GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO CENA 12.000 DIN - LETO XLII - §t. 83 Kranj, petek, 27. oktobra 1989 strani 9 do 12 \ ~ Mirko Kambič \ Sadovi in problemi slovenske fotografije stran 8 Jože Smole Stališča okrogle mize spoštujemo Nisem imel pred očmi niti poljskega niti madžarskega vzorca... bal*3 $0^ Začetek gradnje na avtocesti Hrušica - Vrba Most v Mostah bo dolg 452 metrov Žirovnica, 26. oktobra - Slavnostni začetek gradnje avtocestnega odseka predor Karavanke -Vrba. Najpomembnejši objekt bo viadukt Moste v Mostah, ki ga bo delovna organizacija Gradiš iz Ljubljane gradila leto dni. Zametki gospodarske prenove V Sloveniji je bilo letos ustanovljenih 400 novih podjetij, v kar niso vštete reorganizacije, temveč so to resnično nova podjetja, večinoma zasebna in mešana. Ustvarjalni nemir se je šele zdaj dodobra razmahnil, saj je bilo v jesenskih tednih ustanovljenih kar četrtina novih podjetij in pričakujemo lahko, da jih bo ob koncu leta že veliko več. Ukvarjajo se predvsem s trgovino in storitvami, pred kratkim je bilo ustanovljeno tudi prvo mešano zunanjetrgovinsko podjetje. Lahko torej rečemo, da so najbolj pogumni poteze že potegnili, njihove začetne izkušnje pa bodo seveda najboljši napotek vsem, ki še oklevajo. Za zdravo sestavo našega gospodarstva pa niso pomembna le nova podjetja, ki so praviloma majhna, preobraziti se morajo veliki sistemi, kar bo ključnega pomena. Zaznaven je trend njihove prelevitve v velika družbena podjetja, ob besedovanju o profitnih centrih, po drugi strani pa je moč opazovati razdruževalne težnje tam, kjer strokovnjaki svetujejo velik si- stem, ki naj ne bi bil seštevek enot, temveč organsko povezana celota. Skratka prenova velikih sistemov niti malo ne bo lahka, sedanje oklevanje se utegne maščevati, saj se konec leta neusmiljeno približuje in spremeni se lahko tudi v anarhične situacije. Problem, ki kot kamen na vrata visi nad preobrazbo velikih sistemov je nerazčiščeno vprašanje družbene lastnine. Če bi bil odgovor na to vprašanje jasen, bi se procesi odvijali veliko lažje, z manj notranjega trenja in z bolj jasnimi cilji, predvsem pa z ekonomsko in razvojno postavljenimi cilji, ne pa s težnjo obdrža-nja sedanjega statusa, preoblečena v nova oblačila. Sele jasen odgovor na vprašanje, čigavo je podjetje, ki ima le desetino lastnih sredstev, bi pometlo z lokalizmi in zaspanostjo realsocialistične logike ter jasno pokazalo pot razreševanja problemov. Saj vemo, kam nas je pripeljal odgovor, da je takšno podjetje "naše". M. Volčjak Včeraj je zasedal centralni komite ZKS V sredo so slovesno začeli graditi viadukt Moste na trasi odseka avtoceste Hrušica - Vrba. Slavnostni govornik je bil predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. - Foto: Franc Perdan V sredo, 25. oktobra, je republiška skupnost za ceste v Mostah pri Žirovnici slovesno odprla gradnjo viadukta Moste na trasi odseka avtoceste Hrušica - Vrba. Slavnostni govornik je bil predsednik republiškega izvršnega do zdaj »Danes postavljamo temelje velikemu in gradbeno zahtevnemu mostu, na avtocesti od predora do Vrbe. Prepričan sem, da bodo tudi gradbeniki odgovorno opravili svojo nalogo. Za gradnjo odseka od predora do Vrbe so danes dane vse finančne možnosti, v republiških načrtih pa smo gradnji te avtoceste dali vso prednost. Danes ne moremo graditi le manjših odsekov, kajti če hočemo naprej z Evropo, katere sestavni del smo, morali hitro graditi večje cestne odseke in čimprej zgraditi del avtoceste Bratstva in enotnosti od Ljubljane do Zagreba. Preko jugoslovanskih meja z Italijo in Avstrijo letno potuje od 90 do 100 milijonov ljudi, kar ni le pritisk na okolje in na prometno varnost, zavezuje nas, da nadoknadimo zamujeno tudi pri gradnji cest. Sredstva za gradnjo so zagotovljena tudi od Ev- ropske investicijske banke in tudi v zvezni skupščini smo dosegli, da se gradnja cestnih odsekov hitreje nadaljuje. Ne nazadnje nas čakajo Jeseničani, a ne le s podporo, temveč z zahtevo in zato obvoznico moramo zgraditi. Most naj bo resnično trden in naj nas povezuje z razvitim svetom.« Viadukt Moste je najpomembnejši objekt na odseku avtoceste, gradilo ga bo gradbeno podjetje Gradiš iz Ljubljane. Savo prečka 200 metrov pod pregrado Moste, zgrajen bo za štiri vozne pasove, dolg 452 metrov. Med osmi vmesnih podpor bo razpon 132 metrov, kar je v Sloveniji doslej največji za prednapete betonske mostove. Višina vozišča nad Savo je okrog 70 metrov - tako visok kot viadukt Peračica. V podporne dele objekta bodo vgradili 6.000 metrov betona in 750 metrov armaturnega jekla. V zgornjo konstrukcijo pa 14.000 kubičnih metrov betona, 850 ton armaturnega jekla in 500 ton jekla za prednapenjanje. Objekt bodo Gra-disovci zgradili v letu dni. D. Sedej Rumena zvezda ni konec socializma Ljubljana, 26. oktobra - Čeprav razprava o osnutku programskega dokumenta za decembrski 11. kongres Zveze komunistov Slovenije na današnji seji cekaja do zaključka redakcije še ni bila končana (za popoldanski del je bilo prijavljenih še nad 15 govornikov), je že mogoče brez velikega tveganja reči, da ceka osvaja programski dokument in s tem enega najbistvenejših vsebinskih zasukov v zgodovini slovenske partije. Najizrazitejši kritik v prvem delu razprave je bil Vinko Hafner, sicer pa je velika večina z dokumentom soglašala in ga dopolnjevala. Program bo do kongresa v razpravi tako med komunisti kot v nekomunistični javnosti. Tokratno sejo cekaja je začel pol rdeče barve v naših programih predsednik delovne skupine za pripravo kongresnega dokumenta Ciril Ribičič. Nekaj misli iz njegovega uvoda: bistvo programa je prelom z zgodovino in njenimi slabostmi, napredek pa moramo doseči po demo-kratičlni poti ob upoštevanju pozitivnih tradicij svoje organizacije ter novih vrednotah, kot so delo, ustvarjalnost, odgovornost, solidarnost; ne sprejemamo ugovorov, da smo preveč neprizanesljivi do napak preteklosti in prezahtevni pri načrtovanju sprememb prihodnosti; likovna in barvna oprema dokumenta še ne pomeni, da bi mono- Petdeset let Loškega muzeja Jkofja Loka - Danes, v petek, popoldne bo v Loškem muzeju slovesnost, na kateri bodo počastili 50-Iet obstajanja in delovanja Loškega muzeja. Ob tej priložnosti bodo odprli murske pedagoške delavnice in obiskovalcem pokazali video posnetke o zbirkah Loškega muzeja. Še prej pa bo občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka. Na grajskem vrtu pa prav zdaj obnavljajo muzej na prostem - Škoparjevo hišo, ki ji je dotrajala slamnata streha. Denar za obnovo sta prispevali tudi Ljubljanska banka ZB Ljubljana in Ljubljanska banka, TB Gorenjske. L. M. J Foto: G. Šinik Občinska skupščina o Tekstilindusu Odgovor do konca novembra Kranj, 25. oktobra - Kranjski izvršni svet je s položajem Tek-stilindusa obvestil delegate občinske skupščine, ki so seznanili tudi s pobudami in zahtevami kranjskega družbenega pravobranilca samoupravljanja, vse brez razprave. Predsednik občinskega izvršnega sveta Henrik Petemelj je predstavil položaj Tekstilindusa in povzel dosedanje razreševanje njegovih problemov ter ob koncu dejal, da je imela delovna skupina izvršnega sveta v torek, 24. oktobra, v Tekstilindusu sejo, kjer so dobili prvo oceno svetovalne organizacije Vis-a-vis, ki pa je šele diagnostične narave. Skupina bo sanacijski program predložila do konca novembra in takrat bo moč oceniti, ali je Tekstilindus moč sanirati brez stečajnega postopka. Omeniti velja še, da je kranjski izvršni svet zaradi splošnih težav v proizvodnji preje in tkanin dal pobudo republiškemu izvršnemu svetu o ugodnejšem financiranju nabav bombaža. Kranjski pravobranilec samoupravljanja pa je dal pobudo Ljubljanski banki - Temeljni banki Gorenjske naj prouči možnost pretvorbe dela svojih terjatev v kapitalski vložek v Tekstilindusa, delavskemu svetu oziroma v. d. direktorju Tekstilindusa pa je naslovil zahtevo, naj zaradi poravnave ali preložitve terjatev skliče sestanek z upniki, hkrati pa priporoča, naj skupaj z Ljubljansko banko proučijo predlog za ustanovitev delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. M. V. in simbolih lahko čez noč prekrila rumena barva, pa tudi ne, da odpoved monopola partije že takoj pomeni večpartijski sistem; dokumentu in njegovim avtorjem se ne more očitati, da so pozabili, da je ZKS odgovorna za zavarovanje in pospeševanje demokratičnih procesov v prehodnem obdobju; zavzemamo se za Evropo pri nas doma in se odpovedujemo jugoslovanskim internim merilom uspešnosti; naš program ni simbol konca socializma, itd. Ko je Milan Kučan začenjal razpravo, je izrecno poudaril, da dokument, ki je sedaj tudi predlog predsedstva, ne zapira nobenega stališča, on spodbuja razpravo in želi dobiti o vseh stališčih odziv, pa tudi alternativne predloge. Kasneje, med razpravo, je spomnil, da je to tudi del razprave o prihodnji podobi ZKJ. v kateri mora imeti ZKS svoje mesto, če pa ga ne bo dobila, bomo o odločitvah govorili takrat, ko bo to realnost. Avgust Majerič je v razpravi dejal, da bi ga pred desetimi leti zaprli in obtožili kontrarevolucije, če bi zvedeli, da je samo sanjal o takem programu, vprašal pa se je, kakšno pozitivno doto pa sploh lahko nesemo v Evropo. Katja Vadnal je v precej dolgi razpravi med drugim ugotovila, da je program kontinuiteta dela, da je vseobsegajoč in skuša ugajati vsem, kar ni dobro. Ukinjamo samoupravljanje, ki ga sploh ni bilo, za geslo programa pa je predlagala: življenje z inflacijo je hujše kot spopad z njo. Opozorila je na nevarnost prehitrih korakov (polivaj ogenj s pa- metjo) in dejala, naj ZKS vsaj do kongresa obdrži sedanje ime. Za Matjaža Muleja je bistvena vsebina, zvezde in ne barva, sodobna družba pa ni meščanska, ampak občanska. Vinko Hafner je bil najostrejši kritik programa. Spraševal seje: ali bo ZKS v prihodnje še delavskokomu-nistično gibanje ali socialdemokratska stranka, kar godi tistim, ki so bili doslej člani le na papirju; novi emblemi se mu zdijo premalo premišljeni aH celo neodgovorni, zato je predlagal zamenjavo zvezde z lipovim listom, geslo Za evropsko kakovost življenja pa z geslom Slovenija moja dežela, pohiti v ljubeznivo bogato Evropo; kje bo imela ZKS svojo socialno in razredno bazo, saj uporabljamo samo besedo delavec, ne pa delavski razred; družbeni lastnini je treba dati prednost; v EGS bi smeli dolgoročno samo, da ne ukinemo samoupravljanja, da ne gremo v Nato pakt in ostanemo neuvrščeni; asimetrična federacija samo povzroča sumniče-nja o odcepitvi in delitvi, in kakšna bo po tem dokumentu ZKJ, federalna ali konfederalna. Ciril Ribičič mu je odgovoril, da so ljudje, ki so delali ta dokument, čeprav mlajši od njega in še posebej od Hafnerja, dobro vedeli, v kaj se spuščajo. Božidar Debenjak je ugotovil, da razmišljanje rodi akcijo in to je eden redkih partijskih dokumentov, ob bxanju katerega ljudje razmišljajo. Večino dosedanjih ljudje niso prebrali in so romali na odpad. ZKS ne sme biti za revolucijo, ki je preživeta, ampak za reformo. Sonja Lokar pa je dejala, da so v programu še nejasnosti, saj tudi najlepše dekle ne more dati več, kot ima, ZKS pa bo postala moderna socialistična stranka in enakdpravna reformna organizacija. J. Košnjek Več na 3. strani. Proslava ob 80-letnici Glasbene šole Kranj - S svečanostjo v Prešernovem gledališču Kranj bodo jutri, v soboto, ob 19. uri počastili visok jubilej kranjske Glasbene šole. Na prireditvi, ki poteka pod pokrovitelj-stom predsednika Skupščine občine Kranj Ivana Torkarja, bodo nastopili tudi priznani slovenski glasbeniki, nekdanji učenci šole, predstavili pa se bodo tudi sedanji najboljši učenci, novi godalni orkester pod vodstvom Petra Skrjanca in drugi.- L. M. to 7 / JOŽE KOŠNJEK / NOTRANJE POLITIČNI KOMENTAR az sem mrtev, ti živ ljubljanskih Žalah bo že do letošnjega dneva mrtvih postavlje-novo spominsko obeležje oziroma znamenje: obeležje žrtvam hauskih procesov, zaslužena spominska oddolži t ev mrtvim, pa i opomin živim, čeprav nobeno obeležje mrtvih ne more prikli-k življenju, tudi z iskrenim namenom, da se jim opraviči za ico. Na nagrobniku bo pisalo: Kenotaf za žrtve dachauskih esov — ZKS 89: »Jaz sem mrtev, ti živ: razloži mene in mojo r vsem, kije ne vedo.« Postavitev obeležja sta financirala cen-ni komite Zveze komunistov Slovenije in mesto Ljubljana. Marsikdo ne ve za procese in nedolžne žrtve, za dolgo, dol-'(> obdobje molka, da smo bili sposobni besedo izdajalci spremeniti v žrtve in dojeti, da je globoka človečanska dolžnost priznati zmoto nekega časa, pa naj bo to še tako težko in ponižujoče za tistega, ki je bil po igri takšne ali drugačne usode, po svoji ali drugega volji, vpleten v režijo teh procesov. To ponižanje ni nič v primerjavi s ponižanjem onih, ki so še med nami ali pa jih več ni, pa so na procesih trpeli. Sedanje vodstvo slovenske partije poravnava dolg do žrtev dachauskih procesov, priznava zmote obdobja, na katerega ni imelo vpliva, čeprav hi moral enako storiti kdo že mnogo prej. Slovenska povojna zgodovina pozna še take madeže, kot so bili dachauski procesi. Res, da ne delamo več za zgodovino, ampak predvsem za danes in jutri, vendar je tudi z zgodovino treba poravnati račune, sicer se sprevrže v težko obvladljivo breme. Slovensko duhovniško društvo že sproža postopek za ocenitev procesov proti duhovnikom, v nemilosti mlade slovenske ljudske oblasti takoj po vojni so bili nekateri kmetje. Tudi te sodne spise bo slej ko prej treba odpreti in jih dati pod drugačno lupo, manj izostreno le na iskanje takšnih ali drugačnih, pa tudi namišljenih sovražnikov. Pogum in samokritičnost vsake družbe se meri tudi po stopnji volje priznati napake in zmote. S postavitvijo pomnika dachaucem, mislim, da stopamo na takšno pot. Opravičilo V 82. številki Gorenjskega glasa nam jo je na drugi strani pri pogovoru z Brankom Mervičem pod naslovom "Težišče dela komunistov bo v parlamentu" krepko zagodel tiskarski škrat, ki je poudarke iz programske izjave kranjskih komunistov "Za boljše življenje" pripisal avtorici članka M. Volčjakovi. Sogovornikoma se za napako opravičujemo. .. , „ - Uredništvo w Se pet kandidatov Radovljica, 24. oktobra - Za predsednika občinske konference ŠZDL Radovljica je še pet kandidatov in ne osem, kot smo zapisali v torkovi številki. Izmed osmih evidentiranih trije - Marija Koman, dr. Bojan Rus in Janez Konc - niso soglašali s kandidaturo, tako da so kandidati še Jože Demšar, Brane Grohar, Majda Odar, Tone Kapus in Andrej Kokot. C. Z. Okrogla miza Od poslovnika k volitvam Ljubljana, 24. oktobra - Predstavniki "klasičnih" in alternativnih političnih organizacij so se v torek zvečer sestali na drugem nadaljevanju druge seje Okrogle mize. Dogovor o nadaljnjem delu Okrogle mize ni dal rezultatov: predstavniki alternativnih organizacij so zahtevali, da so sklepi Okrogle mize za vse zavezujoči, uradna politika pa se je zavzemala za to, da bi bila Okrogla miza le posvetovalno telo. Ker je nazadnje le prevladalo prepričanje, da se ni smiselno prerekati o vlogi in funkciji Okrogle mize oz. poslovniki, so se lotili osnovnih dilem novega volilnega sistema, predvsem uvedbe proporcionalnega volilnega načela za družbenopolitični zbor. Udeleženci Okrogle mize so v glavnem soglašali tudi s tem, daje treba volitve poenostaviti, da bodo ljudje sploh vedeli, za kaj gre, in da je prav zaradi večje razumljivosti treba ločiti občinske in republiške volitve. C. Z. ^MESGLAS Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loki- in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in di-reklor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notrar nja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika, Tržič), Dušan Hu-mer(špoii). Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Go-razd Sinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27-960. Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72. uredništvo tel. 21860 Škofjeloški posvet o prenovi sindikata Nezaupanje v sindikate dejavnosti Škofja Loka, 26. oktobra - V torek so predsedniki osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov iz škofjeloške občine spregovorili o dveh pomembnih dokumentih, nastajajočih več kot leto dni, to je o programu neodvisnih sindikatov Slovenije in spremembah sindikalnega statuta. Uvodno razlago je podal soavtor Dušan Rebolj, član predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. V razpravi je bilo izraženih največ vprašanj okrog sindikatov dejavnosti, ki naj bi se na republiški, po potrebi pa tudi nižji ravni, strokovno oziroma kadrovsko okrepili ter postopno izpodrinili prevladujočo vlogo občinskih sindikatov. Zanimivo je, da temu ne nasprotujejo v škofjeloškem občinskem sindikatu, ker bi se profesionalci bali za svoje službe, celo nasprotno; kot je dejal predsednik Sandi Bartol, bo ta poteza nujna. V škofjeloški občini je zastopanih osemnajst različnih dejavnosti. Z vsemi v občinskem sindikatu ne morejo strokovno enakopravno komunicirati, ker preprosto niso vsevedni, delavci pa bodo v prihodnje najbolj potrebovali prav strokovno pomoč. Pred njimi so, denimo, zahtevna pogajanja s poslovodnimi ljudmi o pravicah in dolžnostih delavcev, o odnosih, kijih bodo urejale kolektivne pogodbe. V n. sol. o. Ljubljana TOZD Družbeni standard Ljubljana, Dvoržakova 3 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: 1. NATAKAR — 1 delavec za počitniški dom na Bledu 2. KUHAR - 2 delavca za počitniški dom na Bledu Pogoji: Pod L: izpit za VK natakarja, tečaj iz higienskega minimuma, 4 leta delovnih izkušenj Pod 2.: izpit za VK kuharja, tečaj iz higienskega minimuma, 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki traja 2 meseca. Predsedstvo kranjskih sindikatov Reformni vlak zamuja Kranj, 24. oktobra - Težko bi rekli, da je kranjski sindikat nenaklonjen prenovi svoje organizacije. Nasprotno, saj je med prvimi osnoval program po svoji meri, ko so se v republiških vrheh še prilagajali tradicionalnim zakonitostim. Pa vendar so v današnji razpravi v predsedstvu prevladovali kritični toni. Ni jih sicer toliko pripisati vsebini programa Neodvisnih sindikatov Slovenije, ki je prišel z republiškega sindikalnega vrha, saj se ne razlikujejo veliko od zamisli o prenovi kranjskih sindikatov. Glavni očitek je bil naslovljen na zamujanje gradiv. S 1. januarjem bo zaživela nova zakonodaja, ura je tako rekoč pet do dvanajstih, tovarniški sindikati pa doslej niso vedeli, kako naj se ravnajo. Ponekod jim na vrata trkajo stečaji, pri tem pa ni jasno, kako bodo zaščitili delavce. Kranjska Sava denimo je že od julija družbeno podjetje, sindikat pa zaradi zamude ni mogel na isti vlak in delavci so mu lahko pripisali še eno črno piko. Razpravljala v kranjskem sindikalnem predsedstvu so podvomili tudi v zamisel, da se neodvisni sindikati legitimirajo kot politična organizacija, saj bi morala biti v novih okoliščinah središčna njegova zaščitna vloga. O organizaciji so sodili, da bi morala biti gibljiva, naj si jo vsak sindikat podjetja kroji, kakor mu je najbolj po volji. To plat medalje so primerjali s stavkami, ki so sindikate same naučile, kakšen odnos kaže imeti do njih. Kakor poprej v republiškem vrhu, je bilo dosti razmišljanj tudi o prihodnji osrednji vlogi sindikatov dejavnosti. Teritorialni organiziranosti po novem bolj ali manj odzvanja navček, vendar razpravljala niso bili za to, da se občinskim sindikatom docela vzame veljavo. Pri kolektivni pogodbi resda ne bodo imeli odločilne besede, verjetno pa bodo bedeli nad njenim izvajanjem. Ali kot je dejal eden od navzočih, propadle tovarne bodo reševali v občini, njihove delavce pa bržkone občinski sindikati. D. Z. Žlebir enem mesecu bo sindikat ponudil vsebino kolektivnih pogodb za vse oblike lastnine. Sindikat kot stanovska organizacija delavcev bo imel bistveno zahtevnejše delo tudi v stečajnih postopkih, ko bo nastopal kot partner poslovodne ekipe, v zagovorih delavcev v luči novega zakona o delovnih razmerjih, ne nazadnje v boju za ekonomsko ceno dela. Da je rešitev edinole v sindikatih dejavnosti, se je prav letos potrdilo ob stavkovnih zahtevah šolnikov in zdravstvenih delavcev pa tudi delavcev Tomosa, ko sta bila tako podjetniški kot občinski sindikat brez moči. Prav zato pa bo potrebno republiške sindikate dejavnosti kadrovsko ojačati s strokovnimi ljudmi, navsezadnje tudi direktorji, ki bodo sposobni za enakopraven dialog bodisi s podjetniki, Gospodarsko zbornico, vlado ali kom drugim. Vsaka reorganizacija je upravičena le, če pomeni pocenitev in večjo učinkovitost, je dejal Lado Dolenec iz Alpetoura, Miro Guzelj iz Iskre Železniki pa dodal, da je delavcem bližji občinski sindikat, ki tudi hitreje reagira, kot republiški. Hkrati je sprožil vprašanje profesionalizacije v podjetniških sindikatih; kako naj sindikalni aktivist, delavski zaupnik, dela dobro v tovarni s 1500 zaposlenimi, ko pa mora najprej opraviti svoje osnovno delo. Napovedal je tudi, da bo v podjetjih najbrž težko dobiti ljudi za delo v sindikatu, saj se bodo spri- čo nove vloge sindikata na eni strani in velikih pristojnosti poslovodnih delavcev na drugi bali "spopadov". Jelko Pešec iz Inštalacij pa je med drugim tudi vprašal, v kateri sindikat dejavnosti naj se podjetniški sindikat vključi, če je v podjetju zastopanih več dejavnosti. Odgovor na sklop, zlasti organizacijskih, vprašanj povezanih z novo vlogo sindikatov dejavnosti resnično ni preprost, je priznal Dušan Rebolj. Tudi ni modela (in bi bilo narobe, če bi bil), kako naj se sindikati podjetij povezujejo z. občinski; mi, regijskimi in republiškimi sindikati. Vsak mora, glede na svoj interes in potrebe, priti do lastnega najustreznejšega modela. Praviloma naj bi se sindi; kat podjetja vključeval v tisti sindikat dejavnosti, ki je v podjetju prevladujoča, glede na interes delavcev pa lahko tudi v druge; fleksibilnost in odprtost bosta vsekakor potrebni. Najslabše pa bi bile povezave zaradi povezav samih. Tudi občinski in regijski sveti bodo gotovo še potrebni, vendar morajo biti funkcionalno organizirani in sestavljeni. Odločitev o profesionalizaciji ali polprofesionalizaciji sindikalnih aktivistov je prepuščena sindikatu podjetja, saj sedanji sistem financiranja sindikata ne dopušča tovrstne "neodvisnosti", hkrati pa je tudi res, da bi zgolj finančna neodvisnost, brez sindikata dejavnosti, ne mogla zaščititi delavca pred "maščevanjem" poslovodnih ljudi. H. Jelovčan Izguba v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Zlata srednja pot Ljubljana, 25. oktobra - Zaradi velike izgube, ki si jo je pripo-slovala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so v odboru za plan in finance te skupnosti predlagali, naj bi se prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje povečala, in sicer iz bruto osebnega dohodka z 19,1 na 20, 1 odstotka, iz dohodka pa z 2,86 na 6,93 odstotka. Kljub stiski, ki davi pokojninsko skupnost, saj je ob de-vetmesečju že za 752 milijard v izgubi, do konca leta pa bi rdeče številke narasle na okoli 2.1800 milijard, pa se delegati skupščine SPIZ naslednjega dne niso ogreli za predlog odbora. Skupnost resda bremenijo zelo široke pravice upokojencev, vendar izgube ne gre pripisati zgolj njim. Eden od razlogov za rdeče številke so tudi predpisi, ki omogočajo odložitev roka plačila prispevkov iz bruto osebnih dohodkov, o čemer so nedavno tega tožile tudi zdravstvene skupnosti. Zaradi zamika plačila se v blagajno skupnosti nateče le toliko denarja, kot bi bila prispevna stopnja 17,69 odstotka. Posledic prešibkega denarnega priliva upokojenci ne bi smeli čutiti, saj njihova pravica iz minulega dela ne bi smela biti okrnjena. Prav tako pa so delegati skupnosti sodili, da tega bremena ne gre valiti na že zdaj zelo obremenjene plače. Zato so se ogreli za kompromisno rešitev: iz bruto osebnih dohodkov se prispevek za SPIZ ne bi povečal, medtem ko bi iz dohodka stopnjo povečali za tri indeksne točke. D. Ž. Novi zneski s sindikalne liste Dokler še ni kolektivne pogodbe... Strokovna služba republiških sindikatov sproti pripravlja vrednosti nekaterih nadomestil in stroškov v zvezi z delom, tako imenovano sindikalno listo, ki bo veljala vse do uveljavitve kolektivne pogodbe. Najnižji osebni dohodek zdaj znaša 8.600.000 dinarjev, zajamčeni pa 6.500.000 dinarjev. Sindikalna lista, ki torej ve- hodkov. V tretjem piše vse o lja v prehodnem obdobju do kolektivnih pogodb, vsebuje pravice iz dela in gospodarjenja, med katerimi sta središčni določbi minimalni in zajamčeni osebni dohodek, opredeljeni pogoji za delo, nadurno delo, plače pripravnikov in faktor delovne dobe. V drugem poglavju so opredeljena nadomestila osebnih do- prejemkih skupne porabe. Tako denimo regres za letni dopust (oblikovanje mase) znaša 4.330.500 dinarjev, jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let delovne dobe 3.608.700, 5.413.100 in 7.217.400 dinarjev. Nagrade ob delovni ali starostni upokojitvi so vredne 21.652.300 dinarjev, odpravnine delavcu, ki zaradi zmanjša- nega obsega dela ali prenehanja poslovanja delovne organizacije, preneha delovno razmerje, pa 43.304.600 dinarjev. Opredeljeni so materialni stroški v zvezi z delom, in sicer regres za prehrano med delom (1.443.500 dinarjev), nagrade dijakom in študentom za uspešno opravljeno proizvodno delo (od 721.700 do 5.773.900 dinarjev), dnevnice (od 139.100 do 375.900 dinarjev), terenski, dodatek (281.900 dinarjev), kilometrina (5.400 dinarjev) in ostalo. Na koncu so omenjene tudi pravice članov sindikata, od brezplačne pravne pomoči, denarne pomoči v primeru bolezni ali nesreče, pomoči pri varstvu samoupravnih, državljanskih ali človečanskih pravic, do varstva sindikata pri uveljavljanju pravic do dela in iz dela. Podobno kot sedanja sindikalna lista bo videti tudi kolektivna pogodba. V njej bodo večidel vsa sedanja določila-le z zakonom določeni znesek zajamčene plače ne bo sodil vanJ°- .. D. Z. Žlebir Petek, 27. oktobra 1989 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN mMmW£W3AAS PRED KONGRESOM SLOVENSKIH KOMUNISTOV PRED KONGRESOM SLOVENSKIH KOMUNISTOV Osnutek programa Zveze komunistov Slovenije "Za evropsko kakovost življenja" Slovo realnemu socializmu in jugoslovanskim merilom uspešnosti Ljubljana, 23. oktobra - Milan Kučan, predsednik predsedstva CK ZKS, je na ponedeljkovi tiskovni konferenci, na kateri so prvič javno predstavili osnutek programskega dokumenta ZKS, ki ima naslov Za evropsko kakovost življenja, dejal, da je program trdno naslonjen na realnost in da je odziv na izziv jugoslovanske krize in na izziv našega prihodnjega življenja v prenovljeni Sloveniji in Jugoslaviji. Ce je tak, torej realen, bo tudi zmogel mobilizirati ali vsaj spodbuditi ustvarjalne sile naših ljudi za procese demokratične obnove socializma. "Dokument ne zapira stališč in ne daje končnih odgovorov, jih pa ponuja in poziva k ustvarjalnemu razmišljanju. Če mu bo uspelo izzvati alternativne predloge m razmišljanja, potem bo v tej fazi nalogo opravil, ker bo že zmogel vplivati na zavest in ravnanje ljudi," je dejal Milan Kučan. "Naša ambicija je, da to ni samo programski dokument, vodilo za našo politično akcijo po kongresu ZKS, ampak je to tudi programski dokument, s katerim se bomo politično legitimirali na volitvah - kot del socialistične slovenske fronte. Gre za to, da ponovno preverimo svojo legitimnost. Ne zato, ker bi mislil, da te legitimnosti nimamo - ta zveza komunistov je to legitimnost dobila med narodnoosvobodilnim bojem in v revoluciji - ampak gre za to, da ZK zdaj to legitimnost potrdi na demokratičen način z volitvami, s takšnimi, kot o njih pišemo v programskem dokumentu in za kakršne se zavzemamo." ZKS - stranka družbene prenove in le ena od političnih organizacij Dr. Ciril Ribičič, član predsedstva CK ZKS m predsednik programske komisije, je dejal, da Zveza komunistov Slovenije namesto boja Proti meščanski desnici, kontrarevoluciji in separatizmu ponuja partijski in širši javnosti pozitiven program družbenih reform, program, ki daje dokončno slovo realnemu socializmu, in Program, ki se odpoveduje internim jugoslovanskim merilom uspešnosti. ""Za Evropo pri nas doma!" se zavzemamo tudi zato, da ne bi zgledalo, kot da se moramo iz Jugoslavije izdvojiti in krajevno dislocirati, da bi prišli v Evropo. Ne gre torej le za naš vstop v Evropo, arnpak za to, da začnemo po najbolj zahtevnih eyropskih merilih živeti in delati doma. Takšen cilj in merilo nista mišljena kot nekaj Sloveniji 'n Jugoslaviji tujega in ne pomenita idealiziranja tujih dosežkov. Gre sicer za bistveno večjo odprtost za izkušnje najuspešnejših držav Evrope in sveta, pomeni pa tudi kritičen odnos, Prevrednotenje in aktivno soustvarjanje evropskih vrednosti," je dejal dr. Ribičič in med drugim ovrgel ugovore, češ da so v ZKS preveč neprizanesljivi do preteklosti in prezahtevni pri načrtovanju prihodnosti. "Res bi bilo slabo, če bi se zaletavali iz ene v drugo skrajnost. Toda do nasprotnih skrajnosti je še zelo daleč. Pregloboko smo v etatističnem, da bi nas lahko Plašili z nevarnostmi liberalnega tržišča. Preglobok je monopol državne in družbene lastnine, da bi se bilo realno bati popolne privatizacije. Pregloboko smo še v vodah enopartijskega sistema, da bi bil realen hiter prehod v več-strankarstvo, ki bi onemogočalo nadstrankar-sko povezovanje in nestrankarsko politično aktivnost..." je dejal dr. Ribičič in poudaril, da Postaja ZKS vse bolj le ena od več političnih organizacij, ki se v medsebojni konkurenci bojujejo za zaupanje javnosti in naklonjenosti vo-'ilcev, in da bodo slovenski komunisti zastavili Vse sposobnosti, moči in vpliv za uresničitev novih programskih usmeritev - ne več po poti ukazovanja, predpisovanja ali vsiljevanja odločitev, ampak tako, da bodo družbi ponudili Program in za njegovo uresničevanje sprejeli toliko družbene (so)odgovornosti, kakršna bo stopnja zaupanja, izražena v volilnih rezultatih. khodišče Potreb človek vsakdanjega življenja in "Naše izhodišče je človek vsakdanjega ži-^Jenja in najbolj legitimnih potreb, kot so potrebe po miru, svobodi, ustvarjalnosti, ekološkem ravnotežju, zdravju, enakopravnosti, so-c'alni varnosti, druženju, ljubezni, sreči, igri in lePoti. Za nas sta smiselni le gospodarjenje in Politika, ki upoštevata primarnost teh človeko-v,n potreb," so besede, zapisane v uvodu osnutka programskega dokumenta Za evropsko kakovost življenja (in za družbeno blaginjo Prebivalstva v Sloveniji in Jugoslaviji). Da bi a°segli takšno kakovost in blaginjo, bo treba j^gotoviti (in zagotavljati) spoštovanje člove-K°vih pravic in svoboščin, mir doma in v svetu, Pravni red, ki utrjuje in zagotavlja svobodo in Varnost ljudi, višji življenjski standard (osem tisoč ECU-jev na prebivalca v drugi polovici devedesetih let), bolj svobodno in ustvarjalno ^e'o z večjimi učinki in rezultati, takojšnje re-Rvanje najbolj žgočih ekoloških problemov, ^,soko produktivno zaposlenost, skrb za prvo £aPoslitev in zadostno solidarnost za delavce, *' niso sposobni za delo ali se prezaposlujejo. Postavljanje oblasti na volitvah in nadzor ljudi njo, družbeni, nazorski in politični plurali- em, vstop v evropske integracije in zlasti v ev opsko gospodarsko skupnost, bivanje v Jugo-lav'ji po meri enakopravnih narodov in narodnosti... državljanske svoboščine in proti smrtni «azni Ker so merilo za uresničevanje človekovih pravic in svoboščin lahko le najvišji mednarodni standardi, ki so jih oblikovali zlasti v Združenih narodih in v Svetu Evrope, se zveza komunistov zavzema za to, da bi Jugoslavija ratificirala protokol k paktu o državljanskih in političnih pravicah, da bi, ko bi bilo to možno, pristopila k evropski konvenciji o človekovih pravicah in da bi zagotovila spoštovanje tistih mednarodnih pravnih aktov, ki jih je že sprejela. Ker je človekovo življenje nedotakljivo in najvišja vrednota, predlaga odpravo smrtne kazni v Jugoslaviji; sicer pa se zavzema tudi za to, da bi s spoštovanjem načel pravne države, z javnostjo in preglednostjo zakonov ter predvsem z neodvisnostjo sodstva in sodnikov zavarovali človeka pred državno represijo. Osnutek programa ZKS se sicer ne odreka samoupravljanju, vendar samoupravljanja ne razume več kot "integralnega družbenega sistema", ampak le kot pravico vsakogar do sodelovanja pri (so)odločanju o skupnih in javnih zadevah, v podjetjih pa predvsem o vprašanjih razvoja in delitve dobička. podcenjujejo in rušijo ustavne temelje, zanikajo pravico narodov do samoodločbe in celo obstoj nekaterih narodov, vidijo edino perspektivo razvoja Slovenije zunaj Jugoslavije... Federacija lahko postane sodobna in učinkovita zvezna država le, če se bo "odrekla" pooblastilom, ki ji (v nasprotju z delovanjem tržnih zakonitosti) omogočajo prerazporejanje dohodka, in če bo priznavala razlike in samostojnost njenih republik. Zvezna skupščina naj bo sestavljena iz zbora državljanov in iz zbora republik in pokrajin, v katerem naj bi vedno, kadar bi to zahtevala katerakoli republiška skupščina ali njena delegacija, odločali na podlagi soglasja vseh delegacij. Spreminjanje položaja avtonomnih republik ni le srbska zadeva, ampak jugoslovansko vprašanje - tudi zato, ker so evropski civilizacijski standardi o pravicah državljana, naroda in narodnosti enaki za Slovenijo kot za Kosovo in ostale dele Jugoslavije in ker se v vsaki družbi raven pravic in svoboščin meri po tem, kako se uveljavljajo tam, kjer je to (objektivno) najtežje. V ZKS se zavzemajo tudi za drugačno ustavno prakso: republiška ustava naj bo izvirna in prva, zvezna pa izvedena iz republiških in le trden dogovor, katere naloge bodo narodi, narodnosti, republike in avtonomni pokrajini uresničevali na zvezni ravni. Ni lastnine brez lastnika "Naš cilj je zdravo in sodobno v svet odprto gospodarstvo, ki bo omogočalo materialno in duhovno blaginjo in napredek ljudi," so besede, zapisane v gospodarskem delu osnutka partijskega programa Za evropsko kakovost življenja. Program "prisega" na trg, konkurenco, bogastvo lastninskih, organizacijskih in drugih oblik gospodarjenja, na odprtost v svet, spo- V konkurenci z drugimi do nove legitimnosti _ Kriza v socialističnih državah z enopartijskim sistemom se poglablja, vse bolj se kažejo slabosti življenje brez politične konkurence. Zveza komunistov, ki se je že odrekla vnaprejšnjemu monopolu, poskuša v konkurenci z drugimi političnimi organizacijami pridobiti novo legitimnost. Geslo "sestop z oblasti" pomeni, da je pripravljena sodelovati pri oblasti le toliko, kolikor si bo s svojim programom pridobila zaupanja med volilci na svobodnih in poštenih volitvah. Politični pluralizem sam po sebi ne bo rešil družbenih problemov, pomeni pa nov način odločanja in oblikovanja oblasti, ki bo legitimno izvoljena, časovno omejena in nadzorovana. Ker so stranke le eden od temeljev sodobnih pluralnih družb, niso in ne morejo pa biti edini, se ZKS zavzema za oblikovanje in delovanje novih družbenih gibanj in drugih oblik interesnega združevanja in organiziranja, ki naj dopolnijo politično, zlasti strankarsko organiziranost družbe. Ni končnih rešitev narodnega vprašanja Kako naj bi si po mnenju komunistov uredili jugoslovansko skupnost in življenje v njej? "Narodnega vprašanja ni mogoče rešiti enkrat za vselej, ampak je treba vedno znova demokratično iskati času najprimernejše rešitve in se ne spuščati pod raven že doseženega," menijo v ZKS in poudarjajo, da se bodo odločno bojevali proti težnjam, ki razbijajo Jugoslavijo, pad z inflacijo, razbijanje monopolov... Ker ni lastnine brez lastnika, se zavzema za preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanim lastnikom, vendar ne na administratitven način in tudi ne tako, da bi posamezniki in skupine prišle brezplačno do družbenega premoženja. O izkupičku od prodanega družbenega imetja naj odloča republiška skupščina, denar pa naj namenja predvsem za spodbujanje podjetništva, razvijanje gospodarske infrastrukture, pospeševanje tehnološkega razvoja. Kakšen je gospodarski del programa Za evropsko kakovost, veliko povedo že sama gesla, kot so: gospodarske funkcije federacije - podpora zdravemu gospodarjenju, nujna so nova gospodarska rojstva (drobnih in srednjevelikih enot), odločitev o projektih na podlagi meril donosnosti (in ne vplivnosti politikov), za konkurenčno bančništvo (domaČih in tujih bank), referendum o vseh večjih posegih v prostor, prisluhnimo tujim izkušnjam, kmetijski trg - da, vendar tudi učinkoviti sistem družbenih intervencij, proti zemljiškemu maksimumu, za str-njevanje kmečkih posestev in razvoj družinskih kmetij, proti monopolom v gozdnem gospodarstvu... Odgovorni smo vsi, a ne vsi enako "Naša prva in neodložljiva naloga je popolna podpora vsem prizadevanjem za postopno, gospodarski moči ustrezno sanacijo vseh žarišč ekološkega razvrednotenja," so zapisali slovenski komunisti v osnutek programa, ki tudi poudarja, da smo za človeku in okolju prijazen razvoj odgovorni vsi, vendar ne vsi enako. Za škodo, kije že nastala zaradi nespametnega ravnanja, so odgovorne predvsem dosedanje vlade in tisti, ki so imeli moč političnega, go- spodarskega in znanstveno-raziskovalnega odločanja. Naloga države je, da usmerja okolju prijazen razvoj, ekološko premišljeno investicijsko dejavnost in da z davki in s prerazde-ljevanjem dohodka spodbuja ekološko prijazno proizvodnjo. Politični sistem naj služi človeku in ne državi ZKS se zavzema za neposredne, tajne, splošne in poštene volitve za delegate (poslance) skupščin na vseh ravneh, za zmanjšanje števila članov predsedstva SRS (možna rešitev bi bil tudi predsednik republike, ki bi bil izvoljen na neposrednih volitvah), za enodomno (morda tudi dvodomno) skupščino, ki bi za svoj izvršilni organ izvolila vlado (njenega predsednika bi določil predsednik republike), za takšne skupščinske preiskovalne odbore, ki bi imeli običajne pristojnosti, kot jih imajo podobni tovrstni organi v svetu, za razne oblike "funkcionalne demokracije", ki bi raznim organizacijam omogočale, da bi sodelovale pri odločanju o tistih vprašanjih, ki zadevajo njihove interese, za spremembo kazenske zakonodaje, za nadaljnjo demokratizacijo kazenskega postopka in oženje pooblastil organov za notranje zadeve pri prvem stiku z osumljencem ter za odpravo mišljenjskega delikta... Vsi splošno veljavni predpisi morajo biti javno objavljeni, interna navodila državnih organov pa ne smejo vsebovati določb, ki se neposredno nanašajo na pravice in dolžnosti državljanov in na pooblastila državnih organov. Izvolitev sodnikov (na podlagi javnih razpisov in poklicnih meril) naj bo v pristojnosti republiške skupščine in naj bo trajna, za neodvisnost sodišč pa je pomembno tudi to, da se financirajo iz republiškega proračuna. Pomoč za samopomoč Socialna politika, za kakršno se v svojem programu zavzema ZKS, izhaja iz tega, da je vsakdo najprej sam odgovoren zase in za svoje blagostanje, šele potem pa družba, ki mora poskrbeti, da solidarnost ne bo potuha slabemu delu, ampak dejansko pomoč tistim, ki jo rabijo. "Smo proti obveznemu upokojevanju. Kdor je zmožen in voljan delati, naj dela ne glede na delovna in življenjska leta. Še bolj kot za mlade pa za starejše velja, da "delo" ne pomeni zgolj zaposlitve s polnim delovnim časom," so zapisali v osnutek programa, ki med drugim izraža tudi zahtevo po stanovanjski reformi in novi stanovanjski politiki. V slovenski zvezi komunistov so za to, da bi del družbenih stanovanj prodali njihovim stanovalcem tako, da bi jim omogočili plačilo s povečano stanarino (v 20 do 30 letih), del pa bi namenili za kadrovska, najemna in solidarnostna stanovanja. Proti talilnemu loncu! Komunisti se izrekajo za popolno enakopravnost državljanov ne glede na spol, versko, svetovnonazorsko, mišljenjsko prepričanje in nenasilno seksualno ravnanje in zato tudi ne pristajajo na družbo "talilnega lonca ", ki nasilno briše razlike. V programu se najprej sprašujejo, ali je ženska lahko obrambni minister, že nekaj vrst nižje pa (hudomušno) odgovarjajo: tudi moški so lahko lepi in tudi ženske so lahko izvoljene. V ZKS priznavajo, da sta pri nas spola formalno-pravno ekonomsko in politično enakopravna, da pa je v praksi še precej blokad, ki onemogočajo enakovrednost. Da bi krivico vsaj nekoliko popravili in zagotovili večjo udeležbo ženske v političnem življenju, bodo na prihodnjem kongresu predlagali v vodstvene organe najmanj četrtino žensk, za volitve 1990 pa vsaj 30 odstotkov. Verujočim niso več zaprta vrata Zveza komunistov Slovenije se odpoveduje demokratičnemu centralizmu, ker želi, da v organizaciji ne bi prevladovali hierarhični odnosi, ampak enakopravnost članov, različnost in pluralizem, tekmovanje alternativnih načrtov... V (prenovljeno) ZKS se bo lahko vpisat vsakdo, ki bo sprejel njene programske cilje, statut in bo plačeval članarino. Vrata bodo torej odprta vsem, ki bi želeli delovati v Z K - tudi vernim. "Načeto o apriornem nes-prejemanju vernih v ZK je preživeto, anarho-nistično," ugotavljajo v ZKS in obljubljajo, da novih članov ne bodo več spraševali, ali verujejo ali ne. C. Zaplotnik iIMSKyj©IEHGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Petek, 27. oktobra 1989 Lovska razstava v Galeriji Avsenik - Minuli teden v petek je lovska družina Begunjščica v radovljiški občini v Galeriji Avsenik v Begunjah skupaj z lovskimi družinami iz Slovenije odprla bogato in zelo zanimivo razstavo trofej male in velike divjadi. Razstavo s številnimi najrazličnejšimi trofejami so popestrili tudi s slikami na temo lova avtorja Andreja Militarova in z zvočnimi posnetki iz življenja v gozdu. Že ob otvoritvi, ko sta nastopila zbor gorenjskih rogistov in gorenjski lovski pevski zbor, so si razstavo ogledali številni ljubitelji lova iz raznih krajev Slovenije in tudi onkraj meja. Ogled bogate razstave v Galeriji Avsenik toplo priporočamo vsem, še posebej pa ljubiteljem narave in lovcem ter staršem z otroki. Prireditelji so ob otvoritvi napovedali, da bo razstava odprta predvidoma do 10. decembra. - A. Ž. Ogled Hribarjeve hiše Cerklje - V krajevni skupnosti Cerklje pod Krvavcem so se pred dnevi dogovorili s predstavniki Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske Kranj, da si bodo prebivalci krajevnih skupnosti pod Krvavcem jutri (sobota) med II. in 16. uro lahko ogledali prenovljeno Hribarjevo hišo v Cerkljah, v kateri ima svoje prostore tudi banka. Če bo vreme jutri slabo, bodo ogled organizirali kasneje in krajane pravočasno obvestili. Prvenstvo za rezervne starešine Radovljica - Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica po programu usposabljanja za letos organizira za vse rezervne vojaške starešine v občini tradicionalno občinsko prvenstvo v streljanju. Za starešine z območja Bohinja, Bleda, Gorij, Bohinjske Bele, Zasipa in Radovljice je bilo streljanje prejšnjo nedeljo, 15. oktobra, za člane ZRVS iz drugih krajevnih organizacij v občini pa minulo nedeljo, 22. oktobra. Udeležba na prvenstvu je sicer obvezna za vse starešine do 55. leta. Zato bo za zamudnike streljanje v nedeljo, 29. oktobra, od 8. do 12. ure na strelišču na Bohinjski Beli. (jr) 150-letnica prve fotografije Radovljica - Proslavitvi 150-letnice prve fotografije na Slovenskem seje letos pridružil tudi Fotokino klub Radovljica in sicer z jubilejnimi razstavami del svojih članov v fotogaleriji Pasaža v radovljiški graščini. V začetku tega meseca so odprli razstavo Pionirski foto, na kateri razstavlja 14 avtorjev 43 del. 3. novembra bo razstavljala prva skupina članov in sicer 13 avtorjev 25 del, 8. decembra pa druga skupina šestih avtorjev 22 umetniških fotografij. 15. decembra bodo v graščini predvajali tudi najbolj uspele dia filme, (jr) Tretje srečanje gorenjskih gasilk - V torkovi številki Gorenjskega glasa smo objavili anketo s tretjega srečanja gorenjskih gasilk, ki je bilo minulo soboto popoldne v okviru praznovanja 110-letnice organiziranega gasilstva v Kranju in ob 30-letnici Gasilsko reševalne službe Kranj na Primskovem pri Kranju. Tradicionalno tretje srečanje gasilk sodi pravzaprav v zaključno prireditev različnih dejavnosti gasilcev na Gorenjskem v oktobru. Za prireditelje srečanja je bila uspela prireditev s tekmovanjem (na sliki) hkrati tudi potrditev in neke vrste obveza, da s tovrstnimi srečanji v prihodnje redno nadaljujejo. Prirejajo jih gorenjske občinske gasilske zveze. Prvo je bilo 1986. leta v Škofji Loki, drugo pa leto kasneje na Bledu. Sobotnega srečanja na Primskovem se je udeležilo blizu 200 članic iz 24 gasilskih društev na Gorenjskem, na tekmovanju, kjer je zmagala ekipa GD Stara Fužina v Bohinju, pa se je pomerilo 18 ekip. - A. Ž. ureja ANDREJ ZALAR Krajevna skupnost Koprivnik-Gorjuše Še letos nova dvorana Kopri v ni k - Gorjuše, 26. oktobra - Med krajevne skupnosti v radovljiški občini, kjer z zavzetim delom in s prispevki krajanov ter vztrajnostjo vodstev dosledno uresničujejo začrtane programe, ki so si jih zastavili za to srednjeročno obdobje, prav gotovo sodi krajevna skupnost Koprivnik-Gorjuše. Čeprav se leto še ni končalo in imajo v načrtu še nekaj akcij, že doslej beležijo nove dosežke na različnih področjih. Na komunalnem področju so tudi letos nadaljevali z uresničevanjem programa, ki so si ga zastavili že pred leti in ga v precejšnji meri tudi že uresničili. Predsednik skupščine krajevne Janez Korošec skupnosti Janez Korošec zadovoljen ugotavlja: "Na Ko-privniku smo letos naredili že pred časom načrtovano avtobusno postajališče. Prihodnje leto imamo v načrtu eno do dve takšni tudi na Gorjušah. Sicer pa na Koprivniku trenutno končujemo tudi novo vodovodno zajetje; že peto po vrsti. Krajani so sami skopali 810 metrov jarka od novega zajetja do obstoječega rezervoarja. Upamo, da si bomo na ta način enkrat vendarle prigospo-darili dovolj vode, saj nas prihodnje leto čaka le še rešitev problema med Koprivnikom in Gorjušami in sicer na območju Zahlevar-Novak. Precej pa smo letos naredili tudi na cestah, saj smo z delom in prispevki (krajani so prispevali več kot 22 starih milijard dinarjev) uredili in asfaltirali še skoraj pol-drug kilometer cest." Ribiška brunarica na Bregu Svoj program, ki so si ga zastavili že pred leti, so leto uresničevali tudi gasilci. V gasilskem domu, ki so ga lani spravili pod streho, so že v začetku leta urejali zgornje prostore. "Zasluga gasilcev in seveda vseh krajanov Koprivnika je, da bomo v gasilskem domu, kot kaže še letos, dobili dvorano za različna srečanja, prostore za krajevno skupnost in za društva," pravi predsednica krajevne konference socialistične zveze Marica Sodja. "Za ureditev zgornjih prostorov s 300 kvadratnimi metri lesenih opažev je bilo narejenih prek 1200 prostovoljnih ur. Zadnjo soboto je bila delovna akcija za ureditev tlaka v spodnjem delu. Se z eno podobno akcijo bodo v spodnjem delu naredili keramični pod in opremili sanitarne prostore. Računamo, da bodo vsa dela, čeprav trenutno, ko je neverjetno lepa jesen, dela ne manjka tudi doma, končana še letos in da bomo še pred novim letom dobili dvorano." Aktivni pa so zadnje čase tudi mladinci v krajevni skupnosti. Po zadnji tribuni poleti v šoli na Koprivniku so pred dnevi prav mladi iz krajevne skupnosti odločno poudarili, da ukinjenega oddelka za tretji in četrti razred ne mislijo pozabiti; še več, zahtevajo, da se za krajevno skupnost po vzorcu Črne na Koroškem izdela v občini Marica Sodja Marjana Zupan razvojni program, ki mora vključiti tudi pošto, zdravstveno postajo... "Prejšnjo nedeljo pa smo po uspešni akciji zbiranja pomoči za prizadeto območje v Halozab skupaj s predstavniki krajevne skupnosti m krajevne konference SZDL ter RK obiskal; prizadeto domačijo v krajevni skupnosti Majšperk in družini izročili štiri stare mih* jarde dinarjev, ki smo jih pred tem zbrali (poleg oblačil) v krajevni skupnosti. Naso skupno akcijo pa je podprlo tudi Gozdno gospodarstvo Bled, ki nam je omogočilo prevoz s kombijem," je med zadnjim obiskom v krajevni skupnosti zadovoljna nad uresničevanjem začrtanega programa p0' vedala predsednica mladinske organizacije Marjana Zupan. A. Žalar GLAS Prijetni in znani kotiček Breg ob Savi, oktobra - Člani Ribiške družine Kranj so si ob Kranjskem jezeru v Prašah in na Bregu ob Savi zgradili ribiški brunarici. Obe sta ob koncu tedna ozjroma ob popoldnevih dobro obiskani. Jelka Borišek, ki skrbi za brunarico na Bregu ob Savi, pravi, da je ob koncu tedna ta kraj za marsikoga prijeten in tudi že dobro znan kotiček. Brunarico na Bregu ob Savi so člani kranjske ribiške družine zgradili pred dvema letoma. Od izgradnje brunarice ima tu svoj prostor tudi Vodnogospodarsko podjetje Kranj, v katerem ima naprave za posredovanje ob morebitni onesnaženosti in nujnih posegih za čiščenje jezera. ,jm "Brunarica je odprta ob sobotah in nedeljah cel dan oziroma od 10. do 20. ure, po vnaprejšnjem dogovoru pa tudi med tednom popoldne," pravi Jelka Borišek. "Zadnje čase radi zahajajo v ta prijeten kotiček ob Kranjskem jezeru ne le ribiči kranjske ribiške družine, marveč tudi domačini in izletniki iz raznih krajev. Posebej Ljubljančanov, ki jih je tudi vse več včlanjenih v kranjsko ribiško družino, je precej..." Poleg "kratkega" okrepčila ali v vročih dneh hladnega odže-janja Jelka z možem Tonetom, ki je prav tako član Ribiške družine Kranj, rečni nadzornik in še ribiški čuvaj povrhu, postreže tudi s pečenimi ribami ali po dogovoru s čim drugim na žaru. Ribiči ali izletniki v brunarici dobijo tudi dovolilnice, lahko pa rezervirajo tudi čolne za lov na jezeru. "Pogosto se oglasijo tudi manjše skupine ali organizirane družbe in se dogovorijo za priložnostne piknike. Posebej poleti je tukaj ob lepem vremenu vedno živahno. Lani je bilo jezero tako čisto, da so se v njem lahko kopali. Letos poleti se tudi marsikdo ni odrekel kopanju, vendar ob bregu voda ni bila najbolj čista. Zato smo pri brunarici uredili prho." V teh toplih jesenskih dneh je posedanje na terasi brunarice res pravi užitek. Jelka pa pravi, da ni nič manj živahno tudi pozimi, čeprav je sneg; saj se ribiči ne odrečejo ribolovu v jezeru, ki je bogato s ščukami, postrvmi in drugimi ribami. Menda je Kranjsko jezero že tako bogato z ribami, da ni nobene škode, če, ko se odločite za ribolov, pozabite "žajfo" doma. A. Žalar Brunarica na Bregu ob Savi ima poleg raz gledne terase tudi prijeten prostor za piknike.. ATC Bohinj Jezero Prvi telefoni že prihodnji mesec? Bohinj, 26. oktobra - Potem ko so se sredi leta napovedi o izgradnji in razvoju telefonije v Bohinju oziroma v Zgornji bohinjski dolini in v Spodnji, do vključno vasi Brod, premaknili z mrtve točke, kaže, da bodo, če ne bo posebnih zapletov, prvi telefoni pri Jezeru zazvonili že prihodnji mesec. Uresničitev želje krajanov, predvsem v Zgornji bohinjski dolini, da bi dobili telefone, se je pravzaprav približal11 po večletnem razmišljanju in sestankih v začetku tega leta. Predstavniki Podjetja za PTT promet Kranj, so namreč takrat pojasnili, da bi Bohinj Jezero moral za uresničitev programa dobiti novo telefonsko centralo s 600 priključki. "V krajevni skupnosti Srednja vas smo se zato aprila letos povezali z izvajalcem Iskro Unitel Blejska Dobrava in po ponudbi je potem že 12. junija letos sledil podpis pogodbe za izdelavo in montažo telefonske centrale s 600 priključki," je pred dnevi povedal predsednik sveta KS Srednja vas v Bohinju Franc Cvetek. V Iskri Unitelu na Blejski Dobravi so glede na potrebe in dolgoletne želje po telefoniji v Zgornji dolini (in ker je območje brez industrije) odločili takrat celo za 20 odstotkov nižjo ceno. Hkrati pa jim je uspelo devetmesečni pogodbeni rok za izdelavo in montažo centrale skrajšati kar za pof leta oziroma na tri mesece. "Po zadnjih informacijah iz Iskre Unitel je centrala ?e gotova in če ne bo posebnih gradbenih težav v prihodnjih dneh, bodo že prihodnji mesec delavci Iskre Unitela začeli z montažo. Tako bi prvi interesenti na območju Jezera okrog 20. novembra že lahko bili priključeni na centralo; če ne bo kakšnih nepredvidenih zapletov," je povedal Franc Cvetek Hkrati pa se na celotnem območju nadaljuje tudi drug' del akcije za izgradnjo primarnega in sekundarnega omrežja za Zgornjo bohinjsko dolino in za Spodnjo do vključno vas' Brod. Trenutno usklajujejo že pred časom izdelane projekte in če bo šlo vse po programu, upajo v vodstvu krajevne skupnosti, bi morda že prihodnje leto tudi na celotnem območju, ki bo povezano s centralo Bohinj Jezero, že lahko zazvonili telefoni. A. Žalar Jelka Borišek Gasilske novice Kranj - Ta mesec, v okviru meseca požarne varnosti, so bile v gorenjskih gasilskih društvih različne aktivnosti. Industrijska in poklicna gasilska društva so na primer preverjala delovanje gasilskih oziroma vodnih topovov. Ponekod so se preizkusili v usposobljenosti za gašenje večjih požarov. Marsikje so se gasilci lotevali delovnih akcij pri gradnji ali urejanju gasilskih domov oziroma prostorov in organizirali v krajevnih skupnostih preglede hišnih gasilskih aparatov. Sicer pa je bilo letošnje leto za gasilce po svoje rekordno tudi zato, ker so marsikje nabavili in dopolnili svojo opremo, ali pa celo dobili nove avtomobile, (ip) KRAJEVNA SKUPNOST TRATA ŠKOFJA LOKA Na podlagi 49. člena Statuta KS razpisuje Svet KS Trata po sklepu z dne 23. 10. 1989 prosta dela in naloge: TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI TRATA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: —- srednja strokovna izobrazba — V. stopnja ter 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — znanje strojepisja — imeti mora organizacijske sposobnosti Kandidat bo izbran na dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. Delo je vezano za občasno deljen delovni čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov-Svet krajevne skupnosti Trata, Frankovo naselje 69, Škofja Loka. Bliskovito spreminjanje pogojev gospodarjenja poraja vse več gospodarskih žarišč Seznam bolnikov je vse daljši Ljubljana, 24. oktobra - "Žarišča so raztresena po vsej Sloveniji, največ problemov pa je v Mariboru, več problemov imajo v večjih organizacijah, glede na panoge pa kovinsko predelovalna dejavnost, veliko težav ima tekstilna industrija, odpirajo pa se problemi lesno pohištvene industrije," je na časnikarski konferenci dejal Uroš Slavinec, predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo. Ocena gospodarskih gibanj v Sloveniji Je umirjeno pozitivna, je dejal Uroš Slavinec in jo zaradi težav z informacijskim sistemom (po nekaterih ocenah so gospodarski rezultati napihnjeni za 30 odstotkov) utemeljil z 3,1 odstotnim porastom fizičnega obsega proizvodnje in 11 odstotnim porastom izvoza v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem. Investicije so realno upadle, v devetih mesecih pa je bilo ustanovljenih nekaj manj kot 400 novih podjetij, dva rneseca star podatek pa pravi, da je bilo odprtih 1.500 novih obratovalnic. To so ^asti zasebna in mešana podjetja, v Ljubljani pa jim je uspelo ustanoviti tudi prvo mešano zunanjetrgovinsko podjetje, njegovi lastniki sta dve banki, dve družbeni podjetji, obrtna zadruga in 15 zasebnikov. Pri reorganizaciji imajo probleme zlasti veliki sistemi V procesu reorganizacije bo ključno, kako se bodo prestrukturirali tako imenovani veliki sistemi, je dejal Slavinec in dodal, da so borbe zelo hude, inertnost real-socialistične miselnosti še zelo navzoča, svojo vlogo še vedno intenzivno igrajo lokalizmi, tudi občini insistirajo, kako kaj Pospešiti. V tem smislu je največ vprašanj zadevalo Iskro, Uroš Slavinec je dejal, da še ni Povsem jasno, kakšna bo njena reorganizacija, da se vlada v to pač ne bo vtikala, čaka pa, kakšni bodo konstruktivni predlogi, kar naj bi bilo znano v prihodnjih dneh oziroma tednih. McKinsevjev projekt za slovenske železarne Na primeru Slovenskih železarn je Uroš Slavinec pojasnil, kako si slovenska vlada predstavlja velike sisteme v tržnem gospodarstvu, kako naj bi njihovo prestrukturiranje potekalo s pomočjo svetovalnih organizacij, tudi tujih. Svetovno znana ameriška svetovalna organizacija McKinsev, ki ima svoj center tudi v Zahodni Nemčiji, reference pa tudi na področju železarstva, je pravkar zaključila študijo za Slovenske železarne. V njej ugotavlja, da naše železarne lahko ujamejo priključek (zadnji vagon) k evropski jeklarski industriji, njihova sestava lahko postane zdrava, če bo izpolnjenih nekaj pomembnih pogojev. Boleča je ugotovitev, da bi slovenske železarne lahko sedanjo količino in izbor izdelkov proizvedle s polovico manj zaposlenih. Naslednja, ki jo bo prav tako težko uresničiti pravi, da slovenske železarne ne smejo biti seštevek enot, temveč sistem, kar pomeni tudi to, da si bodo morale prerazporediti proizvodni program. Znotraj železarn bo potrebnih dosti racionalizacij, doinvestirati pa bi morali v prihodnjih letih za 300 milijonov nemških mark. Študija je za slovenske železarne edina pot v prihodnost, je dejal Slavinec, seveda pa problemi niso razrešljivi čez noč, saj bi prezaposlitev železarjev oziroma za odpiranje novih delovnih mest potrebovali tri do pet let. Doreči pa bo potrebno tudi ustrezno zaščitno politiko za našo jeklarsko industrijo, vsekakor drugačno od dosedanje, kar pomeni, da bi se zgledovali po zaščitni politiki, ki jo prakticirajo v zahodnoevropskih državah. Največ bolnikov v kovinsko predelovalni industriji Žarišča, bolje rečeno bolniki, so raztreseni po vsej Sloveniji, največ pa jih je v Mariboru. Pregled po panogah pa pove, da jih ima največ kovinsko predelovalna industrija: TAM Maribor, Tomos Koper (deloma že v stečaju), Litostroj Ljubljana, LTH Škofja Loka, SIP Šempeter, EMO Celje, Energoinvest Črnuče. Med njimi je trenutno v središču pozornosti TAM, posebna delovna skupina, ki jo vodi Uroš Slavinec bo v prihodnjih dneh "objavila" ukrepe, ki bodo ostrejši od dosedanjih in zaradi tega tudi boleči. V TAM-u na klasičen način cilj ne bo dosežen, je dejal Slavinec, razmišljajo tudi o vrednostnih papirjih pri razrešitvi velike zadolženosti TAM-a v banki in pri dobaviteljih (pomembna je tudi kranjska Sava), saj mora mariborska banka glede na 16. člen nove bančne zakonodaje v naslednjih dveh letih prilagoditi obseg posojil zakonsko določenim omejitvam, kar z drugimi besedami pomeni, da se v ozdravitev TAM-a bistveno ne more več vključiti. Tako kot pri TAM-u nameravajo tudi pri Litostroju angažirati zunanjo svetovalno organizacijo. Srečali se bomo tudi s silovitostjo Litostrojevih problemov, je dejal Slavinec, če ne bodo radikalno, ostro in konsistentno izpeljali sanacijskega programa. Poleg tekstilnih se odpirajo problemi pohištvene industrije Na seznamu tekstilnih bolnikov sta gorenjski tekstilni tovarni, BPT Tržič in Tek-stilindus Kranj, sledi mariborski MTT, težave pa imajo tudi druge tekstilne tovarne, zlasti primarci in metražerji. Razlogi so bolj ali manj znani, na novo pa se odpirajo problemi pohištvene lesne industrije, zaostrili so jih prodajni pogoji. Poleg mariborskega Marlesa sta bila omenjena tudi novomeški Novoles in novogoriški Meblo. V elektro industriji pa ima največ problemov Iskra, zlasti njena Avtomatika, kjer bosta šla v stečaj njena ljubljanska tozda (ostaja režija!) in Delta. M. Volčja k V Engineeringu nastala mešana družba Nov prisilni upravitelj Kranj. 25. oktobra - Kljub prisilni upravi se v delovni organizaciji Astra Engineering problemi zaostrujejo, občinska skupščina je "»mesto Janka Mačka zdaj za prisilnega upravitelja imenovala Mirana Kejžarja. Upanje vliva oktobra ustanovljena mešana družba DolnOv, ki naj bi zaposlila še del Engineeringovih delavcev. Na nekaterih objektih, ki so Predstavljali največje finančno reme, so bile reklamacije že esene, dve večji sta še preosta-V medtem ko novih, zahtevnej-,'n poslov zaradi odhoda strokovnjakov praktično ne morejo prejemati. Dokajšnje finančno reme predstavlja tudi kredit, ki ga ima Engineering pri Astrini interni banki, zato zdaj potekajo razgovori, da bi se v razrešitev tega problema vključila mešana družba Dolnov, ki je bila ustanovljena znotraj En-gineergina in v sodni register vpisana 13. oktobra. V njej je približno 80 odstotkov zaseb- nega kapitala Petra, Marije in Lidije Žibert. Obstaja torej upanje, da se bo Engineering izognil stečaju, saj bo zaprosil za republiška sredstva za prekvalifikacijo delavcev, ki naj bi v družbi Dolnov opravljali drugačno delo, kot so ga doslej v Engineeringu. V razreševanje problematike prezaposlitve pa se bo vključila tudi občinska skupnost za zaposlovanje. Mešana družba Dolnov (domače ime družabnikov), ki jo kot vršilec dolžnosti direktorja vodi Peter Brinovec, je registri- rana kot proizvodnja, inženiring in trgovina. Njen začetni kapital znaša nekaj manj kot 1 1,5 milijona dinarjev, ukvarjala pa se bo s projektiranjem, proizvodnjo in inženiringom sistemov za varovanje okolja in objektov ter s trgovino. Iskala bo seveda dohodkovno zanimive programe, razpoložljivo strojno opremo pa bo potrebno obnoviti in posodobiti. Na začetku bo zaposlila 21 delavcev, s prekvalifikacijo kasneje lahko še več. M.V. lo 23' oktoDra " V kranjskem Globusu so obnovili Meblov sa-"V predstavljeni so novi izdelki, predvsem oblazinjeno pohištvo, »javiti se velja ob Formi 90, ki jo odlikuje naravni hrastov les in li-s *'"delava, opremi za dom (razen kuhinj) so seveda dodana tudi *>st i kovinoP«astični izdelki. Meblove izdelke odlikuje kako-v ,. 'n kreacija, namenjeni so torej zahtevnim kupcem, ki imajo do-. 'J denarja, da si jih lahko privoščijo. Cene so namreč za naš obupni življenjski standard vrtoglavo visoke, sedežna garnitura iz LV^e8a usnja (na sliki) stane, denimo, 350 milijonov dinarjev, jup seyeda cilja v vrhnji cenovni razred, pokriva le 2 odstotka Slovanskega 'rga, njegove izdelke torej kupujejo tisti, ki nima-Dr !fm° p,afe- KranJ J«" bo besedah predstavnikov Mebla dobra 30 am ,očka' predstavniki Kokre pa so dodali, da sedanji 20 do ^ °dstotni popust, ki ga tovarna daje trgovcu, nato dajejo kupcem. - v- Foto: F. Perdan Kranj, oktobra - Podoba stare pošte v središču Kranja se je že krepko spremenila, čeprav gradbena dela še niso končana. Gradnja poteka hitro, saj so s temeljitimi obnovitvenimi deli začeli junija, jeseniški Gradiš pa naj bi svoje delo opravil do 25. novembra. Prizidka sta objekt vidno precej razširila, manj opazen pa je dvig poslopja za eno etažo. V kleti, pritličju in treh nadstropjih, nad katerimi bo interni gostinski lokal, bo 1.750 površinskih metrov prostora. V temeljito prenovljenem objektu bo kranjsko trgovsko podjetje Merkur imelo zunanjetrgovinsko dejavnost in konsignacijsko prodajo, kot partner pa bo tam prostore imela tudi poslovalnica Beograjske banke. Foto: F. Perdan Direktorji - politiki Iztekajo se časi direktorjev - politikov, tudi pri delitvi razvojnega dinarja je eno od meril strokovno in sposobno vodstvo. Pogoji gospodarjenja se spreminjajo tako bliskovito, da zastarelo miselnost brez usmiljenja puščajo ob strani. Na pohodu je pragmatizem, ki dobesedno pometa z dosedanjim vtikanjem politike v gospodarstvo. Politiki imajo po eni strani vse več dela s politiko, pred vrati so volitve in prvič v povojnem razdobju se pripravljajo na resnični predvolilni boj, zato jim za vse drugo zmanjkuje časa. Po drugi strani pa jim je nova zakonodaja, ki sestavlja gospodarsko reformo, izmaknila iz rok materialne in finančne vzvode, na katere so doslej lahko igrali. S tem pa se seveda spodmika tudi šahovnica za kadrovske rošade. Ko pregledujemo aktualni seznam gospodarskih bolnikov, ki je z zaostrovanjem gospodarskih razmer seveda vse daljši, ne moremo mimo spoznanja, da so skorajda praviloma pri krmilu "generalni", kijih lahko označimo kot direktorje - politike, če jih globoka kriza in neuresničeni sanacijski programi že ni niso odplavili. V globoko krizo pač podjetje ne zaide čez noč, navadno je posledica večletnega prepočasnega odzivanja na spremembe okolja in neustrezne razvojne politike, kar se je zajedlo v vse pore vodenja, ne le na najvišji ravni. Aktualne izkušnje namreč pravijo tudi to, da se stvari ne uredijo le z zamenjavo generalnega in morda še njegovega pomočnika, temveč šele s celotno vodilno in vodstveno ekipo, torej s sodobnejšo filozofijo in prakso vodenja. Nobena skrivnost ni, da slovenska vlada pri razdeljevanju razvojnega dinarja temeljito pregleda tudi to, kakšno je vodstvo podjetja, ki dobi denar, čeprav tega merila ne obeša na veliki zvon. Kdo drug pa naj bo sicer garancija, da bo denar kar najbolj pametno uporabljen in bo resnično, ne le na papirju dal otipljive učinke, če ni to direktor in celotna vodilna ekipa. Ob strani pa še vedno ostaja vprašanje, kako so nagrajeni sodobni (dobri) direktorji, kijih marsikje (tudi po Kranju) že iščejo z lučjo pri belem dnevu, zlasti če imajo vlogo metle, ki mora počistiti vse pretekle napake in slabosti ter podjetje znova postaviti na noge. V takšnih delovnih sredinah so plače navadno slabše in nova metla mora deliti usodo vseh zaposlenih. Vprašanje pa je, ali je prav, daje njegova plača bolj podobna plači čistilke v dobrih firmah, naj to zveni kot grenka šala ali ne. Seveda materialna spodbuda ni vse, saj je navadno veliko pomembnejša volja in moč, toda brez nje tudi ne gre. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVEM Kmalu delnice zadružne kmečke banke Prve dni novembra bodo začeli prodajati delnice zadružne kmečke banke v Ljubljani, z njimi naj bi zbrali 100 milijard dinarjev začetnega kapitala, kar nekateri ocenjujejo kot prevelik pogum, saj zakon predpisuje 20 milijard dinarjev začetnega kapitala. Ustanovni odbor je prve dni oktobra že poslal uradno ponudbe vsem zadružnim organizacijam, delovnim organizacijam s področja osnovne kmetijske pridelave ter drugim, ki so kakorkoli povezani s kmetijstvom, razposlali so jih na 400 naslovov. Prodati nameravajo 500 delnic, vsaka je vredna 200 milijonov dinarjev. V DELOVNI HALJI Jože Gros, tapetnik v Zlitu: Model Kofce delamo že deset let Križe pri Tržiču, oktobra - Kdor kupuje pohištvo, posebej še sedežne garniture, ne more mimo Zlitovih, kajti kljub vsem mogočim, ki se pojavljajo na našem trgu, še vedno veljajo za najboljše. Okvirji so trdno narejeni, odlično je vzmetenje in kar je tudi zelo pomembno: pri Zlitu so ohranili še veliko ročnega tapetniškega dela. "V sredini je šlarafija za trdnost in vzmetenje," mi pripoveduje sredi dela Jože Gros, eden mlajših od petih tapetnikov, ki so zaposleni v Zlitovem tapetniškem obratu v Križah pri Tržiču, "čez je potegnjen filc, čez filc pena, ki da mehkobo, čeznjo puhasti akril, da se vrhnje blago lepše oprime blazine, sedeža. Vse to je seveda treba narediti ročno, da ni nikjer nobene gubice, da se vse lepo prilega. Trenutno imam v delu sedež, model Kofče, ki ga delamo že deset let. Kakšnih 100.000 takšnih garnitur smo že naredili, pa je še vedno povpraševanje po njih. Garnituro sestavljajo dva fotelja, kotni fotelj, kavč in dvosed. Kavč ima vgrajeno dodatno ležišče. Menjamo le vrhnje blago, ki pač mora biti vedno modno. Trenutno je na voljo petnajst različnih vzorcev: od najbolj modnih rožnih do tegale praktičnega in hvaležnega kara v modrih in rdečih barvah. Največ blaga jemljemo pri Dekorativni v Ljubljani. Najtežje delo je prav oblačenje sedeža, kajti kovinski vložek je treba upogniti, če hočeš, da nanj dobro napneš blago. To se nc da narediti strojno, vsaj dobro ne. V delu imamo tudi nove garniture, kot sta Vitranc in Kanin. Dobro gredo v prodajo. Svoj prodajni salon imamo na Deteljici v Bistrici, sicer pa jih preko Slovenijalesa in Lesnine prodajamo po vsej Jugoslaviji. Osebni dohodek je nekaj srednjega, ne najvišji, ne najnižji v Tržiču. Boljši bi bil lahko, če bi dosegli krajši rok plačila pri trgovcih. Rok 90 dni je pri tej inflaciji silno neugoden, toda če bi ga skrajševali, je spet vprašanje, koliko bi prodali." D. Dolenc TVSPORED PETEK 27. oktobra 10.00 Video strani 10.10 Tednik 12.30 Video strani 16.45 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 18.10 EP Video strani 17.40 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.12 TV okno 19.17 Naše akcije 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Po stopinjah, angleška dokumentarna serija 21.00 Kriminalna zgodba, ameriška nadalj. 21.50 TV Dnevnik 3 22.00 Vreme 22.05 Obraz za film, zabavno- glasbena oddaja 22,45 Propagandna oddaja 0.50 Video strani _2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 22.30 Večer kraljevega baleta v Londonu _1. program TV Zagreb 8.20 TV Koledar 8.30 Otroški program 9.00 Šolski program 15.10 Poročila 17.15 TV dnevnik 17.35 Oddaja za otroke 18.05 Številke in črke, kviz — polfinale 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 12 ožigosanih, serijski film 20.55 Glasbena oddaja 21.40 TV Dnevnik 21.45 V petek, oddaja o kulturi 22.45 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.50 Za lahko noč 1.20 Poročila SOBOTA 28. oktobra 8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja 13.50 Video strani 16.25 EP, video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije 16.48 Spored za otroke 17.00 Zagreb: DP v košarki 18.25 EP, Video strani 18.30 Na pragu 21. stoletja, avstralska dokumentarna se rija 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 21.05 TV dnevnik 22.20 J. Lavvson: Vrtnice so za bogate, ameriška nadaljevanka 23.10 Krik na pomoč, ameriški film 0.30 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Beograd 19.30 TV dnevnik 20.10 Filmske uspešnice 22.50 Športna sobota 23.10 Evropski kulturni magazin _ 1. program TV Zagreb 8.50 TV Koledar 9.00 Izbor izobraževalnega programa 14.30 Ljubljenec publike, sovjetski mladinski film 16.00 Sedem TV dni 16.45 TV dnevnik 17.00 Narodna glasba 17.30 TV drama, ponovitev 18.30 Dokumentarni program 19.15 Vreme 19.30 TV Dnevnik 20.15 Pozitivna ničla, humoristična serija 21.15 Harper, ameriški film 23.10 TV Dnevnik 1.30 Poročila NEDELJA 29. oktobra 8.45 Video strani 8.55 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 J. Binder: Houston — legenda Teksasa, ameriška nadaljevanka 16.25 Video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije 16.50 Ena kuha, druga ne, ameriški film 18.40 Risanka 18.55 Ep, Video strani 19.00 TV Mernik 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 M. Šečerovič: Tovarišica ministrica, humoristična nadaljevanka 22.50 Video strani __2. program TV Ljubljana 10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih, nadaljevanka TV Beograd 19.30 TV dnevnik 20.25 Potovanja po velikih železnicah sveta, angleška dokumentarna serija 21.15 Dokumentarna oddaja 23.05 Športni pregled __1. program TV Zagreb 9.20 9.30 12 00 13.50 18.45 Poročila Nedeljsko dopoldne za otroke Živeti skupaj, izobraževalna oddaja Nedeljsko popoldne Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV Dnevnik 20.00 Balkan ekspres, TV nadaljevanka 22.30 TV Dnevnik 22.50 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.25 Za lahko noč 0.55 Poročila PONEDELJEK _30. oktobra 10.00 Video stani 10.10 TV mozaik 13.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 TV mozaik 16.50 Utrip 17.05 Zrcalo tedna 17.40 Oči kritike 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade 18.15 Radovedni Taček 18.35 1000 idej za naravoslovce 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Maribor: Borštnikovo srečanje, prenos 22.25 EPP 22.30 TV dnevnik 23.00 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.15 Svet športa 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Drobno gospodarstvo: Veliki in mali, izobraževalna oddaja 21.00 Svet na zaslonu 21.40 Videogodba 22.25 Satelitski programi — poskusni prenosi _1. program TV Zagreb 8.20 TV Koledar 8.30 Dositej Obradović, serija za otroke 9.00 Šolski program 15.10 Poročila 15.15 Za lahko noč, ponovitev 17.15 TV dnevnik 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarna oddaja 18.55 TV razstava 19.10 Vreme 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.05 Povsem nenavadna zgod ba, TV drama 21.55 TV Dnevnik 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.15 Za lahko noč TOREK___ _31. oktobra 10.00 Video strani 10.10 Mozaik, šolska TV 11.25 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Šolska TV 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, šolska TV, ponovitev 17.45 Video strani 17.50 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 R. Rose: Pravila zakonskega življenja, ameriška nadaljevanka 20.55 Propagandna oddaja 20.55 Gostje Melodij morja in sonca 89 22.45 TV Dnevnik 3 22.50 Vreme 22.55 Video strani _2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer 23.30 Satelitski programi- poskusni prenosi ___1. program TV Zagreb 8.20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 15.10 Poročila 15.15 Noč in dan, oddaja za otroke 17.15 TV dnevnik 18.05 Številke in črke, kviz 19.00 Risanka 19.10 Vreme 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Moji dve ljubezni, ameriški film 21.45 TV dnevnik 23.40 Noč in dan 1.40 Poročila SREDA _ _1. novembra 10.00 Video strani 16.25 Video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 16.50 TV mozaik 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Pogledi Ob dnevu mrtvih 21.15 Propagandna oddaja 23.00 TV Dnevnik 3 22.15 Svet poroča 0.15 Video strani 2. program TV Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda: 2. kolo evropskih nogometnih pokalov 23.30 Glasbeni večer: Portret Bruna Bjelinskega _1. program TV Zagreb 8.20 TV koledar 8.20 Pika Nogavička, švedska nanizanka 9.00 Šolski program 12.30 Poročila 17.15 TV dnevnik 17.35 Pika Nogavička, švedska nanizanka 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarna oddaja 19.15 Vreme 19.30 TV Dnevnik 20.00 Orlov let, švedski film 22.20 TV dnevnik 2 23.40 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.45 Za lahko noč ČETRTEK 2. novembra 10.00 Video strani 10.10 Mozaik, Šolska TV 16.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, Šolska TV, ponovitev 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 20.05 Tednik 21.00 E. Reitz: Domovina, nemška nadaljevanka 23.00 TV Dnevnik 3 23.15 Retrospektiva: »Komedija na slovenskem odru« 0.20 Video strani 2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.00 Regionalni programi TV Ljubljana 19.00 Alpski gorski gozd, poljudnoznanstvena oddaja 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Mali koncert: Zagrebški solisti 20.40 Oči kritike 22.10 Satelitski programi — poskusni prenosi 1. program TV Zagreb 8.20 TV koledar 8.30 Smogovci, otroška serija 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 17.15 TV dnevnik 17.35 Smogovci, serija za otroke 18.05 Številke in črke, kviz 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Politični magazin 21.05 Zabavna oddaja 22.15 TV Dnevnik 22.35 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.40 Noč in dan Komisijska ERIK Tomšičeva 38, Kranj Tel.: 24-486 prodajalna t9 vse za šport (smuči, pancerje, kombinezone, itd.) Posredujemo tudi prodajo tehničnega b,a9a! Se priporočamo! !Q Škofja LOM OBRTNIK ŠKOFJA LOKA Blaževa ul. 3, 64220 ŠKOFJA LOKA OBRTNIK ŠKOFJA LOKA vabi k sodelovanju KVALIFICIRANE MIZARJE Delo je individualno, zanimivo in ustvarjalno. Pisne vloge s fotokopijo spričevala pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Obrtnik Škofja Loka, Blaževa ul. 3 ljubljanska banka OKTOBER - MESEC VARČEVANJA - MESEC BREZ VRST V GORENJSKI BANKI SE ŽELIMO VRSTAM IZOGNITI! 3 Obkroženi dnevi so izplačilni in takrat so vrste v vseh bankah najdaljše. AH ni ostalih dni več? ZATO, POČAKAJMO DAN, DVA IN VRSTE PRED BANČNIMI OKENCI SE BODO PORAZDELILE. NAŠ ARGUMENT ZA TAKO PRIPOROČILO — OBRESTI! Predvideni povprečni OD v SR Sloveniji za oktober = 11.500.000 din čas dnevni faktor znesek (povp. OD) obresti 1 dan 1,00938831 11.500.000 din 108.000 din 2 dni 1,01886477 11.500.000 din 216.900 din..* PREPRIČANI SMO, DA SE ZA TAK ZNESEK SPLAČA PRIHRANITI ČAS IN ŽIVCE! PODALJŠAJMO »MESEC BREZ VRST« ČEZ CELO LETO! Temeljna banka Gorenjske 'Zdaj zapojmo, zdaj ukajmo" - po Linhartovo MESTO BO ZAŽIVELO KOT LINHARTOVO MESTO Radovljica - Če kaj, potem bi Linhart letos moral biti z Radovljičani nadvse zadovoljen. Ne samo, da pripravljajo za konec leta slovesnosti ob obletnici prve uprizoritve Županove Micke (bila je v Ljubljani),kakršnih Radovljica še ni doživela: Linhartu, rojaku, se bodo oddolžili še vsa naslednja leta, saj bo treba primerno spominjati tudi Matička se ženi in ne nazadnje bo leta 1995 obletnica Linhartove smrti. Morda se bo takrat Linhart tudi nehal "obračati v grobu saj naj bi do takrat Radovljica vendarle že dobila spodobno gledališko dvorano. Da pa ta bolečina radovljiških gledališčnikov in še koga, letos ne bi bila prehuda - ne zaigrati Županove Micke ob takem jubileju tudi ni kar tako -se v Radovljici že nekaj časa pripravljajo na velike slovesnosti ob koncu leta. Vse, kar se bo kulturnega dogajalo v mestu, naj bi bilo v znamenju spomina na prvega slovenskega dramatika. Tako se je odločil organizacijski odbor za pripravo Linhartovih jubilejev, ki skupaj s častnim odborom skrbi za nemotene priprave. Začelo naj bi se že 1. decembra z razstavo v Šivčevi hiši. Akademska slikarka Melita Vovk - Štih pripravlja za galerijske prostore razstavo, ki bo v celoti posvečena Linhartu. Vendar pa je Linhart ta čas tako pomemben, da ga ne kaže omejevati le na galerijo, pač pa bo takega videza tudi trg, ki že zdaj nosi njegovo ime. Slikarka, v pomoč ji bo tudi slikar Boni Ceh, bo z lrkovnimi simboli povezala tako Linhartovo hišo na začetku trga, Šivčevo hišo in tudi radovljiško graščino, v kateri se bo več dogajalo drugo leto in Ićasneje. Ker pa prireditve ob dramatikovem jubileju sovpadajo s prednovole-tnim razpoloženjem in božičnim praznikom, se bodo podobe Linhartovih dramskih oseb povezale tudi na zunaj vi- ti ' JT ',/' Iz skicirke akad. slikarke Melite Vovk ob praznovanju Linhartovih obletnic. den in za radovljiške razmere vsekakor nenavaden kulturen "hepening". Če k temu dodamo še tradicionalno novoletno likovno razstavo, za katero sicer izjemoma ne bo prostora v Šivčevi hiši kot vedno doslej -bo pa v bližnji galeriji Kamen, potem bo radovljiški mestni center letos res nekaj posebnega- To, da se ne bi na osnovnih šolah ničesar dogajalo, si pač ni mogoče predstavljati. Skoraj obvezna je na šoli A.T. Linharta občinska proslava, kj je vedno nekaj posebnega. Letos pripravlja Miran Kenda mono- dramo - navdih je našel v dramatikovih pismih in delih. Domislili pa so se tudi nekaj novega - računalniške delavnice, kjer naj bi se otroci v igranju z računalniškimi programi mimogrede srečevali še z Linhartom. Za otroke bo seveda še posebej poskrbljeno z lutkovnimi predstavami v novi dvoranici radovljiške knjižnice.- Brez Zupanove Micke seveda ne gre. Letošnjim skorajda neštetim predstavam, ki jih pripravljajo na slovenskih odrih, se pridružuje otroška skupina DPD Svoboda iz Boh. Bele. Kakšne so uprizoritve tega zna- menitega dela z drugih odrov, pa bodo radovljiškim gledalcem prikazala gostujoča gledališča, kot so Mestno gledališče ljubljansko in Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Tudi dramska skupina Šolskega kulturnega društva na OŠ A.T. Linharta v Radovljici bo postavila na šolski oder Županovo Micko. Skratka - Županovih Mick zvestih originalnemu Linhartovemu besededilu in drugačnih prirejenih, kot bo tržaška predstava, bo v Radovljici kar mrgolelo. Kakšen bo kabaret Županova Micka, ki ga pripravlja Alenka Bole - Vrabec, pa se še ne ve. To, da je bil Linhart dramatik, ve vsak. Manj pa je morda znano, da se je ukvarjal tudi z zgodovino, zbiral je narodno blago in še marsikaj drugega, kar je sodilo v čas prosvetljen-stva. Veliko tega bo zbranega v Zborniku občine Radovljica, ki bo izšel prihodnje leto. Čeprav je bilo pred časom veliko govora o odkupu Linhartove hiše, kjer naj bi po njeni obnovi zaživela tudi nova kulturna vsebina, sedanje zatišje še ne pomeni, da so se načrti kaj spremenili. V Radovljici so to vprašanje le odložili za kasnejši čas. Računajo pa, da bi v letu 1995 vendarle lahko odkupili hišo in jo proglasili za kulturni spomenik. Lea Mencinger V KRATKEM SPET - LUTKOVNI ČETRTKI NE.ČL0VEK NIMA PR«/ 1 •LUTK£.ČElCESTO~ TRISTO LET VALVASORJEVE SLAVE Ob razstavi v Stebriščni dvorani Mestne hiše teao Jf PRJPR4WM imcOVNA SKUPIMA ANKA KARMEN MASA NEŽA .NINA SPELA ALjtri .EMIL mm IENART MATŠ4 TOMAl VAŠKA Kranj - Zdaj pa zares. Še kratkih štirinajst dni in spet bodo na vrsti vsak četrtek lutkovne predstave za otroke. Tja do 21. decembra se bo zvrstilo šest lutkovnih predstav, nato bo sledilo malce zimskega predaha. Po šolskih počitnicah pa se bo vse začelo znova - tja do pomladi.__^_ In kje se dobimo? Na ZKO Kranj so ugotovili, daje dvorana v Domu JLA v Nazorjevi vendarle malce prevelika, zato se bodo lutkovne predstave preselile v modro dvorano gradu Kieselstein v Tomšičevi ulici. Dvoranica seveda zelo ustreza lutkarjem, ki pravijo, da je stik lutk z otroki boljši. Če pa bi se zgodilo, da bo za predstavo ob 17. uri preveč otrok, bodo lutkarji predstavo seveda čez eno uro ponovili. Kot je povedala Alenka Bole - Vrabec, ki pri ZKO Kranj skrbi tudi za te predstave, bo možno tako za jesenski kot tudi spomladanski del lutkovnih četrtkov kupiti abonmajske vstopnice. Seveda pa bodo ob vsaki predstavi naprodaj tudi posamezno. Abonmaje mogoče naročiti od 3. do 9. novembra med •0- in 13. uro na ZKO Kranj (tel.21-135), ob sredah pa tudi do '6. ure. Čast otvoritvene predstave, ki je obenem tudi kranjska Premiera, je pripadla domači skupini Lutke čez cesto in sicer najmlajši skupini pod vodstvom Vaške Trobec (Vaška je za mentorstvo pri tej predstavi letos prejela zlato Linhartovo značko ZKO Slovenije). Ne, človek nima prav pa je naslov Predstave, ki bo na sporedu 9. novembra ob 17. uri v gradu Kieselstein. Program za naprej pa je takle: predstava skupine papilu iz Kopra, Lutke čez cesto s predstavo Stara hisa st. 3, Cveto Sever z Nočno zgodbo, predstava lutkovne skupine PPD Svoboda Bežigrad. Predzadnji četrtek v decembru pa bo lutkovna skupina KUD Jože Papler iz Besnice predstavila svojo novo lutkovno igrico Slonček Leopold. Kranj — Osrednja knjižnica in. Gorenjski muzej iz Kranja sta v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju pripravila razstavo ob 300-letnici Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. To izjemno delo kranjskega barona Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689 je tako na ogled v originalu in kasnejših izdajah tudi kranjskemu občinstvu. Valvasorjeva Slava zaključuje desetletje plodnega ustvarjalnega zagona, v katerem je J. V. Valvasor izdal troje umetnostnih in šest topografskih del, pomeni hkrati vrhunec avtorjevih ustvarjalnih prizadevanj in začetek finančnega poloma ter razprodajo Valvasorjevega imetja. Za zgodovino slovenske duhovne kulture pa vendarle pomeni neprecenljivo vrednost. Z njo je Valvasor v evropskem pedijo naše domovine, ob kateri se še vedno oplaja vrsta znanstvenih disciplin tudi našega časa. Razstava v Stebriščni dvorani ima dva dela. V likovnem so z originali iz Slave in drugih del predstavljene upodobitve gorenjskih krajev, ki ilustrirajo Valvasorjev grafični opus, v knjižnem delu pa so ob originalu še druge izdaje Slave vojvodine Kranjske, bodisi v ponatisih ali faksimiliranih izdajah, nadalje so predstavljena tudi druga njegova dela ter izbor literature o jubilantu in izbor odmevov na Valvasorja iz slovenskega slovstva. Likovni eksponati so iz de-pojev Gorenjskega muzeja iz Kranja, knjižno gradivo pa je večinoma iz študijskega oddelka kranjske Osrednje knjižnice. prostoru prehodil pot od kraje-pisnega slikarstva — vzornik in pobudnik mu je bil znameniti Matevž Merian — do literarne topografije, kakršne v tistem času ni imelo veliko dežel, še več Valvasorjeva Slava vse do L. M. današnjih dni pomeni enciklo- Organizatorji so ob pripravljanju razstave mislili predvsem na obiske iz šol na našem območju, zato organizirajo tudi vodstvo po razstavi. Franc Drolc Foto: F. Perdan KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši v okviru prireditve Fotografski trikotnik razstavljajo koroški fotografi. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. V galeriji Mestne hiše je na ogled jugoslovanska fotografska razstava Pokrajina 89. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Marko Tušek. V Carniumu, Delavski dom, vhod 6, danes, v petek, ob 21. uri nastopa kantavtor Adi Smolar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik Marka Rolca, člana Dolika. V Kosovi graščini razstavlja karikature Ane Vasilevski. V Gledališču Tone Čufar nastopa v programu klasike in jazza danes, v petek, ob 19.30 belgijski sekstet Saksology - za gledališki abonma in izven. Jutri, v soboto, ob 10. uri nastopajo belgijski glasbeniki v Osnovni šoli prof. dr. J. Plemlja na Bledu. BREZNICA - V Kulturnem domu na Breznici bo danes, v petek, ob 20. uri literarni večer - pesniško srečanje s pesnikom in politikom Cirilom Zlobcem. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava slik s slikarske kolonije September 89. BLED - V galeriji Mozaik, Almira Grad Grimšče, je na ogled razstava del iz zbirk Loškega muzeja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akvarele Niko Lehrmann. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Ex tempore 89. V galeriji Ivana Groharja razstavlja Andraž Šalamun. Komorni pevski zbor Loka bo imel v nedeljo, 29. oktobra, ob I 1. uri dopoldne tradicionalni koncert v "Kevdercu". Kot gost prireditve nastopa tudi Škofjeloški oktet. SORICA - V Zadružnem domu Sorica so na ogled fotografije Arhitekturne zanimivosti Sorice in okolice avtorice Mire Terlep. Detektiv in dama (SOMEBODY TO WATCH OVER ME) Gl. vloge: Mirni Rogers, Tom Berenger Režija: Ridlev Scott Tega. da nam distributerji uvožene filme opre-jOHhf mijo z naslovi, ki nimajo nikakršne zveze ^3Bhb virnimi. smo že navajeni. Praviloma prepozna- ĐBkb varno prirejene naslove poenostavljenih pome- nov, kot sklone pridevnikov »krvavo«, »smrt-nonosno«. »morilsko«, grozljivo«... V primeru filma Detektiv in dama je prekrojitev navidez izpeljana nekoliko sub-tilneje. vendar je kljub temu zavajajoča. Izvirni naslov Somebodv to VVatch Over Me. bi lahko prevedli kot Nekdo me varuje, pa/i. ali Nekdo bedi nad menoj, s čimer se asociativno (samo)opredeljuje v prvi vrsti kol melodrama in šele nato kot thriller. Prevod Detektiv in dama pa. poleg lega, da se ogne intimističnemu ženskemu tonu prve osebe, zapečati žanrovsko usodo filma s klenim »detektivom«, ki ga prestavi v prvi plan. Po prevodu sodeč, bomo gledali thriller in šele potem melodramo. In zakaj je to tako pomembno? ravno zato, ker ima element melodrame v filmu veliko večjo težo, kot element thrillerja. Lik in motiv morilca, ki ogroža Mirni Rogers, je samo izgovor za njeno srečanje s Tomom Berengerjem. Glavna in najzanimivejša drama se dogaja med in v njima, finale filma pa ni eksekucija morilca, ampak izbira Toma Bergerja med prefinjeno buržujko Mirni Rogers in njegovo robustno ženo — policistko. Na olajšanje odločitve morilcu ni dano vplivati s tem. da bi ubil kogarkoli od protagonistov in s tem rešil problem odzu-naj. Berenger mora odločitev prinesti sam. brez streljanja, nožev ali podobnih olajševalnih okoliščin. To pa je melodrama in io vrhunska. Režiserju Ridlevu Scoltu (Dvobojcvalca, Osmi potnik; Blade Run-ner - Iztrebljevalec) je uspelo posneli preprost, topel film. specifične atmosfere, dolgih pogledov in zatrtih strasti brez uporabe posebnih efektov, po katerih je znan. Če pa obstaja vrstni red najbolje opremljenih stanovanj v filmu osemdesetih let. si delita apartma kitajske novinarke iz filma Zmajevo leto in prelepi saloni Mirni Rogersove v Detektivu in dami prepričljivi! prvo mesto. Zoran Smiljanič Ocena: 4 Predstavljamo ODMEVNA FOTOGRAFSKA NAGRADA Kranj - Foto treh dežel je bil naslov nedavne fotografske prireditve v Celovcu, na katerem se je s fotografskimi dosežki pomerilo trinajst avstrijskih, osem italijanskih in osemnajst , slovenskih ljubiteljev fotografov. Prvo nagrado za kolekcijo fotografij je prejel Boštjan Gunčar iz Kranja. S fotografijo se ukvarjate razmeroma kratek čas - šest let - je bila nagrada v Celovcu pričakovana? "Na tej prireditvi sem doslej trikrat sodeloval, se pravi trikrat sem poslal fotografije, dvakrat pa so bile sprejete na razstavo. Glede na to, da so mi podelili nagrado za fotografije aktov, s Čimer je izredno težko uspeti, sem priznanja toliko bolj vesel. Vesel sem seveda tudi dobljenih točk. Izpolnil pa sem že vse pogoje za kandidata mojstra fotografije." Kot kaže, izredno hitro napredujete po vrednostni fotografski lestvici - kdo ste, Boštjan Gunčar? "Tisti, ki so me hoteli spoznati po fotografskih izdelkih, so že imeli nekaj priložnosti. Doslej sem imel že okoli deset samostojnih fotografskih razstav. Najdaljša je bila gotovo v kranjskem Carniumu, kjer so se fotografije menjavale kar celo leto. Samostojno sem razstavljal tudi v tujini. Prihodnji mesec bom imel samostojno razstavo spet v Prešernovi hiši v Kranju." Menda ste ustanovili tudi novo fotografsko skupino? "Tako je. Na kranjski gimnaziji imam že drugi foto tečaj, zanimanje za fotografiranje je nekaterim ostalo, pa smo ustanovili novo fotografsko skupino Ime, v kateri so sami mladi. Pred nami je veliko skupinskega dela. Včasih je bila zelo znana kranjska fotografska šola, radi bi ta sloves Kranju znova vrnili. Tudi razstavljali smo že. Skratka - delamo." Je potem med mladimi za fotografijo dovolj zanimanja? "Kaže, da je. Fotografiranje so zdaj osvojila tudi dekleta, prej je bilo to - kdo ve zakaj - bolj fantovsko zanimanje. Vsaj pri amaterjih je tako. Pri profesionalcih pa fotografija še naprej ostaja moška domena. Glede vse večjega zanimanja mladih za fotografijo - konec novembra bo fotografska razstava Mladih slovenski fotografi v Kranju. Glede na to, da je fotografija trenutno v ustvarjalnem vzponu, upam, da nam bo uspelo." L. M. - Foto: G. šinik / ureja LEA MENCINGER JOŽE SMOLE, predsednik republiške konference SZDL in predsedujoči okrogle mize: Stališča okrogle mize spoštujemo "Kar zadeva okroglo mizo, sem proti delitvi na uradno in alternativno politiko, sem zoper dva bloka, ampak za enakopravno sodelovanje vseh udeležencev. Po mojem se bo okrogla miza razširila še z nekaterimi drugimi organizacijami. Mislim, da bi morali formirati še druge okrogle mize o drugih vprašanjih in tako SZDL odpreti za izmenjavo mnenj in političnih stališč. Očitki, da uradna politika ne spoštuje alternative, da jo je Smole žejno pripeljal čez vodo, so neodgovorni in iz trte zviti. Mislim pa, da se ne moremo pogovarjati, če nekateri na vsakem sestanku postavljajo aut - aut pogoje: ali se sprejme naše stališče ali pa izstopimo z okrogle mize. Tako se v demokratični družbi ne moremo pogovarjati. Pripravljeni moramo biti sodelovati na osnovi argumentov," je povedal med drugim v pogovoru za Gorenjski glas prvi mož slovenske SZDL in predsednik okrogle mize Jože Smole. SZDL je sprejela pobudo, da v njenem okviru deluje okrogla miza, vi pa predlog, da ji predsedujete. Tiči morda za slovensko okroglo mizo poljski vzorec doseganja družbenega konsenza? "Popravljam formulacijo vprašanja. SZDL ni sprejela pobude, ampak je dala sama pobudo. Jaz sem jo formuliral kot predsednik SZDL. Nisem imel pred očmi niti poljskega, niti madžarskega vzorca, ker so razmere v teh državah bistveno drugačne od naših razmer. Imel pa sem v mislih pluralno družbo, ne samo v smislu interesov, ampak politični pluralizem, z reformami gospodarskega iri političnega sistema zagotovljen prehod k pravni državi. Za to pa je treba imeti neko točko, neko mizo, kjer bo možna stalna izmenjava mnenj različno mislečih. Mi smo že na začetku zelo jasno povedali, da je eden od ciljev ugotoviti možne skupne točke, kjer je mogoč konsenz, zlasti pri zagotovitvi nacionalnih interesov naroda in občanov Slovenije, kjer pa to ni mogoče, bomo pač izhajali iz razlik. Skratka, ugotoviti možnosti skupnih pristopov, če pa do teh ne bo mogoče, pa razhajanja sama po sebi ne morejo biti nič slabega, tragičnega za Slovenijo." Pa vendar so razlike že nekajkrat pripeljale okroglo mizo na rob razsula. Bile so prekinile delovanja in celo razmišljanja, da bi jo razpustili. Sedaj ste ostali pri for- mulaciji, da je miza predvsem in samo posvetovalni organ. "Na začetku okrogle mize so se pojavljale številne razlike. Mene posebej moti to, da nekateri potiskajo v ospredje formalna vprašanja, kot je vprašanje statusa okrogle mize, da veliko pozornosti namenjajo vsebini zapisnikov, da se ure in ure ukvarjamo z vejicami in podpičji, ne pridemo pa na tisto, kar bi moralo biti osnovno. Dogovorili smo se za tri naloge: dopolnila k slovenski ustavi oziroma 36. dopolnilo točka 5, ki obravnava volitve, priprava volilnega zakona in zakona o političnem združevanju. Pri tem smo jasno rekli, da miza ni organ, ki bi zavezoval druge, in ne more prevzeti nase vloge skupščine, ki je pristojna za sprejem odločitev. Kot smo okrogla miza posvetovalni organ." Predvsem del alternative očita, da se dogovori okrogle mize ne spoštujejo, da se jo želi izigrati in pripeljati žejno čez vodo. Omenja se prav primer 36. dopolnila o volitvah. "Naš dogovor o 36. dopolnilu točka 5 smo dosledno spoštovali in storili vse v ustavni komisiji skupščine, da se način volitev v družbenopolitični zbor ne prejudicira, da se ne daje prednosti niti proporcionalnemu, niti večinskemu siste mu, ampak se to prepusti zako nodaji. To smo dosegli. Očitki, da nismo ravnali skladno z dogovorom, so zato iz trte zviti in jih ne sprejemam kot osnovo za resno razpravo. Prvotna inačica je res vlekla k večinskemu sistemu. Tovariš Oman kot predsednik Kmečke zveze, pa podpredsednik okrogle mize, je bil kategoričnega mnenja, bil je precizno jasen na zadnji mizi (pogovor je bil speljan v ponedeljek, 23. oktobra, zadnja seja mize pa je bila naslednji dan), da so se stališča mize spoštovala in da jih je spoštovala tudi Mi z delom nadaljujemo. ZK je dala svoje stališče do očitka, da ni spoštovala dogovora. Razen ene organizacije, Slovenske demokratske zveze, ki je decidirano rekla, vsaj kot sem bil obveščen, sicer ne uradno od njih, da ne bo sodelovala v okrogli mizi, so vsi drugi ponovili željo po sodelovanju. Mislim, da se bomo jutri vendarle začeli pogovarjati o vsebinskih stvareh."_ Sporne so volitve v družbenopolitični zbor oziroma odnos med proporcionalnim in večinskim sistemom. Marsikomu ni povsem jasno, kakšna je razlika med sistemoma. "Sedaj oblikujemo zakon o volitvah. To, da je oblikovana posebna skupina tudi v slovenski skupščini, po mojem ne zmanjšuje pomena okrogle mize, ampak se oba organa lahko le medsebojno dopolnjujeta. Zveza komunistov. Do zapletov bo še prihajalo in niso nič slabega, nič tragičnega, če vsi težimo k nekim ustreznim rešitvam. Zelo slaba je delitev na dva bloka. SZDL nisem nikoli jemal kot uradno politiko in zavračam obtožbe, da smo mi predstavniki uradne politike. Važno je, da pospešeno delamo na volilnem zakonu, kjer smo v določeni zamudi, če hočemo speljati, kar je, mislim, skupni interes, neposredne, tajne, demokratične in poštene volitve. V imenu SZDL se bom zavzemal za kombinacijo obeh sistemov. Meni je jasno, da no- ve politične zveze in doslej etablirane organizacije želijo imeti na kandidatnih listah poudarjeno ime svoje organizacije, za kar imajo pravico. Je pa tudi logično, da se na volitvah ne opredeljujemo samo za to ali ono organizacijo, ampak za konkretnega človeka. Tako je tudi drugod, tudi tam, kjer velja proporcionalni sistem. V čem vidim razliko med sistemoma? Pri proporcionalnem sistemu vodstva posameznih organizacij določijo liste kandidatov, ki gre direktno pred volilce. Bistvo je torej opredeljevanje za organizacijo, brez predhodne razprave o kandidatih na zborih volilcev. V SZDL pa menimo, da preden sploh pridemo do liste kandidatov, moramo ljudi preveriti na zborih volilcev, ali s pomočjo podpisov ljudi, ki se potem deponirajo na občini, na sodišču. To pomeni, da tudi predsednik SZDL kot najmnožičnejše organizacije ne more avtomatsko na listo, če ne dobi podpore na toliko in toliko zborih volilcev. Razlika je torej v tem, da proporcionalni sistem želi izključiti človeka iz predkandidacij-skih in kandidacijskih postopkov in na osnovi neke vnaprej določene aritmetike določiti toliko in toliko število predstavnikov v skupščini. Za nas je to novo in res je, da so določeni elementi tega sistema tehtni, ki se uporabljajo v zahodni Evropi in mi načeloma nismo zoper proporcionalni sistem. Smo za kombinacijo z večinskim sistemom, s tem, da se lahko ob organizacijah pojavijo tudi neodvisni kandidati na osnovi osebnega ugleda, ki ga imajo v družbi."_ Volilni zakon je povezan s povsem novim zakonom o političnem združevanju. Pomembna bodo pravila igre oziroma merila, kdo ima sploh pravico sodelovanja v volilnih postopkih. "Mi zakona o političnem združevanju sploh nimamo, imamo le zakon o društvih. Poudarjam pa: če SZDL ne bi imela razumevanja do novih političnih zvez, potem danes nobena ne bi obstajala, oziroma bi bile ilegalne. Očitki, da hoče SZDL vse spraviti pod svoj dežnik, so krivični. Mi smo s tem dežnikom omogočili, da so se zveze v Sloveniji in Jugoslaviji sploh formirale, in zato požrli tudi mnoge očitke in grožnje. Mislim, da bomo morali biti pri zakonu o političnem združevanju zelo široki. Rekel bom na pamet. Če neka organizacija dokaže, da ima recimo 100 članov, bi lahko dobila v okviru tega zakona položaj politične zveze. Zavzemam se za širok pristop pri registriranju novih zvez. Hkrati pa sem za restriktivni pristop glede pravice sodelovanja v kandidacijskem in volilnem postopku. Tu je potreben nekak cenzus, recimo odstotek volilcev. Ne more biti vsak dejavnik volilnega sistema. V ZDA imajo 1000 strank, pa samo dve sodelujeta na volitvah. V Veliki Britaniji je enako. Zato sta oba zakona tesno povezana." Za obstanek okrogle mize se torej ne bojite. "Ponavljam. Če želimo uspeti, se moramo pogovarjati in ne postavljati ultimativnih zahtev. Jaz sem zadnjič zelo jasno rekel: nisem nikogar napadal, nekateri pa mene stalno napadajo. Tega ne bom dovolil. Sem predsednik SZDL in bom branil njeno pozicijo. Pripravljen sem se resno pogovarjati o resnih zadevah. Če delamo napake, sem jih pripravljen priznati. Ne bom pa dovolil, da se vsepovprek napada, da se ustvarja vzdušje zoper organizacije, ki so v SZDL." J. Košnjek Kaj bo ZSMS storila spomladi, ko bo prišla na oblast? V politiki zamera ne šteje V torek, 24. oktobra, je novo vodstvo OK ZSMS Kranj povabilo na uradni obisk predsednika RK ZSM Slovenije Jožeta Školča. Srečanje se je zaključilo v poznih popoldanskih urah. Ob 18. uri pa je bila v kadilnici Prešernovega gledališča pripravljena okrogla miza, ki jo je vodil naš novinar Vine Bešter. Praktično je šlo za akcijo afirmacije nove ZSMS in hkrati neposredno pripravo na portoroški kongres, zato gre okroglo mizo, ki je potekala pod naslovom "Kaj bo ZSMS storila, ko bo spomladi prišla na oblast?" tudi jemati v teh okvirih. "Velenjsko pismo ni nobeno presenečenje za tiste, ki stvari v mladinski organizaciji vsaj osnovno poznajo. Še toliko bolj, če se zavedamo vsega, kar je bilo nastavljeno preko UK ZSMS, še prej preko MS ZSMS... Namen pisma OK ZSMS Velenje je predvsem ta, da nekako zbija raiting mladinski organizaciji. V velenjskem primeru je šlo za tri vprašanja, na katera smo na zadnji seji predsedstva odgovorili in šest navzočih velenjskih mladincev potem ni imelo pripomb, čeprav se hkrati zavedam, da bo verjetno prišlo še drugo, tretje... pismo. Gre enostavno za kontekst zbijanja tega kar RK ZSMS počne. Spomnimo se samo naše seje I. februarja, ko smo med drugim obelodanili zahtevo po popolni svobodi političnega združevanja in neposrednih volitvah, kar je bilo v drugih družbenopolitičnih organizacij pričakano na nož, naznotraj pa se je to prikazalo kot konflikt med RK in MK ZSMS," je predsednik slovenske mladinske organizacije Jože Školč med drugim odgovoril na prvo postavljeno vprašanje, ki se je nanašalo za odprto pismo OK ZSMS Velenje oziroma na nastanek tako imenovane združene opozicije znotraj ZSMS in nadaljeval: "Te reči tečejo ta hip čez Velenje in seveda preko medijev. Mi si ne moremo privoščiti tega, kar ste lahko danes (torek, 24. oktobra, op. p.) videli za ZKS v Delu. Mi včasih ne moremo spraviti v časopis niti plačanega oglasa, kaj šele, da bi si lahko naročili celo stran za predstavitev programa. Vedeti moramo, da so vse naše seje javne in ni potrebno stenogramov skrivati niti jih kasneje iskati s policijo." Preživet čas zveze zvez Vprašanje: ZSMS kot zveza zvez ali kot stranka? Ne govorimo več, vsaj po predlogu kongresnih dokumentov sodeč, o mladinski organizaciji videni z današnjimi očmi, pač pa o nečem novem, kar praktično šele sedaj dobiva obliko. ZSMS je, vsaj dosedaj, sedela na dveh sto- lih - bila ena od petih uradnih DPO in hkrati predstavljala alternativo? "Obe možnosti organizacije sta še vedno odprti. Zavedati se moramo, da nova ustava omogoča tudi organiziranje drugih mladinskih organizacij. Smatramo se za arhitekte amandmajev, ki se nanašajo na "Če se termin opozicija uporablja resno, potem je to termin, ki lahko nekaj pove v odnosu do oblasti, do vladajoče koalicije. Opozicija, kot zadeva znotraj stranke, je neke vrste derivat za demokracijo, svojo funkcijo ima v parlamentu. V notranjih organizacijskih sporih pa hi lahko kvečjemu govorili o frakcijah. " politični sistem. Takrat, ko je prišel koncept zveze zvez, je bil čas le drugačen, ni bilo mogoče ustanoviti posebne mladinske zveze, kar je danes mogoče. Tacaš se nam zdi modro, da potencial, ki gaje ZSMS nastavil, "Kranj je bil nekaj časa za republiško dogajanje v mladini strahovito zanimiv. Če vzamemo samo Naprej in pobudo za mladinski radio. Sami najbolje veste, kje so se sedaj te stvari zaustavile in kdo je povzročal te zastoje." transformiramo v politično organizacijo - stranko." Vprašanje: Vtis je, da vam občinske konference, vsaj v večini, še vedno ne uspevajo slediti. Tako ostaja sicer že star očitek, da je močno opazen razkorak, stik, med Ljubljano in občinami. Gre praktično za oceno, ki bi jo veljalo zelo približati tudi ostalim, sestrskim organizacijam, saj se navsezadnje, pa to hotele priznati ali ne, skrivajo v zelo podobnih problemih. Znotraj regij in občin imamo tako stanje, kakršnega imamo, in če je uspelo na ravni republike vsaj navidezno razbiti neke monopole, je tačas v večini občin verjetno šele pred vrati? "Verjetno vse te reči držijo, s tem, da so razlike v občinah. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji zelo malo ljudi, ki bi se resno ukvarjali s politiko, večini ljudi je to neke vrste začasna "Jugoslovanska ljudska armada mora biti namenjena obrambi države in ne revolucije. Nesporazum je v tem, da armada ne brani samo države, pač pa tudi revolucijo in iz tega potem izpeljuje tudi svoj političen angažma, kar pa je strahovito problematično." služba. Kaj se resnično dogaja v drugih organizacijah, težko rečem. Za SZDL, kjer bi morala prenova potekati tudi z našim soglasjem, moram reči, da tega nismo še nikoli obravnavali. Zdi se mi, da SZDL ne bi mogla dati od sebe nobenega papirja brez soglasja vseh petih DPO in drugih organizacij, ki jo sestavljajo. Verjamem pa, da ljudje, ki tam delajo, ne morejo pristati na blokado dela. Ena od bistvenih napak OK ZSMS je, da poskušajo posnemati RK ZSMS kar pa seveda ne gre. Delo mora biti prilagojeno lastni sredini." Politična moč armade Vprašanje: Bo ZKS resno "sestopila z oblasti", ali pa gre zgolj za manever v duhu časa, v katerem se je moderno sklicevati na demokracijo, ekologijo, človekove pravice...? "Na to zelo težko odgovorim. V politiki so vsi manevri, tudi tovrstni, dovoljeni in sam ne verjamem, da je posrečena sintagma sestop z oblasti. Vse skupaj bomo lahko zelo hitro preverili. Ključ je v tem, ali se bodo dali izvoliti na oblast na demokratičen način in ali bodo potegnili iz tega tudi vse konse- kvence - naprimer odhod iz podjetij, depolitizacija države, policije in vojske. Po tem bomo merili resnost govorjenega" Vprašanje: JLA je predvsem od lanskega poletja naprej permanentno dežurna tema. Kolikšna je tačas politična moč armade? "Tu bi lahko rekel zelo na kratko. Armada ima veliko moč, nisem pa prepričan, ali JI* njej sami, ta moč vedno tudi ustreza. Je namreč zelo dvore- "Največja tradicija liberalizma je bila vedno v Beogradu. Tam je bilo najmočnejše gt~ banje za svobodo tiska, najstarejše gibanje v Evropi za odpravo smrtne kazni. To povem zato, ker postaja neka samovšečnost, češ da se vse stvari najprej dogajajo v Slo- veniji, ni res zna. Vedno se bije bitka, čigava bo v luči političnih bojev. P°' stavljanje armade na pravo mesto in bistveni ključ je prav v depolitizaciji." Vprašanje: Ali je znotraj države, konkretno Jugoslavije, W ima isto zunanjo politiko, vojsko, policijo... možno uveljavljati dva povsem različna (polit'" čna) koncepta, poenostavljen« kot srbski in slovenski model. "Če bi bil v Beogradu, bi rekel, da je v tej državi možno vse. Dejstvo pa je, da se pluralizem prebija povsod in je sa" mo vprašanje njegove prevla-de." V. B. Petek, 27. oktobra 1989 9. STRAN l (®@mSSSJJ©3Er[QUI8 Urednikova beseda Tokratna Snovanja so namenjena 150-letnici rojstva fotografije. Slovenci smo imeli pri razvoju fotografije, potem ko sojo francoski izumitelji velikodušno podarili vsemu svetu, tudi marsikaj dodati. Še posebej Janez Puhar. Zgodovina slovenske fotografije je bila pred kratkim predstavljena na razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani. O slovenski fotografiji pišeta Mirko Kambič in Marko Aljančič — slednji o Kabinetu slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju. Fotografija pa ni obšla tudi manjših slovenskih mest — o tem piše Zora Torkar, kustos Kulturnega centra Kamnik. Fotografije za Snovanja so prispevali člani gorenjskih Foto-kino klubov. Literarna snovanja je uredil Edo Torkar. Lea Mencinger 7 Ontologija fotografije Je fotografija le zapis svetlobe v temi ali kaj več? To besedovanje želi osvetliti dejstvo, da je fotografija več kot le zapis svetlobe v temni sobi (ca mera obscura). Koje pred poldrugim stoletjem nastala, je bil to velik dogodek, tako za takratno javnost kot za zgodovino duha, v tem primeru likovne umetnosti. Pomenila je odrešenje za slikarstvo, ki se je stoletja mučilo s tem, da bi slikalo objektivno - tako, da bi bila slika podobna naslikanemu. Obsedeno je bilo s problemom, ki se mu v filozofiji reče ontološka identiteta med modelom iivportretom in ga je skušalo razrešiti z iluzijo podobnosti. Fotografija je torej razrešila problem objektivnosti v likovni umetnosti. Prinesla je sicer še marsikaj, a tu nas zanima le njena ontološka razsežnost, njen odnos do tistega, česar slika je. Drugih vidikov, posebno estetskega, se tokrat le dotikamo. Temeljno obravnavo našega Problema je podal francoski filmski teoretik AN DRČ BA-Z1N (1918-58), v razpravi z naslovom »Ontologija fotografske slike«, ki je prvič izšla leta '945, v letu svetlobe po letih teme. Problem, za katerega pri ysej stvari gre, je namreč obstajal že davno, o čemer pričajo slike na stenah temačnih votlin, v katerih je prebival pred-2godovinski človek. Z upodobitvijo je hotel ujeti živo zver; medved na steni votline, prere-setan s puščicami, naj bi začaral živega, da bi ga lahko ulovili- Tudi prvi egipčanski kip, človeška mumija, ima prede-stetski namen. Balzamirani faraon premaguje smrt, skrit v temačnem labirintu piramide, zatrovan pred svetlobo in skru-n'lci, ki se gibljejo po njej; skrit je v temi, kakor dragocen "i občutljiv film. Za vsak primer so zraven sakrofaga še kip-iz žgane gline, kakor negativ, bi lahko nadomestil balza-mirano telo v primeru uničena. Namen balzamiranja je bil v tem, da bi rešili človekovo bitje z upodobitvijo, s fiksacijo videza. Staroegipčanska religija, zasnovana kot strategija boja proti smrti, je hotela potešiti eno temeljnih potreb šloveške duševnosti: obrambo pred minevanjem v času. Smrt ni namreč nič drugega, kakor zmaga časa in minljivosti. Verjeli so, da mumifikacija, fiksacija vmesne pojavnosti bitja, omogoča, da le-to uide toku časa. Razvoj civilizacije je umetnost razrešil te magične funkcije, potreba po ovekovečenju pa je ostala in način njene zadovoljitve je postal bolj subtilen. Ludvik XIV. se ni dal balzamirati, zadovoljil se je z Lebrunovim portretom. V ontološko identiteto modela in portreta se torej ne verjame več, zato pa se smatra, da nam slika ohranja spomin na človeka in tako onemogoča njegovo drugo, duhovno smrt. Potemtakem ne gre več za preživetje onstran smrti, ampak za ustvarjanje nečesa idealnega po podobi realnega. »Kako nečimrna je podoba!« bi rekel tisti, ki vidi, da je psihološki pomen likovnosti pred estetskim. Po izteku baroka in klasicizma, sredi prejšnjega stoletja, se je slikarstvo znašlo v veliki duhovni in tehnični krizi. Bil je torej ravno pravi čas za rojstvo fotografije in filma, ki »odrešita« slikarstvo njegovih predeste-skih funkcij: magične, realistične, ontološke, sociopsiholo-ške... »Film ni pravzaprav nič drugega kot najrazvitejši vidik likovnega realizma, tistega, ki se kot načelo pojavi z renesanso, svoj skrajni izraz pa najde v baroku.« (Andre Malrauxj. Slikarstvo je sicer že prej lovilo ravnotežje med simbolizmom in realizmom svojih oblik, v 15. stoletju pa prevlada skrb za duhovno realnost, izraženo z imitacijo zunanjega sveta v izvirnih oblikah. Odločilen dogodek v tem oziru je iznajdba perspektive, ki omogoča umetniško stvaritev iluzije tridimenzionalnega prostora, v kateri so stvari postavljene ravno Vsebina: Miha Naglic: ONTOLOGIJA FOTOGRAF/JE Mirko Kambič: SADOVI IN PROBLEMI SLOVENSKE FOTOGRAFIJE Marko Aljančič: KABINET SLOVENSKE FOTOGRAFIJE Zora Torkar: KAMNIŠKA FOTOGRAFA FRANC IN STANE APARNIK LITERARNA SNOVANJA tako kot v človeški neposredni čutni zaznavi. Po tej veliki iznajdbi - ko se je Leonardu da Vinciju »posvetilo« v njegovi cameri obscuri, skoraj enaki tisti, ki jo je pred poldrugim stoletjem uporabil Nicephore Ni-epce - se je slikarstvo razdvojilo v svojem hotenju: v estetskem, ki hoče model prikazati in hkrati »preseči« s simbolizmom tako dovršenih oblik, da te pričarajo iluzijo in v psihološkem, ki hoče zunanji svet v svojem realističnem prizadevanju nadomestiti z njegovim dvojnikom. Ta potreba po ustvarjanju iluzije stvarnosti je likovno umetnost dobesedno obsedla, a uspelo ji je razrešiti le problem forme, ne pa tudi problem gibanja. Realizem v slikarstvu je ob svojem koncu zašel v iskanju »dramskega izraza trenutka«, neke vrste četrte dimenzije, ki bi zmogla pričarati življenje - tako kakor v podobah baroka, ki so kot sredi projekcije na silo, v negibni muki zaustavljen film. Psihosocialna potreba po ustvarjanju iluzije realnosti je vse bolj obremenjevala umetnost v razvoju njenih estetskih form. Niepce in Lumiere sta bila zato s svojim odkritjem prava odrešenika. Fotografija je dovršitev baroka in osvoboditev slikarstva oziroma bremena njegove težnje po podobnosti in realizmu. Fotografija in film z lahkoto pričarata iluzijo, s katero se je slikarstvo tako mučilo. »Kriva« je oseba slikarja, njegova subjektivnost. Bistvo prehoda od baročne slike k fotografiji ni v materialu in tehniki (fotografija je dolgo zaostajala za slikarstvom v posnema- nju barv), temveč v kapitalnem psihološkem dejstvu: v popolni zadovoljitvi naše želje po iluziji s povsem mehanično reprodukcijo, iz katere je človek izključen. Konflikt med svobodo stila in zahtevo po podobnosti se je po vsem tem lahko razrešil. Osvobojeno kompleksa podobnosti, se slikarstvo poda v »čudna« iskanja, katerih rezultati so na videz taki, da se preprosti gledalci sprašujejo: »Kaj pa ta slika pravzaprav predstavlja?« Pri fotografiji je to očitno. Njena izvirnost je v primerjavi s slikarstvom v njeni objektivnosti. Tudi skupina leč, ki sestavlja fotografsko oko in nadomešča slikarjevega, se ne imenuje po naključju objektiv. Prvič v zgodovini upodabljanja se zgodi, da med objektom, ki ga je treba naslikati in sliko samo ni več človeka, ampak le še drug objekt. Slika zunanjega sveta nastane avtomatično, brez ustvarjalnega posredovanja človeka. Osebnost fotografa se »vmešava« v igro le z izbiro, usmeritvijo in podu-čitvijo motiva in v končnem izdelku ni očitna, tako kot osebnost slikarja. Vse umetnosti temeljijo na prisotnosti človeka -avtorja, pri fotografiji pa uživamo ravno v tem, da te ni, ker ni očitna. Fotografija učinkuje na nas kot naravni pojav, kot roža ali snežni kristal, katerih lepota je neločljiva od njunih rastlinskih oziroma zemeljskih izvorov. Fotografija je radikalno pred-rugačila psihologijo slike. Njena objektivnost ji namreč daje verodostojnost, kakršne druge upodobitve nimajo. Kakršenkoli že je naš pogled na svet, dolžni smo verjeti v dejanski obstoj reprezentiranega objekta, kakor je prikazan v prostoru in času. Filmska slika je v tem smislu le dovršitev fotografske; objektivnosti v prostoru je dodala še objektivnost v času. Fotografija ujame objekt za hip, zadrži ga v krčeviti otrplosti trenutka, kakor baročna slika. Film ga sprosti: krč popusti in gibanje steče. TV in video sta potemtakem le izpopolnitev tistega, kar je omogočil že film -slika v gibanju. Razmerje med stvarnostjo in njeno sliko je po Bazinu vzpostavljeno z objektivom in je zato povsem objektivno. »Toda v tej analizi Bazin prezre dejstvo, da se proces realizacije fotografske slike začne veliko pred trenutkom aktiviranja aparata, kajti vsaka fotografija, čeprav nastane v trenutku in je še tako resnična, je vedno neizogibno rezultat neke odločitve ali nekega izbora, katerega uresničenje je do konca v pristojnosti osebnosti, ki rokuje ali ki uporablja kamero kot instrument. Kot medij objektivna, je fotografija pravzaprav vedno subjektivna kot predstava. Vsaka slika je posledica posebnega načina gledanja, doživljanja in dojemanja, to pa potem pomeni, da je v bistvu interpretacija in neregistracija fenomenov resničnosti.« (J: Denegri, Ekran, št. 8-9/1981. str. 18,). Fotografija torej ni le zapis, je tudi razlaga resničnosti. »In kaj je resnica,« bi vprašal Pon-cij Pilat. To je pa že ontološko vprašanje kot tako - vprašanje po bistvu stvari - in ne le njegova fotografska posebnost. Miha Naglic (^i?::«5'&)^:glas 10. stran Mirko Kambič Petek, 27. oktobra 1989 Sadovi in problemi slovenske fotografije Na slikovitem vrtu slovenske kulture raste nekje od srede 19. stoletja rodovitno drevo okusnih sadežev. Drevo nosi prijetno zveneče, svetovno znano ime — fotografija. Sadovi slovenske fotografije segajo v sam začetek tega izjemnega izuma. Z raziskovalnim delom zadnjih let se je nabralo toliko gradiva, da ga je za debelo knjigo. Bili smo pač del Evrope in šli smo v korak z naglim razvojem novega likovnega medija. Orodje, kamero in kemijo smo si izposojali. Samostojni pa smo bili v ustvarjalnosti in sledili smo vsem likovnim tokovom 19. in 20 stoletja, zdaj z večjim zdaj z manjšim uspehom. Tudi dandanes ne smemo tarnati. Sadovi slovenskih fotografov so solidni. Upoštevani so v jugoslovanskem kulturnem prostoru, mnogo bolj pa bi lahko izzveneli tudi v evropskem in svetovnem merilu. Bežna skica Potegnil bom le nekaj bežnih črt o naši fotografski preteklosti, nič več. Že pred 19. avgustom 1839, ko so v Parizu slovesno razglasili dagerotipijo kot izum setovnega pomena, je bila v Ljubljani naprodaj knjižica o izdelovanju svetlobnih slik. Bili smo torej vsaj informirani, in to izjemno tekoče. Popotni dagerotipisti so tu in tam obiskali Ljubljano, prvi že leta 1842. V Ljubljani najdeno dagerotipijo, koloriran moški portret, smo lahko opredelili v leto 1853, koje bil na poti skozi naše mesto tržaški dageroti-pist Ramann. Po letu 1850 sta se pojavila dva tujca in se naselila v Ljubljani. To sta bila Emil Dzimski in Lorenz Krach. Slednji je bil že prej na Bledu in ga slikal na posrebrene plošče, po fotografskem postopku Daguerrea. Toda vse to ostane lahko v senci našega domačega izumitelja Janeza Puharja (1814-1864), ki se je pojavil kot izjemno lepa in obetavna zarja slovenske fotografije v času od leta 1841 do približno leta 1860, ko ga je potisnil v pozabo dinamičen razvoj fotografije v velikih evropskih središčih. Vendar je ostalo Puharjevo ime kot ime izumitelja posebnega postopka slikanja na steklo, živo vse do danes. Spomin nanj je osvežila tudi najnovejša tuja literatura in ga s spoštovanjem omenja. Dobi izumiteljev in novatorjev je okrog leta 1860 sledila doba poklicnih fotografov in njihovih stalnih ateljejev, z njimi pa bogasto prtretov po geslu »portret za milijone«. Od leta 1859, koje bil domačin Ernest Pogorelec (1838-1892), uradno vpisan kot prvi poklicni fotograf v Ljubljani, pa vse do današnjih dni najdemo v Sloveniji nepretrgan niz domačih ateljejev in izjemno bogato produkcijo portretne fotografije. Družba si je vedno silno rada prisvajala obraze, ujete v svetlobno sliko naših mojstrov, toda mojstre same in njihova imena je kaj rada brisala. Sodobna fotografska zgodovina jih odkriva kot avtorje in kot kulturne ustvarjalce. Nekateri slovenski poklicni fotografi so dosegli mednarodna priznanja, kot npr. Avgust Berthold (1880-1919), ki je bil uspešen mentor slovenskim fotografom amaterjem in v prijateljskih odnosih s slikarji in z literati. Naj omenimo le njegove znane portrete pisatelja Ivana Cankarja. In še mnogo naših mojstrov bi morali omeniti z velikim spoštovanjem. Slovenski amaterji, zagledani v fotografski medij, so stopili v javnost nekako v 80. letih prejšnjega stoletja, skromno in skoraj neopazno. Leta 1889 so že imeli svoj klub, enega prvih v Evropi, le dve leti za Dunajem in tri leta pred Zagrebom. Kmalu bomo lahko slavili krasno stoletnico tega dogodoka. Bo to res slavje ali le pasja bombica? Slovenski amaterji so se tudi pozneje tudi družili v klubskem delovanju in so dosegli izjemne uspehe, celo mednarodne. Čas med leti 1931-1941 je bil izjemno rodoviten. Bogastvu dokumentarne fotografije v času NOB je sledil po letu 1945 zopet čas vzpona umetniške fotografije, ki je iskala odmeve svetovnih silnic razvoja. Nekaj lepih mednarodnih nagrad so slovenski fotografi le prejeli in vsaj tu in tam je zablestelo naše ime v svetovni fotografiji tudi po letu 1945. Toliko za oris, iz katerega bom, zopet le v skici, nakazal nekaj svojih misli in zaključkov. Lahko govorimo o problemih, lahko tudi o uspehih in odprtih vprašanjih, o tezah in antitezah. Dotaknili se bomo pojma »slovenska fotografija«. Potem nekaj misli o slovenski miselnosti ali mentaliteti v odnosu do fotografije. Lepa tematika je naše slovensko fotografsko samorastništvo. In končno še nekaj misli o slovenskem fotografskem muzeju. Morda kar preveč za en sam članek. Mentaliteta Odnos Slovencev do fotografije je bil že od začetka pozitiven, saj je bila fotografija priljubljena novost. Pozneje se je ta pozitivni odnos stopnjeval. Že zgodaj so sprejeli v svoj krog fotografijo slovenski slikarji, posebno tisti, ki so bili povezani z Miinchnom. Jama in Jakopič sta sama fotografirala. Jakopič in Vavpotič sta bila v žiriji za fotografijo leta 1911. Leta 1934 je slikar Šantel ocenil mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani in povedal o fotografiji mnogo lepega in tehtnega, bil je pač tudi sam vnet fotograf. Kljub temu se je med Slovenci zlasti med inteligenco, zelo dolgo ohranjala konservativna miselnost, da fotografija ne more doseči ugleda tradicionalnih zvrsti umetnosti in da ji gre podrejen značaj, morda celo značaj čiste obrti. Naši literarni zgodovinarji so radi uporabljali fotografske portrete slovenskih pesnikov, pisateljev in kulturnikov, zavestno pa so izpuščali pri navedbah ime fotografa, razen redkih izjem. Povojni čas je to staro mentali-teto omehčal in prinesel prijetno menjavo. Nekaj fotografov je pri nas že prejelo nagrado Prešernovega sklada, v predlog za Prešernovo nagrado pa se je tu in tam uvrstil zaslužen slovenski fotograf, npr. Peter Kocjančič. Zal te nagrade ni prejel. Menim, da je razen večjega števila kandidatov iz raznih strok odločilna tudi miselnost, da fotografija le še ni enakovredna in enako cenjena kot literatura, slikarstvo in druge zvrsti umetnosti. Nič zato, fotografija je mlada in ima še vedno čas za svojo afirmacijo. Mentaliteta Slovencev pa v tem pogledu ni več problem. Končno si mora vsaka stroka sama, s svojim delom in razvojem utrditi svoj ugled. Fotografija je širok pojem, ki vsebuje številne zvrsti fotografskega ustvarjanja. Govorimo o dokumentarni, o znanstveni, o reportažni, o reprodukcijski fotografiji. Umetniška fotografija je bil že od nekdaj pojem zase in mentaliteta tako imenovanih umetniških fotografov je svoj čas zvrha gledala na navadno fotografijo in na običajne amaterje. Še vedno najdemo med fotografi miselna trenja, kako naj bi imenovali in presojali fotografski medij, ki ima tako raznolike možnosti. Je strogo znanstven posnetek iz elektronskega mikroskopa, ki prinese neverjetne oblike in barve še neznanega sveta, zgolj dokumentov ali tudi umetnost? Je izjemen reportažni zapis umetnost ali ne? Je z ročno potezo, s pisalom in s čopičem oplemenitena fotografija še fotografsko delo in umetnost ali ne? Tu gre za mentaliteto samih fotografov, za razvoj miselnosti in kritične presoje, za pota fotografske kritike. Dandanes ne gre več za staro pravdo, ali je fotografija le tehnika ali tudi umetnost. Že dolgo tega je bilo sprejeto stališče, da je fotografija »ars in potentia«. Umetniško se je mogoče izražati tudi s fotografskim medijem, s fotografsko tehniko enako kot s platnom in čopičem. Katero sliko in katerega fotografa pa štejemo za umetnika, to je drugo, konkretno vprašanje. Slovenski umetnostni kritiki so fotografiji naklonjeni že dolgo časa, saj je Ante Gaber leta 1911 pohvalil fotografe, ki so razstavljali v Jakopičevem paviljonu skupaj s slikarji, celo bolj kot slikarje in njihova razstavljena dela. Mnogo razstav in mnogo ocen, člankov je bilo namenjenih slovenski fotografiji zlasti po letu 1960. Danes pa se nam zdi samoumevno, da najde fotografska razstava pozoren odmev. Morda je le malo preveč pohval, premalo strožje, objektivne kritike in preveč primerjav s slikarstvom. Fotografija ima svoje zakonitosti in kritika bi morala slediti predvsem zakonitostim fotografskega medija./ V zvezi z mentaliteto, ki je pri nas v fotografiji dolgo časa gledala predvsem obrtno dejavnost, moramo omeniti družbeno vlogo fotografije v določenem okolju. V Parizu, Londonu, New Yorku, na Dunaju se je povezal epohalni izum fotografije z najvišjimi znanstvenimi, umetniškimi in političnimi forumi, z akademijami univerzami in z dvorom, po drugi strani pa tudi z gospodarstvom. V potencirani meri se godi podobno tudi danes, npr. na Japonskem, kjer si je fotografija utrla pot na univerze kot subtilna znanstvena veja in kot likovna zvrst sodobnega sveta, v japonskem gospodarstvu pa je fotografija lepa posavka narodnega dohodka. /Slovenci smo ostali le pri parcialni fotografiji, torej pri obrti in pozneje pri likovno amaterski dejavnosti. Janez Pu-har je sicer že leta 1849 predložil ljubljanskim znanstvenikom svoj izum slikanja na stekleno fotografsko ploščo z lastnim kemičnim postopkom. To bi bil lahko, teoretično vzeto, začetek slovenske fotografske znanosti in industrije. Toda razmere še daleč niso bile zrele in Puhar ni imel sodelavcev in naslednikov. Ne smejmo se tistim časom in razmeram! Ali smo dosegli Slovenci dandanes, leta 1987, kaj več? Ne zmoremo niti jkromne fotografske revije, tista skupna v Beogradu, Fotoki- Simon Vršič - POGLED PREKO no revija, pa je lani prenehala izhajati, in to v času, ko govorimo o odločilnem pomenu informatike za bodočnost./Slovenska mentaliteta je bila torej fotografiji naklonjena. Dobrohotno, brez jeze in nevolje, pa si lahko zastavimo vprašanje: kako bi odprli slovenski fotografiji nova pota in kako bi razširili njeno družbeno vlogo? Slovenski fotografski muzej Ali imamo Slovenci svoj fotografski muzej? Ne! Imamo spominsko sobo v čast izumitelju Janezu Puharju v Kranju? Ne! Na srečo imamo v Kranju vsaj Kabinet slovenske fotografije v okviru Gorenjskega muzeja, čeprav status tega kabineta še ni urejen. Zbirko stare fotografske opreme najdemo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, fotografski arhiv ima tudi Slovenski gledališki in filmski muzej v Ljubljani ter Slovenski šolski muzej. Mnogo fotografskega gradiva, predvsem slikovnega, imajo naši arhivi, muzeji, galerije, študijske knjižnice in spominske sobe, mnogo pa tudi zasebni zbiralci ter družinski albumi in ateljejska dediščina v fotografskih družinah (npr. Pelikan v Celju, Vengar v Radovljici, Erjavec v Ivančni gorici, itd.). V vseh naštetih zbirkah bi našli marsikaj, kar bi pomenilo osnovo slovenskemu fotografskemu muzeju. Mnogo stvari bi prostovoljno prispevali številni zbiralci fotografske antike, ki prirejajo letne sejme v Križankah, kjer je bilo vse doslej zelo živahno, bolj kulturno kot komercialno. Odsev tega spontanega sejma in razstave hkrati je lepo tiskano glasilo Bilten Fotoantika. V 8. številki tega glasila (1986) sem objavil zapis o slovenskem fotografskem muzeju, ki naj bi šele nastal. Tu se bom omejil le na nekaj misli. Posamezni vneti zbiralci starih kamer, fotografske opreme in slik so že ponovno izrazili željo, da bi zapustili ali prepustili svojo kar dragoceno zbirko fotografski kulturni organizaciji, delovni skupnosti, toda kateri? Ljubljanski fotograf Ciril Bohm, vnet zbiralec in pedagog, je želel oddati svojo zbirko neki kulturni delovni organizaciji. Ta je bila v stiski za prostor pa tudi primernega kustosa ni imela. In tako je šla Bohmova zbirka v zasebne roke ter v razprodajo. Tujina je zopet zgled in opomin. Razen fotografskih muzejev in oddelkov za fotografsko dediščino imajo usposobljene kustose, dobre poznavalce fotografske zgodovine, vnete zbiralce in izkušene restavratorje. Novi fotografski muzeji so krepko prestopili staro pojmovanje muzejskih zbirk. Muzeji so postali centri za staro in novo fotografijo, imajo strokovno knjižnico, projekcijske prostore, razstavne dvoranice in debatne klubske sobe. Fotografija se druži s televizijskimi in video predstavami. Zelo zanimiv primer fotografskega muzeja ima Avstrija v Bad Ischlu blizu Salzburga. Tu je sedež Združenja za avstrijsko fotografijo in njeno zgodovino. Pomemben rezultat tega združenja je bila velika razstava avstrijske fotografije od začetka do današnjih dni. Potovala je po vseh večjih avstrijskih mestih, obenem z razkošnim, bogatim katalogom. V venec Janez Puhar. Avstrijski njem je lepo omenjen tudi Slo- muzej v Bad Ischlu je nastal z vztrajno akcijo zasebnika, zbiralca prof. Hansa Franka. In kako naj opredelimo glede fotografskega muzeja, naš slovenski problem? Kljub vsem pobudam ni nobenega dogovora o kakšnem fotografskem muzeju niti ne o kompetencah posameznih kulturnih delovnih organizacij. Vsak dela nekaj na svojo roko, vsak se bori s svoji; mi prostorskimi, kadrovskimi in delovnimi problemi. Medtem se naša fotografska dediščina izgublja, uničuje, prodaja na tuje. Čas je dragocen. V zadnjih letih je bil porušen Rovškov atelje v Knafljevem prehodu, ki bi bil krasen center za ateljejski muzej. Ni dolgo, kar so porušili tudi njegov ne^ kdanji atelje, paviljon v obliki slikovite vile, nasproti kina Sloga. Prezidan je lep atelje fotografa Ivana Tišlerja na Vrhniki. In kakšna bo usoda sece-sijskega ateljeja Josipa Pelikana v Celju,izjemnega primera starega steklenega salona p° dunajskem vzoru? Fotografskega čudeža glede muzeja ne bo, prav gotovo da ne. Toda nekaj pomembnega bi se vendar lahko dogovorili. Obširno pa le mimogrede, sem se dotaknil lepih in tudi problematičnih zadev slovenske fotografije. Na srečo je fotografija tako vabljiva spremlje; valka našega življenja, da se ji ne bomo izneverili. Naša preteklost, naša sedanja mentaliteta, naše uporno samorastništvo, naš znanstveni odnos do fotografske dediščine — vse to so ključi, ki odpirajo vrata v uspešno pridnost slovenske fotografije. Članek Mirka Kambiča, ki je pred časom izšel v Likovnih odsevih, objavljamo z ljubeznivim dovoljenjem avtorja. Besedilo je Mirko Kambič deloma tudi dopolnil in aktualiziral. Vrsto stvari, o katerih govori avtor, je pokazal tudi prvi del razstave o slovenski fotografiji, ki je bil do srede tega tedna na ogled v ljubljanski Mestni galeriji. Petek, 27. oktobra 1989 SNOVANJA Marko Aljančič 11. STRAN Kabinet slovenske fotografije Kaj je Kabinet slovenske fotografije? V osnutku pravil piše, daje samostojna republiška institucija, katere delovno področje je ozemlje SR Slovenije (danes bi to razširili na skupni slovenski kulturni prostor; v resnici so bili stiki z zamejskimi Slovenci v načrtu že od vsega začetka). Naloge Kabineta so mnogovrstne. Predvsem naj pospešuje in razvija zanimanje za slovensko fotografijo ter raziskuje njeno zgodovino in njen razvoj. Zbira naj reprezentativna dela za stalno zbirko fotografije, zasleduje delovanje slovenske fotografije, spodbuja in podpira vsa stremljenja za razvoj fotografske ustvarjalnosti v Sloveniji, prireja razstave in popularizira slovensko fotografijo doma in v tujini. Zbira naj vsakršno dokumentarno gradivo in bibliografijo s področja fotografije od Puharja do danes, v obsegu in na način, da bi zbrano gradivo lahko bilo temelj slovenskemu fotografskemu muzeju. Stalna zbirka slovenske fotografije, ki nastaja iz darov posameznih avtorjev in rednih letnih odkupov 2 dotacijo kulturnih skupnosti (kar se je v resnici že uveljavilo), arhivsko gradivo in bibliografija so deponirani v Gorenjskem muzeju in so dostopni v študijske namene ter na voljo za razstave. Mi naključje, da smo ustanovili Kabinet slovenske fotografije Prav v Kranju. Pobuda, da bi osnovali stalno zbirko izbranih del slovenske fotografije v mestu, kjer se je 1814. leta rodil 'zumitelj fotografije na steklo, Janez Puhar, in kjer je bil leta 1910 ustanovljen »prvi slovenski klub fotografov-amater-jev«, je izšla iz kranjskega foto-kluba. (Prvi fotoklub na Slovenskem so ustanovili že leta 1889 v Ljubljani; kranjski je v svojih pravilih izrecno poudaril, da združuje »vse slovenske, kjerkoli bivajoče fotografe-amaterje«) (M. Aljančič, Moč fotografije. Snovanja, pogovori o kulturi, leto 4., 5: 37, 25. 11. 1970). Sklep, da se ustanovi posebna institucija, katere skrb ne bi bila samo zbirka fotografij, sprejet na slavnostni seji foto kinokluba Janez Puhar ob 60. obletnici kluba, so pozdravili vsi slovenski fotografi, .zbrani na posvetovanju ob 13. republiški razstavi fotografije v Kranju 28. novembra 1970. Navdušenje za takšno ustanovo je bilo razumljivo, saj je Foto kino zveza Slovenije, kakor piše v Biltenu (1971, 1 : 20), »že dlje proučevala možnost, da se najboljše stvaritve njenih članov zbirajo na nekem določenem mestu, da bi tudi fotoa-materji dobili galerijo svojih najboljših del.« Zal je zamisel v Ljubljani ostala neuresničena, v Kranju — v drugačnih razmerah — pa nas je k ustanovitvi vrsta srečnih okoliščin prav spodbujala. Spričo teh je skoraj neprekinjena fotografska tradicija v Kranju od Pu-harjevih dni do današnjega časa le zgodovinski argument. Kabinet, ki je nastal v idealizmu, zgolj iz ljubezni do fotografije — ne da bi pri tem vnaprej kaj dosti premišljali o finančnih težavah — je namreč že ob svojem začetku dobil eksistenčno zagotovilo v prijazni ponudbi takratnega ravnatelja Gorenjskega muzeja, dr. Cene-ta Avguština, da mu gostoljubno odstopi razstavne prostore. Toda že ob prvi razstavi (spomladi 1971) seje pokazalo, da Gorenjski muzej ni samo gostitelj, ampak je pripravljen prevzeti tudi vse organizacijsko-ad-ministrativne posle. Tako smo zato že na začetku opustili vse formalnosti okrog uradnega ustanavljanja. Pogoj zanj sta bila prostor in uradnik; mi pa nismo imeli ne enega ne drugega. Tudi to vprašanje je rešil Gorenjski muzej, ko je nastajajoči fotografski zbirki dodelil prostor v svojih depojih. Ob tej priložnosti je Cene Avguštin predlagal novi »ustanovi« ime Kabinet slovenske fotografije. Pozneje, ko je mojster Janko Skerlep volil Kabinetu svojo bogato fotografsko zapuščino in smo dediščino zakonito urejali na sodišču, je sedanji ravnatelj Gorenjskega muzeja, Anton Miklavčič, na sodnikovo vprašanje, kaj je Kabinet, zelo ustrezno označil to našo ustanovo kot »permanentno akcijo Gorenjskega mzuzeja«. S tem je Kabinet dobil svojo legitimnost tudi v programih kulturnih skupnosti. Zdaj se je kabinet lahko brezskrbno in zato s tem večjo vnemo posvetil delu. Neformalno, s pristankom Foto kino zveze Slovenije in kranjskega foto-kluba kot ustanoviteljev ter Gorenjskega muzeja, smo sestavili nekakšen odbor, pravzaprav akcijsko skupino za izvajanje programa, v njem so od vsega začetka Marko Aljančič, Cene Avguštin, Aleksander Bassin, Mirko Kambič, Stojan Kerbler in Marjan Smerke, občasno pa sodelujejo še drugi. V skladu z nalogami je Kabinet razvil dve vzporedni dejavnosti: predstavitve posameznih sodobnih fotografov in fotografskih skupin in zbiranje vsakršnega arhivskega in drugega gradiva, njegove dokumentacije (in javne predstavitve). Tako smo priredili pregledne razstave del mojstrov Janeza Maren-čiča (1971, 1983), Petra Koc-jančiča (1971, 1972), Stojana Kerblerja (1972), Marjana Pfei-ferja (1972), Tihomirja Pinterja (1973, 1978), Ivana Dvoršaka (1974), Toneta Marčana (1975), Toneta Stojka (1976), Jožeta Mallvja (1977), Janka Skerlepa (1977), Marjana Smerketa (1977), Miroslava Zdovca (1980), Jožeta Kološe (1980), skupin Mariborski krog (1971), FG ŠOLT Ljubljana (1972) in DOS (1976) idr. Tem predstavitvam moramo prišteti še posmrtne razstave del Janka Bran-ca in Slavka Smoleja (1975) ter Frana Krašovca (1978). Prvo desetletje je Kabinet priredil po tri razstave na leto, pozneje — zaradi obsežnejših priprav — pa po dve ali po eno. V okviru študija zgodovine slovenske fotografije (starejša obdobja je obdelal Mirko Kambič, mlajša pa Stojan Kerbler, ki se je posebno poglobil v delo Frana Krašovca) je Kabinet pregledno razstavo slovenske fotografske ustvarjalnosti od leta 1945 do 1983, ki smo jo aprila 1984. leta postavili v Cankarjevem domu, zaključil prvo fazo raziskav razvoja fotografije na Slovenskem od njenih začetkov do najnovejšega časa. Posamezne razstave te celote so predstavile zaključena obdobja. Uvodna pa je bila spominska razstava o Janezu Puharju (1974), za katero je Mirko Kambič zbral še nove podatke. Njegovo delo je tudi razstava Razvoj fotografije na Slovenskem od 1849 do 1918 (1977). Stojan Kerbler pa je pripravil pregledni razstavi Likovni značaj fotografije v NOB (1980) in Slovenska fotografija med obema vojnama (1982), posebej pa še razstavo Socialna tematika v slovenski fotografiji med obema vojnama (1980). Čeprav je tematska obdelava fotografij v določenih obdobjih korak naprej v raziskovanju naše fotografije, je vloga dela dosedanjih razstav morda bolj v evidentiranju in, seveda, javni predstavitvi gradiva, ki pa čaka še nadaljnje študijske obdelave. Pomen večine razstav je v stalni zbirki fotografij, ki sproti nastaja iz darov posameznih avtorjev ali rednih letnih nakupov (ob pomoči Kulturne skupnosti Slovenije) oz. reprintov po originalnih negativih in iz reprodukcij objavljenih ali izposojenih fotografij: ta zbirka se z novimi razstavami bogati in narašča. Vzporedno s tem nastaja tudi muzejska zbirka (darovi, zapuščine, nakupi) kot osnova za bodoči fotografski muzej. Čeprav je bil spričo razmer Kabinet ustanovljen le kot ljubiteljska institucija, si je že v začetku postavil naloge, ki so presegale ljubiteljske ambicije in možnosti. Da je lahko opravljal in opravil delo, ki smo ga na kratko že predstavili, je predvsem zasluga Gorenjskega muzeja, Kabinetovih zvestih sodelavcev in tudi vseh predstavljenih fotografov ter mnogih neimenovanih pomočnikov. Vse to seveda ob finančni pomoči Kulturne skupnosti Slovenije in Kulturne skupno- sti Kranj. Tako je Kabinet kljub splošni družbeni uveljavitvi ohranil svoje značilnosti. Z gostovanji po razstaviščih v ožji domovini (Celje, Ajdovščina, Ptuj, Radovljica, Ljubljana), širšem jugoslovanskem prostoru (Beograd, Novi Sad) in tujini (Poljska, s sodelovanjem ZKOS) si je v poldrugem desetletju svojega obstajanja pridobil splošen ugled in veljavo, z njimi pa tudi slovenska fotografija in njeni ustvarjalci. Bolj kot ugled je pomembno dejstvo, da Kabinet z redno razstavno dejavnostjo neposredno ali posredno spodbuja tudi sodobno fotografsko ustvarjalnost (npr. bienale pejsažne fotografije, fotografski avtoportret, tematske razstave) in popularizira fotografijo v široki javnosti. Najbrž so se prav po zaslubi Kabineta fotografiji na široko odprla vrata naših likovnih razstavišč in galerij. Pa tudi študij fotografije v okviru umetnostne zgodovine je pobuda Kabineta. Ustanovitev institucije, kakršen je Kabinet slovenske fotografije, je bila potrebno in pomembno dejanje v našem kulturnem življenju. Če s svojim specifičnim delovanjem ostaja (pri Čemer sta fotografija in njena integriteta na prvem mestu) bolj »klasičen«, je to še dokaz več za njegovo vlogo, naloge in pomen. Ob živahni fotografski dejavnosti in različnih prizadevanjih. Fotoantike, Zveze kulturnih organizacij (Kabinet že dolgo sodeluje z njenim odborom za fotografijo), ugotavljamo, da vsi stremimo k istemu cilju. Prve ovire na tej lepi, a težavni poti so za nami. Fotografija kot enakovredna likovna zvrst ali zgolj medij se je v našem kulturnem prostoru že uveljavila. To je prednost, ki nas obvezuje za nadaljnje delo. Kabinetu enakovredne sorodne institucije, žal, drugod v Jugoslaviji še ni. Zora Torkar — Fotografska tradicija kamniškega političnega okraja Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik Fotografija letos slavi stopetdesetletnico svojega rojstva. Točen datum slovesne Uglasitve izuma je 19. avgust 1839. Izum, kije bil poimenovan po izumitelju Da-Suerreu, je Francija odkupila in ga velikodušno podarila svojemu svetu. Dagero-tipija je bila svetlobna slika na posrebreni kovinski plošči, unikatna, značilna po si-vorebrnih tonih. Dagerotipija se je, kljub zahtevni izdelavi in visoki ceni, hitro r<*zširila po vseh evropskih mestih in ostala v rabi vse do leta 1860, ko jo je zamenjal lažji in cenejši postopek slikanja na stekleno ploščo. Portrete te vrste. Prav tako pa sta okoli leta 1850 izdelovala dagerotipijo v Ljubljani tudi dva priseljenca, galanterist £mil Dzimski in slikar Lorenz Krach. Pri tej zgodnji dobi fotografije, kjer so bili fotografi 0°enem tudi izumitelji, ne sme-m° pozabiti na Janeza Puharja ^l8U-1864), ki je bil povezan na Poseben način tudi s Kamnom. Puhar je leta 1862/1863 jV Kamniku župnikoval, tu je tudi čimprej rade krvne zaloge za ta teden. Zato so bili v Zavodu za bansfuzijo krvi v Ljubljani, kjer zbirajo in predelujejo kri iz vse ^lovenije, nadvse veseli izrednega obiska okoli 90 krvodajalcev iz pranja, kjer so krvodajalsko akcijo organizirali letos že tretjič. 250 krvodajalcev na dan ie ootrebnih Zavodu, da potešijo dnevne ootre-"e klinik in slovenskih bolnišnic po življenjski tekočini, nam je podala dr. MELANIJA VUKSAN, vodja terenske ekipe v Zavodu. ske Leta a 1953 se je na Sloven-ni začelo prostovoljno, ano-n'mno in brezplačno krvodajal-stvo, katerega organizacijo je Prevzel Rdeči križ. Zavod za ,ransfuzijo pa izvedbo. Pred-!etn so krvodajalstvo »plačeva-'(< z živilskimi nakaznicami, prehod na prostovoljno krvodajalstvo seje ob tedanji miselnosti izdatno obrestoval, saj se Je število krvodajalcev kar trikrat povečalo. Takšen entuzia-2em dandanes težko razume-I110, vendar ga je med aktivisti ln današnjimi prostovoljnimi darovalci krvi še vedno veliko. °okaz za to je 5 odstotkov Slovencev, ki jih štejemo v armado krvodajalcev. Do leta 1984 je nJ'hovo število naraščalo, po-em pa je panjka zaradi aidsa zdesetkala njihove vrste. Na -avodu za transfuzijo krvi odt-•eJ Pri vsakem odvzemu testira-J0 krvodajalčevo kri (poleg hepatitisa in spolnih bolezni) tudi 0 ,a aids. Do zdaj so pri osmih ^rkrili protitelesa proti aidsu. Jaie,r pa zatrJuJe.i°< da krvoda-n '.Pri odvzemu niso v nevarni, da bi se okužili, saj tako y 'aboratorjju pfj odvzemu Vl igle po uporabi zavržejo. pridom uporabljajo. Zavodska ekipa zmore kakih 40 krvodajalcev v uri, zato se ob obiskih večjih organiziranih skupin, kakršna je bila kranjska, rado zavleče. Tedaj so slabe volje krvodajalci, ki so prišli nekaj prostovoljno darovat, pa tudi tamkajšnja ekipa, ki težko zmaguje gnečo. Potem^ko skupine krvodajalcev sedijo ob »zahvalnem obroku«, njihovo kri v vrečkah Na Zavodu včasih pride tudi do napak, do katerih so krvodajalci še posebej občutljivi. Tudi pri Jožetu Mravljem z Jesenic je prišlo do napake pri merjenju hemoglobina, zaradi česar so ga kot krvodajalca odklonili. Dolgoletnemu krvodajalcu se še enkrat opravičujejo za nesporazum. Krvodajalcem odvzamejo od 3 do dajalce odklonijo tiste, ki so preboleli nekatere bolezni, pred kratkim prestali operacije ali jemali nekatera zdravila. Lani so iz zdravstvenih razlo- Dr. Melanija Vuksan jalec, ko se odloči za humano dejanje, nam je orisala dr. Melanija Vuksan. Prva krvodajal-čeva postaja je vpis, zatem mora vsakdo v laboratorij, kjer mu testirajo krvno skupino in mvi ukvarjajo tudi Pol. krvi . o^^zijskih oddelkih eki slovenskih bolnišnicah, k; Pe Pa delajo tudi na terenu. Sen proces doživi krvoda- Na zavodu se dnevno izmenja od 250 do 300 krvodajalcev, okoli 60.000 vse leto, v vsej Sloveniji pa letno odvzamejo kri 110.000 ljudem. Pet odstotkov slovenskega prebivalstva se šteje med krvodajalce, kar je na evropski ravni. V Zavodu si želijo, da bi vsaj tako tudi ostalo. Med največjimi porabniki krvi je ljubljanski Klinični center, sledijo bolnišnice iz Nove Gorice, Golnika, Brežic, Onkološki inštitut. Ginekološka klinika, postojnska bolnišnica... V druge jugoslovanske republike kri pošiljajo le izjemoma, ob večjih nesrečah. Na kirurške oddelke pošljejo največ krvi, zlasti veliko je terjajo večje srčne operacije in poškodbe, saj ob operacijski mizi včasih steče tudi do 10 litrov krvi. 4 decilitre krvi. ženske vsake štiri mesece. Odvzem krvi traja vsega nekaj minut, novi postopki odvzema, kot denimo plazmofereza, ko krvodajalcu odvzamejo le tekoči del krvi, ostale celice pa mu vrnejo, trajajo slabe pol ure. V Zavodu imajo tudi nove aparate za odvzem levkocitov in trombocitov, ki jih prav tako s Vsak zdrav človek naj bi enkrat v življenju dal kri, priporočajo na Zavodu, ne pa da vse breme prostovoljnega krvodajalstva sloni na rekorderjih, ki dajejo kri dvajsetkrat, tridesetkrat, petdesetkrat. Alojz Škarja iz ponedeljkove kranjske krvodajalske ekipe, je ravno tokrat dosegel svoj osebni rekord. Kri je daroval že petdesetič. po hitri metodi z bakrovim sulfatom hemoglobin. Temu sledi strogo selektivni zdravniški pregled, pri katerem kot krvo- gov odklonili 5 odstotkov obiskovalcev. Zdrava večina gre od zdravnika na odvzem krvi, kjer jim vzamejo od 3 do 4 decilitre krvi. Zdravi moški lahko darujejo toliko krvi vsake tri, vrečke krvi pomagajo večini bolnikom. ali steklenicah shranijo v nekakšne hladilnike, v naslednjih 6 urah pa jo predelajo v različne krvne proizvode. Nič več ne velja, da gre kri enega darovalca enemu pacientu, temveč iz vrečke krvi pomagajo številnim, ki so tega potrebni, bodisi s krvno plazmo, z levkociti, eritrociti, faktorjem 8 (za hemofi-like). Z zavoda razpošljejo kri in njene proizvode na različne naslove, o tem obstaja natančna evidenca. Večkrat je slišati očitke, da kri prostovoljnih krvodajalcev v Zavodu prodajajo, vendar zatrjujejo, da to ne drži, saj zbrano kri nujno potrebujejo v domačih bolnišnicah. Ob sedanjih racionalni porabi krvi in njenih proizvodov so veseli, da dobijo to dragoceni tekočino od 250 do 300 ljudi dnevno. Z organiziranimi krvodajalskimi akcijami dobe največ krvi. Prostovoljcem so nadvse hvaležni, da se žrtvujejo za druge, žal pa se jim družba ne oddolži z več kot moralnimi priznanji. Koristnejše družbeno priznanje bi nedvomno bilo, ko bi krvodajalce oprostili participacije pri zdravstvenih storitvah. D. Z. Žlebir Foto: G. Šinik Stalna dilema kranjskega hokeja Med napredkom in propadom Kranj, 20, oktobra - Kranjski hokej je bil lani star 2^ let. Trikrat v teh letih so si kranjski hokejisti priigrali pravico nastopanja v I. zvezni hokejski ligi, zadnjič leta 1986, in vsakič je bilo hokejistom rečeno "ne" s tolažbo, da kaže počakati boljše čase. Prvo novembrsko soboto začenjajo kranjski hokejisti novo tekmovanje v I. B zvezni hokejski ligi, tudi z ambicijami za zmago in uvrstitev v prvo ligo. Če jim bo tudi tokrat rečeno ne, potem bi bil to za kranjski hokej propad ali kvečjemu obstanek v povprečju, večini igralcev in amaterskim zanesenjakom pa bi zmanjkalo volje. Zanimanje za hokej pa je v Kranju veliko, saj ima klub že sedaj nad 120 registriranih igralcev. Klub se je v zadnjih letih organizacijsko utrdil, na račun vodstva in prizadevnosti staršev, ki so složno kos poslu, kot pravi predsednik tehnične komisije Hokejskega kluba Triglav Kranj PRIMOŽ STRNIŠA. Klub ima 5 selekcij: hokejsko šolo, ekipo mlajših pionirjev, ki igra v slovenski ligi in Karavanškem pokalu (zanj je Triglav zelo zainteresiran in bo v njem sodeloval, saj je to edini stik mladih hokejistov s tujim hokejem), starejši pionirji igrajo v slovenski ligi, mladinci v zvezni ligi, člani pa v I. B zvezni ligi, kjer bodo razen Triglava igrali še Jesenice II, Bled, Olimpija II, Slavija, Celje, Mladost, Ina Sisak. Spartak Subotica in verjetno še Maribor in Bosna. Mladinci so bili lani peti v državi, Gorazd Drinovec pa je bil član državne mladinske reprezentance na prvenstvu Evrope v Celovcu, Grega Gros, Miha Vojvoda in Primož Zalokar pa so igrali v slovenski selekciji na igrah Alpe Jadran, pionirji pa so bili na sredini lestvice. Člansko moštvo letos resno računa na zmago v I. B zvezni ligi. Poklicni trener Milan Grah, pri delu z ostalimi selekcijami mu pomagajo še Zdravko Sajovic, Vlado Sofronievski, Franc GrOs in Jani Nadižar (pri delu s hokejsko šolo pa pomagajo še vaditelji) ima na voljo 26 hokejistov, med njimi tudi okrepitve z Jesenic (Milan Kozamara, Miha Lah in Boris Podlesnik) ter iz ljubljanske Olimpije (Tomaž Bratina, Zmago Berlec, Matjaž Ferkov, Uroš Zidan, Jure Majnik in Boris Peče). Na vprašanje, zakaj tak optimizem pred začetkom lige, Primož Strniša odgovarja, da je za to več razlogov. Igralci resno vadijo, zanimanje za hokej se povečuje in je za marsikoga edini zimski šport, čeprav je oprema za hokejista draga, veliko pomagajo starši, ki za najmlajše sami kupujejo opremo in so sploh s skrbjo za mlade zadovoljni, saj so na drsališču v varnih rokah, strokovno delo napreduje, vsi igralci so zavarovani, kar je prvič v zgodovini kranjskega hokeja, zagotovljena pa je vsaj osnovna finančna osnova po zaslugi ZTKO Kranj, glavnega pokrovitelja Planike iz Kranja in firme Infotrade iz Predoselj, ki je posebni pokrovitelj mlajših pionirjev, ter mnogih občasnih sponzorjev, tako družbenih kot zasebnih. Za normalno delovanje kluba, tako so izračunali, bi bilo potrebnih od 40 do 50.000 mark. Opreme večji del doma ni, izjema so palice, ki jih izdeluje Jože Sivic iz Dobrega polja. Več skupnega jezika je sedaj tudi z upravo Gorenjskega sejma. Med drugim bodo hokejisti upravljali z bifejem pred drsališčem in s tem sami dodatno zaslužili kak dinar. To pa ne pomeni, da je položaj kranjskega hokeja rožnat. Kranj dobi led mnogo prepozno, šele novembra, ko imajo drugi že mesec ali dva ledenega treninga za seboj. Tudi kranjski led je dražji od jeseniškega ali ljubljanskega, kamor so se Kranjčani vozili v precej neugodnih urah trenirat (v Kranju je ura uporabe okrog 200 mark, na Jesenicah pa 50), garderobe niso urejene, manjkajo klopi za igralce in službujoče na tekmi, kar onemogoča organizacijo kakovostnejših tekem in bi bila že naša I. liga problem, hala je temna, kar je dodatna ovira. To so rešljive pomanjkljivosti, ki se jih da z dobro voljo na obeh straneh, in te je zadnje čase več, odstraniti. Prvo kranjsko moštvo je sedaj na treningu v Trebiču na Češkoslovaškem, blizu Brna. Prihodnje leto bo 20 let sodelovanja Triglava s Trebičem. Tam so bili letos že pionirji. Velika želja Triglava je, da bi enkrat uspel klub in Kranj zbrati toliko denarja, da bi tamkajšnje hokejiste povabili k nam. Prihodnje leto bo jubilej sodelovanja in kranjski hokejisti upajo, da jim bo to končno uspelo. j Košnjek S povprečja pod vrh Kranj, 24. oktobra - Predsednik izvršnega odbora Košarkarskega kluba Triglav iz Kranja Peter Sajovic, tehnični direktor Rudi Hlebec, predsednik klubske komisije za marketing Jože Brankovič, novi trener prvega moštva Predrag Mi-lovič, ki je prišel v Kranj iz Bara, in najstarejši igralec Triglava ter kapetan ekipe Darko Omahen so na novinarski konferenci predstavili položaj in načrte nanovo in predvsem širše organiziranega Košarkarskega kluba Triglav iz Kranja, člana republiške košarkarske lige. Načrti po tekmovalni in organizacijski plati niso skromni, so ambiciozni, vendar realni, uresničiti pa jih bodo pomagali tudi sami, saj nanovo, v okviru kluba organizirajo biro z mnogimi dejavnostmi, od založništva in oblikovalnih storitev do organiziranja raznih prireditev, prodajnih in propagandnih akcij ter dejavnosti, ki sodijo v ta okvir. Cilj kranjske košarke je iziti iz povprečja proti vrhu, ka,r kratkoročno, za letošnjo sezono pomeni uvrstitev med prvih pet v republiški ligi, kar bi ob napovedani reorganizaciji košarkarskega tekmovanja v Jugoslaviji pomenilo uvrstitev v medrepubliško ligo oziroma nekdanjo slo-vensko-hrvatsko ligo, v kateri je Triglav že tekmoval. Sicer pa Triglavov projekt dolgoročnejšega razvoja košarke pomeni: še zboljšati organiziranost kluba, okrepiti člansko, mladinsko in kadetsko moštvo, izpopolniti proces treniranja, selekcioniranja in usmerjanja igralcev, graditi na mladih, sodelovati s šolami in stroko ter seveda gorenjsko in slovensko košarko. Klub ima sedaj dva poklicna trenerja: Predraga Mi-lovića iz Bara, ki je prišel v Kranj, potem ko je v Baru dolga leta vadil drugoligaša Mornarja, in skrbi za starejše selekcije, in Martina Gorenca, dolgoletnega zaslužnega prvega trenerja, ki je sporazumno z vodstvom kluba, na lastno željo, prevzel vadbo mlajših selekcij, pri katerih seje uveljavil kot eden najboljših trenerjev mladih v državi. Vse govorice o sporu oziroma odstranitvi Gorenca s položaja prvega trenerja so neosnovane, so zatrdili na novinarski konferenci. Več o sedanjosti in načrtih kranjske moške košarke v naslednjem Gorenjskem glasu. j Košnjek ureja JOŽE KOŠNJEK Trenerji smučarskih skakalcev Gabrijel Gros in pomočnika Sandi Čimžar ter Bogdan Norčič__________ Eden od naših občasno med prve tri Kranj, 24. oktobra — Smučarska sezona 1989-90 skakalcev v svetovnem pokalu se bo začela že 2. in 3. decembra z ameriško in kanadsko turnejo. Prvi dve tekmi bosta v Thunder Bayju> Ontariu. 9. in 10. bosta tekmi v Lake Placidu in nato 16. in 17. decembra v Sapporu na Japonskem. Nato bo na sporedu tradicionalna turneja Intersport. Naša A reprezentanca v skokih je v pripravljalnem obdobju pred startom v svetovnem pokalu na močnih mednarodnih tekmah na plastičnih skakalnicah, z ledeno in kristalno smučino, pokazala veliko. O ciljih v novi sezoni so govorili zvezni trener skakalcev Gabrijel Gros in pomočnika Sandi Čimžar ter Bogdan Norčič. Po končani lanski sezoni smo jadikovali nad slabimi uspehi naših skakalcev. Bilo je nekaj odmevnih uspehov, a ne toliko kot v sezoni 1987-88. Zveznega trenerja Luka Ko-privška je na tem mestu nasledil Kranjčan Gabrijel Gros, za pomočnika pa sta bila določena Kranjčana Sandi Čimžar in Bogdan Norčič. Torej, tripere-sna deteljica trenerjev iz Kranja. V ponedeljek so odšli na smučišče Dachstein. S kakšnimi cilji gredo v novo sezono, so pripovedovali Gabrijel Gros, Sandi Čimžar in Bogdan Norčič. »Na smučišču v Dachsteinu je celotna A reprezentanca. To so: Miran Tepeš, Primož Ulaga, Rajko Lotrič, Matjaž in Janez Debelak, Matjaž Zupan, Goran Janus in Primož Kopač,« je pred odhodom dejala trojica trenerjev. »Pred pričetkom vadbe je bil v letošnji sezoni daljši odmor kot v preteklih letih. Ugotovili smo, da ne smemo prehitro začeti s splošno vadbo. Prvi skup- ni treningi so bili v začetku junija na Bledu. To je bil uvodni trening, kjer nam je bil pri odbojki v veliko pomoč tudi profesor na FTK in strokovnjak za odbojko, Viki Krevsel. Nato smo nadaljevali z manjšimi tekmami na malih plastičnih skakalnicah po Sloveniji. Prvi trening tehnike skokov smo imeli v Titovem Velenju in končali na mednarodni tekmi v Berchtesgadnu. Trening za kondicijo je bil nato na morju, medtem ko sta se Tepeš in Kopač udeležila mednarodne tekme na Norveškem. Nato smo nadaljevali s skupno vadbo v Hinterzartnu, kjer je bila zbrana vsa svetovna elita. Nato smo nadaljevala v Frenštatu v ĆSSR. Tepeš, Lotrič in Zupan pa so bili na dveh močnih tekmah v Oberhofu v NDR. Za zaključek pa smo dosegli lep uspeh v Sarajevu, kjer smo premagali odlične tekmovalce iz ČSSR, Kanade in Italije. V začetku oktobra smo imeli še zadnji močnejši trening skakalne tehnike v Hinterzartnu, ki je Gabrijel Gros in Sandi Čimžar bil hkrati zaključni del priprav na vseh skakalnicah, pokritih s plastiko.« Kakšna je vaša ocena? »Pri vseh treningih sta pri oblikovanju programov sodelovala Bojan Jošt in Vojko Strojnik. Po kondicijski strani smo naredili večji premik, kar se je poznalo na začetku pri tehniki. V drugi polovici avgusta do oktobra smo se bolj posvetili tehniki skokov in kondiciji s krajšimi vložki, kar se je pozitivno poznalo pri posameznikih pri tehnični izvedbi skokov. Vrhunec je bil v Sarajevu, kjer smo se primerjali s Cehi in Kanadčani (Švagerko je zmagal v Frenštatu in na prvi tekmi v Oberhofu, Kanadčan Richards pa na drugi tekmi v NDR). Pri tem naj omenimo, da se je fl skrbljenost pojavila avgusta z* radi preutrujenosti in velike? obsega vadbe. Zdaj nam pr^ stane samo še vadba na sneg1 na Dachsteinu in nato v Bere'1 tesgadnu pred nastopi in vadb' na sneženih skakalnicah.« S kakšnimi cilji greste torej novo sezono? »Vsekakor so prvi cilj dob' uvrstitve na novoletni Intef sport turneji. Občasno naj eden od naših reprezentanc prišel v svetovnem pokalu konkurenci posameznikov me prve tri. V Vikersundu na veškem bo v letošnji sezo? svetovno prvenstvo v poletih^ nato finale svetovnega poka' v Planici.« p. Hui*' Foto: F. PeH' Hokej na ledu Visoka zmaga Jesenic Kranj, 24. oktobra — V torek so odigrali prvo kolo drugega kroga letošnjega državnega hokejskega prvenstva. Jeseničani so gostovali v Ljubljani pri Olimpiji v hali Tivoli, kjer so Jeseničani dosegli visoko zmago. To je po petnastih letih najhujši poraz Ljubljančanov na domačem ledu. Za presenečenje v tem kolu so poskrbeli hokejisti Vojvodine, ki so zasluženo premagali Partizana iz Beograda. Lanski državni prvak Medveščak Gortan pa ni imel težkega dela z beograjsko Crveno zvezdo. Izidi — Olimpija : Jesenice 1 : 11 (1 : 3, 0 : 6, 0 : 2). Strelci za Jesenice: Šuvak in Hafner po tri, Mlinarec 2, po enega pa Tišle, Raspet in M. Pajič. Vojvodina : Partizan 4:3(2:1,0:1,1 : 2), Crvena zvezda : Medveščak Gortan 3 : 7 (1 : 2, 1 : 3, 1 : 2). Drevi, petek, ob 18. uri Jeseničani gostijo v dvorani Podmeža-kljo Medveščak Gortan. D. H. Smučarski skoki Urban Franc zmagovalec gorenjskega pokala Kranj, 22. oktobra — V skakalnem centru na Gorenji Savi je bila na 65-metrski skakalnici zaključna tekma sezone za člane, mladince in starejše pionirje. Hkrati je bila tudi zadnja pokalna tekma za starejše pionirje gorenjske regije, na kateri je prepričljivo in zanesljivo zmagal Urban Franc (ID Triglav). Na zaključni tekmi sezone je nastopilo okoli 50 skakalcev iz gorenjskih klubov in Braslovč. V odsotnosti najboljših članov in mladincev, ki so na treningu v ZRN, je med člani zmagal Kranjčan Česen, med mladinci pa Meglic iz Tržiča. Prihodnjo soboto bo prav tako na Gorenji Savi zaključek sezone na plastičnih skakalnicah za vse tri starostne kategorije mlajših pionirjev. Rezultati: starejši pionirji: 1. Franc 185,1 (59, 59,5), 2. Polajnar (oba ID Triglav) 174,1 (57,5, 56), 3. Zupančič (Alpina) 170,9 (55,5, 56), 4. Koželj, 5. Martinjak (oba ID Triglav), 6. Klemenčič (Alpina), 7. Rakovec, 8. Vesel, 9. Eržen (vsi ID Triglav), 10. Zupan (Žirovnica); pokal Gorenjske: 1. Franc 75, 2. Zupančič 50, 3. Koželj 44, 4. Polajnar 40, 5. Martinjak in Vesel 39, 7. Mesec 35, 8. Eržen in Klemenčič 27, 10. Zupan 20, itd; mladinci: I. Meglic NogOITiet 186,6 (57,5, 61), 2. D. Jekovec 184,8 (59, 59), 3. Česen (vsi Tržič) - 179,4 (57, 59,5), 4. F. Jekovec (Tržič), 5. Zaplotnik (ID Triglav); ~ "i t* • i člani in starejši mladinci: 1. Česen (ID Triglav) 184,8 (59, 59), 2. "FVa lOCKa 1 n_I:■:::■ ■: informacije in naročila: MERKUR KRANJ TRGOVINA NA DEBELO ODDELEK ZA DROBNO GOSPODARSTVO Gregorčičeva 8 telefon: 064-22-773 ZIMA NAS NE SME PRESENETITI! PRI NAS JE VSAK DAN PRAZNIČNO V vili Moj mir na Bledu so vsak dan na steza] odprta vrata vsem, ki telite praznovati ali samo uživati ob dobri hrani in vrhunski kapljici. Odložite torej skrbi in se prepustite naši oskrbi. Našli vam bomo prostor za bogato obloženo mizo. Pripravili vam bomo tradicionalno kmečko pojedino, pečeno telečjo kračo, sirove ali orehove štruklje in za posladek blejsko grmado ali torto. Izbirali boste lahko tudi med klasičnimi jedrni z jedilnika in specialitetami na žaru. Natočili vam bomo izbrano štajersko ali primorsko vino. Pripravljamo slavnostna in poročna kosila ter bankete za zaključene družbe; na voljo sta posebna soba ter soba za konference. Vila Moj mir, odmaknjena od mestnega vrveža, je idealen kraj tudi za daljše bivanje z izleti v okolico ali smučanje. Vsakomur, gostu ali naključnemu obiskovalcu priporočamo našo savno in trimski kabinet. Naši oskrbi so se med prvenstvom prepustili vrhunski jugoslovanski in švedski veslači. Dovolite, da poskrbimo tudi za vaše dobro počutje. Pričakujemo vas! za etažno ogrevanje. »48-107, po 15. uri 15879 Prodam lončeno PEČ, cca 5 kvad. ?^© 21-406_15882 Prodam PEČ za centralno kurjavo, 25.000 ccal, rabljena 5 let. »632^205_15889 Ugodno prodam nov 120-litrski 8OJLER in 300-litrsko zamrzovalno SKRINJO. Marija Ivančevič, ^gvska-IO, Mojstrana_15892 Prodam dvobrazdni obračalni ^jjG, 10". Gasilska 27, Šenčur Prodam dve termoakumulacijski PEČI - 2 kilovata. Radiševič, Golnik Prodam rabljene TV ANTENE ojačevalniki. Voklo 72/a Šenčur, © 49-453_15943 Prodam TRAKTOR torpedo 55 AX, s kabino, sprednji pogon, 150 delovnih ur. Anton Kos, Kokrški log 21, Kranj - Primskovo 15945 Prodam PRALNI STROJ gorenje, še v garanciji in GLASBENI STOLP fisher ©69-922_15949 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 kW, rabljena 1 sezono. Milje 26, Šenčur 15953 GRAMOFON fischer MT 38, RE CEIVER kenvvod TK 40 L in ZVOČNIKE, prodam. Cena 400 DEM v dinarski protivrednosti. © 57-350 _15962 Prodam VIDEOREKORDER TEC, star 1 leto. Zevnik, Zg. Bitnje 70, Žabnica 15969 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ union special. Šifra: 2200 ____15973 Prodam RAČUNALNIK sinclair GL 512 K, z dokumentacijo. Cena 400 DEM v dinarski protivrednosti. Da carjeva 30, Lesce, © 75-433 15986 Električni ŠTEDILNIK in plinski ŠTEDILNIK kekec, prodam. Marica Čajkovec, Alpska 5, Bled, g 78-912_15989 Prodam GLASBENI STOLP sony in 50 litrski KOMPRESOR. © 74-368 16005 Prodam © 28-426 brezžični TELEFON. 16007 Ugodno prodam RADIOKASETO-FON gorenje, GLASBENI STOLP crovvn, TV goldstar, ekran 51, vse v garanciji ter PRALNI STROJ ei Niš. © 27-236, do 15. uri 16010 Prodam barvni TV ITT, ekran 66. 33 814 _15712 Popoldne 15904 Prodam starejšo termoakumulacij PEČ 4 kVV in plinski ŠTEDIL- !^jjkekec. © 25-597_15912 ^9odno prodam VIDEOREKOR- CJJlsharp. © 35 364_15920 prodam malo rabljen STROJ za izdelavo strešne opeke. © 632-265, Po 19. uri 15936 STUDIO LIHNIDA Ul. Janka Puclja 3 (Planina III) tal.: 34-523 KITAJSKA AKUPRESURA ZANESLJIVA METODA ZA ODPRAVO KAJENJA, PREKOMERNE TEŽE IN SLABEGA POČUTJA od ponedeljka do petka od 17. — 20. ure Iščemo SOVLAGATELJA za izdelavo osvetlitve teniških igrišč v Preddvoru. Nudimo zelo ugodne pogoje. Pismene ponudbe pošljite na hotel »Bor — Grad Hrib« Preddvor do 10.11.1989. _ GRADBENI MATERIAL Prodam 1.800 betonskih KVA DROV. Cena 35.000 din za kos. © 34-249__15749 Prodam hrastove PLOHE, deb. 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku. __15830 Ugodno prodam nekaj kvad. m. šesterokotnega TLAKOVCA - Golob, 2 KOLUTA rabbitz MREŽE, 50-litrsko ekspanzijsko POSODO. Kacin, Sp. Besnica 66/a. ® 40-675 Prodam rabljeno strešno dim. 70 110 cm. ©44-618 OKNO, 15870 Ugodno prodam 1.500 kosov cementne strešne OPEKE špičak. Informacije na © 77-964 15906 Prodam 1.100 kosov MODULAR CA, 30 odstotkov ceneje. ©632-265, po 19. uri_15937 Prodam novo aluminijasto strešno OKNO, izolirano s polivretanom, dim. 54 x 85 cm. ©74-249, po 14 uri 15941 Prodam PUNTE © 633-677 BANKINE. 15954 Prodam žagan LES za ostrešje, PLOHE in COLARICE. Naslov. v oglasnem oddelku. 15960 Prodam približno 45 kvad. m. smrekovih OBLOG. © 78-730 Prodam 2 kosa železnih VRAT, ■dim. 110 x 220 cm in 100 x 220 cm. Uanez Svetelj, Ul Pavle Medetove 3, Naklo, ©48-176_16046 OPAŽ' suh, smrekov in borov, pro-dam.© 42-374__16049 Poceni prodam ZIDAKE 3200 ko sov in KVADRE 160 kosov. ©22 615 16096 NOVO IZ ALPINE NAJNOVEJŠI MODELI SVETOVNO ZNANIH FIRM ŽENSKIH ČEVLJEV IZ JESENSKE KOLEKCIJE Z NIZKO, SREDNJO IN VISOKO PETO, V RAZNIH BARVAH IN VELIKOSTIH V PRODAJALNAH ALPINE Prodam novo, nerabljeno, 50-litrsko zamrzovalno OMARO ©80-715, popoldne ali 85-181, int. 207, dopoldne_16016 Rabljen ŠTEDILNIK (4 + 2), dobro ohranjen, prodam za 6 mio. ©70-096 16021 Prodam PRALNI STROJ gorenje, izvozni model. © 26-604 16024 Prodam nov TRAČNI BRUSILNIK iskra TB 75 A, 600 W, 800.000 din ceneje. © 44-581 ali 44-500, Borut Ugodno prodam ŠTEDILNIK kiper-busch in termoakumulacijsko PEČ 2 kvV. © 22-094_16042 Ugodno prodam dobro ohranjen barvni TV za 300 DEM 33-604 Prodam barvni TV panasonic, ekran 55, teletekst, barvni TV TEC, ekran 36 in VIDEOREKORDER. ©25-014, popoldne 16064 Ugodno prodam barvni TV toshi- ba ©39-225_16066 Prodam nov VIDEOREKORDER samsung. ©631-677 16090 Prodam barvni TV telefunken, ekran 41 cm. © 42-600 16091 Prodam oltov trobrazdni PLUG. ©631-424_16100 Ugodno prodam PEČ kuperbush. ©70-735_16105 Prodam CISTERNO za olje, 1600 litrov za 15 M, novo PEČ za centralno kurjavo (brez bojlerja) za 30 M in NISSAN sunny, letnik 1986, 60.000 km, srebrne barve, registriran do julija 1990, za 15.000 DEM. Perko, Hrušica 96, Jesenice 16116 Prodam nerabljen električni ŠTE-DILNIK gorenje. ©23-513 16132 GOLDPFANĐ NAKUP VSEH VRST ZLATA (KOSE ZLATA. PRSTANE, VERIŽICE, OSTANKE ZLATA, ITD...) PLAČAMO VAM Z GARANCIJO NAJBOLJŠO CENO V AVSTRIJI! PRODAJA VSEH VRST ZLATIH IZDELKOV PO NAJNIŽJIH CENAH, TUDI PREDELAVA IZ KOVANCEV JE MOŽNA NA ŽELJO VAM POVRNEMO TUDI PROMETNI DAVEK. BELJAK NIKOLAIGASSE 25, Tel.: 9943-4242-26026, (NA SEVERNI STRANI DRAVE) ODPRTO: VSAK DAN od 9. -13. ure, OB PETKIH od 9. - 18. ure RAZNO PRODAM Prodam DRVA in PUNTE. Sp. Bes- nica 138_15841 Ugodno prodam deško KOLO in otroški športni VOZIČEK. © 81 -720, popoldne 15851 Ugodno prodam balkonska VRATA, tri OKNA in JOGI meblo. Hleb čar, Retnje 26, Tržič 15852 Prodam PISALNO MIZO, smučal sko OPREMO in rahlo poškodovan POKROV MOTORJA za R 4. Ogled zvečer. Gregorič, Smledniška 31, Kranj__15860 Prodam lovsko PUŠKO bock 16/7 x 57 R in nov barvni TV, s carinsko deklaracijo. Veber, Delavska 8, Mojstrana 15932 Prodam MIZO in otroški VOZIČEK. ©35-713_15963 Prodam kiper PRIKOLICO, 4.5 to ne, dva OBRAČALNIKA heublitz in 60-litrski KOTEL za kuhanje žganja. Po dogovoru vzamem tudi brejo kravo. Žirovnica 57 16017 Prodam barvni TV iskra azur in MOTOR tomos 14 M. Mlakar, Le-tališka6, Voglje, © 49-245 16036 Ugodno prodam rabljeno DNEVNO SOBO in glasbeni STOLP sharp. ©26-562_16083 Prodam nov trofazni, dvotarifni ŠTEVEC in POSTELJO z jogijem (150x190). ©26-849 16086 PELZE SANckiNi WŠ celovec V CENTRU Dr. A'RTHUR -LEMISCH-PLATZ4 TEL.: 9943-463-511357 ŠE NIKOLI NISO BILI KRZNENI IZDELKI TAKO DRAGOCENI POLEG NAJNOVEJŠIH MODELOV KRZNENIH IN USNJENIH IZDELKOV VAM NUDIMO TUDI IZREDNE POPUSTE OB NAKUPU POSAMIČNIH PLAŠČEVIN J0PIČEV. POSTREŽBA V SLOVENŠČINI Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, črno beli TV EI, star 3 leta in HLADILNIK gorenje 180 litrov, star 10 let. © 39-175_16115 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in trajno žarečo PEČ. © 78-434 STAN. OPREMA Prodam SPALNICO, kiperbusch in KAVČ ©24-204 15959 Ugodno prodam novo SEDEŽNO GARNITURO ©73-217 16000 DOBER ZASLUŽEK PRIDNO IN POŠTENO MLAJŠO UPOKOJENKO ZA ČIŠČENJE IN LIKANJE GOSTINSKEGA LOKALA V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH, IŠČEMO. TEL.: 23-992. Ugodno prodam jogi meblo, dim. 200 > © 632-155, zvečer POSTELJO 180 cm. 16031 Prodam SPALNICO. © 620-086 Prodam ©37 269 POGRAD jogiji. 16112 Ugodno prodam KAVČ in FOTE VOZILA LJA. ©37-736_ 16125 _ Prodam trajnožarno PEČ kupper bush in OMARO za dnevno sobo. ©84-589 16126 Prodam GOLF JD 78, generalno obnovljen© 44-570 STANOVANJA 2-sobno družbeno stanovanje v Ljubljani - Šiška zamenjam za enako v škofji Loki. Prednost ima Frankovo naselje. Cenjene ponud-be na ©633-057_15801 Zamenjam družbeno GARSONJE RO, 28 kvad. m., za večje na Plani- ni. ©33-897_15826 V Škofji Loki najameva opremljeno 1-sobno STANOVANJE, za do bo 1 leta ©620-213, v soboto po 19. uri 15844 Za stalno najamem GARSONJERO ali starejše 1-sobno STANO VANJE. Šifra: NOVI DOM 15858 Prodam starejše 3-sobno STANO VANJE, 62 kvad. m. © 21 -920 15970 Prodam dobro ohranjen R5TLS. let nik 1979, Ažman, Gorenjska 2, Nakio Za BMVV serijo 3 prodam vzmeti — fedre (vse 4), nova zavorna ko luta (diska), računalnik, armaturo volan, dinamo, glavo motorja za 202, dve zimsko-letni gumi BEST 185/13; eno novo gumo BEST 145/13 in novo UNIROYAL 185/13 spojler za GOLF© 21-201 Prodam odlično ohranjeno VISO letnik 1985. ©33 814_1573 Prodam R 18, letnik 1981. Inform cije na ©28-947, v popoldanske času 158' Iščem 1 sobno NOVANJE a'i m nju ©994 2-sobno STA-»n mšO v Kra- 16050 Opremljeno GARSONJERO na relaciji Kranj Medvode, takoj naja mem. Šifra: NOVEMBER 16068 Zakonski par z otrokom nujno najame enosobno ali dvosobno neo premljeno STANOVANJE. ©36-374 16114 SOBO v Kranju išče študent, nekadilec. ©062/608 351, popoldan 16121 Prodam Z 128, letnik 1985. Jan« Marenčtč, Ul. mladinskih brigad Kranj, ©22 004, popoldne 1581. Ugodno prodam DELE za Diano, 2 novi GUMI, POD, PRAGA, notranja dva BLATNIKA in vlečnu KLJUKO za prikolico. © 40-053 15816 iiuuam R 4, letnik 1987, registriran do julija 1990. Cena po dogovoru. ©75-467 15817 Ugodno prodam Z 750, letnik 1979^ DIANO, letnik 1976 in KOMBI Z 850 AS. © 723-475, popoldne 15818 126 P, obnovljen, © 75-586, Lesce prodam. 15819 Prodam R ©51-267 4 GTL, po delih. 15822 HIŠO V ŠKOFJI LOKI PRODAM Ponudbe pod šifro »GOTOVINA« Prodam JUGO ©79-778 45, letnik 1983 15825 POSESTI Nujno prodam GOLF, letnik 1977, črne barve, generalno obnovljen motor. Cena po dogovoru. ©78-952_15827 Prodam Z 101; letnik 1979, registrirana do avgusta 1990. Cena 1.700 DEM. Mujo Čoralič, Golnik 46 15836 Na Jesenicah - Javorniku prodam del adaptirane stanovanjske HIŠE, površine 90 kvad. m., vseljiva septembra 1990. Možnost plačila v obrokih, cena približno 60.000 DEM v dinarski protivrednosti. Mi ha Zalokar, Pionirska 10, Jesenice _15905 6 km iz Kranja prodam zidan VIKEND z 2.000 kvad. m. zemlje, pri meren za stalno bivanje. Informacije na © 35-839, po 19. uri 16001 Oddam PARKIRNI avto prikolico ©74 333 PROSTOR za */ Radovljici. 16098 TRGOVINA Jaka Platiše 13, Kanj Tel.: 36-995 cena od 1.820.000.-dalje cena od 470.000 - do 495.000.-; cena od 580.000.: dalje; cena od 179.000.-; cena od 340.000.- din. Otroške bunde 4-14 let Otroške žametne hlače 3-6 let Otroške trenerke 2-14 let Otroški puliji za 14 let Ženske bobbažne pižamelet Na zalogi imamo veliko izbiro otroškega perila po zelo ugodnih cenah Delovni čas: od 8. — 12. ure in od 14. — 19. ure sobota od 8.-12. ure PIZZERIćDA TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči 71 Cvetličarna VRTNICA. KIOSK pri pokopališču KRANJ (tel.: 33-460) Vse dni pred 1. novembrom dobite primerne, lepe aranžmaje ter lepo izbiro svežega cvetja, zelenja in sveč. Odprto tudi 1.11.89. Za obisk se priporočamo! Prodam Z 750, letnik 1982. Ciril Li-kar, Poljane 28 15837 Prodam Z 750, letnik 1985. Silva Li-kar, Titova 52, Jesenice (Frizerski salon)_ 15838 Prodam Z 101, letnik 1978, delno obnovljena. Cena 1.500 DEM. Mi-hajlovič, Svetinova 8/b, Jesenice _15845 MINI 1000, letnik 1977, prodanT ©34-958 15846 Ugodno prodam DIANO, letnik november 1977. Pavlin, T. Vidmarja 6, Kranj__15847 Prodam Z 126, letnik 1980. ©061/611-138_15853 Prodam Z 750/850, letnik 1983 in nove GUME 12/145, zimske in letne. ©47-661 15855 Prodam JUGO 45 AX, letnik november 1987. ©061/627-174 Prodam JUGG7 45, letnik 1985. ©21-606_15859 Prodam GOLF diesel, star 10 let. Šmid, Frankovo nas. 160, Škofja Loka 15863 Prodam PASAT S, starejši letnik, obnovljen. Dežmanova 3, stan. 20, Lesce 15865 Ugodno prodam FIAT RITMO, le-tnik 1979. ©36-557, dopoldne ali 34-162 popoldne_15868 Prodam Z 101, letnik 1978. Knežević, Zg. Bitnje 206, Žabnica 15869 Prodam R 8, star 16 let, neregistriran, v voznem stanju. © 21 -267 _15875 Prodam Z 101, letnik 1977. ©66-961 15877 Prodam BMW 1802, letnik 1973 ali zamenjam za manjši avto in nov JUGO zamenjam za Lado samaro. © 73-852_15881 Prodam Z 101 konfort, letnik 1982, dobro ohranjena. Ogled v petek in soboto. Marinko Keleman, Savska c. 1, Kranj__15884 R 18 TLJ, letnik 1984, odličen, pro-dam. ©50-750 15885 MARKETING AGENCIJA CLMBLED dipl. ing. BORUT KORDEŽ 64260 Bled Cesta v Megre 7/a Tel.: 064-78-356 VAM NUDI STROKOVNO POMOČ PRI PRODAJI IN NAKUPU HIŠ, STANOVANJ PARCEL, VIKENDOV IN KMETIJ NA GORENJSKEM. ZA NAŠE STRANKE OPRAVLJAMO, POLEG POSREDOVANJA INFORMACIJ, VSE STORITVE POTREBNE ZA NAKUP, PRODAJO TER PRAVNI PRENOS NEPREMIČNIN. VSI ZAINTERESIRANI ZA NAKUP ALI PRODAJO NEPREMIČNIN NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK DAN OD 8. -12. URE. LANCIA BETA HPE sport, letnik 1977, registrirana do 1. 6. 1990, prodam ali zamenjam za motorno kolo. © 73-094, od 15. do 20. ure _15888 LADO nivo, letnik 1987, prodam. © 50-241_15890 Prodam FIAT UNO 45, letnik 1987. Informacije na © 50-509, zvečer Prodam R 4, letnik 1987. Ogled vsak dan popoldne. Gačnik, Sveti nova 1/a,Jesenice 15894 Prodam FIAT UNO 45 S, letnik 1985, črne barve. ©36-096, od 16. do 19.ure 15897 Prodam VVARTBURG, letnik 1980, dobro ohranjen. ©23-220 15898 DIANO, letnik 1980, registrirana do julija 1990, ugodno prodam. Si-tarska pot 11, Kranj - Stražišče, © 27-005, od 15. do 19. ure 15900 Ugodno prodam VVARTBURG karavan, letnik 1979, z rezervnim motorjem, in menjalnikom. Čater, Sr. Bitnje 106, Žabnica 15901 Prodam Z 750, registrirana do aprila 1990, karambolirana prednja maska in desni blatnik. Ogled v petek dopoldne in v soboto popoldne. Roman Delavec, Gospo-svetska 15, Kranj 15902 GOLF JGLD, letnik 1985, prodam. ©82-133___15907 Prodam VVV hrošč in MZ ETZ 250. Cena ugodna. © 50-119 ali 51-540 Prodam JUGO 45, letnik 1987. Jo-že Resman, St. Žagarja 39, Radovljica_15909 Prodam GOLF diesel, 4 vrata, star 1 leto Repe, Zg. Gorje 91 15910 Prodam CITROEN GS 1.2, letnik 1978, registriran. Ogled popoldne. ©621-250_ 15911 Dobro ohranjeno Z 101, letnik 1979, prodam. Oprešnikova 49, Kranj_15913 Z 750, letnik 1971, karambolirana, ugodno prodam. © 80-738 15914 Z 101 conford, letnik 1981, prodam. Drulovka 9, Kranj, ©33-171, dopoldne 15916 Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1983. ©632-451 int. 105, dopoldne Prodam VVV kombi 7+1, letnik 1976 Zupančič Robert, Na Bregu 7, Gozd Martuljek, ©88-121 15921 Prodam JAWO 350, malo voženo. Latič Ferdinand, Prešernova 13, Radovljica , 15922 Prodam GOLF diesel, letnik okto-ber 1984. Kokali, Brezie 41/a, Tržič Prodam Z 101, letnik 1979, registrirana do 21.7.1990. Zlato polje 6, Kranj_15924 Prodam Z 101 GTL 55/3, letnik 1985. ©81-525, po 16. uri 15925 Prodam MERCEDES diesel, letnik 1978, Z 101, letnik 1978 in Z 101, le-tnik 1983. ©631-266_15928 Prodam R 5. Cena 3.500 DEM v dinarski protivrednosti. Jože Kavčič, Podljubelj 68/b, Tržič 15930 Ugodno prodam JUGO koral 45, letnik 1988 in JUGO skala 55, letnik 1988 Luže 72, Šenčur 15933 Prodam dobro ohranjen VOLVO 242. © 24-550, po 15. uri 15935 Prodam GOLF, letnik 1979 © 69-559 15939 Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1977. ©37-299_15940 FORD D tranzit, ugodno prodam. © 84-772, popoldne 15942 JUGO 1.1 GX, letnik 1987, garaži-ran, registriran do septembra 1990, prodam. ©39-608 15944 Prodam LADO karavan, 1987. Loka 9, Tržič letnik 15946 GOLF diesel, 4 vrata, star 2 leti, zelo ohranjen, prodam. © 77-290 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. Hrastje 207, Kranj_15948 Prodam JUGO 55, letnik 1985 in termoakumulacijsko PEČ 4,5 kvV, rabljena 4 mesece. Sašo Osenčič, Sp. Gorje 1/b, Zg. Gorje 15950 Ugodno prodam dobro ohranjen OPEL KADETT, letnik 1977. Žirovnica 6/a, © 80-059 15951 CVETKA KALAN Cesta Staneta Žagarja 16 Kranj tel: 064/22-510 Trgovina »Cvetka« vam nudi po ugodnih cenah: Moške srajce že od 446.500 - dalje; Moške spodnie maje 122.900.- din; ženske maje. dolg rokav, 100 % bombaž 159.000.- ženske bluze že od 459.000 - posteljnina, tridelna že od 693.200.- rjuhe 159.000.-; brisače že od 109.000.-din dalje; otroške pižame 1, 2, 3, 159.000.-din; otroške pižame 4, 6, 8. 199.000 (frotir); otroške bunde 3-9 let od 700.000.- do 900.000 - din Priporočamo se za nakup, dajemo možnost plačila na 2 čeka ob nakupu nad 2.000.000 - din Del. čas: od 9. do 12. ure od14do1B. ure sobota od 9. do 12. ure otroika trgovina MILOŠ PIVK TTC Blad Ljubljanska c. ZA OTROKE DO 14. LETA VAM NUDI S 1. 11. PRED-NOVOLETNI POPUST S PLAČILOM Z GOTOVINO: — NAD 4.000.000.-5 % — NAD 5.000.000.-10 % — NAD 8.000.000.- POLOVICO TAKOJ, POLOVICO ČEZ MESEC DNI. • VSE ZA DOJENČKE • TEKSTIL • IGRAČE • ZIBKE S POSTELJNINO • OTROŠKO SPODNJE PERILO 2-14 LET • BUNDE • JEANS Z OVCO • IN ŠE IN ŠE . ODPRTO VSAK DAN OD 15. DO 19. URE. SOBOTA OD 10. DO 12 URE IN OD 15 DO 19. URE TUDI OB NEDELJAH OD 15. DO 19. URE Poceni prodam 126 P, letnik 1979, prevoženih 75 000 km, registriran do julija 1990. Informacije na © 80 800_15952 APN 6, letnik 1987, zamenjam za novejši AVTOMATIK. © 70-590 _15955 Prodam VW transporter - kasonar, novi tip, letnik 1980. © 33-419 _15956 Prodam 126 P, letnik 1980. © 77-046_._ 15957 Prodam GOLF JX diesel, letnik 1986. Cena 14.500 DEM v dinarski protivrednosti. Cena je fiksna. © 38-405_15961 Prodam 126 P, letnik 1988 in približno 7 kub. m. suhih smrekovih DESK - raznih. Kocjan, Kovor 102, Tržič_15966 Izjemno zadovoljni boste z nakupom Z 128 1.3 GX, samo 16.000 km, dodatno opremljena. Ugodni plačilni pogoji! Jeglič, Šempeter-ska 1, Kranj - Stražišče 15972 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980, registrirana celo leto. Novi svet 10, Škofja Loka 15974 126 P, letnik 1983, prodam. Kopač, Golniška 70, Kranj Kokrica 15975 GOLF diesel, letnik 1979, 4 vrata, prodam. ©23-726 15976 Prodam Z 101, ©36 075 letnik 1974. 15978 AVTO DELI SEREINIG NA SUDRINGU - AVTOMOBILSKO POKOPALIŠČE, DVORIŠČE ZADAJ, TEL: 9943-463-31338 RABLJENI DELI PO IZREDNIH CENAH ZA. GOLF, VW HROŠČ, RENAULT 18, KATRCA, BMVV-3, C-KADETT, MERCEDES 206, 207, 307 IN VELIKO DRUGIH..... Prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1984, 52.500 km, dodatno opremljen. Zupan, Lancovo 46, Radovljica 15979 R 5, letnik 1976, ©22-309, po 14. uri prodam. 15981 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979, ohranjena. Cena po dogovoru. Kaltak, ©622-908_15982 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984, registrirana do oktobra 1990. ©42-108_15983 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984 in BT 50. Ogled popoldne. Lahov-če 69, Cerklje_15984 Prodam Z 101 konfort, letnik 1980. Kužnik, Frankovo nas. 80, Škofja Loka_15985 Prodam Z 750, letnik 1982. Cena 1 600 DEM. Goran Jordanov, Gub-čeva 5, Radovljica 15987 Prodam Z 101, letnik 1980, registri-rana, 61.000 km. BI. Dobrava 79 _15988 Prodam osebni avto VVARTBURG limuzina, letnik 1986. ©67-291 _[_15990 AMI 8, dobro ohranjen in poškodovano ŠKOLJKO za Jugo, prodam. Ogled popoldne. Sp. Brnik 47, Cerklje_15992 Prodam JUGO 55, 5 prestav, letnik september 1988, rdeče barve. ©33-058, popoldne_15993 Prodam Z 101, letnik 1976, registri ran do junija 1990 in električni KAMIN. Marjan Kogoj, Vrtna 7, Križe, ©57-720, popoldne 15994 Ugodno prodam VESPO PX 200 E, rdeče barve, letnik 1987. ©621-055_15995 JUGO 45 A, star 3 leta, prodam. Jože Jakša, Kropa 3/a 15997 nama NE ČAKAJTE NA ZIMO - DANES JE CENEJE Prodajamo veliko stvari in veliko stvari je cenejših Pridite, vprašajte, poiščite in izberite . . . Ko boste obiskali katero od naših veleblagovnic, poglejte okrog sebe, da boste lažje našli. Tam, kjer boste opazili znak t^jj , smo za vas pripravili posebno akcijsko prodajo, kot n pr modna oblačila z znižano ceno. Na to vas želimo s tem znakom še posebej opozoriti Znak vas bo v NAMI opozarjal na izjemno ugoden nakup. /^^20.-31.10.89 nama voio v«l#blogovnico Prodam GOLF diesel, letnik 1985. ©69-100_15998 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. ©37-633_16002 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. ©51-728, od 19. do 22. ure 16003 Ugodno prodam VW 1200 J, letnik 1975. ©73-064 16006 Prodam AUDI 80 S, letnik 1973, 1. registracija 1976. ©51-430, popoldne 16008 Ugodno prodam zelo dobro ohranjen GOLF JGL, letnik 1982, registriran do 20 6. 1989. Ogled popoldne. Janez Kalan, Suha 4, Kranj Ugodno prodam R 5 TL, letnik 1979. Ogled popoldne. Roman Kendar, St. Žagarja 33, Radovljica _16011 Najboljšemu ponudniku prodam R 12. ©38-239_16012 VVARTBURG, letnik 1987, prodam. Informacije na ©061/832-367, po poldne 16013 Prodam dobro ohranjen AUDI 100, letnik 1982. ©82-118_16018 Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. ©21-627_1601 a Prodam SIMCO 1300 GTL, letnik december 1978 © 631 -962 16020 Prodam Z 750, letnik 1976, registrirana do avgusta 1990. ©82-831 __16022 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Koroška 52, Tržič 16023 Prodam GOLF JGL, letnik 1980. © 26 604_16026 Prodam OPEL KADETT coupe, letnik 1969. ©40-028_16028 Prodam REGATO 100 SIE, letnik oktober 1987. © 35-342 16030 Prodam Z 101 konfort, letnik 1981. Vid Borenovič, Vrečkova 4, Kranj, ©35-943_16032 Prodam GOLF diesel, letnik 1987 in nov JUGO koral 55. © 620-259 _16037 Ugodno prodam PEUGEOT 204, letnik 1972, tehnični pregled do septembra 1990. © 85-430 16038 Prodam VISO super E, letnik 1983, zelo dobro ohranjena. Informacije na © 85-379_16039 Prodam GOLF, letnik 1981, dobro ohranjen. Cena 5.200 DEM v dinarski protivrednosti. Rada Boškan, Tomšičeva 18, Kranj 16040 Prodam dobro ohranjen R 18 TLJ, letnik december 1986, dodatno opremljen. ©061/213-213, int. 23-61 ali 45-176_16041 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1985. Gorenjesavska 58, Kranj _16047 Ugodno prodam osebni avto BMW 318, letnik 1976, dobro ohranjen. Greta Mulej, Savska 34, Lesce_16048 Prodam osebni avto AUDI 80 LS, letnik 1977. Brane Bjelič, Gorenjskega odr 8, Kranj 16051 Prodam GOLF, letnik 1979. Cena do dogovoru. © 70-055 16052 B0SCH - AVTOELEKTRIKAR MUNCH CELOVEC,LASTENSTR. 21 TEL.:9943-463-31593 (PRI GLAVNI ŽELEZNIŠKI POSTAJI) ELEKTRONIKA V AVTU POPRAVILO, PRODAJA IN MONTAŽA VSEH AVTOMOBILSKIH -ELEKTRIČNIH DELOV. BOSCH DELI!!! • ŠTARTERJI • ALERNATORJI • RAZDELILCI • BATERIJE • TAXIMETRI • KINZLE - PISAČI WEBAST0 — GRETJE NA MESTU Prodam Z 750, letnik 1982, prevo-ženih 42.000 km. ©33-261 16054 Prodam Ž 750\ letnik 1982. © 38-581_ 16055 Prodam Z 750, letnik 1982. ©38-281 16056 Prodam Z 101 GTL 55, prva registracija januari 987. © 45-749 _16057 R 5 TL, letnik 1979, odlično ohra-njen, prodam. ©24-122 16058 GOLF JGL, letnik 1982, lepo ohra-njen in opremljen prodam. Pre-doslje 29, Kranj_16059 Prodam JUGO koral 45, letnik de-cember 1988. Pušavec, Retljeva 11, Kranj-Čirče 16060 Prodam JUGO 45, letnik 1985. © 43-081_16061 Prodam ohranjen MERCEDES 508 D, kasonar, vozen z B kategorijo, letnik 1982. Informacije na ©21-668, od 17 do 2o ure 16062 Zelo ugodno prodam športno ŠKODO, letnik 1980/81, registriran do avgusta 1990. Zajšek, Triglavska 25, Mojstrana, © 89-035 16063 Prodam Z 101 1,1 GX, letnik 1987. Vrankič, Trg Prešernove brigade 10, Kranj, ©36-110 16065 Prodam 126 P, letnik 1978. © 38-469_16070 Prodam Z 101, letnik 1978, registri-ran do junija 1990. ©45-425 16071 Prodam Z 750, starejši letnik. ©40-283_16074 Prodam 126 PGL, letnik 1988. Tav-čar Brane, Sorca 13, ©66-778 _16076 Prodam R 4, letnik 1977, registriran do septembra 1990. ©28-955 __16077 Prodam JUGO koral 55, letnik 1988. ©37-105_16081 Prodam GOLF diesel, letnik 1985. ©061/843-194_16082 Prodam Z 750, starejši letnik, dobro ohranjen. Zalog 53, Cerklje 16085 f Cenjene goste obveščamo, da bo GRAJSKA gostilna v Preddvoru od začetka novembra zaprta ob torkih in sredah. Vse ostale dni vas vabimo na naše specialitete. Imamo več lepo opremljenih prostorov za zaključene družbe, poroke, prednovoletna srečanja, ipd. Cene zmerne, solidna postrežba. Pridite, prijetno boste presenečeni. LADO NIVO, letnik december 1987, z dodatno opremo, ugodno prodam. Ogled v soboto. Šuceva 5, Kranj, © 26-849_ 16087 Prodam KADET, letnik 1977, dobro ohranjen. Ogled v petek in soboto popoldne. Sodja, Prečna 3, Bohinjska Bistrica_16092 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. ©21-538_16093 Prodam JUGO 45 A, karamboliran spredaj, motor nepoškodovan, letnik december 1986.Cvijič, Prečna 3, Bohinjska Bistrica_16097 Prodam GOLF diesel, letnik 1987. Frigelj Brane, Retljeva 12, Kranj-Čirče__Hn03 Prodam JUGO 45, letnik 1982. ©43 112 16104 Z 1,1 GX, letnik 1987, prodam za 6.500 DEM. Cankar, Štefetova 28/c, Šenčur_16107 Prodam 126 P, letnik 1981, odlično ohranjen, z vso zimsko opremo- © 633-370_16108 JUGO 45 E, letnik 1986/87, rdeče barve, ugodno prodam. © 26-408 Prodam Z 128, letnik 1986. Sajev-čevo naselje 4, Šenčur 16111 Prodam Ž 750 letnik 1977 ©25-722, v soboto 16113 Prodam GOLF diesel, letnik 1984-Virmaše 5, Škofja Loka, © 633-933 ___i6n7 Ugodno prodam fiat 126 P, letnik 1977, registriran do septembra 1990. Ogled vsak dan od 14.30 do 16 ure. Kramar Mitja, Titova 39, Jesenice 16118 Prodam nova leva zadnja VRATA za Z 101. ©633-509_16120 Prodam Z kombi 435 K, dobro ohranjen, registriran do 1990. Ulica Franca Barleta 3, Cerklje, ©42-319_16123 Prodam Z 101 1300, letnik 1978, obnovljen, registriran do maja-©65-271_16124 Z 101 GTL, letnik 1984, ugodno prodam. Brezje 78_16129 ZAPOSLITVE _ Novo odprt Penzion v Bohinju zaposli NATAKARICO in KUHARI CO. Plača po dogovoru. Pričetek dela 15. 11. 1989 oziroma najkasneje s 1. 12. 1989. Stanovanja ni. Informacije na ©061/216-456, dopoldne _15622 Če imate dovolj prostega časa, ali ste brez službe, se javite za POTNIKA DZS. Tedensko izplačilo provizije. © 75-954__Jjl!*?- Iščemo dekle za STREŽB^ ©45-017 15764 Izkušeno PREŠIVALKO takoj zapčT-slimo, redno ali honorarno, za šivanje sobnih copat. © 22-895 15773 Delo na dom dobi samostojna~sJ-VILJA, šivanje modelov, šifra: IZNAJDLJIVOST 15793 INFO-STAN Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, nakupu, prodaji, oddaji (brezplačno) in najemu stanovanj, hiš, parcel, vikendov, lokalov. Tel (061) 443—242, od 8. do 14 ure, v soboto od 10. do 12. ure. _ Redno zaposlim KV delavca kovinske stroke. Zupane, Smlednika 100, Kranj 15820 Takoj sprejmem večje SERIJSKO DELO nadom. ©39-516 Jjg^l Delo dobi KV ŠIVILJA in PRODA' JALKA. © 80-827, v petek in sobo-to, od 12. do 16. ure __j5gw Iščem DELO na dom. Možnost postavitve stroja. Naslov v oglasnern oddelku._ Za delo v OKREPČEVALNICI društva iščemo mlajšo upokojenk -veščo samostojnih gostinskih o v točilnici in strežbi. Delo vsa* drugi teden, tudi ob nedeljah 'n praznikih. Plačilo od prometa, informacije v pisarni Društva uP^j»i jencev Kranj, Tomšičeva4__li5i-Iščem ŠIVILJO za delo nTd^^, Šifra: NATANČNOST___ Iščem ZASTOPNIKE za pt°d*& Provizija 50 odstotkov. ©52-JJ -po 20. uri_^_J598U V Pizzeriji zaposlimo več K1-""1^? JEV in NATAKARJEV, redno m no norarno. © 38-585, popoldne 16027 Iščemo delavko z veseljem do Pe ke, predvsem kvašenega PeCIV Delo v zgodnjih jutranjih ura-Kvalifikacija ni pogoj Sprejmem^ tudi peka ali slaščičarja. '"^^lU cije na © 47-584, dopoldan^Jg^ Zaposlimo mlajše dekle za delo gostinstvu v Kranju ( strežba šankom). Nedelje proste. ?09°Lt veselje za delo z ljudmi. M°zn°na priučitve. Informacije cnq6 ©47-584, dopoldan 1W^, Petek, 27. oktobra 1989 MALI OGLASI, OSMRTNICE 19. stran (R