v Cuvajma Jug&stai/ifo! Letna naročnina znaša Din 40'—. Uredništvo in uprava t Ljubljani, Selenburgova ullea št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici it. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št 21-09. V Ljubljani, dne 31. avgusta 1935. štev. 28 — Leto IV. IZHAJA VSAKO SOBOTO Hrvatsko vprašanje Radi jasnosti Kot že prej večkrat skušajo glasila raznih naših političnih taborov tudi sedaj spraviti če ne Narodno Odbrano kot celoto, pa vsaj »ljubljansko NO« v zvezo z enim ali drugim političnim pojavom. Predvsem moramo ugotoviti, da kake posebne ljubljanske NO sploh ni, obstoja le organizacija NO v Ljubljani kot sestavni del širom države razpredene, po Sre-dišnem odboru NO v Beogradu vodene organizacije. Kot nacionalisti se vsi člani NO zavedajo, da je prvi pogoj za uspešno delovanje vsake nacionalistične in borbene organizacije popolna disciplina in da je vsak Bspeh nemogoč, če vodstvo organizacije ne “tore računati na dosledno prevajanje svojih navodil s strami vssh podrejenih funkcijo nar-jev in organizacij. Ce se more sploh katera nacionalistična organizacija, potem se lahko pohvali NO, da je ravno ta disciplina očuvala njeno organizacijo doslej vseh večjih pretres-Ijajev. Temeljni princip, da NO ne potrebuje Biase, marveč hoče invsti v svojih vrstah samo kvaliteto, se je izkazal kot edino pravilen. In vsled tega dosledno provajanega principa je niogla NO tudi zavzeti stališče, da so posamezni Od b ra naši svobodni v svojem javnem udejstvovanju, da se morejo tudi politično izživljati in uveljavljati, ker imajo toliko samozavesti in ustaljenosti, da ostanejo tudi v javnem življenju vedno in povsod poborniki ju-goslovenskega nacijcnolizma, t. j,, jugoslovanskega unitarizma, pa se pri tem tudi zavedajo, da so v vsakem oziru odgovorni organizaciji NO, kateri pripadajo kot disciplinirani člani. Ce je torej NO kot nacionalistična organizacija ne le nepolitična, marveč naravnost protipolitična, kolikor se poidi besedo poditika razume partizanstvo, če stoji NO vsled tega švt,]ega"principijelnega stališča direktno v sovražnem stavu proti vsem dosedanjim in pa sedanjim političnim formacijam, ki so naš narod le razdvajale in že vsled kvalitete svojih voditeljev in funkcijonarjev niso sposobne sprovajati ono veliko delo, katero je pokrenil blagopokcjni kralj s 6. januarjem 1929, pa seseda NO noče onemogočiti zanesljivim svojim elanom, da se na lastno odgovornost in le kot zasebniki brez vsake zveze z NO udejstvujejo po svojem lastnem razpoloženju in da zasledujejo svoje nacionalistične cilje na °ni način, ki se jim zdi najbolj primeren. NO seveda budno zasleduje delo vseh onih svojih članov, ki so se prostovoljno spustili v politično gibanje in ima toliko moči, da to svoje nadzorstvo tudi uspešno izvršuje. Temu je dokaz naša prošlost, to bo dokazala NO tudi v bodočnosti. V sem nam je prvenstven interes naroda in države, ki se' ga da zaščititi le z striktnim provajanjem jugoslovenskega unitarizma in domišljamo si lahko, da smo ravno nii med onimi redkimi Jugosloveni, ki nismo nikdar menjali svojega naziranja in smrt v resnici ostali zvesti jugosiovenski ideologiji najboljših svojih prednikov. V zadnjem času se nas skuša spravljati v zvezo s pokretom dr. Mačka ali kot pravi »Slovenec« dr. Doboviška v Dravski banovini, to pa na podlagi okolnosti, da se pojavljajo v tern pokretu tudi imena nekaterih Odbra-nasev. Veseli nas sicer, da javnost s toliko pazljivostjo zasleduje delo NO in posameznih njenih članov, ker nam je to dokaz, da NO danes nekaj pomeni in da je njeno postopanje za marsikoga interesantno. Toda kljub temu moramo odklanjati Vsa taka sumničenja, Ki kažejo popolno nerazumevanje temeljnih principov in ciljev NQ. Ce je odklanjala in odklanja NO stike z drugimi političnimi formacijami je le logično, da jih odklanja tembolj s pokretom dr. Mačka oz. dr. Doboviška, kar je tako samoposebi razumljivo d« hi nam tega ne bilo treba „«i zanikati'g1**' to, Storimo to le vsled dejstva, ker vemo da se z raznih strani sumniči in ovaja nas in naše vidnejše funkcijonarje, da igrajo dvojno igro, da hočejo tudi oni sodelovati v razkrajanju našega naroda in da hočejo po svetlih vzorih raznih političnih voditeljev tudi oni ribariti v kalnem. Vsem prijateljem in nepri-■lateljem, naj bo v pomirjenje ali razočaranje Povedano, da NO nima niti najmanjšega po-oda pljuniti na vse svoje tradicije in na vso svojo svetlo prošlost. lahko rečemo: »Kvišku glave, j. a ^e’ ura vašega odrešenja!« Takrat o m ° l’.1 a l,ra odrešenja, bomo govorili v HnoiT ^a*no ‘n oct!očno, pa bomo povedali aneh naše svobode to, česar danes povedati moremo. I Kdor se hoče pobližje zanimati za stališče, ki ga zavzemajo Hrvatje sami z dr. Mačkoni na čelu glede vsebine hrvatskega vprašanja in načina njegove rešitve, ta bo moral predvsem ugotoviti, da obstoja tozadevno vsaj danes popolna neizvestnost, skoraj da tajinstve-nost. Na vprašanje, kaj pravzaprav hočejo, formulirajo Hrvatje svojo zahtevo z geslom »Svobodna Hrvatska«, kaj pa razumejo pod tem geslom, kaj bi bilo treba preurediti v drža- vi in njeni upravi, da bi bil ta ideal za Hrvate dosežen, tega ne pove nihče. Nekari molče, ker si sami niso na jasnem, kako bi naj prav za prav izgledala ta Svobodna Hrvatska, ekstremni elementi molče, ker se zavedajo, da gredo njihove misli tako daleč, da niso združljive z obstojem enotne države, tretji, kolikor toliko še trezni elementi pa molče, ker nimajo poguma, da bi izrekli svoje trezne nazore. Vedo namreč, da bi jih razpaljene in demagoško zavajane mase pregazile in vrgle z njihovih sedanjih stolčkov. Treba je torej poseči v prošlost, če hočemo nekoliko jasneje presojati situacijo, ki jo označuje sedaj veliko preveč obravnavani hrvatski problem. Pri tem se moramo baviti zlasti z nazori onega Stjepana Radiča, ki velja še danes kot idol vseh pravovernih Hrvatov in čegar ideologija je baje še danes merodajna za mišljenje in delovanje njegovih naslednikov oz. izvrševalcev njegove oporoke. Kako je torej Stjepan Radič sam gledal na ta vprašanja? Ko so padli poleti 1928 streli Puniše Račiča v takratni Narodni skupščini in izzvali najtežjo reakcijo s strani takratne lirvatske delegacije, se je ponovno javil k besedi ravno dr. Maček ter v imenu ranjenega Stjepana Radiča proklamiral stališče hrvatskega naroda. Navedemo nekaj odstavkov iz teh njegovih izvajanj. iugoslovenitvo Stjepana Radiia Dr. Maček je v svojem govoru karakteri-ziral stališče svojega voditelja Stjepana Radiča na sledeč način: »Stjepan Radič, vsečlovek in Vseslovan, je moral biti tudi Jugosloven, toda njegovo jugoslovenstvo ni nikdar pomenilo in tudi ni moglo pomeniti organiziranja medsebojne borbe med južnimi Slovani, marveč bratstvo in ljubezen svobodnih južnih Slovanov, Hrvatov, Slovencev, Srbov in Bolgarov, svobodnih ne samo napram tretjim, marveč tudi v medsebojnih odnošajih. Vsled tega njegovo jugoslovenstvo ni bilo nikdar neka meglena abstrakcija, marveč stvarnost, vsebovana v ideji državne skupnosti, sestavljene iz svobodnih, enakopravnih držav, svobodnih južnih Slovanov.« Tej, po dr. Mačku samem še za časa živega Stjepana Radiča, podani definiciji jugoslovenskega problema bi bilo treba dodati le še to, da se je dr. Maček, kot znano, nedavno izrazil, da smatra jugoslovenstvo ne kot nekaj abstraktnega, kot je to rekel Radič, marveč kot neko fikcijo. Imamo torej dve stališči naj-merodajnejših oseb hrvatskega gibanja, ki se dejansko ne zlagata, sta si pa edini v tem, da negirata edinstvo jugoslovenskega naroda, ki po obeh mnenjih sploh ne obstoja ali vsaj še ne obstoja. Ali gre v obeh primerih samo za stilistične finese oz. izbegavanje jedra problema samega ali pa gre za resnično in ustaljeno naziranje, o tem je težko soditi. To tem tešje, ker se z drugih, dr. Mačku blizu stoječih strani povdarja, da beseda o fikciji ni tragična, ker jo je treba razumeti le v tem smislu, da narodnega edinstva sicer še ni, da pa je narodno edinstvo cilj, za katerim streme in ga hočejo kot končni uspeh vseh »jugoslo-venskih narodov« doseči tudi Radičevi, oz. Mačkovi Hrvatjo. Kdo ima prav, to bo pokazala bližnja bodočnost, ko bo razvoj dogodkov primoral dr. Mačka, da bo moral urbi et orbi definirati stališče in navesti vsebino gesla Svobodna Hrvatska. Ni namreč dvoma, da se današnje neizvestno stanje ne da več podaljševati in da stojimo pred dogodki, ki bodo zahtevali popolno jasnost! Na kaj opiramo to svoje prepričanje, o tem zaenkrat no moremo pisati, vemo pa, da se ne motimo, če trdimo, da bodo že bližnji meseci^ prinesli v tem oziru ono jasnost, ki je danes ni! Dokler pa te jasnosti ni, se pač lahko govori o hrvatskem vprašanju, ne more pa so govoriti © reševanju tega vprašanja. Svobodna Hrvatska Tudi v tem oziru moremo citirati besede (lr. Mačka, ki jih je govoril pred sedmimi leti v Narodni skupščini. »Pojem svobodne Hrvatske izključuje (Nadaljevanje.) možnost take zajednice, ki bi pomenila omejitev njene svobode, pa naj bi nastopila ta omejitev v korist kateregakoli člana zajednice kot take. Pa tudi v korist državne zajednice ne more Hrvatska omejiti svoje svobode preko mej, ki bi pomenile zoževanje pravice svobodnega hrvatskega naroda, da sam s seboj upravlja kot enakopraven član zajednice. Zajednica se ne ustvarja in v zajednico ne vstopa nihče zato, da izgubi svobodo, marveč zato, da okrepi garancije svoje svobode in svojega svobodnega nacionalnega napredka. Vsaka drugače urejena zajednica sploh ni zajednica, marveč organizirana tiranija, ki nima pravice do obstoja in mora prej ali slej propasti. Ta vera v propast organizirane tiranije izvira za Stjepana Radiča in njegovo stranko iz vere v zmago pravice nad krivico. V svobodni Hrvatski ne sme biti niti zapostavljenih, kaj šele tlačenih. V njej mora vladati ravnopravnost za Srbe, ki žive v Hrvatski. Saj je Stjepan Radič v začetku svojega delovanja vstavil v svoj program tudi točko: Hrvatje in Srbi so en narod in se morajo sporazumevati zlasti tam, kjer žive skupno.« Tudi te izjave so pitijski izreki, ki se Jih da razlagati na vse mogoče načine in se da z njimi žonglirati tako ali drugače. Sploh je treba ugotoviti, da je ravno ona meglenost, ki sta jo očitala jugoslovenskim nacionalistom in po njih zastopani jugosiovenski ideologiji Stjepan Radič in dr. Maček, naravnost neločljiva od vseh političnih izjav, ki smo jih do danes čitali oz. čuli iz ust teh hrvatskih voditeljev samih o pojmu hrvatstva in samostojne Hrvatske. Razpravljati danes v teh težkih časih o pojmih, ki spadajo v področje vse-človečanstva, je nekoliko nesmiselno, ko imamo nebroj drugih težjih problemov, od katerih zavisi naše vsakdanje življenje in jih je treba vsled tega prvenstveno rešiti bas zato, da bomo lahko potem siti in zadovoljni z notranjo ureditvijo naše države prešli na reševanje teh splošno človečanskih in splošno slovanskih problemov. Teh par citatov zadošča za dokaz, da Hrvatje sami in voditelji hrvatskega naroda do danes še niso ustvarili, vsaj pa niso iznesli one stvarne podlage, na katero bi se lahko oprlo praktično reševanje hrvatskega problema. Kam vodi zelena teorija in globokoumno pritegovanje »splošnih« principov pri reševanju problemov, ki so nujni, ker zadevajo vitalne interese naroda in države, vidimo, če na kratko registriramo pojem zgodovinskih individualnosti, o katerih je tudi že govoril dr. Maček na sledeč način: »Hrvatska bo vodena cd nazorov Stjepana Radiča vodila borbo ne samo za svojo lastno svobodo in ravnopravnost, marveč tudi za svobodo in ravnopravnost vseh drugih historičnih oz. nacionalno-političnih individualnosti. Ne samo radi tega, ker je enakopravnost in svoboda vseh stvarna garancija njene lastne svobode, marveč tudi vsled tega, ker zahtevata to njeno človečanstvo in njena ljubezen napram svobodi vsakega drugega in njena pravica, da izvojuje tudi za svoje soborce v borbi za svobodo isto usodo kot sama sebi. Te borbe Hrvatska ne bo opustila niti tedaj, ko bo dosegla svobodo za sebe.« Igračkanje s pojmom historičnih individualnosti je nekoliko smešno in vodi do nemogočih posledic. Vsi še vemo, kako so zorele v decembru 1932 razne punktacije. Zagrebškim so se pridružile ljubljanske, tem so sledile sarajevske, dobili smo še novosadske. In tako se je tudi letos pojavil g. Kostič, ki nam je na nekem političnem zboru postavil tezo o posebni individualnosti Vojvodincev. Opas-na je ta zadeva pa še prav posebej za Hrvate same. Dosledno izvajanje principa historičnih individualnosti dovede namreč do zaključka, da vsebujo tudi hrvatski narod nebroj takih individualnosti, da torej hrvatskega naroda kot celote prav za prav ni. Brezdvoma predstavljajo Dalmatinci tako individualnost. Hrvatje iz hrvatskega Primorja so nekaj čisto drugega kot Hrvatje iz Zagreba in okolice, kjer dominirajo pohrvateni Slovenci. Isto velja za Bosanske Hrvate, Bunjevce itd. Da obstojajo te historične individualnosti, to dokazuje hrvatski jezik sam, saj imamo čakovce, Štoka vre in kajkavce, poleg tega ekavce, ijekavce in ikavce, ki se ne razlikujejo samo p» uporabi posameznih besed in izgovorjavi posameznih vokalov, marveč še po drugih zelo značilnih znakih! Logično bi moral torej dr. Maček zavzeti stališče, da je treba iz vseh teh »historičnih individualnosti« stvoriti predvsem enoten »hrvatski narod«, ker do danes takega enotnega hrvatskega naroda ni in je le fikcija, če se govori o njem. Seveda bi morali potem tudi naši ljubi slovenski separatisti načeti vprašanje historičnih individualnosti med nami, Slovenci, pa začeti šele z delom v to svrho, da ustvarijo iz Primorcev, Kranjcev, Štajercev, Korošcev, Prekmurcev itd. enoten »slovenski narod«. To so logične dedukcije meglenih teorij naših separatistov, pa naj sede v Zagrebu ali Ljubljani, ki vodijo do absurdnosti in kažejo, da sc z ljudmi, ki postavljajo take teze še 17 let po osvobojenju in ujedinjenju, sploh ne da praktično razpravljati Pohorska deklaracija Sredi tega meseca so se sestali v planinskem domu mariborskega gosp. župana nekateri predstavniki jugoslovenske politike iz Savske, Primorske in Dravske banovine. Predvsem sta bila navzoča zamenika kraljevskih namestnikov gg. Banjanin in dr. Peter Zec, dalje dr. Svetislav Popovič, dr. Albert Krainer, dr. Grga Andjelinovič in drugi. Sestanku je predsedoval dr. Kramer in komunike, ki je rezultat teh razgovorov se glasi: »Zavedajoč se odgovornosti, ki jo ima do naroda in svojih somišljenikov, se je zbrala na predhodni sestanek dne 19. in 20. avgusta t. 1. na Pohorju skupina političnih osebnosti iz Dravske, Savske in Primorske banovine in je v prijateljskem krogu pretresala politični položaj, ki je nastal v državi po petomajskih volitvah. V teku razgovora se je enodušno ugotovilo, da so politične in gospodarske prilike v narodu, zlasti pa one na kmetih, težke in da zahtevajo, da se brez odlaganja prične z njihovo ureditvijo. V skladu z zgodovinskim razvojem jugoslovenske misli in dosledni svojemu dosedanjemu predvojnemu delovanju, so bili vsi prisotni enodušnega mišljenja, da tvori edini izhod iz te politične in gospodarske krize izvajanje čiste in iskrene jugoslovenske politike, kakršno je kot osnovno vsega našega narodnega in državnega življenja proglasil kralj Ujedinitelj. Srbi, Hrvati in Slovenci so v etičnem oziru en narod in v skladu s tem more edino prava jugoslovenska misel biti soliden temelj za napredek nacije in razvoj države. Narodno edinstvo je čuvstvo notranje, po usodi povzro- čene povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in prepričanje, da tvorimo vsi eno edinico, katere niti eden del ne bi mogel živeti svobodno in neodvisno življenje ter izven te celine razvijati svojih kulturnih in gospodarskih sposobnosti. Samo v edinstvu nacije imajo po-edini deli naroda možnost, da razvijajo svoje posebne kulturne tekovine in očuvajo svoje tradicije, povezujoč jih s tradicijami narodne celote. Jugosloveni kot narod se morejo razvijati samo v unitaristični državi. Nosilec državnosti je ves naš narod, t. j. Srbi, Hrvati in Slovenci kot ena politična edinica, zbrana okrog svojega kralja. Praktičnost to zahteva, da ae na eni strani državna politika ne sme in ne more voditi pod pretežnim vplivom samo enega dela naroda, a na drugi strani, da se ne more noben del naroda otresti obveznosti, ki jih ima napram celoti. Vprašanja, ki nimajo splošno državnega značaja, se morajo reševati po pokrajinah (regionalno), uveljavljajoč pri tem do skrajnih meja načelo dekoncentracije oblasti in decentralizacije uprave v banovinah z izgrajeno in finančno zasigurano samoupravo. Razmere v gotovih delih našega naroda in v nekaterih pokrajinah naše države zahtevajo posebno pozornost tako države, kakor tudi narodne celote. Tako zahteva interes države in naroda, da se skupina vprašanj, ki so znana pod nazivom »hrvatsko vprašanje«, čimprej reši. Vsak poskus, da se ta problem reši v skladu s splošno narodnimi in državnimi interesi in naj prihaja od katerekoli strani, bodo jugosiovenski nacionalisti vestno in nesebično podpirali. Pri tem pa trdno verujejo, da se problem more pravilno rešiti samo v okviru jugoslovenske politike in v skladu z načelom narodnega in državnega edinstva. Samo v resničnem jugoslovenstvu in v unitaristično urejeni državi je mogoča polna in prava ravnopravnost vseh delov naroda in vseh krajev države. Metode dela, s katerim naj se dosežejo urejene razmere v državi, niso načelno vprašanje, nego vprašanje praktične dnevne politike. Jugoslovenski nacionalisti smatrajo, da je v to svrho v vsakem primeru potrebno sodelovanje vsega naroda kot celote. Dosledno temu odklanjajo na eni strani politično delo na temelju odkrite in prikrite obnove staro-strankarskega sistema, kakor se na drugi strani zavarujejo proti terorističnim metodam., naj prihajajo od katerekoli strani. Da ta načela in politika, ki jo mi zastopamo, pridejo do izraza, je potrebno, da se vsi oni, ki žele sodelovati v okviru te politike, brez razlike plemena, vere in stanu zbero v enotno nacionalno fronto. Tej deklaraciji, ki jo moremo samo pozdraviti, ni česa dodati. Vidi se na prvi pogled, da so jo sestavljali odkriti Jugosloveni in rutinirani politiki. Iz njene vsebine je razvidno do kod in v čem more popustiti nacionalna politika. Seveda je drugo vprašanje, kako se bo obneslo izvajanje te deklaracije v praksi. Ako hočejo tvorci teh misli res uspeti, potem bodo morali nekateri od teh na terenu pač prepustiti delo mlajšim nacionalistom, ki so pokazali doslej dovolj borbenosti in odločnosti pa so bili samo zavirani od posameznih činiteljev. Danes je pač tak čas, da mase ne bodo letele skupaj, če samo kak general zatrobi zbor, treba bo žilavega in trdnega dela, da se v jugoslovenskih vrstah ohrani vsaj najborbenejši del zdravega elementa. To velja predvsem za Dravsko banovino. Plemenske zastave (Nadaljevanje) Narod instinktivno čuti v sebi slovansko poslanstvo, ki je človečanski in moralni občutek. Ko so prilike v državi take, da ta njegov občutek zadovoljujejo, potem ne uspevajo nobene nasprotne, protislovanske in protina-rodne sile, čeprav se poslužujejo kakršnihkoli fraz o hrvatstvu ali čem drugem. Toda, če so prilike slabe, če zemljo ne upravljajo dobri in pošteni, temveč pokvarjeni in nesposobni, če se korupcija nekaznovana širi, če se ne postopa proti vsem enako, Če se daje nekaterim vse, drugim pa ničesar, — potem je teren ugoden, da se mase odvajajo od prave in edine poti, ki jim jo je določila previdnost in da se zbirajo pod plemenskimi zastavami. In to ni toliko iskren odziv tistim silam, ki pod plemensko oznako utihotap-Ijajo v naš narod tuje interese in s tem njegovo propast, temveč je protest proti nepravilnostim in neredom v državi in proti njenim slabim upraviteljem. Zato mi tudi s tega mesta, kot jugoslovenski patrioti apeliramo na voditelje te države: Naj na vsako mesto v državni upravi postavijo samo sposobne in poštene ljudi, naj jih vodijo v delu za državo samo splošni narodni interesi ali kratko, naj vodijo edinole jugoslovensko politiko, kajti ta je za nas sinonim najboljšega in najvrednejšega, kar je za naš narod ter njegovo državno in nacijo-nalno bodočnost. Če se bo tako tudi delalo, ne bo naš delavec, naš otrok, mladenič in naš intelektualec (o plačancih, ki se bodo vedno in ob vsaki priliki prodajali, ne govorim) iskal druge zastave kot edino jugoslovensko narodno, pa čeprav bi plemensko zastavo dvignil ne vem kdo. Potem ne bo več obstojalo niti razkričano in napihnjeno hrvatsko vprašanje kot neko posebno, nacijonalno vprašanje naše države. I)r. I. B, Še o našem stališču V svojem prej snem članku smo zapisali nekaj principijelnih opazk glede razmerja na-pram našim kočevskim Nemcem. Dolžni smo poučiti v tem oziru povsem točno vso ono slovensko javnost, ki sploh še da nekaj na na-cijonalni ponos in še ni padla na nivo nacijonalno popolnoma apatične mase. Kje so vzroki, da je tako korektna organizacija, kot je bila vedno in je tudi še danes NO, smatrala za potrebno, da ravino v teh težkih časih po-krene kočevsko vprašanje ter z vsem povdar-kom izjavi, da ne bo mirovala, dokler to kočevsko vprašanje ne bo rešeno na način, ki odgovarja ugledu in ponosu nas Slovencev kot polnopravnega in enakovrednega dela jugoslovenskega državnega naroda? Ze par let zasledujemo za nas ponižujoč pojav, da zahajajo med kočevske Nemce razni gostje ter preživljajo na naši lepi kočevski zemlji svoje počitnice. Gostoljubnost nam je prirojena in vsled tega ni bilo nikogar, ki bi temu oporekal. Zal pa ti gostje niso hodili samo na počitnice, marveč so začeli izvajati propagando med kočevskimi Nemci, prirejati tečaje in širiti narodnosooijalistično ideologijo med našo nemško narodno manjšino. Posledice teh tečajev so čutili naši slovenski domačini, ki so bili vedno jačje izzivani in poniževani, pa niso imeli nikogar, ki bi jih zaščitil. Kočevski Nemci so postali tako domišljavi in prepotentni, da so si dovoljevali javno povdarjati, da je kočevska zemlja nemška In da je Slovenec samo gost na tej nemški zemlji! Da bi bil uspeh popolnejši, je bila po-krenjena akcija, ki naj bi omogočila mlajši kočevski generaciji stalna potovanja v Nemčijo. Samo letos je dobilo preko tristo kočevskih Nemcev dovoljenje, da gredo na jesen in preko zime »krošnjarit« v Nemčijo. Kandidatov je bilo okoli 1500, le petina je bila tako srečna, da je bila deležna dovoljenja. Kako pa je bila izbrana ta petinka? Če bi odločala pri tem res le dejanska potreba in bi dobili to dovoljenje tnajbednejši, bi nihče ne mogel imeti ničesar proti temu. Obstoja pa posebno vodstvo kočevskih izseljencev za Nemčijo, ki izdaja dovoljenje za »krošnjar-jenje< v Nemčiji le takim zanesljivim kočevskim Nemcem, ki se odlikujejo v borbi proti Slovencem, pri tem pa pridejo v poštev predvsem oni, ki obetajo postati dobil agitatorji nacijonalnega socijalizma med našo nemško manjšino. Na razpolago imamo seznam onih, ki se pripravljajo to jesen na skrošnjarjenje« v Nemčiji, pa vidimo, da so med njimi večinoma dobro situirani posestniki in obrtniki, gostilničarji jn trgovci, katerim zaslužek s kroš-njarjenjeni v Nemčiji ni potreben za njih NAŠIM SOMIŠLJENIKOM! Narodno obrambno delo je tako obsežno, važno in svojevrstno, da je posebno glasilo potrebno. Dojim gleda dnevno časopisje na vse pojave v prvi vrsti z vidika lastne strankarske in kulturne usmerjenosti, zanima nas izrazite nacionaliste predvsem tisto višje splošno narodno in vsedržavno stališče, ki mora ostati nespremenljiva podlaga nadaljnjemu razvoju. Naša podrobna naloga pa je zasledovati in reševati razne narodne, gospo- Kaj bo z izvozom sadja in živine? eksistenco. Povemo lahko javno, da vlada vsled tega med večino kočevskih Nemcev samih velika nevolja. Vsi resnični reveži, katerim bi krošnjarjenje v rajhu v resnici pomagalo, so bili skoraj dosledno odklonjeni in tako so ti bedni kočevski kmetje danes najbolj nezadovoljni s postopanjem svojih lastnih voditeljev. Ko so se lanski krošnjarji vrnili iz Nemčije, niso prav nič prikrivali, da so imeli neposredno po svojem prihodu v Nemčijo in neposredno pred svojim povratkom v Jugoslavijo dva štiridnevna tečaja, v katerih so jim voditelji narodno socialističnega pokreta predavali, kako naj delujejo, da bodo obdržali kočevski Nemci svoje današnje posestno stanje, da morajo to stanje še razširjati potom nakupovanja razpoložljivih slovenskih posestev, da se morajo širiti zlasti proti jugu, da se morajo osvoboditi vseh slovenskih hranilnic in upnikov itd. V Borovcu se je vršil par let zaporedoma pred očmi vseh oblasti tečaj za narodno socialistično propagando med našo nemško narodno manjšino. Ta tečaj je bil sedaj vendar enkrat likvidiran, toda prenesen drugam. — Nekje na Pohorju v bližini Zreč pri Poljčanah se vrši sedaj v največji tajnosti tečaj za dekleta, prirejen od mladinske sekcije Kultur-bunda. Tega tečaja se udeležuje tudi nekaj deklet iz Kočevja, ki niti vedela niso, kam jih je odpeljal avtobus iz Kočevja. Dne 28. avgusta t. 1. se je začel že drugi tak tečaj, na katerega so bila poslana zopet nova dekleta iz kočevskega otoka in iz drugih krajev Dravske banovine. Vsa dekleta gredo z nahrbtniki na »Sommerfrische«, iz katere se pa po dobljenih direktivah sploh ne smejo javljati niti svojim domačim. Omeniti moramo tudi še, da pošilja Kul-turbund iz naše banovine v Nemčijo »Jugo-slawische Hitlerjugend« in vemo, da je odšlo ravno zadtnje dni iz Konjic več mlajših fantov nadaljevat svoje »študije« v Nemčijo. To so vzroki, ki nam nalagajo imperativno dolžnost, da zasledujemo .vestno vsak korak Kultur-bunda in njegovih voditeljev, ki se naj zavedajo, da so jugoslovenski nacijonalisti še vedno tako borbeni kot so bili nekdaj in da ne bodo pustili pod nobenim pogojem gaziti ugleda in časti lastnega naroda. Pripravljeni pa so na vse mogoče koncesije takrat, kadar Ivodo zaščitene osnovn© nacijomalne pravice našim koroškim Slovencem v Nemški Avstriji ter Lužiškim Srbom in Poljakom v Nemčiji in kadar bosta Nemška Avstrija in Nemčija dovolili, da bomo smeli tudi mi jugoslovenski nacijonalisti prirejati jugoslovenske tečaje med našimi brati v Nemški Avstriji in v Nemčiji. I. C. Bližamo se času, ko pričenja v normalnih letih najživahnejši izvoz sadja. Četudi izgieda, da bo vsaj letos sadje imelo nekoliko boljšo ceno. vendar z nekako tesnob' gledano v bodočnost. Kolikor vidimo, izgledov za izvoz sadja v Avstrijo ni posebnih. Nemčija nam pač dovoljuje neke kontingente, vendar so dosedaj javljene številke še vse premajhne, da bi mogli upati, da bi se cene sadju vzdržale na zaželjeni primerni višini. Tudi na izvoz proti jugovzhodu smo gojili precejšnje nade, toda oni, ki so si za ta izvoz dali mnogo truda in ki so v takem srečnem položaju, da bi na jugu in vzhodu mogli dobiti največje zaupanje tamkajšnjih velikih trgovcev — žal niso mogli toliko uspeti, da bi bili tudi osebno prišli z merodajnimi činitelji v inozemstvu v potrebni stik in tako izgleda, da z izvozom našega sadja na jug in vzhod za letos naj-brže ne bo nič. Ne razumemo, zakaj in kako se je moglo zaprečevati potovanje v inozemstvo človeku, ki je največ storil in ki je najprimernejša oseba za navezanje najboljših stikov na jugu in vzhodu. Kar se nemških kontingentov tiče, moramo pač reči, da nas boli, da je dovoljen uvoz v Nemčijo le bolj za navadnejše, merkantilno sadje, za nepakovano sadje, medtem, ko je dovolitev uvoza pakovanega sadja prav malenkostna. Navadno merkantilno blago se tudi v Nemčiji ne plača kaj posebno dobro in torej tudi nakupovalci pri nas ne bodo mogli plačevati dobrih cen. Za pakovano sadje pa je račun čisto drugačen. Mislimo, da bi se oblast in sadjarska udruženja bili morali pobrigati, da se dosežejo večji kontingenti tudi za pakovano, kvalitetno biago, ki kaj vrže. Ko bomo po končani izvozni sezoni pregledovali izvozno bilanco glede prometa v sadju, se bojimo, da bodo številke doseženega izkupička rade veliko manjše, kakor se jih sedaj v dobri nadi napoveduje. Z navadnim blagom jih borno bržčas prav težko dosegli, dočim bi povečani kontingent za pakovano sadje lahko prav znatno to številko povečal. Ako bi se merodajni činitelji zelo zavzeli, smo prepričani, da se bo dal doseči večji kontingent za pakovano sadje in s tem tudi večji ne samo običajno trgovinski, nego tudi dejanski, narodno-gospodarski uspeh. Ni namreč vseeno, če izvozimo cele gore sadja po nizki ceni, nego je za ta uspeh v veliko večji meri merodajen izvoz kvalitetnega blaga, ki vendar ima tako ceno, da je možno misliti tudi na kakšno rentabilnost sadjereje, kar šele bi pomenjalo ne samo trgovinski, nego tudi narodno gospodarski uspeh. Z izvozom pretežno običajnega blaga bomo pač dobili nekaj denarja v državo, toda vprašanje je, če bo pri obstoječih cenah pridelovalec prišel na svoj račun. Še bolj pa nas skrbi, kako bo z izvozom naše živine. Ta skoraj popolnoma stoji. Naš notranji trg premalo rabi in tudi nima prave kupne moči. Prva košnja je bila večinoma bolj slaba, otave ponekod ne bo nič ali pa vsaj zelo malo. Bati se je. da bodo morali živinorejci prekomerno potiskati posebno gove- jo živino na trg in tako utegne cena, ko bo šla pašna doba proti koncu — samo na škodo živinorejca zelo pasti. Ze sedanje cene goveje živine so obupno slabe. Ako pa se pritok go-veje živine na trg pod jesen poveča in pospeši, utegnemo doživeti za živinorejca prav bridke čase. Na to je misliti že sedaj, in bj nujno bilo ukreniti, da se odpre in poživi izvoz goveje živine. So neke države, ki pravijo, da so nase velike prijateljice, pa iz leta v leto vidimo, da mi od teh držav razmeroma veliko kupujemo, one od nas pa ne dosti več kakor nic-Ne bomo rekli, da naše govedo, posebno kadar bi se ga izvažalo v zaklanem stanju, veS-no kar a priori odgovarja zahtevam dotičnib tržišč, toda, če se le nekoliko potrudimo in doma stvar nekoliko uredimo, bi tudi tem za' htevam lahko ustregli. Za to je potrebno dvoje. Prvič, da se najde po možnosti kake pre-vozne olajšave s strani takih prijateljskih držav, predvsem pa resnična pripravljenost z® odvzem naše goveje živine, ki je vsaj v nas} banovini pač taka, da bi mogla ustrezati tudi inozemski razvajenosti, ako se nekoliko P0" trudimo in organiziramo nje zbiranje. Drugo« kar je pri tem vprašanju bistvene važnosti je to, da bi se nekdo pač moral lotiti organizacije tega zbiranja i,n z velenakupci v in°; zemstvu stopiti v stik ter dogovoriti z njim1 stalne dobave. Mislimo, da bi za izvoz iz nase banovine pač mogla marsikaj storiti naša Kmetijska družba v svojo korist in v korist živinorejcev, ako bi se stvari resno in s pr®^ vim razumevanjem prijela. Seveda bi tudi oblast morala tu pomagati in v inozemstvu pot ugladiti takemu izvozniku kakor bi Kme' tijska družba v danem slučaju lahko bil®' Oblast, ki bi se sklicevala na stalno pasivnost naše trgovinske bilance napram nekim prijateljskim državam, prav gotovo ima pri roka*1 toliko možnosti, da bi jih moralično prisilil® prijateljstvo povračati s prijateljstvom. To toliko bolj, ker vse države civiliziranega svet® najenergičneje stremijo za izravnavanjem svo; jih trgovinskih bilanc najprej med prijatelj1 in potem tudi z onimi državami, od kateri'1 kupujejo pač karkoli. Mi, ki smo gospodarsko že tako obubožani, si pač ne moremo dovoljevati luksuza, da bi še nadalje od neki*1 prijateljskih držav samo uvažali in k njim skoraj nič izvažali, torej pustili teči nas denar samo k njim, ne da bi se pobrigali z® to, da ga od njih tudi dobimo vsaj toliko nazaj s tem, da kupujejo naše blago. Naj mislijo taki prijatelji o nas karkoli hočejo, zahtevati moramo od njih tudi v gospodarskem oz1' ru zvestobo za zvestobo in prijateljstvo za prijateljstvo. Argumentom, ki jih diktira naša najprimitivnejša gospodarska dolžnost napram lastnemu narodu, mislimo, da morajo verjeti naši inozemski prijatelji, stvar uvideti in jo upoštevati, ali pa moramo izvajati P0'. sledice. Ne mislimo, naj bi se od naše strani začelo kazati neko animoznost napram neki111 prijateljskim državam, nego to nam je pred očmi. da jih opozorimo na njihove dolžnosti* ko z našim blagom nikamor ne moremo in ko nam tako zelo manjka denarja. Rezultati ljudskega štetja v Avstriji Koroški Slovenec poroča: >0d 6,760.233 prebivalcev naše države je 6,468.014 avstrijskih državljanov, 270.543 ino-zemcev ter 18.762 brez državljanstva. Po narodnosti se razdelijo sledeče: 6,584.547 Nemcev, 48.251 Čehov, 3615 Slovakov, 31.703 Slovencev, 42.354 Hrvatov torej skupno 125.923 Slovanov, razen tega 18.076 Madžarov, 7027 ciganov, 16.290 je druge narodnosti in pri 8370 osebah se narodnost ni mogla dognati. Skupno s temi zadnjimi je v Avstriji 175.686 Nenemcev. Od teh je 126.478 domačinov, 45.947 inozemcev in 1609 brez državljanstva. Slovencev je torej 31.708, med temi 26.29S domačinov, 5290 inozemcev in 88 brez državljanstva. Največ Slovencev živi na Koroškem, namreč 26.796, od teh 24.857 domačinov, 1885 inozemcev ter 39 brez državljanstva. Štajerska ima 2839 Slovencev (1002 domačinov, 2393 inozemcev in 35 brez državljanstva)) sledi Dunaj s 525 Slovenci (227 domačinov, 292 inozemcev in 5 brez državljanstva), poten* Nižja Avstrijska z 214 Slovenci (94 domačinov, 113 inozemcev in 7 brez državljanstva), sle®' njič Gradiščanska s 102 Slovencema, od tel* 38 domačinov in 64 inozemcev. Kar je •j® Slovencev v Avstriji, živijo v ostalih zvezni® deželah.« To so seveda oficijelni rezultati, znano pa je, da se je ljudsko štetje vršilo na Koroškem pod najhujšim terorjem in da so se zaradi tega Slovenci upravičeno pritožili na Društvo narodov. darske in kulturne probleme, ki tarejo po-edine obmejne kraje. V dogovoru z ljubljanskimi predstavniki Narodne odbrane, priporočamo vsem svojim odborom in članom, da smatrajo odslej tednik »Pohod« za skupno glasilo Narodne odbrane v Dravski banovini in da ga vsestransko podpirajo, zlasti, da nabirajo naročnike in Rkrbijo za dobre dopisnike. Oblastni odbor NO, Maribor. Položnice smo priložili onim izvodom te številke, ki smo jih pričeli pošiljati na nove naslove. Naročnina za »Pohod« znaša letno Din 40-— in je tako malenkostna, da jo lahko zmore prav vsakdo. Ne pozabite, da je »Pohod« edino nacionalno glasilo v Dravski banovini, ki ni še nikoli menjalo svoje linije, ali kupčevalo z nacijonalno idejo. Ne pozabite, da je »Pohoda od vseh političnih strank in veljakov neodvisen list. Naročajte, čitajte in dopisujte! POHOD živi samo od naročnine I Gibanje zavarovanih nameščence^ in delavcev v mesecu juniju V mesecu juniju 1935 je bilo zavarovani*1 v celi državi pri mestnih organih Okrožneg urada za zavarovanje delavcev 585.130 dela -cev in namešč. (424.855 moških in 160.^ žensk). To število izkazuje porast napr® prošlemu mesecu za 18.391 članov in napra‘!j istemu mesecu v 1. 1934. za 16.498. NajveU* dvig zaposlenih izkazuje Okrožni urad v Sp tu za 3.000, v Sarajevu za 2.700 in v Subotu za 2.200. Pri privatili društvenih bolni** blagajnah izkazuje največji porast blagaJ y Trgovskega bolniškega podpornega društva Ljubljani (za 570 članov). stpVil° V mesecu juniju 1.1. je znašalo štet9j. zavarovalnih delavcev in nameščencev s !s ^ nim in trajnim zaslužkom do Din 8‘— 7 1'vo z zaslužkom Din 8'— do 24'— 283.384, P Din 24-- do 34 - 95.241, z zaslužkom ^ 34— do 48— 62.107 in preko DinJ;zCia 68.032 člani. Povprečna zavarovalna n t je znašala Din 21 56, t. j. za 65 par J. je lansko leto. Celokupna zavarovalna n kipa znašala 315.036 milijonov dinarjev n la ista kot mezda v 1.1934. Omladinski narodno obrambni tečaj V dneh 4. in 5. septembra priredi družba Sv. Cirila in Metoda v dvorani Trgovskega doma narodno-obrambni tečaj, ki je namenjen naši mladini. Že samo dejstvo, da se tak tečaj sploh vrši, moramo z zadoščenjem pozdraviti, kajti v poslednjih letih je interes za na-rodno-obrambno delo tako padel, da ni čuda, ce se dogajajo na Kočevskem stvari, ki bi si .Jih ne smeli niti misliti. Razveseljivo je, da tečaj prireja CMD, kar dokazuje, da je prav *a institucija spoznala vrednost dela med mladino, ko so jo drugi zapustili. Tečaj vsebuje celoten pregled narodnoobrambnega dela, ki bo obdelan v dvanajstih predavanjih. »0 historičnem razvoju naše narodnostne meje« bo govoril g. profesor dr. Milko Kos, »Politično geografski položaj nase narodnostne meje« bosta obravnavala gg-dr. Ilešič in prof. Baš. Predavanje pod naslovom »Položaj naših rojakov onstran državnih meja« — v Italiji, bo imel g. prof. L. Čermelj, — v Avstriji pa g. Fran Uršič »0 narodnostnih manjšinah z mednarodno pravnega in političnega vidika« bo predaval g. dr. Verčon, »0 manjšinskem problemu v Jugoslaviji« g. Zorman. Eno najbolj aktualnih predavanj pa bo imel g. ing. Mačkovšek, namreč »0 tujih aspiracijah in imperijalizmu«. Sledilo bo predavanje g. poslanca Prekorška »0 pomenu in delu družbe Sv. Cirila in Metoda«. Direktor kranjske gimnazije br. dr. Dolar bo podal »Besedo mladini«. Tečaj bo zaključen z govorom jurista Uršiča, »Mladina in naše nacijonalne rane«. V zvezi s tem tečajem bo prirejena na-rodno-obrambna razstava, ki bo vsebovala celo vrsto najzanimivejših zemljevidov, grafikonov in drugega razstavnega materijala, iz katerega bo razvidno prodiranje germanskega življa na naše ozemlje. Prepričani smo, da bo tečaj, ki se n Kraljem imoremoi lumjriti razburkano Jugoslavijo. Njegov duh naj nas vodi po poti poštenosti in doslednosti, posebno tistim naj bo vzgled On, ki hočejo krmariti njegovo ladjo. Naj bodo krmarji čistih rok, sicer jih ni treba!... Zapirajo zveste sinove Jugoslavije, dočim pardonirajo največje sovražne elemente! Nesmrtni naš Kralj kliče vsem in vsakomur: »čuvajte Jugoslavijo!«Dokler živi On v naših srcih, toliko časa se nam ni bati ničesar! Naj nam Nesmrtni naš Kralj izprosi bratsko slogo! S. M. Maistrovo (Nadaljevanje.) I in„?ik.ra^lla ce,sta Loče-Ponikva, ki pelje čez f v, za enkrat nima občuten promet, pač I a zna oživeti odsek Loče—Majstrovo |h> otvo-tu postajice. Marsikateri Dravinjčan jo bo h« !■} • . V/ peš na Majstrovo ter si .z prihranil vozne stroške za 15 km dolgi že-N^1 ovmek Loče—Poljčane—Majstrovo. vo/ 1LS,° ,K> vej, cesfci tu 'n tam zapeljali kak CadransiJ^f , Za 11 Planinskega plavža v neu ^ o if'rni°' >a »»*«• se pa zaradi ko siTteatn,ceste ni obnesla. Pozneje, važal gradbeni Vah^HaT1 ^ po d°" železniških strojev *“ va Za kur]av° Lipoglav je oživel čim so i x i; graditi enotirno železnico iz Oradl^t r£S Ako se vozis iz Celja proti Mariboru zLwiaš it ral , p,ripel]e vlak iz Pred«ra’na Si 2Tki II ltaK) cesto lifn'° enonadstropno h"! iiočes iUSno st’ 47> Gradbeno podjetje je začeli {“Si IrldM 'J? — tahoi k° “ x i ,.‘v8raditi železnico m predor kpr biti primerniL!poglava ni bil° mogoče do-ura/in^n! tr?he za orodK Se manj pa za v urbariiu Shwffais?ova hiša’ ki ie vknjižena in S ie kS 'Ške Končine pod št. 71 leta Vi voli« namenu komaj štiri £ £$ ssaarat W- 4ru?nTSvki in lZkTki sradb6ni pododsek Z ozirom n t w sedežem na Ponikvi, je S”?,.!0 preuredbo j© gradbeno podjet-razpoložljivo hišo na Velikem Lipoglavu prodalo posestniku Franju Stiplošeku, ki je ostal podložnik Studeniške gosposke do ukinitve podložništva. Podložniško razmerje posestnikov na Velikem Lipoglavu, med katere je spadal tudi Stiplošek do Studeniške gospoščine oziroma do njenega lastnika Alojza Spa-rovitza, je prenehalo s postavo z dne 7. septembra 1848. Izvršitev tega zakona pa je določil cesarski patent z dne 4. marca 1849 in mi-n istrska odredba z dne 12. septembra 1849. Poddožniška odkupnina, ki jo je dobil Sparo-vitz za vse tlačane Studeniške gosposke, je znašala 108.990 gld. 25 kr. C. M. Za inženirje Lipoglavskega gradbenega odseka se je že pri zbelovskem viaduktu (4 kilometre severno Lipoglava) začelo težko delo. Tam so zgradili viadukt z 19 oboki, od teh so jih sčasom zasulj 16. Skozi ostale pelje okrajna cesta in na njenem cestišču od l. 1892. tudi Konjiška železnica; eno odprtino zavzema potok Dravinja, ostalo pa občinska cesta. Od tega viadukta naprej so morali razmotri-vati, kako bi gradili železnico čez Lipoglavsko pogorje. Slednjič so rešili tudi to vprašanje, in po močnih ovinkih ob gorskih obronkih se trasa vzpenja do Lipoglavskega sedla (359 m nadmorske višine), kjer prekorači v 237 m dolgem predoru razvodje med Savo in Dravo. Pred več leti mi je neki očividec pripovedoval, da so se prvi čas vlaki ustavljali pri nekdanjem cestnem prehodu pod severnim vhodom Lipoglavskega predora in na tender ali sosedni tovorni vagon nalagali drva, ki jih zaradi velike oddaljenosti in slabe ceste niso mogli spraviti na Ponikvo oziroma v Poljčane. Sčasoma je promet vedno naraščal, posebno po otvoritvi prog preko Semmeringa, čez Kras, na Ogrsko, čez Kanižo v Barč itd. V smeri iz Maribora proti jugu, in sicer med postajama Poljčane in Ponikvo na južni strani Lipoglavskega predora med čuvajnicama 490 in 491 pri lično na mestu, kjer se že več kot 30 let pričkajo ali naj napravijo postajališče, izogibališče »Sladkagora«, se je do 1. 1870. vzdrževala svojevrstna prometna ustanova v službenem poslovanju znana pod »Li-poglava-Tunel«. Ta prometna posebnost, obstoječa iz kretnice in slepega tira (znan tudi Lovvensteingleis«, ker se ga je Ptujski strojevodja Lovvenstein pri prevažanju vlaka štev. 192 Ptuj—Ljubljana prvič poslužil), za 15 vagonov, je imela izvor o pogostih obtičajih tovornih vlakov v smeri Poljčane—Ponikva na strmcu od Zbelovega holmca proti Lipoglavu. Se pred postankom slepega tira je strojevodja takoj, ko so stroj začele zapuščati moči, ustavil in vlak so spravili v dveh delih na Ponikve. Železniška uprava je to zamudo in nevarno postopanje skrajšala tako, da je na južnem pobočju Lipoglava dala položiti že prej navedeni slepi tir brez ščitnega signala ali druge vmostne naprave. Vlak se je kratkoinalo na enak način nekoliko streljajev pred predorom ustavil, in delili so ga v dva dela. Stroj je potem potegnil prvi del čez najhujši strmec ter ga onstran predora odstavil na Lowensteinov tir, nato se je prazen vrnil po zaostali del in tudi tega potegnil čez goro, na kar jo je po združitvi obeh vlakov popihal naprej. Nekoč pozno v noči se je pri delitvi tovornega vlaka na Lipoglavu odigral tragikomičen prizor, katerega žrtve sta postala dva zimska plašča. Bilo je takole: Odhajajoči prvi del vlaka je slučajno in neopaženo odrini! zaostalo drugo skupino vozov tako, da se je začela počasi pomikati nazaj proti Poljčanom. Padec je sicer nekoliko pospešil kotanje vozov, sicer se je pa duhapristnosti obeh spre- vodnikov zahvaliti — med njimi je bil tudi ustmeni poročevalec — ki sta zavirala, popi-pala nekaj desk iz vozovnega naklada in jih pometala pod kolesa( večji del so jih odrinila kolesa vstran) in slednjič s snegom naložene plašče porinila pod kolesa ter tako vendar zadržala prehitro tekanje vozov. Veliko je pomagal tudi vzhodni veter in sneženi me-teži, da se je nenapovedani vlak ustavil že na Zbelovskem viaduktu. Pripomniti je treba, da uši ih vagonov razen obeh spremljajočih sprevodnikov nihče naših vrlih čuvajev (v čuvajnicah št. 475 iin 477) ni zapazil, še le na za-vijano žvižganje stroja, ki je hitel iskat svoj zadek, so se zaspani čuvaji (takrat je bila vsaka čuvajnica zasedena s službojočim čuvajem) zbudili. Med Poljčanami in Ponikvo je 19 čuvajnic in je bilo 19 čuvajev vedno v službi. Začudeno so trli oči in nobeden ni vedel, kaj se je ugodilo. Po znani praktiki so mislili vso zadevo potlačiti, oglasila sta se pa sprevodnika ter zahtevala izmenjavo razcapanih plaščev. Kakor po navadi, tako so tudi v tem zagonetnem slučaju neskončno zasliševali v poštev prihajajoče osobje, pravih krivcev pa le niso mogli izslediti. Kar se tiče čuvajev, niti eden ni pripoznal službene malomarnosti, vsi so bedeli kje v kakem toplem kotičku in vsak je le mirno poslušal silno kliščanje vetra. Iz tega hrupa se seveda ni moglo razločevati drdranje ubeglih vozov, kljub vsem njihovim trditvam so vsakemu naložili po nekaj grošev kazni. Po dolgem pisanju so seveda tudi sprevodnikoma izmenjali poškodovana plašča, a morala sta pa vložiti corpus delicti. Železnica je dolgo ugibala, kako bi po ceni, vendar pa varno vzdrževala promet na gorski progi Pragersko—Ponikva, končno ji pa ni preostajalo drugega, kakor da se odloči SLAVI1A lUCOSlOVAIVSKA ZAVAROVALNA BAN K A P.P. V L)UBL)AMI zavaruj e pod najugodnejšimi pogoji: proti požaru, vlomu, razbitju stekla, transporte, automobile, zakonito odgovornost, nesreče na potovanju, življenje, posmrtnine i. t. d. CENTRALA ZA CELO JUGOSLAVIJO v LJUBLJANI - Gosposka ulica 12 - Telefon štev. 21-76 in 22-76 Jadranska razstava Po naši zemlji »Naš Jadran« v Ljubljani. Kdor želi imeti jasno sliko o lepotah in bogastvu našega Jadrana, naj prihiti od 5. do 16. septembra t. 1. v Ljubljano, da vidi veliko pomorsko razstavo pod naslovom Naš Jadran«. Oblastni odbor Jadranske straže In Ljubljanski velesejem že skoro leto dni delata na organizaciji te zelo zanimive in za gospodarski razvoj našega Jadrana važne razstave. Udeleženci kongresa Jadranske straže in obiskovalci Ljubljanskega velesejma bodo imeli priložnost, da v kratkem času spoznajo ne samo delovanje naše velike organizacije Jadranske straže za propagando Jadrana, ampak da spoznajo tudi bogastvo Jadrana v vsakem pogledu. Naša hrabra vojna mornarica je posvetila vso svojo pozornost, da v velikem posebnem oddelku sodeluje z zanimivim materija-lom, ki kaže obrambno delo na našem Jadranu. Vsak posestnik se bo zamogel seznaniti z zgodovino, zemljepisom, meteorologijo, jamarstvom, z rastlinstvom in živalstvom, pestrostjo in slikovitostjo narodnih noš in običajev ter z razvitkom pomorskega prometa kakor tudi tujskega prometa na našem Jadranu. Posebne oddelke tvorijo umetnostna razstava »Naše morje«, gospodarski razvoj našega Jadrana ter raznovrstne žive morske ribe in druga bitja iz dna morja. — Obiskovalci imajo na železnicah polovično vožnjo, tako, da je tudi najširši javnosti omogočen ogled prireditve. Na odhodni železniški postaji je treba poleg celega voznega listka kupiti še rumeno železniško izkaznico za Din 5'—, ki potem v zvezi s potrdilom o obisku velesejma velja za brezplačen povratek. Razstava ovc in koz. Da se vzbudi večje zanimanje za ovčjerejo in kozjerejo, prireja društvo ^Živalca« tudi razstavo koz in ovc. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozlički, dalje ovce, ovni in jagnjeta vseh pasem, ki jih goje rejci v Dravski banovini. Razstavljeni bodo tudi razni predmeti in izdelki iz volne, kožuhovine in usnja, krmila in potrebščine. Ovca in koza sta zelo koristni živalci iu ni prav, da opuščamo njih rejo. — Razstava bo od 5. do 16. septembra. Raastava male obrti na letošnjem jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 5. do 16. septembra, ki jo priredi banovinski urad za pospeševanje obrti 1)0 nameščena na zunanji strani paviljona E. Tu bo razstavila naša mala obrt, ki ji je predvsem nuditi priložnost, da pridobi nova naročila in zaposlitve ter si tako opomore. Razstava izdelkov iz volne angorskih kuncev na letošnji jesenski velesejmski prireditvi od 5. do 16. septembra bo pokazala obiskovalcem, kaj vse se da napraviti iz volne teh kuncev. Angorska volna uživa svetovni sloves radi svoje izredne kakovosti in uporabnosti. Zal je pri nas reja teh za priprežno službo med Pragerskem in Ponikvo. Leta 1873. so torej vpeljali priprege pri tovornih vlakih v obeh smereh, in 1. 1878./79. je dobila Ponikva okretnico v tirni dolžini 12-704 m za obračanje priprežnih strojev. Na tako važnih etnografičnih tleh, kjer si po domišljiji nekaterih nemških pretirancev stiskata roke nemški in slovenski narod, ne smemo prezreti nerojeno in že propadlo mednarodno železniško križišče »Bobovo«, ki se kljub temu, da v principu ni nikoli obstojalo, lahko ponaša s svojevrstno zgodovino. Zato je umestno, da si nekoliko ogledamo to postojanko. Pomeben je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja večkrat obravnavani načrt železnice Knittelfeld—Zaprešič in s tem v tesni zvezi stoječa važna prometna postojanka na Bobovem (nekako v sredini med Lipoglavo in Ponikvo). Skupina podjetnikov je meseca februarja 1888. predložila trgovskemu ministru prošnjo, da sme meriti 18 milj dolgo železnico iz Judenburga čez Slovenjgradec v Celje. 0 delovanju tega podjetja pa nimamo nikakršnih poročil, ker mu je že po enem letu sledil konzorcij s širokopoteznim načrtom, ki so mu pripadali: Prašnikar, posestnik v Kamniku, Matija Kočevar, posestnik v Krškem in \Volf, posestnik v Št. Petru v Kav. dolini. Meseca februarja 1871 se je to podjetje pri trgovskem ministrstvu potegovalo za dovoljenje merjenja železnice iz Knittelfelda v Zaprešič. 'la proga naj hi šla čez Slovenjgradec, Konjice, Zbelovo (križišče z Južno železnico), Podčetrtek v Zaprešič, kjer bi se iztekala v hrvatsko progo Zidani most—Zagreb. Večina prebivalcev Hrvaškega Zagorja in tudi štajersko prebivalstvo okoli Rogaške Slatine in Rogatca s tem načrtom ni bila zado- kuncev šele v razvoju. Razstava bo prva te vrste pri nas. Esperantska razstava na letošnjem jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 5. do 16. septembra nam bo pokazala vseobči napredek esperanta, tega tako važnega mednarodnega pomožnega jezika, zlasti med Slovenci. Razstava bo vsebovala poleg drugega zanimivega tudi nekaj pomembnejših del iz svetovne esperantske literature, in sicer ne le prevode, temveč tudi originalna esperantska dela. Nabavite si velesejmske legitimacije. Legitimacija za obisk letošnjega jesenskega Ljubljanskega velesejma in Jadranske razstave upravičuje imetnika, da dvanasjtkrat poseti prireditev preko dneva in dvanajstkrat vinski in jestvinski oddelek po 18. uri zvečer. Imetnik take legitimacije, ki je seveda neprenosna in velja samo za eno osebo, zamore poljubno izkoristiti svojo legitimacijo. Lahko pride na velesejem čez dan ali zvečer po enkrat dnevno tekom 12 dni, ali pa večkrat dnevno, skupaj tolikokrat, da je 12 dnevnih in 12 večernih obiskov izčrpanih. Ce bi nekdo obiskal velesejem 12 krat čez dan in 12 krat zvečer, skupaj torej 24 obiskov, in bi vstopnino sproti plačeval, bi ga to veljalo Din 159’—. Legitimacija za vse te obiske pa velja samo Din 25'—. Šolska mladina ima za obisk letošnjega jesenskega velesejma od 5. do 16. septembra znižano vstopnino po Din 3'— za osebo, ako je obisk skupen poil vodstvom gg. učiteljstva. Dan obiska poljuben, vendar nedeljskih in prazničnih popoldne-vov ne priporočamo vsled velikega navala obiskovalcev. Posebno opozarjamo šolska vodstva na veliko pomorsko razstavo »Naš Jadran«, kakršne v Jugoslaviji še nismo imeli in ki bo prikazala vse, kar je v zvezi z našim morjem in obmorskim življenjem. Poleg tega bosta zelo zanimivi in podučni razstavi arhitekture in esperantskega gibanja, ter razstava malih domačih živali (perutnina, kunci, koze, ovce). Cela prireditev bo nudila najnazor-nejši pouk in tako mladini in učiteljstvu tekom šolskega leta mnogo koristila. UublJana ZNIŽANA VOZNINA Neka javna institucija je potrebovala za svoje svrhe kaka dva vagona morske vode, iz katere pa ne bi pridobivala soli ali kake druge take dragocenosti, ki pripada državnemu monopolu. Ker je šlo za obča koristno stvar, je ta institucija zaprosila merodajno mesto, da bi smela prepeljati morsko vodo iz Sušaka v Ljubljano po znižani ceni. Merodajno mesto se je za stvar zavzelo in je prošnjo iešilo prav po birokratsko. Postavilo se je na stališče, da je morska voda prav tako potnik, kakor kaka oseba in je dovolila polovično voznino na ta način, da se plača za vozinino od Sušaka do Ljubljane polno ceno, da pa ima morska voda pravico do brezplačnega povratka na Sušak. Sedaj ni jasno, zakaj je prišla taka rešitev. Ali morda zato, ker bi bila monopolska uprava prikrajšana za tisoč kilogramov soli, ki bi jo iz te morske vode, zajete pri Sušaku pridelala solarna v Ulcinju? E DOMAČE k BLAGO š voljna in štajersko-hrvaški železniški odbor, ki je bil izvoljen v Krapini dne 8. maja 1871, je dobil pooblastilo, da pri vladi na Dunaju in v Pesti ugovarja proti savskemu železniškemu načrtu, ki bi se ne oziral na Rogaško Slatino, Rogatec, Krapino, Sv. Križ, Začretje itd. Ta protestni odbor je dobro rešil svojo nalogo, ker se od 1. 1872. naprej opaža med Konjicami in Rogaško Slatino izpremenjeni načrt. Razširjeno podjetje z grofom Windisch-gr&tzom na čelu je prosilo meseca aprila 1872 za dovoljenje, da pripravi tehnična preddela za progo Knittelfeld, Slovenjgradec, Vitanje, Konjice, Žiče, Bobovo, Sladka gora, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec in čez Krapino v Zaprešič. Od te nroge naj bi se odcepile stranske proge iz Mislinja v Celje z dovlačilnico iz Žalca v Zabukovski premogovnik in iz Rogaške Slatine ob Sotli v Brežice. Ta predlog je vlada odstopila devetčlanskemu odseku, ki je pa delavnost omejil le na glavno progo Knittelfeld—Konjice—Hrvaška meja, ker se je nemškima poslancema BrandstUtter-ju in Lippu posrečilo pri glasovanju doseči izločitev obeli stranskih prog. Rešitev tega vprašanju je že tako napredovala, da je bila ta železnica dne 7. maja 1873 uzakonjena in bi se imela zgraditi v štirih letih od dne, ko tudi Ogrska dovoli nadaljevanje proge od Hogatca naprej po hrvatskih tleh. Medtem je dobil Bobovski načrt nevarnega tekmeca, ki je glede odseka Slovenjgradec —Bobovo—Rogaška Slatina propagiral pri-kladnejšo traso iz Slovenjgradca čez Velenje, Dobrno, Vojnik v št. Jurij ob južni železnici in od tod čez Šmarje v Rogaško Slatino. V delavnost tega odbora je večkrat posegel deželni poslanec dr. Josip Vošnjak, ki je v prid Golobiniak Zbor! Unitarni nacijonalisti zbor! Naša politična skazaljka pokazuje 12 sati. Očigledna posledica borbe naših unutrašnjih neprijatelja, revizionista. Situacija se razvija paralelno sa sudboncsnim 9. oktobrom 1934. Došao je tre-nutak, da poput naših slavnih predaka, sa pesmom na ustnama: — spremte se sprem te, četnici —, izvršimo koncentraciju da bi stali na put našim revizionistima. Naši živci po-puštaju pod pritiskom gneva, gledajuči ove eksperimente, u današnjim teškim časovima-Pesi e.dm j i pu t energično, glasno i jasno do-vikujemo: da je volja našeg ljubljenog kralja* da bi spasio njegov ideal, za koga je živeo i umro, ostavljajuči ga poslednjim svojim dahom nama u amanet, izražena u kraljevskom manifestu od 6. januara 1929. godine za nas sveto naredjenje. Naše jedinstvo je osnovica za očuvanje amaneta i tu prestane svaka diskusija. Ono je zapečačeno krvlju našeg Kralja Mučenika, pored mora krvi, prelivene u borbi za naše cslobodjenje. Budite uvereni. Vi, nedostojni sinovi našeg naroda, da čete dočl do svojih ambicija samo pr<»ko naših leševa. Naša je moralna snaga nedostižna; Oplenac je izvor našega vatrenog patrijotizma i naše životne snage. Vaš je greh velik, jer se služite psihološkim terorom nad našim siromašnim narodom, koji drago, osim hleba, nista i ne traži, Vreme če da dokaže, da Vit skupa s Vašim separatističkim idejama, spadate u muzeum za stariine. A. Bukovec. Pobrežje V nedeljo, 4. avgusta t. 1. smo imeli krasno sokolsko prireditev, ki jo je obiskalo preko tisoč ljudi. Udeležba je bila iz vse okolice, celo kolesarsko društvo tekstilnih delavcev iz Maribora je prispelo, da pri na§» prireditvi sodeluje. Pri narodni zabavi, ki so jo oživile telovadne, zabavne, pevske in drU' ge točke, predvsem pa dobra godba, smo se nekoliko sprostili od more sedanjih težkih časov. Želimo si še več takih prireditev. ugodnejše zveze vrinil v načrt stransko progo Vojnik—Celje. Pri prihodnjem zasedanju Štajerskega deželnega zbora je prišel v obravnavo predlog za zgradbo 12‘6 km dolge normalnotirne lokalne železnice iz Poljčan čez Gabemik in Kostrivnico do Rogaške Slatine. Predor skozi Gabemik je bil določen na 4(50 m dolžine in znaša največja naklonina 40"/oo. Za obvladanje prometa zadostuje nabava treh strojev s 30 do 40 PH, 6 potniških in 12 tovornih vagonov. Proračunjeni izdatki iznašajo: za osob-je 8000 gld., za podtalno gradnjo 276.800 gld., za gornji ustroj 125.000 gld. in slednjič za vrhtalne zgradbe (postajna poslopja, skladišča in kurilnica) 53.000 gld. iz proračuna posnemamo, da zastanek na obrestih za časa gradbe, nabava denarja in koncesija, vse skupaj v okroglem znesku 35.000 gld., zahteva kapital v iznosu 570.000 gld. Letni dohodki so predvideni na 70.000 gld., od tega zneska bo prinašal potniški promet 34.000 gld., blagovni promet pa 42.000 gld. Izdatki so proračunjeni na letnih 30.000 gld. Predmetna železnica se stopnjema podaljša iz Rogaške Slatine ali pa z odcepom v Kostrivnici čez Podčetrtek v Brežice. S tem načrtom so Slatinčani dali pobudo neštetim poizkusom, da bi s praktičnimi ali špekulacijski načrti priključili Rogaško Slatino na svetovni promet. V naslednjih letih so železnico večkrat vzporedno zasnovali in merili, in sicer hkratu na dveh ali celo treh trasah. Na primer, danes je vozil vlak seveda na papirju — iz Bobovega proti Lembergu, istočasno pa je oddrdral in ponosno puhal iz Poljčan proti Gabernikovenm predoru. Komaj se je dejalnost na tem koncu nekoliko polegla, že so nasproti kolodvoru v Št. Jurju odmerili in iztekhili kolje na prostoru, kjer bi imela stati kolnica in kurilnica za Rogaško progo. Prav tačas so se jezili kmetje v bližini Makol nad inženjerji, ki so jim pr1 trasiranju železnice iz Slovenske Bistrice v Kogasko Slatino poteptali najlepšo travo. Torej priključkov Rogaške zeleznice na Južno železnico ni manjkalo. Poleg Poljčan, čegar prebivalstvo zaradi polnih hlevov vprežne živine ni bilo nikoli vneto za kakšno gmajn železnico«, ki bi jim vzela fijakerijo in izpraznila gostilne — celo vratar in pr ijazni nosač na Poljcanskem kolodvoru p; Sangillo je zaničljivo utripal čez očala z ocfflj in preklinjal, če je kdo kaj omenil o RogasKi železnici z njenim priključkom v Bobovem. V nasprotju proti Poljčančanom so poln* zaupanja zrli Bobovčani v bližnjo bodočnost, ki jim prav gotovo prinese svoj z Rogaško Slatino. Temu samozavestnemu naziranju s se zaupljivo muzali in zatrjevali Šentjurčam, češ, »naš štacjon je kakor ustvarjen .. .< Prl' duševali in z drobižem v žepu rožljali so P tudi ponosni Ponikovčani in kazoč na n j H)0' postajo so zatrjevali, da ga ni sposobnejj6® >Abzweigestationa« na svetu kakor je Poni»v*» ker ima z okretnico za stroje in vodno seS in vse predpogoje za odcepišče. Temu ravsu kavsu po živahnemu prometu obetajoči z leznici so se slednjič pridružili tudi Se,si venjebistričani, to pa radi tega, da bi n.ij!,l\0 v rnlakužah samevajočo postajo spravili ugleda. Imamo podjetja, ki dobivajo driavne dobave, zaposlujejo pa izkljutn° tuje inozemske moii Ureja odbor, — Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. - 1 iska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.