali in odločali ali naj sodelujejo v vladi ali naj nadaljujejo sedanjo taktiko proste roke. Verjetno je, da bo zmagala zopet poslednja alternativa, čeprav je močna struja za pozitivno delo skupaj z radikali. Težak finančni položaj Velika eksplozija m Bavarskem. Bambcrg, 20. maja. (Izv.) V kraju Hass-lach na Bavarskem je iz dosedaj še nepoznanega vzroka nastala eksplozija v tamošnji smodnišnici. Vsa tovarniška poslopja so s silovito detonacijo zletela v zrak. Tovarniški objekti so popolnoma razrušeni in ni skoro sledu več, kjer je stala tovarna. Na kraju nesreče je videti samo šc ogromen lijak. Detonacija je bila tako silovita, da so daleč na okoli poškodovane hiše in razbita okna. Eksplozije se še vedno nadaljujejo in vlada med ljudstvom veliko vznemirjenje. Število žrtev dosedaj še ni ugotovljeno. Približno se ceni število mrtvih na 15—20 oseb. Oblasti so takoj uvedle obsežno preiskavo, da se dožene vzrok nesreče in ugotove krivci. i BELGRAJSKI ŽUPAISl"V ZAGREBU?" Zagreb, 20. maja. (Izv.) Jutri pride v Za-\ greb belgrajski župan g. Miloš Bobič in bo ! imel posvetovanja s Hcinzlom o važnih občinskih zadevah, ki so skupne Zagrebu in Belgradu. Razpravljala bosta tudi o načrtu za ustanovitev zveze mest v Kraljevini SHS, o čemur se jc vršila debata že lani. Razpravljalo se bo na podlagi načrta, ki ga je izdelal mestni občinski svet v Zagrebu. V načrtu je predvidena tudi ženska volivna pravica. ČESKT FAStSTI. Praga, 20. maja. (Izv.) Češki fašisti so priredili veliko zborovanje v dvorani na zo-fijskem otoku. Udeležba na zborovanju je bila ogromna. Govorniki so razvijali program fašizma in poudarjali, da je fašizem edino pravilna metoda, da se ohranijo v državi pravice čeških državljanov. Kot svojo prvo zahtevo so proglasili, da se čimprej razpusti komunistična stranka. Viharne ovacije so prirejali generalu Gajdi. Nzzšzz pMl^i RADIKALNI DISIDENTI NA DELU. Ljuba Jovanovič bo odpotoval v Dalmacijo in v Bosno, da izvrši organizacijo svojega kluba, Nastns Petrovič pa bo priredil v Južni Srbiji več shodov. Enako bodo odpotovali j drugi disidentt na volivno agitacijo v svoie Batstrocch!: »Ako ne marate biti z nami, poberite kopita in pojdite!« Besednjak: »Stavite se nekoliko v našo kožo! Kako morete vzeti kruh starim Učiteljem? Kako je mogoče zahtevati od državljanov, ki so vedno govorili drugi jezik, da ga pozabijo?« Greco : >Vi ste bili tepeni v vojnilc L u n e 11 i: »Zabijte si enkrat v glavo, da ste Italijani!« Be s e d n j a k je zaključil med silnim hrupom: »Toda, dragi tovariši, ne pozabite, da se vam ne bo posrečilo iztrebiti našega jezika. Usoda držav je izpremenljiva, toda narodi živijo večno.« Ministra Fedelja je Besednjakov govor tako razburil, da ga je naslednjega dne označil z »glupostmi«. Besednjak energično reagiral .da sloni borba slovanske manjšine za lastno šoilo na načelih, za katere so se borili nekdaj Italijani sami. Fedele ga je zavrnil s trditvijo, da je Učiteljska zveza na Primorskem tajna organizacija! Kaj pravi tržaški prefekt k temu? Besednjak ni mogel več od. govoriti, ker mu predsednik ni hotel dati liesede. Iz cele razprave se pa vidi, kako brezobzirno italijanska fašistovska vlada tepta naravne narodne pravice Jugoslovanov v Italiji, ki so ji >gluposti!«. Naj to ve ves svet! —o— države daje socialistom mnogo priložnosti za ostro nastepanje v finančnih razpravah. Maroška vojna je druga točka, ki onemogočuje socialistom vstop v vlado. Oboje namreč do skrajnosti izrabljajo komunisti v agitaciji med delavskimi masami, tako da socialisti ne morejo že iz taktičnih razlogov nositi nikake odgovornosti, ki bi povzročila, da bi nezadovoljni nižji sloji zapustili socialiste in prešli v komunistični tabor. Koncem maja poteko tudi krediti za maroško bojišče in tedaj bo Briandov kabinet stal pred novo težko preizkušnjo. Če bo zbornica sledila razpoloženju javnosti ne bo votirala nobenega zneska več v ta namen. Sicer se pa itak bližajo nove volitve v parlament, ki je bil izvoljen 11. maja 1924. Dogodki pa tirajo vlado k čim hitrejšemu razpisu novih volitev. Kajti sanacija Francije bo zahtevala še nepričakovanih žrtev in še vse drugačno štedenje kot pa ga je predvideval Peret v finančnem načrtu. Za radikalne operacije, ki edine morejo rešiti francoske finance, pa je sedanja zbornica nesposobna. Pariz, 20. maja (Izv.) Narodni komite za prostovoljno kontribucijo je doslej prejel okoli 60 miljonov frankov, ki so jih dali razni zasebniki in ustanove državni blagajni. Največjo vsoto, 20 miljonov frankov, je dala francoska narodna banka, banka Rotšild 5 miljonov in grški miljonar Bazilij Zaharov miljon frankov. okraje. Disidenti upajo med bosanskimi radikali na velik uspeh. Ljuba Jovanovič priznava nazadovanje radikalov v Dalmaciji ter zvrača vso krivdo na Pašiča, ker ni hotel razpisati volitev pravočasno, ampak jih je sedaj, ko je radikalna stranka v največji sramoti. * * * A Italijanski poslanik g. Bodrero se je pri našem ministru za zunanje zadeve Ninčiču pritožil, ker piše jugoslovansko časopisje neprestano zoper Italijo v neprijaznem ali celo sovražnem duhu. Gospod poslanik Bodrero bi po našem mnenju storil bolj prav, če bi se obrnil na svojega šefa, g. Mussolinija v Rimu in ga opozoril na veliko ogorčenost, ki vlada v Jugoslaviji nad sovražno politiko italijanske vlade napram Slovencem in Hrvatom v Julijski Benečiji. Korak g. Bodrera pri našem zunanjem ministrstvu je čisto brezuspešen, ker si naše časopisje ne bo dalo diktirati, kako naj piše glede na nasilno politiko faši-stovskega režima, ampak bo pisalo tako, kakor je prav in pošteno in kakor nečloveško postopanje italijanske oblasti napram našim bratom zasluži. Če je naloga g. Bodrera gojiti prijateljske zveze med Jugoslavijo in Italijo, je njegova dolžnost opozoriti italijansko vlado, kako naj se vede napram Jugoslovanom v mejah italijanske države, naše časopisje pa ne potrebuje nobenih navodil ne nasvetov ne pritiska, kar piše, je pisalo in bo pisalo, kakor mu veleva morala, katere fašistovski režim napram našim rojakom v Primorju ne pozna. Naše časopisje bo moralo še bolj in ostreje žigosati krivice, ki se gode našim rojakom v Italiji in še hujše, ki se še pripravljajo. Beleče A Originalon minister. Belgrajsko časopisje priobčuje zanimivo izjavo člana kluba Jovanovičevih poslancev Milutina Tomiča o vzrokih, da je izstopil iz Pašičevega kluba. V izjavi pravi: »Moj izstop jz radikalnega kluba je dal povod nekaterim poslanskim tovarišem, da to na svoj način komentirajo. V nekem tukajšnjem listu pišejo, kakor da hi bil jaz izključen iz radikalne stranke. Zato smatram, da je potrebno izjaviti sledečo: Iz radikalnega kluba sem izstopil iz razlogov, ki jih je naš poslanski klub že preje objavil. Kar se posebej tiče mene, moram dodati še to: Prvi politični in moralni razloc sem že navedel. Raz- Jutri ob 8. uri zvečer vsi na dijaško akademijo v Rokodelskem domu. —................................——• mišljal sem o tem, da izstopim iz radikalnega kluba, in sicer iz higienskih razlogov, kajti v tem klubu so ljudje, ki 6o ne samo politično, ampak tudi higienično nepoboljšljivi. Reči moram, da se zelo čudim ljudem, ki so po poklicu zdravniki ali pa celo kandidati za zdravstvenega ministra, da lahko skupaj sedijo v Milanom Čaba, (Op. ur.: Minister za socialiic politiko Milan Sinionovič), ki ima navado, da pluje v predal svoje pisalne mize in da svoj nos često čisti, ali s površnikom ali pa s pivnikom. Naj svetita morala in higiena na slrah vragom!« — Ta je pa res dobral A »Jutro« in korupcija. Boj opozicije proti korupciji »Jutru« seveda nikakor ne gre v račun in se že obreguje ob protestne shode, ki jih hoče prirediti združena opozicija po državi. Namesto da bi se »Jutro«, ako mu je res kaj do tega, da se korupcija zatre, tej akciji pridružilo, pa jo še izkuša podminirati in se ne sramuje zapisati celo to-le: »Mi smo sicer od . Davidoviča in tovarišev vajeni marsičesa, a da se dajo klerikalcem na ljubo zavesti, da pridejo državno korupcijo pobijat ravno v Ljubljano, bi bil nov dokaz, da je nekaterim strankam vpitje na korupcijo samo sredstvo za demagogijo. Gg. imajo glede korupcije pač v Belgradu in pred svojim lastnini pragom nalog dovolj, v Ljubljani njihovih naukov ne rabimo.« Spet je pokazalo »Jutro' svojo pravo barvo. Prejelo bo za to od poštene slovenske javnosti odgovor, kakor ga zasluži. Da pa SDS ine rabi naukov o korupciji, to radi verjamemo. A Predsednik HSS na oddihn. — »Donu pravi, da bo St. Radič na oddihu do konca junija. Vzrok: »Odkar se predsednik bavi z javnimi osli, ni bil nikdar na pravem odpo-čitku niti teden dni, pa mu svetujejo njegovi prijatelji zdravniki, da se še pravočasno vsaj za 8 do 4 tedne umakne v kako gorsko tišino ali kam k morju, da se odpočije in zbere nove moči za svoje težko delo. Zato predsednik tekom celega prihodnjega meseca, pa morda še dveh ne bo prišel na nobeno javno skupščino, niti na sestanek. Če pa Bog da, bo za »Dom« napisal kak članek in nekoliko političnih vesti.« — G. Pucelj bo najbrže znal povedati, ko je tako lepo govoril v Celju, da ni grše stvari na svetu kot je laž in lažniva politika, kateremu Radiču naj verjamemo. Ali temu, ki je napisal, da je »umoran« in da se mora »povuči natrag«, ali pa tistemu, ki je dejal istočasno, da je gibčen, elastičen, čil, da kar leti, ko se — mi drugi — plazimo!? A Program SDS. »Reč«, glasilo SDS piše, da dogodki, ki so se nanizavali poslednje dni, odkar je vlada g. Uzunoviča padla v narodni skupščini, utrjujejo prepričanje, da radikali in radičevci imajo res en program: izigravanje vsakega parlamentarizma v naši državi in ubijanje vere naroda v vsako moralo. — Zagrebška »Riječ« in ljubljansko »Jutro« sta pa s slastjo ponatiskovala »Samoupravo«, ki je trdila, da se pod RR vlado program narodnega bloka ni spremenil in se dejansko tudi ni. — Torej je vse v redu, narodni blok je dobil nove zaveznike pri »izigravanju parlamentarizma in ubijanju vere v vsako moralo.« A Kaj vedo kmetje. O tem piše »Kmetski list«: »Danes živi v Sloveniji na tisoče kmetov, ki dobro vedo, da je Stjepan Radič visoko izobražen človek, da je bil eden najboljših učencev Masaryka, da je z izvrstnim uspehom dokončal visoko politično šolo v Parizu itd. — Je že mogoče, da to naši kmetje vedo; ampak prav gotovo je pa to, da izobraženost gospoda Stjepana Radiča našim kmetom prav nič ne imponira. Našim kmetom bi bilo popolnoma vseeno, ko bi ta g. Radič tudi ne znal ne brati ne pisati, samo da bi bila njegova politika kaj vredna za kmeta. Našim kmetom pa vsa politika tako Izobraženega g. Radiča dozdaj ni prinesla drugega ko težke davke. In najvteČ" ie tudi kriva politika visoko izobraženega g. Radiča, da bo korupcija še nadalje žrla ljudski denar! To vedo slovenski kmetje in zato žvižgajo na g. Radiča in njegovo visoko izobraženost. A Nezaslišano blamažo g. Radiča v ko-rupcijski zadevi proslavlja »Kmetski list« s tem, da prinaša njegovo sliko. Na tej sliki se g. Radič prav zadovoljno smehlja. — Ali pa je nemara to le karikatura? Skoro gotovo, vsaj si privošči »Kmetski list« zraven ta dovtip, da je v boju s Pašičem ostal zaenkrat zmagovalec Stjepan Radič. Ta dati Stjepan Radič, ki je doživel najhujši poraz od strani radikalov, ki si ga je sploh mogoče mislili! Zares izvrsten dovtip, ki ga je tu izpustil »Kmetski list«. Častita mo. A Pa še en dovtip, nič manj imeniten, prinaša glasilo g. Puclja. Sploh je zadnja številka »Kmetskega lista« tako polna šale in humorja, da jo kot veselo čtivo prav toplo priporočamo; že ob veseli sliki g. St. Radiča se moraš zasmejati, kaj še-le ob tem, kako opisuje »Km. list« dogodke zadnjih dni. Piše torej: »Da bi pod zaščito sporazuma Rade Pašič še nadalje po svoji mili volji gospodaril po državnih blagajnah, to je bilo radi-čevcem nemogoče mirno prenašati.« — Zato so pa sklenili nov »sporazum«, pod katerim bodo korupcijo še mirneje prenašali. G. Radič se jc cclo zavezal, da dva mawca »ploh usi ne bo odprl proti korupciji fteyspeh francoskega finančnega ministra v Londonu. Ka/ se godi dosma. Včeraj opoldne je nenadoma umrl predsednik ljubljanske kreditno banke dr. Karel Triller v 63 letu svoje starosti. Zadela ga je srčna kap. Pokojni so je bil rodil 21. aprila 1862 v Škofji Loki. Po dokončanih študijah se je posvetil odvetništvu in je otvoril 1894 odvetniško pisarno v Ljubljani. Iz Ljubljane se je preseli! v Tolmin, odlam pa 1. 1900. nazaj v Ljubljano. Pokojni se je živahno udejstvoval v političnem življenju. Poleg pokojnega dr. Tavčarja je bil glavni steber bivše narodno-napredno s!ranke, ki ga je pošiljala tudi v zbornice. V letih 1908—1918 je bil deželni poslanec, v 1. 1911—1918 pa deželni odbornik. Pokojnega jo imela tudi Ljubljana kot svojega občinskega odbornika in podžupana pod vodstvom župana dr. Tavčarja. Kot tak je načeloval raznim odsekom občinskega sveta. Po prevratu je uadomestoval deželnega glavarja in bil predsednik komisije za likvidacijo deželne uprave. V narodni vladi je. sprejel mesto poverjenika za trgovino in industrijo ter bil tudi poslanec narodnega predstavništva. V odvetniških krogih je igral odlično vlogo. Po smrti dr. Tavčarja je prevzel mesto predsednika »Ljubljanske kreditne banket. Vršil je tudi v našem narodnem gospodarstvu važne funkcije. Pred leti je bil glavni urednik »Slov. naroda:. V zadnjih letih se je umaknil političnemu življenju ter se posvetil pisarni, gospodarstvu in zlasti vprašanju češkoslovaške-jugoslovanske vzajemnosti. Na tem polju je izvrševal funkcijo predsednika češkoslovaške-jugoslovanske lige v Ljubljani. Tudi slovenska turistika ga je imela v svojih vrstah. Po njem so imenovali »Trillerjevos 'kočo na Krnu. V zgodovini naših strankarskih bojev in nagega gospodarstva bo dr. Trillerjevo ime ostalo zapisano vedno. Bil je simpatična osebnost iz. bivšega narodno-naprednega tabora, dober in včasih osler govornik, po značaju pa lojalen. jajce v »Samoupravi'. Mariborski radikali so najsilnejša stranka — kdor ne verjame, naj posluša! »Novo življenje je prišlo v vrste narodne radikalne stranke v Mariboru. Narod, ki je sledil obljubam sedaj temu, sedaj onemu demagogu (očividno misli pisec na radikalne obljube krav in telet kmetom v mariborski okolici pri zadnjih volitvah!), a največ »klerikalcem', je začel odpirati oči! »Klerikalni« volivci jBO zmešani, apatični, zato so vse stranke začele živahno akcijo med narodom. SDS dela, a uspehov nič! SLS vse zapuščal Socialni demokrati in komunisti so na tleh, oziroma prestopajo trumoma v radikalno stranko! (Zavidanja vreden narastek!) Narodni socialisti so šli z demokrati, a le malo, večina v radikale! Učiteljstvo se kar tere pred durmi tajništva narodne radikalne stranke — tam v neki zakotni ulici v Mariboru, še to: Oblastni odbor radikalov je odprl svoje tajništvo in imel — Kujte! — 23 sestankov! Člani pristopajo trumoma' in to največ — čujte! iz kmetskega in delavskega stanu, tako da bo tudi v Sloveniji radikalna stranka stranka »malog čovjeka«. — In še to: 12. t. ni. so imeli »vrlo dobro posečen« sestanek pri Gam-brinusu. Zbor je odobril Tavčarjevo poročilo in nato so govorili vodje dr. Ravnik, dr. Štefanovič, ki je — čujte! — »dobro naveo više slučaja korupcije samostalnik demokratov in slovenafkih lde-rikalaca i ostalih«. In nato so — kot da slovenska Štajerska še ni preživela zdravičarslce dobe — za-vpili g. Pašiču trikratni »Zivio«! In nato so sklenili, da pride junija v Maribor sam Pašič. A ker ni dovolj velike dvorane, kjer bi pristaši poslušali svojega vodja, se bo shod vršil na prostem! »Skoro če doči vreme, kad če v Sloveniji zuati, da je je- Ine dini spas i jedina budučnost v velikoj narodnoj ra-dikalnoj misli.« Mi tudi upamo, da bodo vsaj prihodnje volitve »Samoupravo« zbrihlale, da ne bo priobčevaia takih neumnosti iz radikalne »Slovenačkec, ko bodo zopet mariborske radikalne trume korakale v Belgrad brez — mandata! Moja osemletna sestra je vneta lelovadkinja. Sicer telovadi večinoma s svojo punčko, ki jo je prinesel Miklavž že pred tremi leti iu je uboga lesena punčka že na obe očesi slepa. Pa nič ne de, telovaditi je vendar treba radi telesnega zdravja in sploh, pravijo, je telovadba koristna, da se telo ohrani čilo in or.tanejo oči bolj zdrave. Pa naše stanovanje ni preširoko in preveč udobno. Tudi nas stanovanjsko sodišče no preganja in nam ni vselilo še nobenega podnajemnika, ker nas stanuje v eni podzemeljski sobi pet, ata, mama, in mi trije z Milko in Malko. In sploh mislim, da je stanovanjsko sodišče zelo dostojna oblast, ker ni še nikoli reklo, da nas je premalo v eni sobi in morata ata in mama naročiti še kako sestrico, da nas bo dovolj. Toda moja osemletna sestra Milka ni kar tako. Ker stanovanjsko sodišče ne upošteva naše prošnje za dodelitev stanovanja, si je Milka izbrala drugo Pot. Pravi, da se bo kmalu vršilo žrebanje s srečkami za Stadion in da bo zadela ona vse glavne dobitke ter bomo lahko zidali hišo na Prulah, za Bežigradom, na Mirju in na Kodeljevem. Kratkomalo povsodi, kjer bomo hoteli in kolikor se jih nam bo ljubilo. Pa ji tudi rad verjamem, ker dam mnogo na srečo in njeno kolo. Tudi jaz, ki se ne bavim z loterijo, ker kot trgovski vajenec gledam le na gotov dobiček, sem prepričan, da bom zadel enega izmed glavnih dobitkov, pa naj bo tisti za Din 25.000 ali pa eden izmed tistih za 100. Ker pa je napredek važna stvar in bi rad napredoval tudi jaz, si želim bolj tistega za 23 tisoč kakor tistega za sto, ki ni dosti. Zadeti pa moram in bom zadel, ker hočem, hoteti je moči, tako je rekel zadnjič gospod šef, ko me je objemal okrog ušes. In tudi moja sestra Milka bo zadela. Saj hodi v ta namen k šmarnicam. če bo pa kaj zadela, bova delila, ker bi je mama ne pustila same k šmarnicam, če bi jaz ne bi! prosil zanjo. Sploh sem prepričan, da bova z Milko zadela in bomo zidali majhno hišo, da nas ne bo več pet v eni sobi. Ata bo kupil srečke. Potem bomo zadeli, zidali in se selili. Bomo veseli, kakor pravi naš pesnik Prešeren. m popolno avto- »Slovenec* je ž« večkrat poročal o vračevanju avtonomnih pravic mestu, katere je pritegnilo nase pred l<;i veliko županstvo. Od 15. t. m. je vrnjena mestnemu fizikatu prejšnja samostojnost in je prevzel ta fuo'i nadzorstvo nad mariborskimi babicami, od katerih je marsikatera res potrebna višje in stroge, kontrole. Sliši se z merodajne strani, da bo poskusilo veliko županstvo magistratu zopet odtegnili pred kratkim vrnjeno pravico podeljevanja gostilniških koncesij. Pravo podeljevanja koncesij bi rado veliko županstvo preneslo na okrajno glavarstvo. Temu se bo občina uprla r. vsemi močmi. je Skrb zn vsakdanji kruh je izvabila delavca Avgusta Peršona iz Litnbuša pri Mariboru, da je šel iskal zaslužka v francoske rudnike. Taiu pa je nevarno zbolel. Ko je ležal v delavski bolnici, je tamkajšnji zdravnik neko jutro rekel sestri usmiljenki: »Ali ta mož še ni v mrtvašnici?.. Bolnik je to razumel, na se mu je vzbudilo tako domotožje, da je iz bolnice ušel in z velikimi težavami in žrtvami prišel — domov. Doma je bil en dan. Praznično oblečen si ej ogledal domačo vas, zvečer pa se je izmučen zgrudil in umrl. Pokopan je bil pretekli ponedeljek. -- O domovina, kako skrito, a močno te ljubijo najbednejši, ki jih ne moreš sama preskrbeti! Kot nadaljevanje zadnjega rednega občnega zbora »Merkurja« ob priliki proslave 25 letnice društvenega obstoja tega društva se je vršil včeraj izredni občni zbor tega društva. Zborovanje je otvoril in vodil društveni predsednik dr. Windi-scher, ki je v svojem nagovoru posebno poudarjal pomen, delo in uspehe društva in je ugotovil vsestransko nepričakovano ugoden razvoj društva, ki tvori glavno zaslombo naših trgovskih uslužbencev. Društvo je skrbelo in skrbi za svoje člane brezdvomno tako, kot skrbi malokaiero strokovno društvo za svoje člane in je v tem oziru laliko vzor podobnim organizacijam. Poleg tega delujeta jako uspešno tudi društveni sekciji in sicer pevski zbor in godbeni odsek, ki sla dosegla tudi že pri Žrebanje se bo vršilo 30. maja i L em mm • ORLOVSKI STADION V LJUBLJANf. m 10I Srečka št. pgpi-f fe za* loterijo v korist zgradb? • Orlovskega stadiona v. Ljubljani, dovoljeno t oulokom mlnlalrštv^ poljedelstvo x <3ne 20. junija 1&2B, 5». 22.337;*. § Žrebanje sc fco vršilo na Cvetno uecleljo dne 28. marca puri. il r v n I :; c d zy rp'-um. « Akcijski odbor.za^jrjgradfoo Oviovskcga^stadiona v Ljubljani:,. :< ^ UlV""'^'............... prcidircdnlk. odkomik. m javnih nastopih jako lepe in vsestransko priznane uspehe. Občul zbor je izrekel javno pohvalo načelniku pevskega zbora gospodu Novaku in pa voditeljema godbenega odseka gospodoma Kavčiču in Urbančiču. Društvo ima tudi krasno bogato knjižnico za svoje člane, ki služi strokovni izobrazbi člani. Društvo izdaja svoje trgovsko glasilo »Trgovski Tovariša in je izdalo v svoji režiji tudi »Trgovsko korespondenco« in pa »Trgovski koledar* ter je priredilo tudi razne poučne tečaje in sicer za nemščino, italijanščino, srbo-hrvaščino, za slovensko stenografijo in knjigovodstvo in pevsko teorijo. — Za svoje izredne zasluge za društvo so bili soglasno izvoljeni na predlog g. Meli-vya za častno člane društva gospodje: Ivan Je-lačin, dr. Wind i sch er, dr. M ur ni k, lv. K o ste ve, Ignac Novak, Pavel Habjan, Ilanuš K r o f t a in pa dolgoletni član in marljiv sodelavec in knjižničar Ivan Volk. Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen sledeči društveni odbor. Predsednik dr. Frane Windisther, prvi podpredsednik Josip Kavfif, drugi podpredsednik Rihard Torv. Dalje je bilo izvoljenih še 14 društvenih odbornikov iz vrst trgovcev in pa 14 odbornikov in odbornic iz vrst nameščencev in na-meščenk. V razsodišče je bil izvoljen dr. Danilo Majaron, za preglednika računov pa Josip Malen-šek in Josip Urbančič Zborovanje je zaključil z lepim zaključnim nagovorom predsednik društva dr. \Vindischer, ki se je zahvalil za uspešno sodelovanje vsem dosedanjim požrtovalnim delavcem in pozivom na delo v prid društvenim članom še v naprej. Zopet tiskovna obsodba. V Subotici je bil obsojen Josip Vukovič radi članka »Hrvati na okup« v »Nevenuc, kjer pravi, da se naša država netočno imenuje kraljevina SHS, ker so v njej Srbi vsemogočni gospodje, na 1000 dinarjev denarne kazni in 1 mesec zapora. Mesto vina - iizol. V hotelu Merau v Mariboru služi v kuhinji 19 letna Marija Felicijan. V sredo predpoldne je Marija pospravljala po jedilni shrambi in zadela na steklenico. Bila je prepričana, da je v steklenici vino, jo je odmašila, nastavila na usta in napravila par požirkov. Mesto domnevanega vina je požrla parkrat lizol, ki jo je močno ožga! po grlu. Rešilna postaja je ponesrečenko takoj prepeljala v bolnico, kjer so ji s težavo izpraznili želodec in jo oteli smrti. Aretacija nevarnega vlomilca m cerkvenega tatu. Dva detektiva ljubljanske policije sta naletel* na nevarnega vlomilca, znanega Klemena, ki ima na vesti že več tatvin, vlomov in goljufij in so g» varnostne oblasti že dolgo iskale. Mož je prišel t mesto, kjer si je nakupil v raznih trgovinah prai cejšno količino raznih živil, katere je hotel nesM svoji družbi, ki se skriva v neznanem brlogu v predmestju. Detektiva sta nevarnega fanta prijela in ga uklenila. Med potjo pa jima je fant pobeguil in je stekel čez polje proti bližnjemu gozdu. Toda beg se mu ni posrečil. Moža postave sta urnih nog pohitela za njim in ga kmalu zajela. Fant se je sicer malo branil, toda zaman, detektiva sta ga z lahkoto obvladala in ga odpeljala tja, kamor spada. Uvedla se je preiskava, ki bo odkrila še več zanimivosti. SCak:© dežuje kino na mladino. V zadnji, instanci se je v sredo obravnavala razprava proii 16 letnemu Gjorgje Stojkoviču, ki je po predstavi v kinu izvabil seboj prijatelja Pako-viča. Vzel je revolver in hotec posnemati prizore, vstrelil Pakoviča, nato pa oddal še nekaj strelov po sobi. Dobil je šest mesecev zapora. za 9 Šelenburgova ul. 6/1. $T.elson Fran Šuklje: Po 10. maja 1926. VIII. Zopet vihar, potem Marseille. Naš vrli kapetan Prodan je skleni!, spremeniti vozni program. V sporazumu s naini izletniki je opustii misel, iz Barcclonc voziti tik obali, tako da bi mogli vsaj iz daljave videti francoska mesta Perpignan, Cette in druge naselbine ter jo rajše kreniti naravnost skozi odprto morje v Marseille. Prav všeč nam jc bilo, da se jc na ta način naše bivanje v velikem francoskem pristanu podaljšalo za dobre dve ure, aH vendar sodim, da bi ogromna večina'naših potnikov odločno ugovarjala tej spremembi, če bi znala, kaj nas čaka. Kajti prišli smo pod oblast bližnjega sorodnika naše burje, razvpitega provensalskega »mistrala«! In ta nam jc pošteno zagodel! Do sedmih zjutraj jc šlo vse gladko, vreme lepo, nebo vedro — prav zadovoljni smo sedeli tisti, ki radi uživamo udobnosti ranega jutra, v jedilnem salonu pri Skodelici kave ali čaja, kar naenkrat hud naval iz severozahoda in ladja sc močno nagne na drugo stran. In piš postane vedno hujši, vihar je bil tu, hipoma, neoglašen ter ni odnehal, dokler nismo pri speli v varno marseillsko pristanišče, torej od 7. in pol do 15. ure Blagor nam, ki smo žc bili oblečeni ter smo bili zajtrkovaii; rešili smo se v gornji, manjši salon ter mimo čakali, kaj bo z nami. Ali morje jc kar znorelo, razburkani valovi so se divje zaganjali v naš brod, naposled so pri posebno močnih sunkih kar udarjali črez kapetonov most, najvišjo to&ko našega krova. Toda kar je nas iam skupaj sedelo moških, večinoma Slovencev, smo bil že nekoliko vajeni takih plesov, še preccj mirno smo zrli skozi okna na jezao morje ter srčno sc smejali raznim komičnim prizorom, ki so se dogajali v obilni meri. Tako je plaho prihitela iz svoje kabino mala hrvatska gospodična, ki smo jo radi njene drobnosti in živahnosti bili krstili za »miško«, plaho jc pogledala v salon, a močan sunek — in rcvica prileti skozi celi prostor naravnost v naročje našemu »zvezdnemu« Francclinul In taka | jsode ni zadevala zgo'i »lehko blago«! Dokaj j »težak ljubljanski možakar jc istotako sfrčal j skozi nnše pribežališče ter naenkrat obvisel j na mojem vratu, krčevito držeč me v strast- j nem objemu! S kapetanovega mosta »pride v j našo družbo korenjagki Gorenjec po svojem I poklicu gozdni inženir ter -iam sporoči, da i naznanja dotični aparat žc nagnjenje naše la-dije za celih 40'\ na vsak način prav čedna j perspektiva! In k vsemu šc prazne želodce. | Kajti kosilo jc bilo žc skuhano, pa jc razsaja- 1 joči vihar vse bil prevrnil, tako da so mo- ! rali z nova pričeti s kuho. Potrpežljivo smo prenašali (udi to used o. ; Saj smo bili neprimerno na boljšem nego oni ' zaspanci obojega spola, ki so bili sploh vajeni, stoprav proti 10. uri so prikazati na krovu. Le-tch ta dan do Marseilla sploh ni bilo videti, kajti nemogoče je bilo, pri tej vihri ostati in obleči sc. Eden izmed hrvatskih gostov mi je pravil, da jc trikrat poskušal vstati, a bilo je absolutno nemogoče in drugega mu ni preostajalo nego obležali na postelji ter poslušati čudno godbo Neptunovega orkestra. A naš majhni hrabri »Karadžoržc« se ni vstrašil tulečega morja. Navzlic vsemu zibanju in guganju jc mirno zasledoval predpisano mu pot. Tu smo se uverili s dejstvom, da pri ladiji pravilna konstrukcija mnogo bolj zasi-gura varnost popotnikov nego ogromnost njenih dimenzij. Sprva so mislili nekateri izmed ras, da sc tako liudo zibljemo, ker jc vKara-džoržc« razmerno majhen parnik. A skoro neposredno pred vhodom v marseillsko luko smo videli velikansko ladijo pod zastavo Zjc-dinjenih amerikanskih držav, ki jc baš zapuščala pristan ter sme samosvestno mogli udej-sf.vifi, da tega velikana šc veliko hujše meče nego našega Karadžorža . In sedaj «0 se pomirili valovi, plujemo v prirtan, na desni strani vi-iimo na strmi skali »chaleau d'Ifi tudi slovenskem čitaleljem znan \7. DuntasovejJu romana »Grof z Monte Crtsla«, tam zgoraj pa na hribu znamenito mornarsko svetišče, »Notic latnc de la garde«, romn.rska ccrkev Matere božje naše zaščite! Ave maris stelta 1 Pilot, ki smo ga priklicali, prihiti na krov ter nas srečno zapelje v pristan, kjer so nas s »plavajočim mostom« zvezali s kopnim. Ura je bila štiri popoldne, ko smo šele mogli popolnoma izstradani sesti k mizi. Potem pa iz ladijc vun naravnost v slavno »Canncbie-re-o«, kateri nasproti smo bili zasidrani. »Cannebiere« se zovc glavna prometna cesta, dika in ponos vsakega pristnega Mar-seilliana. Tam pravijo: Pariz bi bil sicer prav snažno mesto, da bi imelo — našo Cannc-biero«! In zares, dolga in široka ccsta, obdana od visokih lepih stavb, z bogatimi izložbami. Diči jo krasni drevored, štiri vrste im-pozanlnih platan. Mi Slovenci smo sc takoj razpršili po raznih prodajalnah, nakupovat si kravate in dežnike, klobuke in srajce, črevlje in dišave ter druge ropotije, vse po razmerno zelo nizki ceni. V Marscillu smo dobili domače obiske. Oglasil se jc slovenski študent, sin ljubljanskega profesorja, ki sedaj v bližnjem Aixu na-dajlujc svoje vseučiliške študije. Tam hoče popolniti svoje znanje francoskega jezika. Pri-hitcl je iz svojega bivališča, ko jc iz francoskih listov izvedel, da dojde jugoslovanski parnik z rojaki izletniki. Ostal jc pri nas in prav nič slabo sc mu ni godilo v naši družbi. »Zvezdnega« Franccljna jc razveselil po-scl znane rodbine, vdove po ranjkem generalu Stibil - Vukasoviču, pristne Srbkinjc z njeno hčerjo in zetom, francoskim tovarnarjem. Takoj so ga »koafiscirali«, spal jc pri Dnevne norice k Narodnim poslancem! — Skupščinska ieja je napovedana za 26. t. m. ob desetih dopoldne. k Izlet po Sredozemskem morju. V sredo se je vrnila v sušaško pristanišče ladja »Karadjordje«, ki je vozila po Sredozemskem morju izletnike Jadranske straže. Nasproti ji je odšel parnik Jadranske plovbe »Galeb;', ki pa je zašel predaleč v italijansko morje, vsled česar je moral plačati globe 500 lir. k Iz zemljemerske službe. Premeščeni so: Ivan Pire iz katastr. arhiva za mape v katastr. evidenco v Ljubljani 1; geometer Stanko B r i n š e k iz katastr. evidence 1 v katastr. evidenco v Ljubljani 2; geometer Anton Čuden iz oddelka za novo izmero v katastr. evidenco v Ljubljani 2; geometrski pripravnik Hinko Prelovec iz katastr. evidence v Ljubljani 1 v katastr. evidenco v Celju. k Žandarmerijski kapetan Vo.šnjak Vinko je včeraj, dne 20. maja umrl na operaciji v belgrajski bolnici. k Skupen protest uradnikov prosvetnih oddelkov. — Uradniki prosvetnih oddelkov v Mariboru in Ljubljani so izročili ministrstvu za prosveto skupen protest proti temu, da se jim mesečni prejemki ne izplačujejo redno. Uradništvo zahteva, da se laki slučaji v bodoče več ne dogajajo. k Novi menični red. Ministrstvo pravde je razposlalo zainteresiranim oblastvom in korporacijam novi načrt o meničnem in čekovnem redu v pretres. k Vpisovanje otrok oh priretku glavnih počitnic. Po naredbi velikega župana se vrši po vseli osnovnih šolah ljubljanske oblasti vpisovnje šolskih otrok 30. junija ter 1. in 2. julija 1926, da se že med počitnicami določi število razredov in učiteljstva. k Profesorski honorari bodo izplačanli deloma v začetku prihodnjega meseca, deloma na jesen. Tako sta se sporajumela mini-str /a prosveto in finance. k Svečanosti rezervnih častnikov v Zagrebu se udeleži poleg kralja tudi francoski maršal Franchet d'Esperay in angleški polkovnik Abot. Do sedaj je prijavljenih nad bOOO rezervnih častnikov. Celotna svečanost se bo uprizorila na filmu. k 40 letnico cerkovniške službe je obhajal 11. t. m. g. Fran Cerar, ves čas farni cerkovnik v Dobu pri Domžalah. Skromno se je obhajal ta jubilej 40 letnega zvestega dela v krogu domače družlinioe. Bog ohrani priljubljenega moža, moža na svojem mestu, še mnogo let! Se nikflar tako ceno, kot sefla), TeKsUlUnzor v Ljubljani na Ifrehovem trgu št. IO, prodaja, dokler zaloga traja: DatiSt modno barvasti a Din 5'-Koleilina 80 cm široka a » 8 -Ifambrlk zelo trpežen a » W- Krep in delen fini najnovejši a » 12'-Moški in ženski angleški in češki štofi nafeenejši! Pri TEKSTILBMHR1U je ip! njih in drugo jutro nam ni mogel dovolj povedati o temeljiti razliki med prelestno francosko posteljo in ozkim divanom v kabini na brodu, odkoder je vihar opetovano treščil kosti njegovega rojstva na trda tlal In še drug obisk nas je razveselil Slovence, obisk rojaka, na kojega smemo v istini biti ponosni. To je bil kapetan Župančič, rodom Idrijčasi, ki ga je bila poslala naša vlada na Francosko, da se tam seznani z najmodernejšimi napredki francoske avijatike. Dotična postaja je v približno 60 km oddaljenm selu Istres. Ko se je oglasil pri francoskem komandantu, češ, da bi rad pozdravil jugoslovanske izleh^ke, mu je general takoj dal dopust in mož se je pripeljal k nam z železnico. Potem je obžaloval, da ni rajše prispel s svojim aeroplanom. Vzel bi lahko enega izmed nas seboj do Nizze. Škoda, da se to ni zgodilo, morda bi bil imel še jaz priliko, na stara leta voziti se po zraku! K večerji na brodu je prišel naš generalni konzul Ninčič s svojimi damami. V prisrčnem govoru ga je pozdravil načelnik našega izleta »admiral« Milic, v zahvalnem odgovoru je na-pival Ninčič našemu kralju in vsi smo navdu-Seno pritejevali žarni njegovi napitnici. Imenom Slovencev se je oglasil njih starešina, nazdravljajoč skupni državi jugoslovanski ter njenemu zastopniku v Marseillu. Vrsto govorov zaključil je znani hrvatski velctržcc in finančnik, pravi sin junačke Like. Bilo jc žc pozno po noči, ko smo se podali k miru. k Izseljencem v Argentiniji sporoča Izseljeni ški komisariat v Zagrebu, da je novi stalni izseljeniški poslanik za Južno Ameriko s sedPžam v Buenos Aires g. Jova N. Marčetič nastopil svoje mesto in naj se v slučaju potrebe obračajo nanj. Njegov naslov je: Buenos Aires (Argentina) Avda de Mayo 1370 XI. p. Escr. 296-7. k Rudarsko glavarstvo za Slovenijo in Okrožni rudarski urad v Ljubljani ostaneta radi čiščenj uradnih prostorov dne 25. in 36. t. m. za stranke zaprta. k Požar. Ponoči dne 16. maja je pogorela pri Sv. Lenartu nad škofjo Loko Hodičarjeva bajta. K sreči je bila prazna. Zažgala jo je zlobna roka. Če bi bila pogorela kaka obljudena hiša, bi bilo težko brez človeških žrtev. k Prvi narok o odškodninski tožbi dr. Mačka in tovarišev proti državi v znesku 2 miljonov dinarjev radi znane internacije, je odrejen na 31. t. m. pred zagrebškim sodiščem. k Vlomi po deželi. Iz dežele poročajo varnostne oblasti zopet o več predrznih vlomih. Tako je bilo vlomljeno v Brežicah v trgovino Antona Umeka. Vlomilci so mu odnesli več obleke in perila in pa košaro, katero so si napolnili z rižem, ocvirki, špehom, mastjo in s tortami. — V noči na 19. maja pa je bilo vlomljeno v stanovanje Josipa Hudobna v Kovčah pri Kočevski Reki. Tu so napravil vlomilci jako dober plen. Odnesli so 25.000 dinarjev gotovine, 10 ameriških dolarjev, sedem svilenih ženskih oblek v vrednosti 13.000 dinarjev, nekaj čevljev in pa dve hranilni knjižici vredni ena štiri milijone avstrijskih kron in pa vložno knjižico ljubljanske kreditne banke z vlogo 500 dinarjev. Ta vlom so izvršili štirje moški tujci, katere so domačini prejšnji dan videli v domači gostilni in pa v Kovški okolici. k Iz Uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 18. maja t. 1. objavlja: Navodilo za poslovanje oblastnih kmetijskih referentov; naredbo, s katero se zvišuje največja zavarovana mezda od 40 na 48 dinarjev; razpis glede ekspedicij izvoznega blaga, ki se transportira po železnici iz naše države čez tuje ozemlje v inozemstvo; tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med republiko Češkoslovaško na eni strani in kraljevino Italijo na drugi strani v prevozu: a) skozi Nemčijo in Avstrijo, b) skozi Nemčijo in Švico, c) skozi Avstrijo, č) skozi Avstrijo in Jugoslavijo, d) skozi Madžarsko in Jugoslavijo, e) skozi Madžarsko in Avstrijo. k Poneverbe pri lesni tvrdki »Dolenjsko d. d.« Trije nameščenci zagrebške lesne tvrdke »Dolenjsko d. d.« so v zadnjih mesecih poneverili iz gozda Lekenik 35 vagonov drv v vrednosti 70.000 Din. Krivce so zaprli. Večina škode je pokrite s prispevki sorodnikov in prihranki krivcev. k Otvoritev planinskih koč. Za binkoštne praznike otvori Osrednji odčor SPD sledeče planinske koče: Cojzovo kočo, Aljažev dom, Triglavski dom na Kredarici in Orožnotvo-kočo. Poslednji koči sta otvorjeni samo za binkoštne praznike. Dosedaj so torej stalno otvorjene sledeče planinske koče in hoteli Osrednjega odbora SPD: Velika planina, Kamniška Bistrica, Kamniško sedlo, obe go-liški koči, hotel sv. Janez in hotel Zlatorog, Cojzova koča in Aljažev dom. k Direktna telefonska proga mod Zagrebom in Splitom. V ministrstvu za pošto in brzojav se vrše priprave, da se zgradi direktna telefonska proga med Zagrebom in Splitom. Proga bo gotova v enem mesecu. k Policijski uradniki. V ministrstvu za notranje stvari je pripravljen ukaz o namestitvi in premestitvah policijskih uradnikov. k Unitaristični Sokoli v Jugoslaviji so na podlagi sporazuma med Ljubljano in Belgra-dom stavili pripravljalnemu odboru v Pragi ultimat: Ali Sokoli — ali bolgarski Junaki — oboji ne morejo skupaj. k Vojaški dom v Belgradu postavijo vojaki, ki so se udeležili svetovne vojne. V njem bi dobili zavetišče obnemogli, oboleli in osiroteli člani. Pred domom bo stal spomenik kralja Aleksandra. Dom hočejo spraviti pod streho že tekom tega leta. k Razširjenje pošte. Za razširjenje pošte v Novem Sadu je dovolilo ministrstvo za pošto in brzojav kredit 2,058.000 Din. k Zgradba nasipov. — Da se popravijo stari in postavijo novi nasipi ob Dravi, se je začelo z delom in dovolilo kredit 500.000 dinarjev. k Znak razmer. Bosanski umslimani prodajajo svoja posestva in se izseljujejo v Turčijo. Turški konzul v Belgradu odsvetuje te korake. k Obsojeni veliki župan. V Mostaru so se radikali na sestanku zlasali, beseda je dala besedo in veliki župan Krasojevič je bil obsojen pred mostarskim sodiščem na 6 dni zapora ali 250 Din denarne kazni. k Fnhifikati. V Delnicah so prišli na sled ponarejenim dvadinarskim novcem. Ponarejene novce so zaplenili. * Delavske proslave v Sarajevu. Povodom 20 letnice generalnega štrajka v 1. 1906 se vrše v Sarajevu 23. t. m. velike delavske svečanosti in kongresi. & »ADRIA« čevlji, Celje, Narodni dom. Ponovno znatno znižane rouc. Spored dijaških dni. V soboto 22. maja ob 8. uri zvečer je v Rokodelskem domu dijaška akademija, na kateri nastopijo srednješolci večjih mest Slovenije. Kar ae tiče akademije, objavljamo posebej. V nedeljo zjutraj ob pol 8. uri sv. maša z govorom v Križankah. Božjo službo opravi prof. dr. Jakob Kotnik. Ob 9. uri dopoldne je nato zborovanje katol. srednješolskega dijaštva v dvorani Rokodelskega doma. Na sporedu so referati: Dr. Rozman: Vera in srednješolec. Dr. Gogala: Narodnost. P. dr. A. Tominec: Socialno vprašanje in srednješolec. Po vsakem referatu debata. Popoldne izlet v naravo, zvečer priredi j. k. a. dr. »Danica*, za abiturijente informativen sestanek o študiju in življenju na univerzi. V ponedeljek ob 9. uri drugo zborovanje v Rokodelskem domu s sledečim sporedom: Fr. Terseglav: Nova mladina. Dr. J. Jeraj: Dijaška organizacija v okviru nove miselnosti. Slučajnosti. £fuTbl f&.na 0 Katehetjo meščanskih in srednjih šol se sestanejo v posvetovalnici KTD na bin-koštno soboto ob devetih k posvetovanju o vercuČnem načrtu za meščanske šole in nižje razrede srednjih šol. Določi se delegacija za sestanek odposlancev lavantinskega, ljubljanskega in zagrebškega katehetskega društva v Celju dne 24. maja t. 1. O Denarni zavodi na binkoštno soboto ne bodo poslovali. Društvo bančnih zahodov v Sloveniji. O Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča tem potom vse one, kateri so vabljeni na sestanek za danes zvečer ob pol 7, da se isti vsled smrti g. dr. Trillerja ne vrši. Načelstvo. O Krekova prosveta »Zveze delavk« priredi šivalni tečaj. Članice prosimo, naj se zgla-sijo 1. junija od 7—9 zvečer v Alojzijevišču na Poljanski cesti št 4. O Vlomilci na delu. V zadnjem času se je pojavila v Ljubljani zopet nevarna vlomilska tatinska družba, ki je izvršila te dni v mestu in predmestjih že več precej izdatnih vlomov. Včerajšnja policijska kronika beleži zopet dva vloma in sicer vlom v stanovanje Edvarda Ur-basa, ki je zaposlen v strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani na Dunajski cesti, kateremu so odnesli vlomilci iz stanovanja več obleke in moškega in ženskega perila, srebrno uro z verižico in pa 60 Din gotovine. Isti dan je vlomil tudi nevaren gost v stanovanje kavar-narice Marije Izlakarjeve v Židovski stezi in ji je ukradel iz zaklenjenega predala znesek 2900 Din. Marilbor □ Birmovanje na binkoštno nedeljo se v mariborski stolnici vrši po sledečem redu: Ob 9. uri je pontifikalna sv. maša. Začetek birmovanja je ob 10. uri. Ko bo prva vrsta končana, se bo dalo znamenje z velikim zvonom, da se opravijo sklepne molitve in podeli škofov blagoslov. Nato se začne birmovanje znova, tako, da pride pravočasno k birmovanju tudi pozneje došli. Prikoročamo mirno in primerno obnašanje pri sv. obredu. □ Vozni predpisi ob priliki birme. Policija je izdala sledeči vozni red, katerega se morajo na dan birme dne 23. maja držaii fi-jakerji in privatni vozniki pri dovozu in odvozu birmancev k stolnici: Iz I. okraja (desno od Slovenske ulice), II. okraja (levo od Aleksandrove ulice), celi III. okraj in IV. okraj (desno od Samostanske ulice), dovoz: Slovenska, Gosposka in ulica 10. oktobra. Odvoz: Gledališka ulica. — Za II. okraj (desno od Aleksandrove ceste), celi V. okraj, IV. okraj (levo od Samostanske ulice), dovoz: Glavni trg, Stolna ulica. Odvoz: Orožnova ulica. □ Pevska vaja »Maribora« je danes ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružno gospodarske banke. □Debeli in drobni tisk. V debelem tisku »Tabora« beremo, da je SDS izvršila prodor radičevske fronte v goriškem Prekmurju. V drobnem tisku pa, da se snuje v Prekmurju nova stranka, ki bo imela madžarsko in »klerikalno« obiležje. □ Državni in mestni grb iz rož se izdeluje v mestnem parku pod vodstvom gosp. Borocka. □ Skrajno neumestna šala. Dne 19. t. m. je bila obveščena mariborska požarna hramba, da je pri Sv. Kungoti izbruhnil požar. Iz hribov nad Mariborom se je res videl v omenjeni smeri dim, še bolj pa je premotilo zvo-nenje za požar, ki se je čulo od Sv. Kungote. Mariborska požarna bramha se je takoj odpeljala v smeri požara z dvema avto-gasilni-ma garniturama, toda v veliko presenečenje in jezo so gasilci opazili, da jih je nekdo pošteno potegnil. Pri Kungoti so žgali samo kres in Mariborčani so zastonj trošili dragocen bencin in prosti čas. Take šale so pač neumestne in povzročijo lahko, da se požarna bramba ne bo več ozirala na pozive na polnoč izven Maribora. □ Nova tvornica v Mariboru. Pod mo-stoin štev. 4 bo začel v kratkem čas« obrat v tvornici za kemično tehnične nroizvode. Izde- Drastično prevaro doživijo često oni, ki zberejo po svojem okusu blago, ne polagajo pa važnosti na Izvršitev obleke. Nobene prevare ne doživljajo oni, ki si nabavijo blago iz krasne zaloge pri tvrdki DRAGO SCHWAB -- Ljubljana lovali se bodo praški za limonado, malinovec itd. Tvornica bo seve majhna, ker bosta v obratu le dva motorja vsak po tri konjske sile. Podjetje ima naslov »Lida tvornica Flo-rijan et Comp.« □ Še pravočasno preprečena nesreča. V stanovanju umetnika - kiparja Ivana Sojča v Cankarjevi ulici se je pripetila v sredo krog poldvanajste ure predpoldne nesreča, ki bi bila lahko postala katastrofalna za celo družino. V kuhinji poleg štedilnika je bila odprta posoda z barvo za pleskanje lesenega tlaka. Iz nepojasnjenega vzroka se je ta barva vnela, eksplodirala in mahoma je izbruhnil v kuhinji ogenj. Na srečo so bile koj na licu nesreče moške roke, ki so ogenj pravočasno udušile. Od eksplozije je precej opečen nekaj mesecev star otrok, ki je ležal v vozičku poleg štedilnika. Nesreča je umevno močno pretresla celo Sojčevo družino. i □ Olepševalno društvo za magdalensko predmestje je dovršilo svoj načrt za olepšavo in povzdigo tega dela mesta. V glavnih potezah obsega ta načrt sledeče: Preureditev in povečanje magdalenskega parka, ki bo segal do Jezdarske ulice, regulacija in nasadi mostišča na desnem bregu Drave, okinčanje drž. mostu s cvetjem in zelenjem, izpopolnitev nasadov po raznih ulicah itd. Ker bo treba v parku tudi večja drevesa presaditi, se seveda s temi deli ne more pričeti pred jesenjo. Za sedaj se urejuje hišica v parku in njena okolica, ki je v stanju, kakor je bila, jako kvarila lice parka, ter bodo dela v kratkem izvršena. Ko bo dopuščal letni čas, se spremeni vrt pred hišo v cvetlični vrt. Vse to bo seveda stalo mnogo denarja. Občina je sicer dovolila društvu precejšnjo podporo, ki pa daleko ne zadostuje za izvedbo tako obsežnega načrta. Z vso pravico torej pričakujemo, da nas bo celotno občinstvo pri tem podpiralo. Ako doprinese vsak samo del one financijelne žrtve, ki jo doprinaša odbor s svojim fizičnim delom, se mora celoten načrt v najkrajšem času uresničiti. Mnenja smo, da smo vsi Mariborčani interesirani na tem, da naš Maribor čim lič-neje izgleda in postane zopet ono torišče tujskega prometa, kakor je nekdaj bil, da postane res jugoslovanski Meran. Da pridobi društvo vsaj nekaj sredstev za začetek, priredi 4. julija v vojašnici Kralja Petra veliko ljudsko veselico na prostem. Za to veselico se bodo zbirala v kratkem darila v blagu in denarju ter prosimo, da vsak prispeva po svojih močeh. Vsa društva pa prosimo, da se ozirajo na ta dan in ne prirejajo konkurenčnih prireditev. — 4. julij naj bo posvečen izključno magdalenskemu predmestju, ki ja bilo do sedaj precej zanemarjeno. □ Razglas. Mestni občinski svet mariborski je v svoji seji dne 11. maja 1926 sklenil: Odobri se kredit v zesku 6,000.000 Din pod pogojem, da bo anuiteto za najmanj eden in pol milijona dinarjev plačeval mariborski okrajni zastop, oz. njegovi pravni nasledniki. Predvideni stroški po 6,000.000 Din naj se krijejo s posojilom, za katerega odobritev naj se prosi nadrejena oblast. V smislu § 78 obč. reda za mesto Maribor se sklicuje dne 28. maja t. 1. od 8. do 11. ure v mestni posvetovalnica skupščina volivcev, da glasujejo, ali se naj uvodoma navedeni sklep mestnega občinskega sveta predloži v odobrenje velikemu županu mariborske oblasti. — Glasovanje se vrši ustno z »da« ali »ne«, pri čemur se ne-udeleženci skupščine smatrajo zadovoljivim s sklepom občinskega sveta. Večina glasov vseh upravičenih volivcev je odločilna. Zupan: dr. Leskova r. s r. □ Ubita šipa v železniškem vagonu. Mariborski gimnazijci so napravili te dni majni-Xri izlet v Zagreb. Na povratku je eden od dijakov slučajno zadel z glavo tako ob šipo vagona, da se je ubila. Sprevodnik je zahteval takoj povrnitev škode in sicer za eno šipo 250 Din. Profesor, ki je spremljal dijake, se je uprl plačilu tako visoke vsote in odrekel povrnitev škode v roke sprevodniku. Ta je takoj popustil in skrčil svojo zahtevo od 250 na 150 Din. Tudi tega zneska profesor ni plačal, ampak zahteval, naj pošlje železnica račun gimnazijskemu ravnateljstvu. Res je pri-romal od železniške uprave račun, a ne na 250 ali 150 Din, ampak le na 70 Din. Stvar je vredna, da se preišče, da ne bo kdo spet za ubito šipo v vagonu zahteval štirikrat več. □Mariborska specijalitcta. V inseratnem delu »Tabora« beremo: »Rezanje bubiglavice izvršujem perfektno. Študentke imajo razven Za starše m botre birmancev! Najlepšo in najcenejšo izbiro vsakovrstnega oblačila Vam zamore nuditi le naša detajlna trgovina na Erjavčevi cesti št. 2. KonfeHcifska tovarna Fran Rerenda & Cie., Ljubjana ob sobotah popust.c — Daleč je že privedlo ljudi sovraštvo do bubi frizure. Ubogi profesorji, ki bodo imeli v šoli ljudi brez — glavice □ Ne pomišlajfo predolgo! Najboljše birmansko darilo je trajen dar v zlatu in srebru. Znižane cene! — Miroslav Klemen, urar, Ko-roška cesta. □ Priporočljiva najemnika. Hriberski Julijana in njen ljubček Lovro Gabrovič sta si najela stanovanje pri neki stranki. Po štirinajstdnevnem bivanju pa sta neznanokam izginila, z njima vred pa je zmanjkala tudi usnjata moška suknja in druga obleka, tako da trpi stranka znatno škodo. Stanarine seveda tudi nista plačala. — Oba zasleduje sedaj policija. Rogaška Slatina. Duhovne vaje za duhovnike se bodo tudi leto« vršile v Rogaški Slatini in sicer v dneh od 20. do 24. septembra. Vodil jih bo znani vseučili-škt profesor in nekdanji dolgoletni bogoslovski špi-ritual. Pri Sv. Križu na Slatini bo letos dne 11. septembra delil domači škof dr. A. Karlin sveto birmo. Pre Prometne težave. Pišejo nam iz Gornjega Prekmurja: S 15. majem smo dobili novi vozni red za progo Murska Sobota—Hodoš. Računali smo, da nam bo direkcija drž. žel. v Ljubljani bolj naklonjena z novim voznim redom. Pa kako smo bili razočarani! Tako smo sedaj prišli tako daleč, da rabimo tri dni za v Maribor in nazaj. ICak'ne so šele zveze v Mursko Soboto! Mesto da bi imeli en vlak zjutraj v Mursko Soboto, sedež vseh uradov, pa z največjo srečo prijadramo okoli 11. ure dopoldne in opoldan ob 12.40 nazaj. Torej res imenitno za 6prehod, ne pa za opravilo poslov. V drugem slučaju pa se smeš preživljati, nko ne moreš v eni uri vseh poslov izvršiti, ves dan v Murski Soboti, odnosno na potovanju in to ubogi Prekmur-ci itak lahko prenesejo, saj so »bogati«. Razven tega pa se še človek ne more zanesti na vozni red, katerega železnica nikdar (razen odhoda prvih vlakov iz M. So!>o*e) ne drži in imajo vlaki na 30 km dolgi progi do 3, celo do 4 ure zamude. Direkcijo drž. železnic v Ljubljani m potom javno prosimo, naj olajša neznosne razmere na tej progi ter vpe'je samo 2 para vlakov in to zjutraj z odhodom iz Hodoša, da bo imel zvezo na Maribor ob 6. uri, sedanja poštna vlaka opoldan ob 12.40 iz Murske Sobote in nazaj, ter večerni vlak z zvezo iz Murske Sobote ob 19.44 naprej do Hodoša. S tem si železniška uprava prihrani 2 vlaka, ljudstvu v Gornjem Prekmurju pa bi bilo v vsakem oziru zelo ustreženo. Enake zveze smo imeli že svojčas pred in med vojno. Obleke za gospode v izvrstnih kvalitetah, priporoča po zelo zmernih cenah, tvrdka A.KUNC, LJUBLJANA Ustanovljena L 1879 Kulturni pregled ©opisi l^rimorslzo V slovo? »Preporode, kateremu smo pred nedavno napovedali konec, je izšel še v 4. številki. Menda v slovo je priobčil »Odprto pismo našim voditeljem gg. dr. Slaviku, posl. dr. Besednjaku, posl. dr. Wilfanu, dr. Bitežniku in posl. Srebrniču-.c Značilen je red, v katerem so postavljeni »naši voditelji«. G. Godina, ki je komunistični disident, je postavil posl. Srebrniča čisto na konec. Morda ga ie dovedlo do tega tudi stremljenje po simetriji. Kajti prvi in zadnji voditelj pričenjata z začetnico 8, drugi in predzadnji z B iu v sredi poslanec Wil-fan z W. G. Godina pravi, da ni hotel v prvi številki svojega lista pozvati ^primorskega fanta in ubogega študenta« v boj zoper ameriški kapital, kakor mu je to očital ljubljanski »Slovenec«, ampak »naše voditelje«. Ti naj se lotijo te borbe; njim, ki imajo časopisje in gospodarske organizacije in uživajo zaupanje naroda, je uspeh zagotovljen. G. Godina jim daje prav gotovo originalen praktičen nasvet: »Ustanoviti je treba centralno gospodarsko organizacijo, neke vrste hranilnico, ki bo, poleg denarja, sprejemala na shranjevanje tudi raznovrstno blago. Za pri njej shranjeno blago izda hranilnica potrdilo, na katerem je v lirah označena vrednost shranjenega blaga. Lastnik takega potrdila ima pravico dobiti iz hranilnice, kadarkoli hoče kakor-Inega koli blaga za tisti znesek lir ki je potrjen na potrdilu. Sedaj pa pomislite gospodje voditelji, koliko našim zadrugam, trgovcem in malim in velikim producentom in koliko brezposelnim bi bilo hipoma pomagano, ako bi se ustanovil tak zavod, kateremu bi, v zameno za dobre vrednostne papirje, mogli oddati tisto svoje blago, ki ga sedaj nikakor ne morejo prodati, ker ni v prometu za to potrebnega denarja. Dotična potrdila pa bi imela ze v samem začetku praktično skoraj isto vrednost, ki jo ima denar, saj bi se za taka potrdila, najprej dz »hranilnice« in pozneje tudi drugje, dobivalo vsakovrstno blago.« »In slednjič: ako se ne marate resno ukvarjati z gospodarskimi vprašanji, bi bilo pošteno in potrebno, da to jasno in odkrito poveste narodu, da ne bo pričakoval pomoči in rešitve od tam, kjer mu ali ne morejo ali nočejo pomagati.« — Pa se je g Dodina jezil, da je »Slovenec« označil njegov »Preporod« za »originalen list«! Žalostno sodne razmere v Julijski Krajini. Sodišče v Ilirski Bistrici je skoro popolnoma ustavilo svoje delovanje. Poslanec Wilfan je o priliki svojega zadnjega bivanja v Rimu predočil justične-mu ministru nevzdržno stanje naših podeželskih prelur in ga zlasti prosil za nujno odponioč glede bistriške in ajdovske preture. Minister Rocco je vzel poslančeva priporočila na znanje in obljubil primerne ukrepe. V tej zvezi omenjamo, da je poslanec \Vilfan tudi sredi preteklega meseca posrr>-doval pri generalnem prokuratorju v Trstu radi bistriške preture, ki je radi pomanjkanja osobja skoraj popolnoma ustavila delovanje. Istega dne Je brzojavno naslovil oster protest na justičnega ministra in žigosal neumevauje, ki ga kažejo njegovi svetovalci za nujne potrebe pravosodstva v naši deželi. Rop r vremsld cerkvi. Dne 16. t. m. ponoči Je neznan zločinec, odnesel iz župne cerkve v Vre-mah kip Srca Jezusovega, delo kiparja Frana Gor-šeta, župnikovega brata. Kip. ki so sa šele pred nekaj tedni biagosovili, je bil velike umetnostne vrednosti. Kip je bil visok 1.20 m in je imel na »prednji si rani vrezano ime F. Gorše 1920. Pol. Logatec. Zadnji konceru ki ga je bilo priredilo tukajšnje Kat prosvetno društvo pod vodstveni g. Danijela Cerarja, je jako uspel. Mešani zbor je zapel nekaj prav lepih pesmic, sicer lažjih, kakor smo jih slišali pri prvih koncertih. Izvajale so se prav lepo. Zboru čestitamo k uspehu in napredku. G. Trkman A. je nastopil z violino Dolga skladba se nam Je zdela kratka in še in še bi bili poslušali prenežne zvoke violine, ki so lili izpod prstov mladega violinista. G. A. Sebenik (barito-nist) je pel pesmi »Mornar« in »Nezakonska mati» (Vilhar) ter pokazal vztrajnost pri vežbanju solo-petja, kaj d napredek je bilo čutiti že pri prvih taktih teh dveh lepih skladb. Dalje smo slišali kor-net-solo z spremljevanjem glasovirja. kar je povsem novo za nas podeželske ljubitelje glasbe. G. A. Jeropes je igral jako težak komad, ki pa ga je moj.=s'ersko izpolnil. Čudili smo se tehniki g. kor-netista in njegovemu lepemu mehkemu tonu, ki ga pridobiva iz mednega instrumenta. Zahvaljuje-i mo se mu, da tudi on tako vztrajno pomaga za pro-cvit glasbe v našem društvu. Deklamacija v sliki »Krst pri Savici« (Fr. PreSern) pa žalibog ni učinkovala vsled dolgotrajnosti. Pripomniti pa moramo, da je »Bogomila« izpolnila svojo vlogo jako dobro. Zatem je nastopila društvena godba na pihala pod vodstvom kapelnika g. Cerarja z (odlomki iz različnih oper) »Verdianoc (Instr. E. Šielca). S to točko smo ostali jako zadovoljni, vendar bi učinkovala veliko lepše na prostem, kajti tako veliki seatav godbe je nekoliko premočan za na'o dvorano. Veselimo se, da bomo imeli možnost godbo poslušati kmalu pri koncertih na prostem, katere namerava društvo v letošnji letni sezoni prirediti večkrat. Slika s petjem »Pastirica« (O. Dev), ki jo je pela g. Fani Bajčeva, pa nas je naravnost presenetila. Nihče izmed poslušalcev ni do tega nastopa vedel, da tudi naš društveni zbor premore take moči. Mimika pevke (sopranistinje), ki je šele prvič nastopila na odru kot solo-pevka, je jako pri-kupljiva, glas naravno lep, nežen, dinamika izbor-na, pp pa je bil iako fin in ljubek, da je bilo občudovati dušo mlade pevke. Ves čas izvajanja te točke je bila v dvorani mrtva tišina in šele ko je pastirica odšla za kulise in pe!a zadnje takie le prelepe skladbice, se je vnel v dvorani močnn aplavz. Pevka se je morala zahvaliti za priznanje ter »e je vrnila s svojo ovčico ponovno na oder. G. Fani Bajčevo želimo slišati še obilokrat pri naših koncertih. Točki »Pastirica« je sledil nastop g. Kravčenko in Metnikova »Ruski narodni ples«. Dvorana je oživela in za tako imenovano prisjadko sta žela plesalca obilo priznanja z šumnim aplavzom. Tudi g. S. Cerarjeva je v prekrasni ruski noši s prikupljivo gracijo plesala dva ruska plesa v duelu z g. Kravčenko. Ruski plesi so nam vidno dokazovali hurni in istočasno otožni značaj naših severnih bratov. Zaključna slika ; Jugoslavija« pa ie izvabila marsikomu solze iz oči. Deklice so de-:lamirale tako z občutkom, da je vsaka beseda segala globoko v srce. Deklici v črnih oblekah, ki sta predstavljali Primorsko in Koroško (pod tujim jarmom), sta nam bili pa še dolgo pred očmi. Mislimo, da ni bilo človeka v dvorani,, ki bi takrat ne bil mislil na naše nesrečne brate Korošce in Primorce. Med to prekrasno živo sliko in pesmijo »Lepa naša domovina« so je spustil polagoma za-stor in naznanil, da je konec te lepe prireditve, ka-koršnih pa upamo, da bo v letošnji sr-zon; še veliko. Vsem požrtvovalnim pevcem, igralcem in vodji koncerta kličemo: Bog živi! Na skorajšnje svidenje! KM$i@Torej do avgusta no boste igrali več?« — »Ni treba pretiravati,« je odgovoril Bask, »a pošteno sem jo skupil.« — »Ali boste igrali proti Ameriki v tekmi koncem tega meseca?« — »Težko. Trenirati ne smem, zaradi noge, brez treninga pa ne maram nastopiti. Upam pa, da bom 2. junija lahko igral v mednarodnih prvenstvenih bojih v Saint Cloud.« — »S katero damo boste skupaj igrali?« — :»Z Lenglenovo, če si no bo premislila.« — »In s katerim gospodom?« — »Z Lacosteom, mojim večnim nasprotnikom.t — »Kaj je bil vzrok vašega zadnjega poraza proti La-costeu?« — On je vsak dan boljši in ga že lahko imenujemo evropskega Tildena. Jaz sem pa preveč v trgovini zaposlen in ne morem resno trenirati. Igranje tenisa in boj za življenje ne gresta nič kaj prav skupaj. In če bi hotel proti Lacosteu uspeti, bi moral prav vestno trenirati. Sedaj bom šel malo naokoli in bom ob morju nogo kopal. Tako, upam, bom kmalu dober.« RAZMAH SAHA V SLOVENIJI. Velike šahovske prireditve v Rogaški Slatini. Sode« lnjctfi velemojster ilr. Milan Vidmar in mojster Vnkovld. Že obisk svetovnega mojstra dr. Emanuela Lsskerja je pokazal, da je Ljubljana odnosno Slovenija šahovsko središče naše države. Dr. Lasker je našel v naši ^nepoznani« Ljubljani tak odpor, kakršnega ni pričakoval. Semerinški turnir je pri nas zanimanje za šahovsko igro silno povečal. Iz vseh krajev Slovenije so pričela prihajati poročila o ustanovitvah novih šahovskih društev. Tako se je v Šoštanju zbralo 16 igralcev k turnirju, ki ga menda še igrajo. V Kranju se bo v kratkem ustanovil šahovski klub. V Ribnici bo kmalu pričelo delovati malo šahovsko društvo. V Litiji je šahovski klub že par let. V Kostanjevici je stalna šahovska družba ki resno goji šahovsko igro. V Celju je močen šahovski klub, po številu članstva menda drugi v Sloveniji. V Mariboru deluje šahovski klub, ki ga smatrajo med najuglednejše klube naše države. V Ljubljani obstoje trenotno trije šahovski klubi, od katerih jc seveda najvažnejši Ljubljanski šahovski klub, katerega predsednik je zaslužni šahovski starosta Henrik Pfeifer. Da pri nas šah stalno napreduje jo razvidno iz tega, da so stopile v ospredje zadnje čase tako zvane medmestne tekme, katerih se uspešno udeležujeta Celje iu Maribor, zmagovito pa Ljubljana, ki je gotovo najmočnejše šahovsko mesto v naši državi. Na binkoštne praznike sc vrše v Rogaški Slatini velike šahovske prireditve. V nedeljo 23. t. m. se odigrata dve velezanimivi medmestni tekmi. Za II. kolo prvenstvenih tekem jugosl. šahovskega saveza so igra mateh Maribr—Varaždin na 8 deskah, istočasno pa za III. kolo (semifinale) tekma Ljubljana—Zagreb, ki je vsako leto najvažnejša prireditev saveza. Na binkoštni ponedeljek pa se odigra pokrajinski math Slovenija—Hrvatska na 12 deskah. Na naši prvi deski igra velemojster dr. Milan Vidmar, za Hrvate pa Vladimir Vukovič iz Zagreba. To so tako pomembne prireditve, da se mora zanje zanimati tudi naša javnost. Kajti brez dvoma je. da bo tudi pri nas postal šah važen činilelj kulturnega življenja. Treba je tudi pri nas po zgledu Rusije in Čehoslovaške razširiti šah med ljudstvo. Pri tej nameri mora naše šahiste podpirati vsa javnost, kajti šah je velikega vzgojnega pomena za ves narod. Zdravilišče Rogaška Slatina je dalo prvo ini-^"cijalivo. pa bi tudi druga letovišča posnemala ta ftorak! In kar je glavno, vsa kulturna društva naj sprejmejo v svoj program tudi šah, kar bn velike koristi za vse. ki se bodo zato zavzeli. r J. S.: PoSitlcsii voditelji katoliških Poljakov. Praga, maja 1926. Politika ljudskih strank je kakor streha fnogočne gotske cerkve, ki daje vsem sestavnim delom pravec in obenem temelji na njih. 'Ako so sestavni deli stavbe slabi in se rušijo, ne bo mogla tudi streha dolgo opravljati svoje služ'>e. Zato more politični voditelj le tedaj upati na sekularne uspehe, če se lahko opira v vseh panogah človeškega udejstvo-vania na zanesljive, sposobne in požrtvovalne može. V tem oziru lahko mimo gleda v bodočnost posebno poljska krščanska demokratska stranka, ker ima v vseh najvažnejših panogah javnega življenja izredno sposobne delavce. V sedanjem parlamentu je eden najvažnejših in najodločilnejših činiteljev dr. Jožef Chacinski, vodja kršč. demokratske stranke. V evropskih parlamentih je malo tako skromnih, doslednih, poštenih in sposobni,1!, pa tudi tako otroško pobožnih politikov kakor je dr. Jos. Chacinski. Zavoljo teh lastnosti uživa veliki ugled pri vseh strankah, celo pri socialnih demokratih. Kadar se nasprotja jned posameznimi strankami tako zaostre, da se ne more več nazaj, še manj pa naprej, tedaj naprosijo na tihem skromnega in ljubeznivega dr. Chacinskega za posredovanje, ki skoraj vedno uspešno reši svojo nalogo. Rodil se je 1889. Kot dvajsetletnega viso-košolca ga je 1. 1909 vrgla varšavska ruska policija v ječo, ker je organiziral na krščanskem temelju |>oljsko delavstvo. Komaj Je prišel iz ječe, se je zopet vrgel na delo. čeravno je bil pod strogim policijskim nadzorstvom. Začel je tajno zbirati delavsko mladino in je ustanavljal majhne kršč. prosvetno-vzgojne delavske krožke, ki so imeli isti cilj kakor sedaj v Sloveniji Krekova mladina. Tako delovanje mu je prineslo za časa njegovih študij na varšavski trgovski visoki šoli celo vrsto policijskih kazni, a njegova energija se zavoljo tega ni dala zlomiti. Svoje znanje je izpopolnjeval na pravni fakulteti v Kijevu, kjer je tudi diplomiral iz pravnih ved. Poleg tega pa se je mnogo bavil s filozofijo zgodovine ter je marljivo študiral zlasti zgodovino severnih slovanskih narodov. Na ta način se je temeljito pripravil na življenje. Vse svoje sile in znanja je posvetil zapuščenemu delavstvu. Nekaj časa je bil celo glavni tajnik strokovne zveze kršč. socialnega delavstva. Istočasno je urejeval >Haslo«, ki obravnava prosvetna in kulturno-politična vprašanja. Po vojni so ga delavci poslali za svojega poslanca v Sejm. Tu je vsled svojih zmožnosti postal kmalu predsednih poslanskega kluba in voditelj kršč. demokratske stranke. Ena izmed najzanimivejših osebnosti poljskega parlamenta je Vojteh Korfanty. Po prevratu je bil predsednik najmočnejšega parlamentarnega kluba, Ljudske narodne zveze, ki je štela takrat 130 poslancev (sedaj 100). Izdaja nekoliko listov ter je eden izmed najboljših poznavalcev mednarodnih odnosov v Evropi. Redil se je 1. 1873 v Gornji Šleziji. Do prevrata ie skoraj vse svoje sile posvetil Poljakom v Gornji Šleziji. Njemu se je 1. 1902 prvemu posrečilo izbojevati tu mandat za berlinski državni zbor in pruski deželni zbor. L. 1921, ko je imel plebiscit določiti v Šleziji med Češkoslovaško in Poljsko, je bil on predsednik poljske komisije. V zadnji dobi se je posvetil kršč. demokratski stranki predvsem finančnim in narodno gospodarskim problemom, kjer je izboren strokovnjak. Za večino predlogov v Sejmu je dal iniciativo Korfanty. V ustavotvorni in sedanji skupščini jje posegal v vse važnejše razprave. Bolj pravni strokovnjak je Stanislav No-wodvorski. bivši senatov predsednik kršč. demokratske stranke. Večkrat je že bil minister pravde. Na znanstvenem polju se udejstvuje tudi Ludomir Černieski, ki je bil predsednik kršč. demokratske stranke, dokler se ni združila z njo kršč. soc. stranka. Sedaj je predsednik poslanskega kluba. Tudi v zunanjem svetu je znan ta kulturni in umetnostni zgodovinar zavoljo knjige >Duh krščanske umetnosti«, ki je preložena v več jezikov. V stranki je on nekako živo ogledalo, ki kaže, kako so se v enakih ali sličnih okolnostih v zgodovini razvile stvari in na podlagi točnega poznavanja duha preteklosti daje smernice za bodočnost. Pridno sodeluje v političnem, pa tudi v strokovnem tisku. Med najboljše govornike poljskega Sejma (parlamenta) lahko uvrstimo dr. Tadeja Dy-mowskega, ki je voditelj protijudovskih organizacij. Kot izvrsten narodni gospodar je dobro uvidel, kake pijavke so za nevedno poljsko ljudstvo poljski Judje in zato jim je napovedal boj. Študiral je socialne znanosti v Franldurtu, pravo v Ziirichu, kjer je položil tudi doktorat, v Varšavi pa je napravil izpite na trgovski visoki šoli. Znanje in izkušnje svojih dvanajstletnih visokošolskih študij ja pokazal v pravnem, trgovsko-industrijskem in finančnem odboru Sejma in pa v neštetih člankih v dnevnem poljskem časopisju. Razen tega je dopisnik nekaterih največjih nemških in švicarskih političnih, narodno-gospodarskih in socialnih listov. Samouk je predsednik kršč. zadrug Lud- vik Gdyk, ki je znan kot ognjevit ljudski govornik. Do političnih razprav v Sejmu redko posega. Program stranke je izdelal, sedaj komaj 331etni poslanec Vaclav Bilner, ki je dovršil pravo v Petrogradu. Peča se posebno z gospodarskimi stiki Poljske z baltskimi državami. Kot prosvetni delavec slovi poslanec, profesor Mihael Kwiatkowski, ki je ne samo priljubljen prosvetni organizator, teinveč tudi sposoben časnikar. Izdal je celo vrsto brošur. Veliko srečo ima poljski narod, da se je osnovala kršč. demokratska stranka prej kakor so mogli svobodomiselci zastrupiti javno mnenje in kmetske maše. Njen položaj je zato mnogo lažji kot čsl. LS. Če bo šel razmah obeh teh strank v isti smeri naprej kakor do sedaj, potem lahko upamo, da ni več daleč čas, ko bo v dveh slovanskih državah vladal v javnem življenju krščanski duh pravičnosti in ljubezni. Zunanjih nasprotnikov se jima ni treba bati, če se tudi bodoči voditelji ne bodo opijanili uspehov in izgubili tistega praktično-krščanskega duha, ki veje iz ustanoviteljev. Sedanji žalostni dogodki v Poljski pa kažejo dovolj jasno, da je rešitev edino le v izvrševanju načel, ki jih zastopa kršč. demokratska stranka. —o— 17. maja so se pričele volitve v egiptovsko narodno skupščino. Izid ieh volitev pričakujejo v Angliji z veliko napetostjo. Egipčani pa — izvzemši prav malenkostne angleške plačance — računajo na sigurno zmago domačinov. Izid volitev bo skoraj brez dvoma izpadel proti Angliji. Z ozirom na vsesplošno nezadovoljstvo proti angleškemu kuraterstvu in nezaupanje do sedanjega kabineta Civar paše, so se vse stranke za te volitve popolnoma zedinile tako, da pravzaprav samo ena stranka domačinov stopa k volivni žari. Zaslugo na tej združitvi ima stranica Caglul paše. To je najmočnejša egiptovska politična stranka pod vodstvom pametnega taktika Caglul paše, ki vživa kljub svojemu proti angleškemu stališču ludi v Londonu globoko spoštovanje, v Egiptu ga pa naravnost obožujejo. Po kompromisu, ki so ga stranke sklenile, se razdele mandati prihodnje zbornice po sledečem ključu: narodna stranka 12, svobodomiselna 38 in druge 154 mest. Angležem prijazna stranka je pod vplivom in s pomočjo Londona za volitve istotako razvila živahno agitacijo, pa je opravila najbrže sizifovo delo. V očigled enotni nasprotni , fronti bo izšla iz boja najbrže brez mandata. Volivni boj je za domačine toliko lažji, ker ima kabinet Civar paše dolgo vrsto grehov na vesli. Zapravil je oazo Dšagbu, ki so jo Italijani pograbili z nenadno zasedbo. An-, gleži so za njegove vlade z vojaštvom zasedli j polovico Sudana. Civar paša je odslovil ve-: liko uradnikov vseh resorov. Po egiptovskem ■ zakonu bi morali ti uradniki dobiti visoke odpravnine. Vlada jim odpravnine ni dala, pač pa jih je kasneje sprejela nazaj v službo. Toda nejevolje, ki jo je vzbudila s tem igrač-kanjem, ni mogla potlačiti. Tako pač ne more biti nobenega dvoma o izidu volitev. Udeležba bo izredno obilna. Posledica volitev bo nova vlada vod vodstvom Caglul paše. Sedanji ministrski predsednik je že izjavil, da bo takoj po volitvah celotna vlada odstopila. Dasi ima Anglija gospodarsko, finančno in vojaško Egipet popolnoma v oblasti, ji bodo te volitve izredno neprijetne. Z napetostjo se pričakuje v Egiptu ali bo Anglija prenesla ta udarec mirno, ali pa bo nastopila proti novi skupščini in vladi z izjemnimi prisilnimi i sredstvi. Podpis italijansko - romunske posojilne pogodbe. Bukarešt, 20. maja. (Izv.) Državni pod-tajnik v finačnem ministrstvu Manoilescu je odpotoval v Rim, da v imenu rumunske vlade podpiše italijansko posojilo Romuniji. Ob tej priliki bo prišel v Rim tudi rumunski poslanik v Londonu, ker ima posojilna pogodba tudi političen dostavek, o katerem pa doslej še ni nikakih pojasnil. j j RAZPRAVA PROTI PONAREJEVALCEM ) FRANKOV. Budimpešta, 20. maja (Izv.) Pri današnji glavni razpravi proti ponarejevalcem, je govoril višji državni pravdnik dr. Sztrache, ki je poudarjal, da bi bilo popolnoma napačno mnenje, ako bi se taki zločini opravičevali s tem, da so ponarejevalce vodili patriotični nameni. Tudi ni v ogrskem kazenskem pravu nikakega določila, da bi se ne kaznovali zločini, ki so bili storjeni s političnim namenom. Kot glavnega krivca je označil princa Win-dischgratza in policijskega šefa Nadossyja. Za udeležbo vlade ali predsednika Bethlena ni nobenega dokaza. Državni pravdnik je opozarjal tudi na inozemstvo, ki pazno zasleduje potek teh razprav. Ogrska mora dokazati, da vlada v njej še pravičnost. Sodba nad ponarejevalci mora biti memento, da se s pustolovščinami in hasardnimi igrami ne more pripraviti blagostanja. KAKO VISOKO SEGA NAŠE OZRAČJE. O meji našega ozračja, kjer se šele končuje pravzaprav domena naše zemlje v vse-mirju, še ne vemo skoraj nič gotovega. Pač nam je mnogo znakov na razpolago, na podlagi katerih moremo kaj sklepati, a višine, ki jih dobimo potom teh sklepov, se med seboj tako razlikujejo, da postane vsa stvar še manj verjetna. Ako gre človek 4000 m visoko, že dobi tako zvano gorsko bolezen, višje kot 7000 metrov pa sploh ne more več priti, ne da bi pri tem uporabljal posebnih aparatov za kisik. Da dobi človek gorsko bolezen ni toliko vzrok manjši zračni pritisk, kakor nekateri mislijo, temveč pomanjkanje kisika. Na zemeljski površini ga je približno 21 odstotkov, 20 km visoko samo še 18, 50 km 10 in 100 km visoko pa komaj šet eno stotinko odstotka. Človek torej ne more direktno sam določiti meje našega ozračja, ker so mu višje zračne plasti sploh nedostopne. Opirati se moramo pri določevanju meje na druge znake. Ako vzamemo za mejo ono višino, do katere se ozračje sploh še vrti z zemljo vred okoli njene osi, tedaj bi bilo to 82 km visoko. Zvezdni utrinki in meteorji, ki padejo na našo zemljo, zažarijo 150 km visoko nad nami, kar ej znak, da so prispeli že v našo ozračje, ki jim stavi tak odpor, da vsled trenja postanejo žareči, še kot najbolj sigurna je pa matematična določitev višinske meje. Teoretično se nahaja ta na mestu, kjer sta centrifugalna in centripetalna sila naše zemlje enaki. Ker vemo za vse tozadevne številčne podatke, je bilo to lahko izračunati in tako so prišli do bajne višine 42.000 km. To bi bila seveda teoretična meja, faktično pa ozračje že mnogo preje oz. nižje ponehava iu je v tej višini že popolnoma neznatno. Tudi temperaturo, ki vlada na tej meji neprestano noč in dan, so dognali na podlagi fizikalnega dejstva, da se vsak plin razširi za eno 273inko, ako se njegova temperatura za 1 stopinjo Celzija poveča. Na ta način bi bila temperatura v vsemiru —273 stopinj Celzija. VALENJE AVSTRALSKIH KOKOŠI. Ze mnogo avstralskih raziskovalcev ej opazilo na avstralskih pustinjah »serub« j majhne nanešene gričke, o kakem živem bitju pa niso našli nikakega sledu. Dolgo časa jim je ostalo to nepojasnjeno. Šele francoski zoo-log Richard Semon je raztolmačil te gričke popolnoma. Pri tvorbi teh je namreč udeležena neka avstralska kokoš Catheturus (Talegalla) lathami. Ta znosi na kup zemlje, najraje gozdne, poleni sveže trave, li»lja, vej in odpadkov, tako da doseže griček do 2 m višine. Vsa ta stvar začne polagoma gniti, pri tem pa se proizvaja precejšnja temperatura v notranjosti grička. Ta pojav so izkoristile avstralske kokoši, da izvale v njih svoja jajca, ne da bi bilo treba sedeti na njih. Ker traja proces gnitja jako počasi napravijo v ta namen gričke že avgusta meseca, v decembru pa si šele napravijo v notranjosti teh gričkov malo votlinico, kjer odlože svoja jajca. Grički pa služijo obenem tudi kot varnostna naprava, da jim kokošji sovražniki ne ugrabijo jajc oziroma pozneje mladega zaroda. DELOVANJE ČLOVEŠKIH PLJUČ. človeška pljuča so radi skromno odmerjenega prostora, ki ga zavzemajo v prsnem košu, tako ustrojena, da zavzemajo pri čim manjši prostornini tem večje površino. Pljuča so namreč razdeljena v več krp ali loput, v katerih se razprezajo in razcepljajo zračne cevi ali bronhiji. Na konceh bronhijev pa se nahaja neizmerno število zračnih mehurčkov ali alveol. Površina vsake alveole meri okrog ene tretjine kvadratnega milimetra, torej bi znašala cela površina pljuč okoli 130 kvadratnih metrov pri nioškčm oziroma 100 pri ženski. Zato je pri toliki površini razumljivo tako močno delovanje pljuč. Pri navadnem dihanju vsrkamo vsakikrat 500 kubičnih centimetrov, to je pol litra zraka, pri najglobljem pa skoraj še enkrat toliko. Iz pljuč nikdar ne izdihamo vsega zraka, četudi še tako globoko dihamo, temveč vedno še nekaj notri ostane. Vsled tega lahko brez dihanja nekaj časa vzdržimo. Šele ob smrti izdihne človek ves zrak iz pljuč. Pri novorojenčkih je to zanimivo, da njegova pljuča plavajo na vodi, ako je v življenju že kaj dihal, sicer se pa potope. Zato je to pri obdukciji umorjenih novorojencev silne važnosti, ker ugotove na podlagi tega, ali je do-tičen otrok še živel ali še ne. HITROST OBLAKOV. Ko gledamo mnogokrat preti nebu in vidimo, kaiko se pode oblaki po nebesnem svodu, tedaj ugibamo, kakšna je njih hitrost ter jih nehote primerjamo braovlaku ali pa pticam. Ker je hitrost oblakov odvisna od vetrov in ti so pa zopet tem jačji in hitrejši, v čim večji višini so, zato je potrebno vedeti tudi, kako visoko se nahajajo posamezne , vrste oblakov. Najnižje, to je 500 do 1000 vi- ! se nahajajo megle, ki se dvignejo od tal. ! Deževni oblaki, težki sivi oblaki in kope ! se nahajajo v višini 1000 do 5000 m. Znane ! »ovčice« imamo v višini od 5000 do 6000 m. f Najvišje se pa nahajajo »mrenice«, ki sežejo 7000 do 13000 m visoko. Hitrost najnižjih oblakov /naša 8 metrov na sekundo, v višini 5000 m 10 m in v višini 10.000 m celo nad 30 m v sekundi. Ta liitrost velja za poletje, pozimi pa je hitrost oblakov mnogo večja, kar se vidi že iz tega, da imajo v višini 5000 m že 30 m hitrosti na sekundo, v višini 10.000 m pa celo 55 m na sekundo. Seveda je mrenaste oblake z ozirom na njih hitrost jako težko zasledovati, ker se neprestano izpreminjajo in razblinjajo. Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da je hitrost tem večja, čini bolj se oblak zmanjšuje, oziroma obratno tem manjša čim bolj se zvečuje. Ako primerjamo z njimi hitrost vlakov, s povprečno brzino 18 m na sekundo, tedaj dosežejo hitrost teh brzovlakov oblaki, ki se nahajajo 5000 m visoko, nad to višino pa jih že daleko prekašajo. Le naj-urnejše ptice bi se še mogle z njih hitrostjo primerjati. K.ažolišlzl svet Kraljestvo božje. Pc vsem krščanskem svetu se vzbuja teženje po poglobitvi verskega življenja in po prenovitvi sveta v Kristusu; Kristus se tako rekoč oživlja in cerkev se prebuja v dušah vernikov. Obenem z mislijo verske obnove se v vseh krščanskih cerkvah vzbuja želja in prizadevanje za zedinjenje vseh kristjanov proti razdiralnim silam nevere in brezbožnosti. Vzvišena misel cerkvenega zedinjenja je v globoki notranji zvezi z mislijo verske obnove, z idejo kraljestva božjega. To notranjo zvezo dveh vodilnih idej naše dobe nam lepo in nazorno predstavlja knjižica »Kraljestvo božje« (Ljubljana 1926), ki je izšla kot letno poročilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Na prvem mestu je poročilo o lanskem vzhodnem kongresu v Ljubljani. Ta kongres je bil tako važen dogodek za naš narod in tolike važnosti za vesoljno krščanstvo, da bi bil vredert še obširnejšega poljudnega poročila. S tem kongresom so se katol. Slovenci proslavili pred vsem katoliškim svetom in dokazali, da morefo tudi mali narodi s smo-trenim delom igrati važno vlogo na mednarodnem verskem in kulturnem polju. Slovenci imajo to zaslugo, da se je med njimi razvila prva večja verska organizacija za vesoljno cerkveno edinstvo, namreč Slomškova »Bratovščina sv. Cirila in Metoda«, ki ima v prenovljeni obliki Apostolstva sv. Cirila in Metoda še zdaj mednarodno prvenstvo na tem polju. Nedosledno bi bilo, ako bi se na eni strani trudili za Slomškovo be-atifikacijo, na drugi strani pa zanemarjali njegovo bratovščino. Zato opozarjamo na članek »A. M. Slomšek in vesoljna edinost«. Članek »Čim bliže Kristusu, tem bliže cerkveni edinosti« po pravici tvori jedro knjižice s poljudnim in globokim dokazovanjem, kako tesna je zveza med delom za versko obnovo in za vesoljno cerkveno edinost. Obenem se v tem članku predstavljajo vodilne misli verske obnove in mednarodnega katoliškega gibanja, ki sega že med protestante in pravoslavne. V tesni zvezi s tem člankom je članek o Vladimiru Solovjevu, ki je pred štirideset leti tako globoko in moderno razvijal ideje verske obnove, da danes spada med najgloblje in najmodernejše krščanske pisatelje. To posebe dokazujejo odlomki iz Solovjeva pod naslovom »Po božje« in Marijina pesem »Znamenj e«. Solovjev je bil obenem najbistroumnejši zastopnik ideje cerkvenega zedinjenja; z zgledom in z bistroumnimi spisi je dokazal notranjo zvezo ideje verske obnove in vesoljnega edinstva. Ti članki so posebno važni za našo duhovščino in inteligenco, a tudi ljudstvo jih bo z užitkom čitalo. Knjižica »Kraljestvo božje« je namenjena širšim slojem našega ljudstva. Zato v živahni obliki opisuje spodbudne zglede iz življenja ruskih katoličanov v spisih »Prisega in žrtev« in Nevaren človek«. Prav tako živahno je opisan kardinal Me r c i e r ; zanimive so ruske izjave o izredni krščanski ljubezni in svetosti katoliškega cerkvencga kneza. — Pregled delovanja »Za sveto edinstvo« in »Novice z Vzhoda« prinašajo mnogo zanimivega. — Vsebino pojasnjuje pet slik. Drobna knjižica, pisana v živahnem In jedrnatem poljudnem slogu, je po vsebini tako bogata in važna, da je ne bo smel prezreti niti duhovnik, niti inteligcnt; posebno pa je primerna, da se kar najbolj razširi med ljudstvom. A. STARODAVNA SLIKA ODKRITA. Zanimivo sliko so odkrili v mariborskem mu zeju. Slika je iz XIV. stoletja in je visela nedavno še v cerkvi sv. Ignacija pri Sv. Lovrencu na Po horju. Na sliki je napis iz cirilice, katerega so sedaj prečital! in ugotovili, da predstavlja slika srbskega despota Štefana (1380-1427). Iz Srbije jo jc morda v davnih Časih prinesel kak splavar. Gospotiturstvo Vojna odškodnina na obroke. Ljubljana, 20. maja 1920. Odkar so minuli lahki dobički povojno Inflacijske dobe in pričelo resno delo za pridobivanje dobrin, se je začela špekulacija drugačne vrste. Računanje na nenadni dohodek v obliki dobitkov pri raznih loterijah, je postalo naravnost manija, katero pa seveda špekulanti izrabljajo. Mod vsemi spekulacijskimi papirji ne samo v borznem poslovanju stoji v prvi vrsti vojna odškodnina. Še V6em so v spominu velike kurzne diference tega papirja, ki so animirale širšo publiko k špekulaciji. Poleg tega ima ta naložbeni papir še to prednost, da je bil obenem srečka, koje glavni dobitek je 1 milijon d narjev. Da bi spravili ta papiT v široke mase, sta začeli dve zagrebški banki (Rein in drug ter Medunr.rcdna banka) prodajati ta papir na mesečne obroke. Dosedaj sta menda spravili v promet menda že za 20 do 30 milijonov dinarjev nom. tega papirja. Te Ne razumemo, kaj stranka hoče.< Vsaj med nižje uradništvo naj bi se pridelilo povsod tudi Slovence. Kajti med našimi izseljenci v Franciji je Slovencev veliko število. Kakor konzularna oblast sedaj posluje, ta- ko ne sme dialje več ostati. Kolikokrat se sliši razumljiv vzklik ogorčenja: >Sedaj se ne brigajo za nas, kadar pa bodo rabili vojakov, ne bodo zamudili najti nas pravočasno.« — Menda je bil pred meseci poslan v Pariz »izse-ljeniški komisar«. Gotovo radi izseljencev. In vendar: Kdo izmed izseljencev ga je do danes videl in kdo ve za njegovo ime? Od kakšne koristi je tak izšeljeniški komisar? Ako je ta gospod vsaj približno tako plačan, kakor njegov tovariš v Ameriki, bi bil ta denar brez primere bolj v prid obrnjen, če bi ga porabili za vzdrževanje prepotrebnega konzulata v bližini kakega delavskega revirja, kjer so zaposleni državljani kraljevine SHS v večjem številu. Zdi se nam, da bi bilo prav, da bi se vsa javnost zavzela za izboljšanje sedanjih razmer. Zlasti še sedaj, ko se menda pripravlja izselitev večjega števila brezposelnih rudarjev v Francijo. turška romanja v letu 1925. »Journal dela Grott« je prinesel uradno l statistiko o lurdskih romanjih v 1. 1925. Ste-j vilo romarjev je doseglo v tem letu 284.000 i t j. 80.000 več od prejšnjega leta. K temu I ur dnemu poročilu bi morali dodali, ako bi j bilo mogoče. Se veliko število zasebnih ro-| marjev. Največ romarjev je dospelo iz Fran. | cije in Belgije, iz Italije 1235. Med romarji je I bilo 5 kardinalov, 2 patriarha, 206 nadško-fov in škofov. Število bolnikov je znašalo 11.365. Med ozdravelimi je konstatirala v to pooblaščena pisarna 4 čudežna ozdravljenja. Sv. maš se je darovalo 53.509, sv. obhajil po. del lo 895.000. O. Lurdes. mesto Marijino, meato Doživljajoče v ©rel Naše MJaštvo Polovična vožnja. Ne pozabite, da velja cela karta, ki jo kupite pri odhodu, tudi za nazaj. Potrdilo o udeležbi zborovanja dobite v Ljubljani. PrenočiSče bo preskrbljeno. Hrana bo stala vsakega udeleženca v Ljudski kuhinji vsakokrat po 3 Din. Prinesite s seboj stvari za »muzek, tudi poročila. Glejte, da pridete pravočasno pred akademijo. Če slučajno kdo no bi čakal na kolodvoru, so oglasite po prihodu v Akad. demu, Miklošičeva cesta 5. Na svidenje! Naznanila Strokovna zadruga zidarskih mojstrov in »tu-denčarjov v Ljubljani naznanja, da ima svojo zadružno pisarno v Ljubljani na Mirju št. 3. >Domc, stavbena zadruga državnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. j., v Ljubljani vabi svoje člane na redni občni zbor. ki bo v nedeljo dne 30. maja 1926 ob 9.80 dopoldne v dvorani gostilne pri >Lozarjuc na Sv. Jakoba trgu z dnevnim redom: 1. poročilo načelstva, 2. poročilo nadzorstva, S. absolutorij, 4. dopolnitev načelstva. 5. volitev nadzorstva, 0. slučajnosri. Po § 3(3 zadružnih pravil sklepa občni zbor veljavno, Čo jc navzoča najmanj desetina zadružnikov. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu iu z istim dnevnim redom občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. — Načel-fctvo. Bled 3. Prostovoljno gasilno društvo na Rečici (Bled 2) ima dne 4. julija blagoslovitev in razvitje prapora, katero bo združeno z velkopotezno prireditvijo. Poizvedovanja Našla se je usnjata torbica z denarjem na Kette-Murnovi cesti. Poizvc se Kette-Murnova cesta 20. Našla se je manjša vsota denarja na Tržaški cesti. Kdor bi jo bil izgubil, naj vpraša v upravi našega lista. Nekaj denarja se je našlo 31. marca na Viču. Kdor ga je izgubil, ga dobi v upravuiStvu >Slo-venca«. Vremensko poročilo Meieorološki zavod v Ljubljani, dno 20. maja. 1926. Višina baromeira 308*8 m Opazovanja krni Ljubliana (dvorec) Zagreb Belgrad Sara|evo Skopl|e Dubrovnik Praga (*B8 Baro-melei Toplola v C Rel. •loge » 'la 762-0 761-9 760-3 761*5 76P1 761-0 762-5 7-4 9-4 10-2 12-1 13-0 14-0 10-0 91 82 50 74 75 65 85 Veler (n bralna Obleč. nosi 0-10 Vrsta padavin ob opazovanje » mm do 7'> NE 1 mirno NE 1 SW 2 SE 1 NW 1 NJJW 2 10 8 10 9 5 10 3-5 V Ljubljani je o o ._ Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Diabolo-Separator A. B. ■ Stockholm, Švedska. - Glavno zastopstvo: {.jlldCVit KIOISI Zagreb, Račkoga ulica 3. Separatorji za 40—500 litrov s stojalom ali brez stojala, zajamčeno najostreje posnemanje. Stroji za maslo, kante za odpremo (transport) mleka, cedilniki in svinčene plombe in vse ostale potrebščine za mlekarstvo. Iščejo se sposobni rajonski zastopniki. ODVETNIŠKA ZBORNICA ZA SLOVENIJO naznanja pretresljivo vest, da je njen odličen član, gospod Dr. KARL TRILLER dolgo dobo njen odbornik in svetnik disciplinskega sodišča nenadoma danes opoldne izdihnil svojo blago dušo. — Truplo blagopokojnika — ki mu ohrani vsa zbornica zaradi njegevih vebkih vrlin in zaslug ter zaradi tovariške zvestobe najčastnejši spomin — se prepelje v soboto, dne 22. maja, ob pol 2 popoldne izpred hiše žalosti v Ljubljani, Nunska ulica, v Škofjo Loko, kjer bo ob 4 istega popoldne izročeno na tamošnjem pokopališču materi zemlji. Ljubljana, dne 20. maja 1926. Centenlm Cifatelfein sc priporočalo naslednic fvrdhc. Iv. Bruii & Fr. ReMk DlBBhorja in lltarja Ljubliana, Kotnikov: ul. IV. DUZZOLINI trgovina b dei.katesaml LJUBLJANA Lingarjeva ul. 1 i?l£o3tta tt^ouvna £ju£fjaita, Sv. c. 3 IVAN JAV0RN1S mesar Ljubljana, Domobranska c. 7 Stojnico poleg Zmajskega mosiu Franc Hitti zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev Ljubliana, Martiniva cesto 2 flngeioslau Hrastnih manufakturna trgovina Ljubliana, Harlouslia c. B Franc Jenko tvornica orgelj In harmonilev Gunclje 28 p. it. Vid n. Ljubljano „Jugo!iiBtalija"r.z.zo.z. Industrija pioievlnastlli izdelkov Ljubljana Kolodvorska ulica 18 Stanho Heišln brivski salon Ljubljana Kopitorjeva ulica itev. t, nasproti Jugoslovanske tiskarne TEOIP. liORN kleparsko In Instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 Ivan Križnar krovec Ljubljana Hrenova ulica štev. 9 Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Prane iager tapetnik Kolodvorska ulica 28 Deželna lekarna pri .Mar. Pomaga)' Mr. ph. M.Leustek LJubljana. Resljeva cesta 1 FRANC LEVEČ mesar govejega mesa Ljubljana tik Zmajske-jo mostu, blizu Jugoslovanske tiskarne MartiDG, Cerne & Komp. dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6 Josip JVCusar mesar, LJUBLJANA Sv. Petra ccsla 61 in Šolski drevored Oražem & Jančar pohištvena ličarja ln pleskarja Ljubljana, Breg JOSIP OLUP trgovina manulakture In oblek Ljubljana, Stari trg 2 (na vogala) K. PečenKo trgovina vseh vrst usnja in čovljarskih potrebščin Ljubljana, Sv. Petra cesta 13 PRISTOU & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef. 908 Ustan. 1903 tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7 Inserirajte v .Slovencu'! Josip Satran špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (Stimiih) Oroslav Slapar krojač Nizke cene. Havnikarjeva ul. 13 Slelan Speletic sobni slikar Ljubljana, Rimska cesta 10 Pavel Sterle AOTOTAKSI Ljubljana, Poljanska cesta 3 Telefon 942 LEOPOLD SEGA jBMienar ljubliana, Poljanska zM I. Vižinfin izvršuje vsakovrstna zidarska dela Ljubljana. Močnlftova ul. 13 Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 Klobuke, perilo, kravate, dežnike, palice, dežne plašče, telovadne potrebščine itd. kupite najceneje Pr' M AMERIKANCU" , Ljubljana, Stari trg 10 ,•,->< v.-,•'.•»•. •• \.\i! t* •:•/. . \. - • >v, -..v/ ' •1 •• * ti:'*'-*.!- -;"» \L„. VJižffc ' „SLAVI]A" jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani naznanja žalostno vest, da ji je dne 20. maja 1926 nenadoma umrl njen prvi predsednik, gospod Pokojnega se bo s spoštovanjem spominjala uprava zavoda in uradništvo. Ljubljana, 20. maja 1926. Nova križarska vojska otrok. Francoski spisal Henry Bordeaus. Prevedla K. U. 46 Švicarji, ki so vajeni duhovskih oblek in spoštujejo sutano šele od vijoličaste navzgor — ona žup-nikova zares nima nobene barve več in kako naj bi sprejeli ubogega Arškega župnika? — Švicarji se smejejo brez spoštovanja, tudi oni debeli, okroglo-lični, ki poveša malomarno glavo pod snegom peres in drži helebardo v roki kot gorsko palico. Oblečeni so kot glumači in se imenitno drže. Uljuden podčastnik pa jih odrine očtovsko in pravi: »Gospod župnik, obrnite se do monsignora Ma-jordoma in zaprosite za avdijenco.« >Kako pa naj se obrnem do njega'?« »Predložite mu prošnjo; Ekscelenca vam bo odgovoril.« Ekscelenca, majordom, tako lepi naslovi oplaše našega skromnega župnika. Ponižan se naravna nazaj do svoje ošterije, kjer ga čakajo tovariši, ki so popili mlečno kavo in se še niso upali po mestu. Ko jih zagleda, postane pogumen in izrabi svoje prednosti: Vsi štirje moramo pisati Njegovi ekscelench« »Kateri ekscelenci?« »Majordomu. Prihajajm naravnost iz cerkve sve-fega Petra in celo iz Vatikana. Naših otrok nisem našel: če bi bili tam, bi mi bili povedali. Toda takšen - le je moj bojni načrt Prebrskati moramo vse mesto: jaz si pridržujem cerkve.« Gospodar, ki požira njegove besede radi domačega narečja, se ne more premagati in mu seže v besedo: »Potem ne boste prišli do konca. Veste li, koliko jih je? Natančno tristo šestdeset. Skozi vse leto lahko ©ažujete in vsak dan v drugi cerkvi.c »Zadovoljen bom, če bom incecl samo maševati,« zdihne g. župnik. ^/Andrej in Pernuška bosta spraševala po ulicah.« »In jaz?« vpraša učitelj. »Za vas bo antični Rim. Duhovnik-zgodovinar iz Lanslebourga mi je hvalil njegovo veličino.« G. Mussillon je zadovoljen in misli na Cezarjevo smrt. In naši štirje potniki se odpravijo takoj v boj in gospodarjeva uslužnost jim je dala na pot nekaj nejasnih in splošnih navodil. :>Cerkev? To je cerkev!« zakliče naš župnik ob cestnem ovinku, kjer je odkril cerkev svete Marije v Trastevere. S Pernuško vstopi in leti v zakristijo, kjer sreča starega župnika, ki se trudi, da bi ga razumel in sc mu posreči le na pol in mu vendar očetovsko nežno dovoli da sme maševati, ne da bi zahteval od njega listin, samo ker ga je pogledal in pozna ljudi. Potem pa je ves okrepčan, pomlajen in vesel šel stikat po drugih cerkvah. Toda Pernuška mu ni več sledila. To mesto s svojimi cestami, ki se stekajo v druge ulice in ne na polje, jo straši in ves čas pozvedovanja zjutraj in zvečer je odločena, da ne gre drugam kot k sveti Mariji v Trastevere, katere ne pozna niti po imenu in ne njenega čudežnega postanka: Ob rojstvu Odrešenikovem je pričelo vreti iz zemlje olje na mestu, kjer je zdaj oltar. Komaj opazi mozaike na pročelju, ki so tako blešče; Devico Marijo z detetom Jezusom in deset devic; osem iih drži v rokah prižgane bakle; dvema drugima sta že ugasnili; če to le nista morda plamena Lipela in Ančke! Med tem ko moli, gleda mozaike v absidi, ki ji služijo za številčnico, ker zasleduje na njihovem zlatu počasni tek solnca. In šum vodometa, ki ji udarja na uho in ki je tako podoben njenemu enoličnemu in brezkončnemu trpljenju jo zaziblje v sen in večkrat jo v sanjah povode polagoma do gozda Marije Kristine, kjer odmeva v temnem šumu slap svetega Benedikta. Ko večerna senca doseže Devico in Krista na oboku, zbere svoje molitve kot pastirica svoje ovčke in se vrne previdno, ne da bi kdaj menjala pot v gostilno pri Savojcu, kjer takoj vpraša ali so našli otroka. Služkinje jo poznajo in spoštujejo njeno manijo; nesrečna mati je, ki ji je gotovo umrl otrok. Ne razumejo, kaj ona pravi, vendar jo je treba tolažiti, ln služkinje ji kriče: »B a m b i n o , m a m m a , b a m b i 11 o.« Andrej je šel do reke pa se je vrnil, prepustivši učitelja njegovemu pogumu in prigodam. V gozdu se ničesar ne boji, toda v tem brezkončnem, vročem in rumenem mestu, je zares preveč hiš — preveč hiš in preveč ljudi. Težko je našel pot nazaj do svoje gostilne, ki je ves čas iskanja ne namerava več zapustiti. Da ni brez posla, prazni sam, ali pa z gospodarjem steklenice z dolgimi vratovi, širokimi trebuhi, napolnjene z vinom »dei Castelli«, ki usta nekoliko zaleplja, ki pa zapušča prijeten okus. Kadar je dobre volje, mu gospodar ponudi celo steklenico vina iz frascati, ki pa tudi ni toliko vreden kot oni iz Mont-meliana ali iz Saint-Jeana, ki sta tako poznana na Savojskem. Vozniki, ki ob Tiberi na svojih dvokolesnih vozovih, ki jih vlečejo veliki, beli voli z rogovi v obliki lire, prevažajo vino, zelenjavo, seno, žito in sadje iz rimske Kampanje, se radi ustavljajo za daljši čas pred ošlerijo, preden zapeljejo skozi vrata Setti-miana, ki so narejena v starem zidu, ki je nekdaj oklepal Trastevere. Andrej trka z njimi in jim ob j priliki rad kaj pomaga pri delu. Enemu je popravil os pri vozu in tako se je raznesel glas o njem in tudi tu so ni odvadil, da stori uslugo, kjerkoli more, čeprav po rimskih cestah pogreša sence svojih gozdov. Zdaj ga čislajo, izrabljajo in občudujejo njegovo uslužnost, njegovo jeklene mišice in njegovo ročnost. Ljudje istega rokodelstva se razumejo že samo po znamnejih. Včasih mu zano.iejo vozniki lepe italijanske pesmi in naš navdušeni Auurej jim zatuli svoje »A 11 o b r o g e s.< Damske obleke Kv& jene, v cenah od 80 do 400 Din, Športna krila, bluze etamin, opal, cefir, surova svila ter otroške oblckcc, majhne in velike predpasnike in razno damsko perilo nudi najceneje tvrdka F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Pelra c. 29. PLETENJE, dobro vpeljano, se odda. - Ponudbe pod značko: »Pletenje« upravi »Slovenca«. 3437 Cerkvenika-organista (Ščemo za srednje veliko župnijo na Dolenjskem. -Prošnje na upravo lista pod šifro: »Vesten 3464«. Sobarico ki je marljiva in redoljubna, sprejmem takoj. r>D _>r\ A Pism. ponudbe z zahtevo | PKUDA SE ! plače na naslov: VERA kroj. Šival, strof »Singer«, TOMIČ, Petrinja, Hrvat. s„ion< su|tn|a ;„ petrolej-ska svetilka po ugod. ceni. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod St 3439. Gospodinje, šivilje, krojači in kovači boste z ogljem pri tvrdki D. MARUŠIČ, Sv. Petra cesta St. 40. - Na debelo in drobno od 1 kg naprej. 3451 Stenografinja {n STROJEPISKA, per-lektna, vešča slov. in nem. jezika, po možnosti samostojna korespondenti-nja, se išče za vstop s 1, junijem. - Prošnje F- MESARSKI t POMOČNIK CRPALNICO za gnojnico, veliko, novo, VRTNI VOZ na 2 kolesih, s sodom, veliko pasjo UTO, železno PEČ za ža-referencami in zahtevka- ganje, in CEVI proda mi na upravo lista pod JANČIGAJ, Zgor. Šiška. šifro: »KTV« št 3335. , -^^- i najfinejših ljutomerskih j SORTNIH VIN | kakor vina iz mešanih nate sprejme. Službo nasto- sadov, po ugodnih cenah pi lahko takoj. - Naslov v vsaki množini, najku v upravi pod štev. 3438. lantneje posreduje Virar _ -— 1 ski zadruga »Jeruzalem- Icpptu QP ■ 1 čan"-r' P li 5'- * 'T8"' lobCld OO • ' kovci. roslovodia: Josip NAJEMNIK milna ln žage, Janžek. Telef. štev. 2 kateri so razume v pogun vod. turbine, razen lena tudi | T poljsko gospodarstvo. — MONTEK za montiranlo ter Izdelov. lesenih dolov .Vene-cijunskih gnltera-. - Ponudbe nn kopall&Ce Stuhlfke — Toplice pri Zagrebu. WG6 SADJEVEC prvavrst. li žlahtnih Jabolk proda A. Oaet Maribor. Priporoča m železnina A. SUŠNIK Ljubljana, ZaloSka cesta. Pozor! Volnene bluze, plet. jopi-ce, moške in žen. nogavice kupite, kakor tudi si lahko preskrbite podple-tenje starih nogavic po najnižji ceni v stroj ple-tarni V. GLUMAC, Maribor, Ulica 10. oktobra 4. »Na debelo in drobno.« Vsakovrstno zlato hupufe po najvišjih cenah -erne, juvelir, Ljubljana Wol!ova ulica štev. i Ne shranjujte doma svoje dragocene kožuho-vine, ker se v*m ista lahko pokvari vsled mrčesa (molov). Nudi se vam pa prilika, da isto varno proti požaru, vlomu in mrčesom shranite čez poletje pri staroznani in solidni tvrdki I. WANEK SV. PETRA CESTA 19. KROJE (šnite) vsakovrstne, po poljubnih modelih izdeluje in razpošilja za dame, gospode in otroke Knalelj Alojzij, strokov, učitelj krojaštva, Ljubljana — Križevniška ulica štev. 2/1. 3440 Traverze (železne nosilke), 25 kom. profil 28 ali 30, po 6.00 m dolge, kupim takoj. -Oferte r. navedbo cene franko Ljubljana je poslati na A. ČERNE, Linhartova nlica Stev. 9. 3463 Stanovanje totnčno, 4 sobe, poselska goha, balkon, kuhinja in predsoba ter pritikline, se odda tekom 15 dni. - Ponudbe upravi lista pod: »Udobnost«. 3467 AKORDANT za skladanje več tisoč mJ DRV se i£če za takoj. — Ponudbe na upravo lista pod: »Akord«. 3468 POZOR! Veletrgovci z vinom ! Gostilničar in posestnik lSče posojila 30.000 Din. Ciaranei-Ja: vknjižba na posestvo na prvom mestn in jamstvo, da bo dobavljal vino upnik-vinotržec toliko Časa, dokler ni vrnjeno posojilo. — Ponudbo sprejemu upruva lisla pod Šifro: Dobra garancija. Veletvrdke, ki so ▼ stana dobavljati velike množine lesnega oglja naj javijo svoje naslove na opravo »Slovenca« pod Siiro: »VAGONSKE DOBAVE« štev. 3408. V soboto dne 22. maja 1926 se vrši ob 9. ari dopoldne pri okr. sodišču t Ljubljani, soba St 15, javno dražba erconadstropne krasne VILE z ograjenim vrtom in dvoriščem, garažo in pralnico. Stanovanja obstoje iz petih sob z vsemi modernimi pritiklinami, na podstrešju se nahajajo potrebne mansardne sobe za služinčad. — Stavba je jako solidno zidana in luksuriozno opremljena. Resnim kupcem se nudijo ugodni plačilni pogoji. — Informacije se dobe pri: Ljubljanski Kreditni banki v Ljubljani. SPALNICO, skoraj novo, kompletno, elegantno, z marmorjem, zaradi selitve zelo ugod. prodam. - Naslov v upravi štev, 3436. 6 stolov s pllftom tapociranih, Črno polilirauih, malo rabljenih. Jo naprodaj za 700 Uin. Na slov v upravi pod fit. 3135. Zahvala. Povodom smrti našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta in svaka, gospoda Beno pl. Puteaiwa polkovnika ▼ pok. smo prejeli od vseh strani toliko izrazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Izrekamo radi tega tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, zlasti čč. duhovščini, komandantu mesta g. generalu Živkoviču, častniškemu zboru, g. fnajor-ju Colariču kot predsedniku Zveze slov. vojakov iz svetovne vojne, muziki Dravske divizije, kakor vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 18. maja 1926. ŽALUJOČI OSTALI. 12t£ UNIVEB3AL C A A V ' OD 21. DO 23. MA3A // AMERICAN MOTORS ITD DUNAJSKA CESTA 9 il. DVOR. fEi E«agps» tjaaascK. Berta dr. Trillerjeva kol soprogo in Marija vd. Cvahte kot sestra nožna-njaia v neizmerni žalosti v lastnem in vseh ostalih sorodnikov imenu, pretužno vesi, da je srčnoljubljeni soprog, ozir. brat, gospod dr. Karel Triller odvetnik, predsednik Ljubljanske kreditne banke itd. v čelrtek, dne 20. maja nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 22. maja 1926 ob i/a2 pop., iz hiše žalosti Nunska ulica šl. 21 do meslne meje, odkoder se prepelje z mrlva-škim avto-vozom na pokopališče v Škofjoloko, kjer se truplo blagopokojnega položi ob 4 popoldne v rodbinsko grobnico. V Ljubljani, dne 20 maja 1926. Namesto posebnega obvestila. EW8BHEB5W irnprn IT.I11V nrn jTTVl IT.I prT' 1.1 PTH prn nrn II.I prr lllflflillilll j£L j * M 'J 111 *»» »'^'1' "i 11" 111* Uif 1*1 "i Borzni svet Ljubljanske borze za blago in vrednote javlja tužno vest o smrti velezaslužnega člana, gospoda dr. Karla Triilcrja ki je preminul dne 20. maja 1926. Ljubljanska borza, za katero si je pridobil blagopokojni nešteto zaslug, mu ohrani trajen in hvaležen spomin. Ljubljana, dne 20. maja 1926. Kc MssTna občfiftft IJilbijsna naznanja, daje preminul gospod . Karol Triller ki je dolga leta kot občinski svetovalec in podžupan posvečal svoje izredne zmožnosti blagru naše občine, zlasti pa ji stal v najtežjih časih ob strani kot odličen pravnik in finančnik. Klanjamo se manom prezaslužnega svojega podžupana in vabimo vse someščanstvo, da mu izkaže poslednjo časti V Ljubljani, dne 20. majnika 1926. ■ SK odvetnik, predsednik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, predsednik Jugoslovanske zavarovalne banke Slavije d. d. v Ljubljani, podpredsednik Hrvatsko-slavonske zeraaljske hipotekaroe banke v Zagrebu, član upravnega odbora Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu, član predsedništva Zveze industrijcev v Ljubljani itd. itd. Nepozabnemu, velezaslužnernu predsedniku, ki je procvitu in razmahu našega zavoda posvetil neumorno in požrtvovalno svoje sile in si pridobil zanj trajnih, nevenljivih zaslug, ohrani naš zavod vedno časten in neizbrisen spomin. V Ljubljani, dne 20. maja 1926. Upravni svet, nadzorstvo in ravnate'jstvo Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. HHkVsau^nna* gag Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani javljajo pretresljivo vest, da je predsednik njihovega upravnega sveta gospod odvetnik, predsednik Ljubljanske kreditne banke, član Upravnega odbora Narodne Banke Kraljevine SHS, član predsedništva Zveze industrijalcev itd. danes nenadoma preminul. Naša tvrdka je izgubila v mnogo prerano preminulem svojega ustanovitelja, ki je ustvaril temelj njenemu obstoju in ki mu je bila stalna srčna skrb njeno prospevanje. Nepozabnega blagopokojnika bomo pogrešali vselej in vedno. V Ljubljani, dne 20. maja 1926. Z« Jugoslovansko tiskarno v Liubliaoi: Karol Ceč. Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Franc Terseglav.