^ Vvirttcrtiòhas Leto II. — Sfer. Sl. Ajdovščina, sobota Na mirovni konferenci se rešuje vprašanje usode narodov, vprašanje življenja in sreče ter nesreče milijonov ljudi, zaradi tega sklepi ne smejo zaviseti od slučaja, Edvard Kardelj avgusta at ta. Cena 4. lire MIROVNA KONFERENCA MORA SLUŽITI SAMO INTERESU MIRU IN NTčEMU DRUGEMU Prvi pogog miru ge, da osvajalce zapusti azcmlic, ki ga ge nepravično osvogil in da sc umakne za svoie etnične meie te la konferenca ne bo obsegala lega, feda! nebo prepričala napadalnih $n, da|e pravlcamoCne(ša od sile innebopreprečllaponavlian(a napadov OZADJE RAZPRAVE O DELOVNEM POSTOPKU NA MIROVNI KONFERENCI V prašanje postopka je načelne važ-“^ti.za vsako konferenco. Tudi na se-lauji mirovni konferenci v Parizu je Vprašanje postopka (procedure) pro-!> (‘1.ll' °koli .katerega se razvija naj-živa diskusija. Prav tako je bilo Ha vseh ostalih konferencah Združenih narodov, v San Franciscu leta 1943 in na Generalni skupščini ZN v Londonu v začetku leta 1946. Diskusija o postopku, ki se sedaj 'odi v Parizu, je torej izredne važnosti Za bodočo organizacijo sveta. Nobenega dvoma ui več, da skušajo reakcionarni krogi nekaterih držav izkoristiti !*' Priliko, da bi preko navidezno čisto jornialnih vprašanj izigrali demokra-Pcna načela, ki so bila proklamirana * neštetih sporazumih, sklenjenih še 'u.ed vojno. Smisel vse te kampanje. N to danes opazujemo na mirovni konferenci in ki se vodi tudi v glasilih "ekuterih zapadnoevropskih držav, je da se ustvari atmosfera nezaupa-HJtt in da se zlasti s pomočjo tiska de-HHtralizira javnost. Na čelu kampanje je zdaj francoski P-ukcionarni list »Le Monde«, glasilo '‘‘‘de, ki zahteva med drugim, da se odločbe Sveta ministrov zunanjih za-.ev razveljavijo. Še bolj daleč pa je Sf,l socialistični list 'Citc Soir«, ki že 'naprej napoveduje neuspeh konferen-!E,e in trdi, »da je mir že izgubljen«, ‘ako pisanje dveh odgovornih francoskih listov predstavl ja poskus ustvariti '“'Zaupanje v delo konference. Nepo-stRdno se reakcionarni zastopniki na Pariški konferenci zaenkrat trudijo, da Ustvarijo nesoglasje v pogledu formal-‘uli vprašanj, to je glede postopka. Svet sunanjih ministrov v Parizu je '.'a svojem zadnjem zasedanju v juni-tu sklenil predložiti mirovni konferen-Cl Pravilnik o postopku, po katerem je 1‘otrebna dvetretjinska večina, če naj ^k ep postane obvezen. Proti temu na-"ubi kvalificirane, večine so v četrtek '.'a stopi li delegati Avstralije, Holandi-■j0 bi Grčije. Jasno je. da teže ti pred-Pni za temx da komplicirajo delo kdn-jer?nce. Na ta način, to je, če bi spre-v. 1 princip enostavne ali absolutne ve-bi nastopila možnost, da se raz-e> Javi jo mnoge načelne odločitve, ki Jih’ predstavniki štirih velesil že so-k|asno sprejeli. Baš to pa je tudi na-"‘“i sedanje kampanje zagovornikov enostavne večine. . opolnoina jasno je, da mir ne more ."“'ti trdne osnove, če se Irodo vpra-'anjp, od katerih za vi si bodočnost sve-H.. reševala s preprostim preglasova-Mein (majorizacijo). Trden in trajen nir j(. nasprotno možno zgraditi samo rut, če bo konferenca reševala Piašanja s čim večjo soglasnostjo — “edvsem tistih držav, ki so neposred-V. zainteresirane pri poedinih vpraša-iJili.Uz tegji jm izhaja dalje, da niti SfUCei- dvetretjinske večine ne pred-i^lj«. rešitve, če ni tu soglasja za-"Jeresiranih držav. Vendar daje v da-'h okoliščinah princip dvetretjinske 'črne še največ garancij, da konfe-llCil odloča v izvesini meri s(Kira-"nino. V tem primeru bi bilo namreč “u ali manj izključeno, da bi konfe-i "lu odločala na osnovi političnih -/^"binacij te ali one vlade, ki na vari ne bi bila direktno zainteresi-uiia. Princip dvetretjinske večine lah-i* prepreči, da bi nekatere sile trajno Pobrale delo konference. . .Jugoslovanska delegacija je v na-11 pristala na predlog o postopku, ll<.) 1° osvojil Svet ministrov zu- anjii, zadev. Sprejela je sicer princip I ‘i.vetretjiliski večini, vendar je pred-m^1 d aJuendement. »da je v tem pri-rru’ če gre za etnično ozemlje ne-in Zttvezniškega naroda, ki je bil so'V s?vr“žn» okupacijo — potrebno •-*Je tistega zaveznika, o katerega i ''enem ozemlju gre«. Pravilnost ta-‘ ga stališča ui treba niti dokazovati. ... '“'"dement1 je tako logičen, da se ne KONFERENCA MORA OMOGOČITI NARODOM, KI SO BILI RAZKOSANI MED RAZNIMI, DO VČERAJ NAPADALNIMI DRŽAVAMI, DA SE KONČNO ZDRUŽIJO IN POSTANEJO SVOBODNT Vse res demokratične države na zasedanju mirovne konference z naj večjo resnostjo in s čutom odgovornosti delajo na tem, da bi bila mirovna konferenca rezultat sporazuma med državami, ki jim je draga demokracija in svoboda; med državami, ki odkritosrčno nasprotujejo politiki nasilja, hinavščine, ki nujno vodi v fašizem. Brez nadaljnega pomeni veliko važnost sama priprava konference in način poslovanja te konference. Zato so se na zasedanju mirovne konference razvile diskusije v zvezi s postopkom na konferenci, s sistemom glasovanja in ob tej priliki so zastopniki najbolj demokratičnih držav jasno odklonili vsako možnost dajanja koncesij tistim, ki jim bodoči mir ni povsem pri srcu. Brez nadaljnjega narodi Jugoslavije in predvsem primorsko ljudstvo z velikim zaupanjem spremljajo izvajanja tovariša Edvarda Kardelj^ in jugoslovanske delegacije na zasedanju mirovne konference. V teh dneh naši ljudje ponovno spoznavajo, da jih danes za zeleno mizo ne zastopa nekdo, ki bi mu bili tuji interesi delovnih množic, ampak da jih zastopa za zeleno mizo eden najboljših borcev jugoslovanskih narodov tov. Edvard Kardelj, in zato tudi z največjim odobravanjem spremljajo izvajanja naše delegacije. V nadaljnjih odlomkih iz izjav tovariša Edvarda Kardelja je jasno razvidno stališče jugoslovanske delegacije. ČE HOČE MIROVNA KONFERENCA ZARES USTVARITI TRDNO IN TRAJNO BAZO ZA MIR MED NARODI, MORA V PRVI VRSTI DO TEMELJA PORUŠITI IN ODSTRANITI VSE OSTANKE PREJŠNJIH FAŠISTIČNIH OSVAJANJ Ivan Regent: O uspehih prvih dveh mesecev Titovega tekmovanja Konferenca mora omogočiti narodom. ki so bili razkosani med raznimi do včeraj agresivnimi državami, da se končno združijo in postanejo svobodni. Storiti mora vse za zagotovitev miru na njihovih mejah. Konferenca mora dalje u pošte vati, da morajo biti osvobojeni narodi zares svobodni od vsakega gospodarskega in političnega pri- tiska od zunaj, od vsakega, vmešavanja v njihove notranje zadeve. Poleg tega je treba deželam, preko, katerih je šla vojna in sovražna okupacija z vsemi strahotami in uničenji, zagotoviti od-govàrjajoeo odškodnino na račun agresorja. ker jih je ta opustošil in ker se same ne bodo mogle dvigniti iz ruševin. NE MORE BITI NIKAKRŠNE POPUSTLJIVOSTI DO NAPADALNEGA IMPERIALIZMA Jugoslovanska delegacija smatra, da ne more biti nikakršne popustljivosti do napadalnega imperializma. Jugoslovanska delegacija se strinja s tistimi .govorniki, ki pravijo, da je treba kazati dobro voljo v odnosu do narodov včerajšnjih napadalnih dežel, da bi se jim nudila možnost demokratičnega preporoda. Toda ta dobra volja se mora nanašati na demokratične in naravne pravice človeka in naroda in se ne sme kazati v tem. da se včerajšnjemu sovražniku popušča tam, kjer je delal in še dela nasilje nad drugimi narodi. Dobra volja mora biti usmerjena tako, da se širokim ljudskim množicam v včerajšnjih napadalnih deželah omogoči normalno življenje in vsa možna osebna sreča in napredek, kakor tudi spoštovanje njihovih nacionalnih pra- vic, da sami odločajo o svoji deželi. Bilo bi popolnoma nepravilno smatrati, da je mogoče privesti v dobro voljo in na pot miru in demokratičnega sodelovanja včerajšnje napadalne dežele na ta način, da se jim pusti kaj nepravično pridobljenega plena, kakor so na primer tuja narodnostna ozemlja. Takšno postopanje bi okrepilo napadalne sile in utrdilo v njih prepričanje, da je sila lahko uspešno sredstvo osvajalne politike. Prvi pogoj miru- je, da osvajalec zapusti ozemlje, ki ga je nepravično osvojil in da se umakne za svoje etnične meje. Če ta konferenca ne bo obsegala tega, tedaj ne bo prepričala napadalnih sil, da je pravica močnejša od sile, ne bo preprečila ponavljanja napadov. V pogledu jugoslovansko-italijanske meje temelji predlog mirovne pogodbe z Italijo, ki ga je predložil Svetu zunanjih ministrov, v glavnem na tako imenovani francoski liniji. 1 rancoska linija je primaknila etnično linijo tako imenovanemu etničnemu ravnotežju. Francoska linija pomeni zanikanje tistega osnovnega, za kar so se borili naši narodi v vsesplošni borbi pipi' fašizmu, napadalnosti in imperialističnemu zatiranju. Francoska meja odvzema'slovenskemu in hrvatskemu narodu možnost, da sta združena v svojih nacionalnih državah v okviru I LRJ m prepušča znatne njihove dele ponovnemu zatiranju od strani italijanskega imperializma. Predlog miiAvne konference je odrezal Trst od njegovega jugoslovanskega zaledja. S tem, da jemlje Jugoslaviji Trst, dela predlog mirovne pogodbe še nadaljnje krivice. On ustvarja koridor med Trstom in Italijo, ki odvzema Jugoslaviji etnično popolnoma čisto slovensko ozemlje. Nadalje odvzema Jugoslaviji znaten del Istre, priznati,« n, j . “auent je tako logičen, ua se ne ^orejo iznesti nikaki stvarni protido-iÌl'ì * . J® moralni princip, ki ga v i, K . Primerih morajo vsi pri: 1 izjava naše delegacije. ]. t“Roslovunska delegacija dosledno z-ivUi "Olisce, ki ga je razložila že na žen i "t'1 Generalne asambleje Zdru-,„1J". narodov v Londonu, in ki jmi-I,,,. !a irotrebo soglasnosti vseh za-in j. ' siranih držav v važnih vprašanjih. lu l'.V takšno stališče je v interesu /il. i lla.rodov, samo princip soglasja ''dresiranih držav lahko prepreči i : | .' "'li. da malini državam vsili mir, ■ M °lfrožul življenjske interese in FRANCOSKA LINIJA POMENI ZANIKANJE OSNOVNIH STVARI, ZA KATERE SO SE BORILI JUGOSLOVANSKI NARODI kjer prav tako živi v večini jugoslovanski živelj. .. Prav iz teh razlogov Jugoslavija ne more smatrati za pravil no, da se brez n jene soglasnosti sklepa o njenem lastnem ljudstvu, o ozemlju, ki je osvobojeno z lastnimi silami Jugoslavije in njenih narodov, ki tam žive, kakor tudi o drugih perečih vprašanjih v zvezi s pogodbo z Italjjo. Jugoslavija je daleč od misli, da bi želela vsiliti svojo voljo. To je pokazala z vsemi svojimi dosedanjimi po-siopauji iu zato jugoslovanska delegacija tudi danes izjavlja, da je njen edini cilj, doseči pravičen sporazum s svojimi zavezniki v vojni v pogledu miru z Italijo. V* tem smislu smatra jugoslovanska delegacija, da bi bila glavna naloga te konference ta, da omogoči najpopolnejše- pretresanje argumentov zainteresiranih zavezniških držav, v cilju, da se doseže soglasnost s temi neposredno zainteresiranimi državami. Samo pod takšnimi pogoji bi mogla imeti priporočila te konference pravo vrednost pri ustvarjanju mirovnih pogodb. Prvo trimesečno »Titovo tekmova-njei za obnovo in za gradnjo gre h kraju. Konec tega prvega, imenu tovariša lita posvečenega tekmovanja pa bo triumf prostovoljnega dela in železne volje našega politično visoko zavednega ljudstva, triumf njegove nove, višje, na načelih svobodnega dela sloneče morale. Tako si naše ljudstvo gradi svojo nedvomno srečno bodočnost. V.e poročila in objektioni podatki o uspehih prodi doeh mesecev tega le-kmooanja zapirajo človeku sapo. ,\e moreš verjel ič Pa pojdi in prepričaj se na lastne oči! Saj to niso čudeži. Če pa so čudeži, tedaj je čudež ludi naše ljudstvo, je čudež njegooa železna oolja, so čudež njegove brezmejne sposobnosti. To so čudeži zdrave zavesti zdravega Palesa, čudeži vseusloar-jajoče, vsemogočne harmonije zanesli — volje — moči in dela. Da. Svobodno delo deta čudeže. Idrijskemu okraju so nakazali iz. fonda za obnovo 1.0 milijona lir. Vrednost dosedaj izvršenega dela, zbranega materiala in denarja v lem okraju pa znaša — piši in čil ij 31 .ThUlhS lir. Iz. enega so irapraoili TJ. čudež dela in aktivnosti. Kar je hudobija porušila, ljubezen ustvarja. Hiše, podrte, se obnavljajo. Pa ne le obnavljajo. Pritlične rasle jo o nad stropne, enonadstropne o dvonadstropne. V kmečke hiše se naseljuje kom fori in blagostanje. Prej nečedne vasi se spreminjajo v čedne. Ceste se širijo, klanci sc spreminjajo u položne kolovoze. V naši vasi pozdravlja tiara ženica vojake, ki so prišli pomagal, da bo obnova čim prej gotova. I njenih očeh ni začuden ja. /.di se ii naravno, da so prišli: Saj sem vedela, da pri- dete. Ena družina smo. Skupaj smo se borili proti Ustim, ki so rušili naše domove in naše gospodarstvo: skupaj bomo obnavljati.«; Tudi vojakom se zdi ose to naravno, kakor amen v očenašu. Ob nedeljah, delajo brezverci*. — Prepričan sem, da so taki brezverci-bogu dopadljivi. Ob nedeljalf so o Boga verujoči ljudje požigali in morit:. Kje si bil leda j ti, ki danes* preklinjaš ljudi, ki ob nedeljah popravljajo po sovražniku prizadelo škodo/ Če nisi blagoslavljal nedeljskih požigalcev, si prav gotovo vsaj molčal. Prokieti okupator U ni dal svobode, da bi ga pro-klinjai. Tudi na prižnici, si tega nisi dovolil. V svobodi pa, s krvjo pridobljeni, s krvjo ob nedeljah v strašnih bojih prelito, si upaš zmerjati liste, ki tudi ob nedelj,ih delajo, da bi ustvarili narbdu prečno življenje. Svoj počitek ž.rtvujejo\o blagor vsega ljudstva. Ih je io greh? Niti od daleč ne. Delo usloarja/tudi ob nedeljah in dela čudeže, ponosne čudeže, spomenike človečanske ljubezni do bližnjega. Če v svobpdi ne moreš blagoslavljati lega nedeljskega dela. vsaj molči in vedi, da je io nedeljsko delo kakor riala in ž.lahlna rosa, ki vada iz spotenih obrazov naših udarnikov na požgana tla, da bi znova zrasli domovi, da bi prišlo v le domove blagostanje, da bi se n njih udomačila sreča. Saj ne more bili res, da ne bi Jrilo Inko delo Bogu dopadljivo. I74.i0~> ur prostovoljnega dela je ustvarilo v idrijskem okraju 4 milijone 162.HO 'ir vrednosti. Zlata in ž.lahlna rosa. 64 stanovanjskih hiš, 55 gospodarskih pnsiopii in 10 drugih zgradi’ je bilo obnovljenih v idrijskem okraju n prvih dveh mesecih tekmovali ja. Drugi okraji indi ne spijo. V vipavskem okraju bo obnovljenih do konca iekmooan ja 92 zgradb, i'rednost kmečkih hi in gospodarskih poslopij, obnovi jenih v pivih doeh mesecih tekmovanja, znaša 4,942.490 lir. Iz obnovil Denega fonda so dobili 2,470.000 lir. Vse dosedaj izvršeno delo pa je vredno 10,353.289 lir. Do konca tekmovanja se bo vrednost še znatno-povečala. V okraju H irska Bistrica je 71.604 ur prostovoljnega dela ustvarilo vrednost 2,T>7.8>> Ur. V zmagovitih bojih proli okupatorju je bila zagotovljena NAJBOLJŠA REŠITEV JE PREDLOG 0 DVETRETJINSKEM GLASOVANJU Jugoslovanska delegacija smatra, da nc bi imela, ničesar opraviti na tej konferenci, če bi ne bila prepričana, da bodo tu dovolj pazljivo proučili zahteve jugoslovanskih narodov, in ce ne bi računala s tem, da bodo predlogi podani tu v dovolj avtoritativni obliki. Predlogi 'Sveta ministrov glede jiostop- celo integriteto njihovega etničnega ozemlja,« je izjavil Boris Kidrič na pariški konferenci. Trditev, ki so jo iznesli delegati Avstralije, Holandije in Grčije, da je namreč princip enostavne večine v interesu malih narodov, ne odgovarja stvarnosti. Ta predlog ima očiten namen, da onemogoči sporazumno reševanje glavnih vprašanj iu s tem oteži delo mirovno koufrenče. ka se strinjajo s takim prizadevanjem. Zaradi tega mislim, dti ne bonio klonili pred tujo voljo, ampak bomo samo doprinesli k uspehu konference, če sprejmemo predlog Sveta ministrov o glasovanju z dvetretjinsko večino. V svetovni javnosti se že mnogo govori, da so-tu ugotovili različne bloke držav. Če hočemo, da javnost ne pride do zaključka, da ta ali oni sklep konference ni po volji vseh navzočih držav, ampak pomeni samo vsiljeno voljo nekega bloka držav, tedaj ni treba sprejeti predloga o glasovanju z običajno večino. Samo predlogi, sprejeti z dvetret-jinsko večino se morajo pred svetovno javnostjo pokazati kot sklepi konference, ne pa kot sklepi neke večje ali manjše skupine držav. svoboda našega ljudstva. V udarniškem delu je zagotovljena naša srečna bodočnost o blagostanju. Okraj Postojna je dobil iz fonda za obnovo H44.616 lir. Vrednost dosedaj izvršenega dela pa znaša 12,814.935 lir. Tolmin in Koper ne zaostajata. Kdo bi zaostajal. Kdo bi držal križem roke? Vsi delajo. Vse je objel mil navdušenja za obnovo. Brezbrižno gledajo na io udarniško aktivnost delovnega ljudstva le zakrknjeni delornrznež.i in pa Ušli. ki svojih -.načel' ne morejo prilagodili razmeram, o katerih se produktivne sile sproščajo in stopajo o soglasje z novimi produkcijskimi odnosi. Obnavljajo se stanovanjske hiše. /lata rosa prostovoljnega dela iih dvi-' ga o. nadstropja. Popravljajo se gospodarska poslopja, šole, cesie, železnice, mostovi. Na naših njivah je že zapela mogočna pesem traktorja, kmalu bo zapela tudi pesem drugih poljedeljskih strojev. Še par let. in naš kmet. na katerega smo in smemo biti ponosni, bo smel posvečali ose več časa otrokom, družini in sebi. Vi res. da ho vladal peke! za vedno na svetu. Blagostanje in sreča v njem, sta niišu juIrišnja gotovost. Prua dva meseca . . Titovega tekmo-oanja* sta dokazala, da je ni trdnjave, ki je naše ljudstvo ne bi moglo premagati. Obnova in 'gradnja se vršita po načrtu. To pa vi lahka reč. Načrtno delo. to se pravi delo po znanstvenih pravilih. Koliko raznovrstnega materiala je treba za vse to delo. katero je treba dokončati do konca »Titovega tekmovanja»! t.judstvo je našlo material, /gradi-' lo je opekarne. V nekaterih primerih so delavci že prekoračili udarniško delo in gredo naprej o stahamovsko gibanje. Iznašli so nove načine dela, nove organizacije dela. nova orodja dela. Mladi udarniki, naši pionirji, so pomagali pri gradnji apnenic Primerno gospodarski obnovitvi napreduje ludi tlelo mi kulturnem in na fizkulliirnem področju. l’o zdravem, poštenem in zavestnem delu se prileže ludi kulturni počitek. 1 luko sijajno bodočnost gre naša cesia. A medtem, ko nekateri zastopniki cerkve grmijo proti takemu naprej stremečemu ljudstvu, pa se naše ljudstvo, ki ne pozna verske zagrizenosti in Uidi ne proticerknene zagrizenosti, obnaša kakor pelikan, ki se zaveda, da je ni sile, ki bi ga utegnila premagati. V Pograjali pri Ilirski Bistrici so naši ljudje delali- Pidi za obnovo župnišča. In medlem, ko si naše ljudstvo prizadeva dvigali ve ino bolj svo jo t ulili mo stopnjo, ko obnavi ia role in ustanavlja nove kulturne ustanove, pa Zavezniška vojaška oblast v coni I zapira slovenske šoie. Medlem, ko se brezposelnost v coni B izčrpava, ko zginja, ko že nimamo več zadosti zi-darjeo in tudj marsikaterih drugih delavcev. ko se bližamo z velikimi koraki trenutku, ko bomo lahko rekli, da smo berzposelnost, ta socialni bič delovnega ljudstva, likvidirali, pa sc brezposelnost n coni I množi Takih primerov bi mogel še mnogo napisali. Po osem tem si italijanski šovinisti v coni A in njim eiiaka rcak -ija ne morejo raztolmačili, zakaj neki si italijansko delovno ljudstvo ih ko zelo želi Jugoslavijo. Kakor da bi bilo čudno, če so se ljudje naveličali ašizma in »demokracije in če si zalo želijo živeli sreč-no pri .svobodnem delu n svobodi in demokraciji. Kakor da bi bilo čudno, če raste drevje navzgor, ge slreini proli soncu. Naše delo za našo obnovo, naša svoboda za svobodno delo, naš boj za naše blagostanje je obenem tudi naša najboljša, najndafnejša propaganda. S svojim bojem za svobodo in za blagostanje ter s sbojo obnovo si .naše ljudstvo osvaja simpatije- delovnega ljudstva vsega sveta. Če je to imperializem, ieduj smo seveda svojevrstni imperialisti. Pa kaj? Naj se jezijo. Mi gremo naprej in šli bomo do našega končnega cilja. Zaradi tega smatra - jugoslovanska delegacija, da je predlog Sveta mini-.strov o dvetretj inskem glasovanju naj-"boljša rešitev,' ki jo je bilo mogoče najti v sedanjem mednarodnem položaju, četudi smatra popolno‘soglasnost narodov, posebno soglasnost neposredno zainteresiranih držav, kot najboljše sredstvo za rešitev gornjih vprašanj. Posebno poudarjam naslednje stališče. Zunanje oblike nam ne smejo zakriti bistva vprašanja. Ni treba skrivati obstoja nesoglasij. Nam vsem mora biti popolnoma jasno, da se z besedami in navadnim glasovanjem ne morejo odstraniti kaka nesoglasja. Zato bi napravili nekaj zelo slabega za mir, če bi se zadovoljili s tem, da na tej konferenci sprejmemo formalne sklepe na podlagi tl glasov, od tega morda največ glasov držav, ki niso neposredno zainteresirane pri vprašanju, za katerega gre. Tako bi nesoglasja v resnici še nadalje obstajala in odloki ne bi niogli biti izvedeni. Mislim, da bi taka pot vodila naravnost do neuspeha konference, še več, mislim, da bi konferenca izgubila svoj smisel pod takimi jKigoji. Ponavljam: Tu se mišje vprašanje usode narodov, vprašanje sreče ter nesreče milijonov ljudi. Zaradi tega naši sklepi ne smejo zaviseti od slučaja, od dogovorov skupine zavezniških držav proti drugim in od navadnih parlamentarnih metod za glasovanje. Tako vodi borbo za uresničitev jira-vičnih zahtev jugoslovanskih narodov naš tovariš Edvard Kardelj, ki ima polno |x>dporo v narodih Jugoslavije, v demokratičnih množicah vsega sveta in predvsem pri vseh tistih v svetu, ki odkritosrčno delajo na tem. da bi pomenila ta mirovna konferenca zniu-•zo mavice. « Tako hočete torej zapraviti lepo ime zavezniki ZVU NIKAKOR NOČE PREPREČITI ODVAŽANJA INDUSTRIJSKEGA MATERIALA IZ JUL. KRAJINE V ITALIJO Italijanske družbe nadaljujejo z odvažanjem industrijskih predmetov iz Trsta. Telefonsko podjetje TELVE, ki je že pred nedavnim odpeljalo večje 'količine telefonskega materiala v Benetke in Padovo, je poslalo v Trst še enega svojega zastopnika g. Gallettija, ki je bil v Trstu epuriran in poslan v Benetke, da tu oskrbi prevoz materiala v Italijo, Te dni so z dvema tovornima avtomobiloma s prikolicami odpeljali 230 stotov telefonskega materiala iz skladišča v Skednju, katerega so popolnoma izpraznili. Pripravljajo za odvoz še drugega materiala, med katerimi so važni deli mestne telefonske centrale. Odstraniti hočejo tudi telefonske sektorje, kar bo kvarno vplivalo na telefonsko omrežje. Osebje, ki so ga pri tem delu zaposlili, se je odločno uprlo in ni hotelo nada-'' vati z demontiranjem. j Ije CIVILNI POLICISTI VDRLI V TRŽIŠKE LADJEDELNICE, DA BI ZAPLENILI ŽIVEŽ Dopsnik Tanjuga poroča: Dne 5. t. m. zjutraj je v ladjedelnice v Tržiču vdrlo večje število civilnih policistov, - da bi zaplenili moko, ki so jo kmetje poslali delavcem. Delavci so preko svojega1 tovarniškega odbora zahtevali pri ravnateljstvu ladjedelnic, dà naj se policisti odstranijo iz ladjedelnic in ne motijo delavcev pri delu. Ker ravnateljstvo ni ničesar ukrenilo, se je zbralo več tisoč delavcev, ki so policiste potisnili iz tovarne. Ko je zadnji policist odšel iz ladjedelnice, so se delavci mirno vrnili na delo. TUDI DELAVCI LADJEDELNIC SV. MARKA SO STOPILI V PROTESTNO STAVKO Delavci podjetja ACEGAT v Trstu so včeraj opolnoči končali protestno stavko, v katero so stopili v znak protesta zaradi plenitve živil, ki so jim jih poslali kmetje ob priliki 12 dnevne splošne stavke. V znak solidarnosti s stavkajočimi delavci podjetja ACEGAT so stopili v četrturno stavko tudi delavci ladjedelnic sv. Marka in še nekaterih drugih podjetij. V soboto zvečer je bila skupščina delavcev in nameščencev podjetja ACEGAT. Na skupščini je bilo sesavlje-no protestno pismo, naslovljeno ZVU, v katerem delavci in nameščenci ACEGAT-a ugotavljajo, da so v zadevi nezakonite zaplembe živil že večkrat intervenirali pri podpolkovniku Smutsu kakor pri polkovniku Bowmanu, toda vedno brez uspeha. Zato so bili prisiljeni stopiti v protestno stavko. O tej stavki so obvestili Svetovno sindikalno organizacijo in delegacijo vseh narodov na mirovni konferenci. Po .končani skupščini so delavci in nameščenci ACEGAT-a odšli z izvoljeno tročlansko delegacijo pred sedež ZVU, kjer se jim je pridružila ogromna množica tržaškega prebivalstva ki je solidarno z njimi protestirala proti nezakoniti plenitvi živeža. Izpred sedeža ZVE! je množica mani-festantov odšla v spremstvu po mestu, protestirajoč proti krivičnemu postopanju z delavstvom. » REKVIZICIJA STANOVANJSKEGA BLOKA ZA VOJAŠKE POTREBE ZVU Dopisnik Tanjuga poroča: Zavezniška vojaška uprava je stanovalcem bloka hiš št. 3, 5, 7 in 9 v Via Beccaria poslala nalog, da se morajo izseliti do 15. avgusta. Nalog utemeljujejo s tem, da bodo v tem bloku naselili družine ameriških in angleških oficirjev in vojakov. Sedanjim stanovalcem niso nakazali drugih stanovanj. Prizadetih 46 družin je vložilo protest na ZVU. ANGLEŠKI VOJAKI UNIČUJEJO OBDELANA POLJA V soboto zjutraj je prebivalstvo Laz-zareta pri Miljah predložilo ZVU protestno pismo zaradi uničevanj njihovega polja. Angleški vojaki vodijo nemške vojne ujetnike in civiliste na delo preko obdelanih polj in ta brezobzirno uničujejo, kar povzroča veliko škodo lokalnemu prebivalstvu. Ogorčeno prebival- stvo je zaradi tega vložilo protest pri krajevnih organih ZVU. Odgovorni funkcionarji ZVU niso hoteli sprejeti delegacije prebivalstva. Protest so prebivalci poslali tudi ZVU v Trst in Organizaciji združenih narodov za človečannske pravice. SEŽANSKI GUVERNER ODOBRAVA SUROVO POSTOPANJE CIVILNE POLICIJE Nedavno se je zbralo v Sežani okrog 0 žena in mladink pred sedežem rajnega zavezniškega guvernerja. Glasso protestirale proti oprostitvi fašista :eanija, proti zapiranju antifašistov itd. d demonstracijo so poslale h guver-ju delegacijo, ki je v imenu demon-mtk protestirala proti oprostitvam istov in proti aretacijam ter kaznova-antifašistov. Guverner je delegaciji iročil enako kot slišijo vedno ljudje v lobnih primerih: da bo stvar sporočil Irejenim, da se bo že uredilo, da on n ne more nič pomagati itd. Ko se je egacija vrnila, je sporočila tó zbranim ženam, ki so se nato uvrstile v sprevod ter pojoč partizanske pesmi in vzklikajoč Jugoslaviji korakale po sežanskih ulicah. Že so se hotele raziti, ko je skupina civilnih policistov pričela brez vsakega vzroka žene razganjati in pretepati. Po stari navadi so začeli tudi z aretacijami. Aretirali so štiri tovarišice, katere pa so manifestantke potem osvobodile. Ko je prispelo ojačenje policije, so zopet aretirali dve tovarišici, kateri so odpeljali. Obe so suvali in pretepali. Žene in mladinke so se ogorčene vrnile zopet pred sedež guvernerja in ponovno poslale k njemu delegacijo, ki je .protestirala proti Jugoslavija se ne bo smatrala obvezane izpolnjevati sklepe, ki ne bi bili izglasovani z dve-tretjinsko večino takemu postopanju policije proti mirnim manifestantom. Guverner pa je odgovoril takole: »Prav je tako, še premalo so vas. Ce boste še nadaljevale z manifestacijo, naj vas tudi pozapro!« Žene so razhajajoč se ugotavljale, da se ob takih izjavah ni čuditi, če padajo žrtve pod streli civilne policije. * Te dni se je v dopoldanskih urah zbralo v Nabrežini nekaj stotin žena iz vsega okraja, da bi protestirale proti krivičnim pariškim sklepom, proti aretaciji antifašistov, proti nezainteresiranosti oblasti, ki dopuščajo, da se svobodno sprehajajo fašistični zločinci, proti nezadostnim varnostnim meram na nabrežinski železniški postaji, kjer stalno ropajo UNRRA-ino blago. Policija je že takoj v začetku, še preden so pričele demonstrirati žene, poskušala zborovalke razgnati Nastopila je s surovim postopkom, trgala ženam iz rok zastave, jih suvala in poskušala aretirati tudi neko tovarišico, katero so pa žene osvobodile. Končno je guverner sprejel delegacijo in ji obljubil, da bo poskrbel, da bo policija podvzela vse mere proti tatovom UNRRA-inega blaga O ostalih zahtevah pa je dejal, da jih bo sporočil nadrejenim oblastem. Na pritožbo žena je poklical tudi poveljnika policije, ki pa se ni znal opravičiti. Naposled je na zahtevo žena, zbranih pred sedežem, ponovil svoja zagotovila še . z balkona. Sil* „Nam niso potrebni opazovalci. Nam so potrebni čuvarji Oster protest La Guardie pri komandantu glavnega stana angloameriških čet v Italiji Fiorello La Guardia je navedel v Beogradu dejstva o velikih tatvinah v tržaški luki glede UNRRA-inega blaga, namenjenega Jugoslaviji, Avstriji, Češkoslovaški in Madžarski, in to »z vednostjo ali celo s pristankom stražarjev«. La Guardia je ocenil da znaša vrednost izginulega blaga več milijonov dolarjev, ter opisal razmere, ki vladajo v Trstu, kot »žalostne in neznosne«. Pre-čital je besedilo brzojavke, ki jo je 28. julija poslal vršilcu dolžnosti komandanta Glavnega stana anglo-ameriških sil v Ca-serti v Italiji generalnemu majorju Leeju. Brzojavka se glasi: »Podrobnosti, ki govorijo o več sto primerih ropanja — večkrat celotnega tovora z odvažanjem vagonov, so postale sedaj vsakdanje stvari, ki so vam znane. Nima smisla, da bi se glede tega še naprej pogovarjali. Vojaška uprava mora, ali biti v stanju, da te dobave zaščiti, ali pa mora v nasprotnem primeru odkrito, javno in uradno priznati, da leg» ni zmožna storiti.« Generalni direktor UNRRA-e poziva v svoji brzojavki generalnega majorja Leea, oziroma njegovega odsotnega šefa VZROKI STANOVANJSKE KRIZE V TRSTU NAMESTO TRŽAČANOV DOBIVAJO STANOVANJA »BEGUNCI« Vsa leta po »osvoboditvi«, tb je od leta 1918 dalje, so se v Trst stalno priseljevali fašisti iz južnih italijanskih pokrajin ter zavzemali najboljša mesta v upravi, ali pa bogateli na razne načine. Za te ljudi je bil Trst pravi »eldorado«, medtem ko so bili domačini zapostavljeni. Ne, krivic tudi danes po končani borbi proti fašizmu še hi konec. Vzemimo poleg ostalih krivic stanovanjsko vprašanje. Vsem so znane stanovanjske težkoče, saj vsakdo ve, koliko truda stane, če si nekdo hoče najti sobico, in kako visoke vsote mora plačevati zanjo. Stanovanjsko krizo je povzročilo najprej bombardiranje, ki je porušilo mnogo stanovanjskih hiš, in to predvsem v ljudskih okrajih. Ko so prišle anglo-ameriške zasedbene čete, so sledile rekvizicije; končno se je v Trst pritepel cvet vojnih zločincev in kolaboracionistov iz vseh vetrov: iz Jugoslavije, Italije, cone B itd., od koder so zbežali pred pravično ljudsko sodbo. Vsak preudaren človek bi pričakoval, da bodo oblasti, to je, njim podrejeni stanovanjski urad. najprej priskočili na pomoč Tržačanom, ki so izgubili svoja stanovanja in imetje zaradi bombardiranja, in ki že dolgo žive v nezdravih in tesnih prostorih. Ti oškodovanci so doslej vedno prenašali vse težkoče v upanju, da bo stanovanjski urad čimprej poskrbel zanje. Toda sedaj morajo ogorčeni ugotoviti, da, medtem ko nihče ne poskrbi zanje, gre stanovanjski urad v vsem velikodušno na roko »ubogim istrskim beguncem« in preganjanim ustašem (kako ubogi!), torej pritepencem, ki imajo na vesti kdo ve kolike zločinov iz fašistične in nacistične dobe. Problem ima torej globlje ozadje. Vsi «begunci pred terorjem« lahko nemoteno živijo v Trstu — nekatèri že več kot leto dni, čeprav so precej težki. Oblasti se zanje kaj malo ali nič r.e zanimajo —-kljub novim in novim opozorilom. To nedvomno pomeni potuho tem »beguncem«, nič manj pa seveda njih zaščitnikom pri stanovanjskem uradu. Morgana, da se naj sestaneta z n|im 1 s predstavniki držav članic UNRRA-e Ženevi. V brzojavki je dalje rečeno: » a odgovor bom počakal na Dunaju, Pr|j,e_ razmotrim to vprašanje z mešanim od ^ rom šefov štabov, in v primeru, da s mojih zahtevam ne bo zadostilo, bom stvar iznesel pred najvišjo instanco Pr' zadetih vlad. To se nanaša na va Združenih držav Amerike in Velike nr tanije.« V Beogradu se je zvedelo, da začetku tega leta Glavni stan zav je v ezm- ških sil dovolil, da jugoslovanske 0^0|°_ žene straže spremljalo UNRRA-ine ° bave od Trsta do Morganove črte, pa je bilo to dovoljenje pozneje in da so na njihovo mesto prišle neo o rožene straže štirih držav, ki sPr®ienlti. UNRRA-ino blago. Končno so bile u njene tudi te straže. La Guardia zaključuje svoio brzoia ko z naslednjimi besedami: »Dobiti ®0^ ram vaše pooblastilo, da b' zval vlade držav, ki sprejemajo UNR« ino blago, da stavijo na razP0 ulj oborožene straže Nam niso P°,|re opazovalci. Nam so potrebni čuvarji." La Guardia je označil sedanjo no službo v Julijski Krajini kot skavts igranje ter izjavil, da straže |j. niso v stanju, da opravljajo svojo do nost, zlasti pa, da iim m mogoče zaj^a.. tega posla brez odgovarjajočega nadzo stva in zaščite « , La Guardia je nato podal obtožbo, a obstoja »organiziran sistem ropanja tatvin, ki je tako obsežen, da ga je ne mogoče uničiti brez vednosti ali Pr|stva.fl| ka prav onih organov, ki bi morah sc titi te dobave.« KOMANDA 13. ZAVEZNIŠKEGA KORPUSA PREPOVEDALA KONCERT ODREDA JA V GORICI V petek zvečer bi se moral izvajati v Gorici v dvorani Ljudskega doma koncert pevskega zbora Odreda JA za'Slovensko Primorje in Trst. Ljudje, ki so se veselili, da bodo imeli svoje osvoboditelje zopet med seboj, so se v ogromnem številu zbrali v dvorani in prinesli s seboj cvetje in košare sadja, namenjenega pevcem. Tik pred pričetkom koncerta pa je prišlo obvestilo, da je poveljstvo 13. zavezniškega korpusa prepovedalo P® cem Odreda dostop v Gorico. Ljudst v dvorani je začelo zaradi te prepoVC, protestirati, kajti za koncert je bilo 1 dano potrebno dovoljenje ZVU. Med ^ monstracijami v dvorani, ki so se na nadaljevale še pred Ljudskim domo' ' so ljudje vzklikali borcem Odreda ' partizanom — osvoboditeljem Gorice, protestirali proti prepovedi koncerta' PROTESTNO ZBOROVANJE RODITELJEV OTROK, KI POSEDAJO TRŽAŠKE SLOVENSKE SOLE Tržaško ljudstvo se nikakor ne more sprijazniti z ukrepom ZVU, ki je odvzela pravico javnosti raznim slovenskim šolam v tržaški občini sami in po vsej pokrajini. Zato se povsod sestajajo starši in roditeljski sveti, se seznanjajo z novo nastalim položajem in odločno protestirajo proti krivičnemu in dvoličnemu ravnanju ZVU. Ljudstvo ne more razumeti, zakaj mu ukinjajo šole, zakaj posegajo celo v pravice, ki jih imajo starši do vzgoje lastnih otrok. URADNO« POSTOPANJE CIVILNE POLICIJE Preteklo nedeljo so Deskljani v gostilni Zimic peli med drugimi tudi partizanske pesmi. To ni bilo všeč civilnemu policistu Adolfu Martiniju, doma iz De-skel, ki je bil v civilni obleki. Oblastno je klical gostilničarko, naj V nekaj minutah izprazni prostore Ker pa se je temu uprla, je telefonsko klical pomoč iz Kanala. Domačini v gostilni se niso niti zmenili za jeep s civilnimi policisti, ki so prišli na lice mesta, da bi »upostavili red«, temveč so nadaljevali s petjem. Policistom, ki so jih hoteli s silo spraviti iz gostilne, so fantje in možje odgovorili z vzkliki Titu in Stalinu. Civilni policist iz Gorenje vasi, ki so mu navzoči očitali, da je liki fašist, ker je žalil voditelja jugoslovanskih narodov, maršala Tita, je sam priznal, da j'e bil vedno fašist in da bo to tudi ostal Razen tega ie hotel tudi udariti domačina s puškinim kopitom. Vse to je navzoče tako razjarilo, da bi gotovo sami obračunali s podležem, če ne bi_ civilna policija smatrala za potrebno, da se je treba spričo ogorčenih vaščanov v naglici umakniti. »Italijanom puščajo njihove knjig6-katerih so naslikan: heroji: Nazario SaUf ' Battisti i. dr., zakaj trgajo naše knjig6: kjer je naslikan tovariš Tito?« je te u ogorčeno vzkliknila neka mati na ses*a,:. ku, ki so ga organizirali starši in r° , teljski svet šole sv. Frančiška. Naše kU|0 stvo si temu ne ve dati odgovora, ža protestira, ker čuti, da ga bijejo v obra da mu le lažejo o demokraciji. ■Nedavno so se sestale matere šolo obveznih otrok iz šole sv. Frančiška, c® prav te šole niso ukinili, ker je tam n6 kaj vzgojiteljev brez hrbtenice. ., Zbranim je o vsem tem spregovori neka mati iz njihove srede, članica r° diteljskega sveta. Preprosto je govori ^ toda odločno, in vse matere so ji Pr.. trjevale, saj je povedala njihove nus Mnoge so živo posegle v diskusijo, na pa so izglasovale resolucijo tajništvu m ^ rovne konference v Pariza, v kateri pra^ vijo, da so razočarane, ker se niso na dejale takega postopanja zaveznikov' Naposled so zahtevale, naj vse svobodo ljubne države na konferenci podpro nas zahteve po priključitvi k FLRJ, ker bo le na ta način zagotovljen svoboden raz voj našega šolstva. ž Tovariš Kardel j je na zadnjem zasedanju izjavil: V imenu jugoslovanske delegacije imam čast podati naslednjo izjavo: Na to konferenco smo jirišli kot suverena država in zaradi tega ne moremo že v naprej pristati na to, da bi biti vezani s sklepi, ki bi nasjirotovaii življenjskim in nacionalnim interesom naše države. Na to konferenco smo prišli v pričakovanju, da IkhIo pravila o postopku sprejeta po predlogih, ki se nahajajo v pozivih na to konferenco. Smatramo, da vpraša-nje določitve pravil o postopku pred-stavi ja vprašanje bistvenega pomena, ne pa samo vprašanje jtostopka, pri katerem gre za uporabo že sprejetih BRITANSKI TISK OBJAVLJA O EDVARDA KARDELJA Ni Celotni britanski tisk prinaša v poročilu iz Pariza citate i-z govora, ki ga je imel na plenarni seji .tnirovne kon-ierence podpredsednik vlade in šef ju-jroslovanske delegacij e Edvard ^ar"* (|elj; zlasti obširno poročilo prinašata Times« in »Manchester Guardian*. V objavljenih izvlečkih poudarjajo Kardeljeve besede, da ni mogoče spreleti stališča, da so za izbruh vojne odgovorili samo posamezniki, ampak da sta na primef Hitler in Mussolini prišla na oblast zaradi i>odj>ore bank, trustov in kartelov. Times« navaja Kardeljeve besede, da je Jugoslavija pripravljena pokazati velikodušnost uaprara premaganim narodom, vendar pa mora biti ta velikodušnost v okviru jiravice. Jugoslavija ni pripravljena IRimiriti napadalce s tem, da bi jim pravil. V generalni skupščini organizacije Združfenih narodov se vsa važna vprašanja in naravno posebno vprašanja, ki se nanašajo na ohranitev miru, morajo sprejeti z dvetretjinsko večino. Na vseh mednarodnih konferencah se vedno kaže stremljenje za dosego soglasnosti na način, ki ne krši suverenosti držav udeleženk konference. Zaradi tega izjavlja jugoslovanska delegacija, da se ne bo čutila obvezo« izpolnjevati sklepe, ki ne bi bili sprejeti z dvetretjinsko večino glasov. Ta poslednja izjava jugoslovanske delegacije je izredno velikega pomena za nadaljnji potek razprave v komisiji. ŠIRNA POROČILA IZ GOVORA MIROVNI KONFERENCI prepustila ozemlje, ki so si ga nasilno ugrabili. • ' . »Times« in drugi Tisti prav tako pišejo o Kardeljevi kritiki pariških sklepov velikih štirih, ki niso vodili računa o interesih malih narodov. Francoska črta predstavlja uničenje vseh onih načel, za katere so. se narodi Jugoslavije borili- »Times« nato navaja Kardeljeve izjave o položaju 1 rsta v smislu pariških sklepov, kakor tudi dejstvo, da Jugoslavija po ogromni škodi in izgubah, ki jih je pretrpela, sedaj ne dobi za to nikakršne kompenzacije. »Daily Telegraph«, ki prav tako prinaša izvleček iz Kardeljevega govora, objavlja poročilo svojega dopisnika s pariške konference pod senzacionalnim naslovom »Jugoslovani se, upirajo velesilam v Parizu«. OD TEDNA DO TEDNA UPAMO, DA BODO SPLETKE REAKCIONARNIH KROGOV NA MIROVNI KONFERENCI DOSEGLE NEUSPEH IN DA BODO ZMAGALA TISTA NA-CELA SODELOVANJA MED NARODI, KI SO ZAGOTOVILA ZMAGO NAD FAŠIZMOM IN SO EDINA V STANJU ZAGOTOVITI TRAJNI MIR. Mirovna konferenca ima važne naloge, katerih izvedba bo pomagala k upo-stavitvi varnosti in miru. Napačno pa bi bilo misliti, da ne bo težav v delu. Že sedaj v prvih dneh, ko razpravljajo o vprašanjih postopka, hočejo reakcionarni krogi nekaterih držav izkoristiti to priliko, da bi preko navidezno formalnih vprašanj'izigrali, demokratična načela. To se kaže v dejstvu, da nekatere delegacije, zlasti avstralska, nastopajo proti predloženemu poslovniku, ki ga je že izdelal Svet zunanjih ministrov, zlasti Vodja jugoslovanske delegacije tov. Edvard Kardelj je na plenarni seji mirovne konference izrazil sledeče misli: »Ce hoče mirovna konferenca doseči trajni mir med narodi, mora do temelja porušiti vse ostanke dominacije Nemčije, Italije in njunih vazalov nad drugimi narodi in odločno odstraniti ne samo ostau- sko večino. Tiste sile, ki ‘so ustvarjale zapreke na zasedanju Sveta zunanjih ministrov, skušajo zopet sedaj v Parizu ustvariti nekak blok. Trden mir_ pa bo zagotovljen, če bodo rešena vprašanja s čim večjo soglasnostjo, predvsem med neposredno , zainteresiranimi državami. Edino to načelo bo lahko preprečilo velikim silam, da bi malini državam vsilile krivičen mir. Upamo, da bodo -spletke reakcionarnih krogov dosegle neuspeh in da bodo zmagala tista načela sodelovanja med narodi, ki so zagotovila zmago nad fašizmom in so edina v stanju zagotoviti trajni mir. ke njihove dominacije v teku te • vojne, ampak tudi ostanke njihovih prejšnjih osvajanj. Omogočiti, mora narodom, ki so bili razkosani, da RVI POGOJ MIRU JE, DA OSVAJALEC ZAPUSTI OZEMLJE, KI GA JE EPRAVICNO OSVOJIL IN DA SE UMAKNE ZA SVOJE ETNIČNE MEJE,« E IZJAVIL VODJA JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE TOVARIŠ EDVARD v a um«1! i IDRIJSKI OKRAJ JE Z EDINSTVENIM USPEHOM ZAKLJUČIL »TEDEN OBNOVE« 1626 ljudi je ¥ enem samem dnevu napravilo delo, ki Je vredno 667.256 Lir Preteklo nedeljo je idrijski okraj 7, edinstvenim uspehom zaključil^eden ob-uvi6 i-V postavitvi nove mizarnice Mestnega *'0 odbora se je udeležilo 172 ljudi, med hjimi tudi nekaj vojakov Jugoslovanske armade, ki so opravili v 1032 urah delo y vrednosti 99.000 lir. Pri delih za razširitev Kosovelove ulice je del^o 70 oseb in v 420 urah šo odpeljali 60 m' zemlje in porušili 20 nv1 zidu in opravili delo v vrednosti 42.600 lir. V iLjubljanski ulici je 145 ljudi delalo v pripravah za Prostor za novo tržnico in napravifo v °68 urah delo, ki predstavlja vrednost 19.000 lir: Očistili so tržišča 40 m3 ruševin, odpeljali r21 m’ ruševin in 4 nv1 kamenja. Pri napravah za nov vodovod v Ktajah je delalo 61 oseb, ki so opravile skupno 266 ur. Pripravili so jarek v skalovitem terenu v dolžini 45 metrov in y globočini 1.50, iz katerega so izko-Pnli 50 m’ gramoza in kamenja. Pri tem delu so izvrtali tudi 15 min in skupno opravili delo, ki predstavlja vrednost 54.980 lir. Pri delih za razširitev ulice Sv. Ahaca je delalo 29 ljudi, ki so napravili 174 ur. Tlakovali so 15 m2 ceste; podrli škarpo v dolžini 20 metrov in iz te škarpe pripravili kamenje za tlakovanje ceste na površini 15 m!. To delo predstavlja vrednost 8500 lir. V Rudarski ulici so pri delih za postavitev nove pralnite opravili 185 ur; delalo je 38 oseb, ki so napravili 4 m’ gramoza, betonirali 3 podpornike za cestne držaje,, očistili 9m:! iz podrte škarpe, kar skupno predstavlja vrednost 5800 lir. 195 ljudi je v 1170 urah na starem skladišču drv pripravilo gramoz in sicer 213 m“. . Od tega so odpeljali na stavbišče mizarnice 70 ms. Izvršeno delo predstavlja vrednost 42.000 lir. 37 prostovoljnih delavcev je v 222 urah napravilo 18:l mivke v strugi pri Beli !n 15 metrov slednje odpeljalo na stavbišče mizarnice. To predstavlja vrednost 9900 lir. V Gradnikovi ulici je 61 ljudi v čisti 348 ur pripravilo 35 m' gramoza in peska. Od tega so odpeljali na stavbišče mizarnice 15 m’. To delo predstavlja vrednost 7250 lir. Pred realčnim poslopjem je čistilo ruševine 68 ljudi. V 404 urah so očistili 82 m' ruševin, s katerimi so posuli ceste, ostalih 30 m3 ruševin pa so odpeljali na prostor k Idrijci, oddaljen 1 km. Izvršeno delo predstavlja vrednost 37.726 lir. Poleg tega so v bivši realčni telovadnici skupno 16 študentov in 2 učitelja v času 108 ur razrušili 320 nr strehe in strešnega stola in 60 nr stropa To izvršeno delo predstavlja vrednost ^OtOOO lir. Poleg teh del so opravili še razna obnovitvena dela, tako da so dosegli prej omenjene uspehe. Napravili in odpeljali so v delavnico strešnikov 8 m3 peska, prepeljali so 3600 komadov opeke, prepeljali 4 m' lesa iz žage do skladišča v ulici Kapetana Mihevca, prepeljali 30 ton cementa za mizarnico in Spodnjo Idrijo, popravili pročelje na Mestnem NOO, prenesli 2 km daleč 2000 strešnikov, pokosili 85 q sena, postavili so strešni stol pri Savel Franu in očistili pogorišče pri tov. Lapajne Luciji. Poleg tega so šli pomagat tudi okoliškim kmetom; 67 koscev je prostovoljno kosilo 402 ure. To so številke o delu enega samega dne v Idriji. Prav te številke jasno pričajo, kako bogate 'izkušnje so si pridobili naši ljudje v času Titovega tekmovanja za bodoče ustvarjalno delo. V enem samem dnevu prispeva okraj Idrija z delom v prostovoljnem času 667.256 lir. To so številke, ki govore o volji pri- . morskih ljudi, to so številke, preko katerih ni mogoče, kadar se govori o pripadnosti te zemlje in teh ljudi. Zadnji dan tedna obnove je v Idriji delalo 1626 ljudi «v i jSiftf? Pri delil za izgradnjo nove mizarnice v Idriji NAD 15,000.000 VREDNOSTI SO DOSLEJ NAPRAVILI V OKVIRU TITOVEGA TEKMOVANJA V OKRAJU ILIRSKA BISTRICA Brez nadaljnjega je največje uspehe za idrijskim okrajem dosegel v lem fe.kmovanju doslej okraj Ilirska Bistrica. Popolnoma so obnovili pet hiš, nadaljnjih 'P’pa ho dokončanih v najkrajšem času. Prav tako so obnovili 89 gospodarskih f^lopij, 3ti javnih poslopij, 5 hiš so na novo prekrili, poleg tega pa so postavili eno delavnico cementnih strešnikov, 4 apnenice in 8 poljskih opekarn. Pri tem uporabili 945.707 kub. metrpv raznega inateriala (stavbni in gradbeni material) v vrednosti 4,430.203 lire. Poleg tega so za to porabili 80.145 ur prostovoljnega 'Jela v vrednosti 9,037.017 dir. K tem velikim uspehom pa je treba prišteti še fond lz nabiralne akcije, ki znaša 1,479.097 lir. 20 OBNOVLJENIH POSLOPIJ, TO JE USPEH DOSEDANJEGA PROSTOVOLJNEGA DELA V OKRAJU HERPELJE-KOZINA V okraju Herpelje-Kozina so 'doslej pod najtežjimi pogoji, ki tam vladajo Za,'adi pasivnosti tamošnjjh krajev, dosegli čudovite uspehe. Obnovili ko 13 slano-Oinjskih hiš in 7 gospodarskih poslopij, 6 gospodarskih poslopij pa imajo še v Zato so porabili gradbeni material, Ki so ga pripravili s prostovoljnim delom 111 Sta cenimo na 677.222 lir. ■z ENE LIRE SMO NAPRAVILI 7 LIR, IZ 2,213.000 SMO ZGRADILI DELO V VREDNOSTI 15,288.884 LIR V grgarskem okraju obnavljajo 63 hiš. Od teh je 13 sposobnih, da sprejmejo stanovalce, ostalih 50 pa bo v najkrajšem časi) dokončanih. Ce ne upoštevamo dela, at ga vrše delovne brigade na Lokvah in Cepovanu, je bilo do sedaj izvršenih 'preko 6000 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 210.000 lir. V šestih apnenicah 'H> pripravili nad 9000 q apna. V TOLMINSKEM OKRAJU SO DOSLEJ OBNOVILI 30 POSLOPIJ Tolminci so doslej obnovili O stanovanjskih hiš, 20 gospodarskih poslopij in 0110 industrijsko stavbo. Poleg tega so 9 hiš na novo prekrili. Napravili so 900 m nove ceste, očistili 10.300 metrov cestnih jarkov, nasuli 62.880 kvad. metrov ce-Mišča,-obnovili .5 metrov dolg most, zgradili 1 vodovod, zgradili eno napajališče, Postavili eno delavnico za cementne strešnike, napravili 6 apnenic in eno poljsko opekarno. Poleg tega so popravili 10 km železniške proge. Za yse to so porabili 116 kub. metrov gradbenega materiala, 1200 cemetnih strešnikov in 500 q apna. Doslej, je tojminski okraj napravil skupno 12.800 kub. metrov gradbenega male-Jiala, kar predstavlja vrednost 362.800 li# v 40.328 prostovoljnih delovnih urah, ^Predstavljajo vrednost 951.218 lir. V tolminskem okraju je doslej bilo zbranih 04.960 lir prostovoljnih prispevkov. , Minerji pri kopanju temeljev za novi vodovod v Slajali pri Idriji Sindikalne podružnice delajo pri vodovodu na cesti Markovščina—Slivje v idrskem okraju Pripravimo se na našo „Parado dela“ 24. in 25. avgustu bomo pred vsem svetom govorili ne suino o borbeni sposobnosti primorskega ljudstvu, no stimo o visoki patrio-tičnosti, ampak tudi o revolucionarnem, delovnem poletu, ki smo ga opravili v času Titovega, tekmovanja. Ta dan bomo pred ves svet stopili s številkami. Za nas govore obnovljeni domovi, kjer so našle streho zopet irtve fašističnega nasilja, italijanskih in nemških bar h ih'-jtv, o našem delu govore obnovljene cesie, o našem delu govore lepše in boljše kakor kdaj koli obdelana polja. Vendar pa je treba, da se na lan dan vsestransko dobro pripravimo.. Simboli, s katerimi bodo nastopali poedini okraji, bodo le v toliko dejansko prikazali uspeh Tilovrgti tekmovanja, v kolikor bodo ponazorili naše delo v tem času in r kolikor bodo opremljeni s številkami, ki bodo govorile o naših .edinstvenih uspehih. Trav luko je manifestacija ljudske prosvete le v [oliko prava manifestacija, ljudske prosvete, v kolikor bodo prosvetni vaški sveti izvršili svojo glavno nalogo v tem času, to je, mobilizacijo vseh delovnih ljudi na vasi, v podjetjih in tovarnah, da se udeleže lega prosvetnega nastopa, ker moramo s parade delaš iziti z bogatimi izkušnjami za nadaljnje delo. Ti veliki dnevi nas morajo ubogal iti z izkušnjami iz drugih krajeiKtn nam dati itovega poleta v bodočem delu. Naše množične organizacije morajo v teh poslednjih dneh posvetni polno pažnjo pripravam za »parado dela v naših vaseh in v svojih osnovnih edinkah, lina najosnovnejših nalog je informacija slednjega našega človeka o tem durila, o pomenu tega dne. lako da se bo vsak dejansko čutil dolžnega, ne samo vsaka vas, da si postavi transparente in oglasne deske, kakor je napravila v času Titovega tekmovanju, ampak da* celo poedinci na hišah, v podjetjih in v ustanovah napišejo, s čim so oni prispevali k Titovemu tekmovanju. Najlepši dokaze in najmočnejši, izraz volje vsakega primorskega človeka, da hočemo k Jugoslaviji, da je Trst naš, da je Gorica naša, bo to, da bo njegova hiša 25. avgusta opremljena z napisoin, kaj so prebivalci le hiše napravili v času Titovega tekmovanja. Druga temeljna naloga naših množičnih organizacij je tu, da v vaških prosvetnih svetih predstavljajo osnovno gonilno silo pri organizaciji samih simbolov, ki bodo poslani v Ajdovščino, transparentov, ki bodo izdelani za. parado in pri mobilizaciji prosvetnega in fiz-, kali urnega kadra. V vsaki vaši, v vsakem podjetja, v vsaki ustanovi naj takoj prevzame po en aktivist Osvobodilne fronte nalogo informatorja, to. se pravi, človeka, na katerega , se bigio vsi. obračali po nasvete glede »Parade delat. Pri vseh teh pripravah se moramo zavedati, da 25. avgusta podajamo obračun za tiste obveze, ki smo jih na množičnih manifesta-tivnih zborovanjih slovesno dali našemil dragemu, maršalu Titu. Zalo moramo tudi*25. avgusta podati obračun tega in povedali, da nismo obljub samo izpolnili, ampak dii\ smo jih prekoračili in da smo se v lem času, obogatili s tako velikimi izkušnjami, ki nam bodo silen porok, da bo naše bodoče ustvarjalno in načrtno delo še uspešnejše in še lepše. Parada dela je zmaga ustvarjalnosti delovnih ljudi, je edino, prava pot, ki vodi res v srečno bodočnost delovnih množic. In na, tej poti primorski ljudje .nikdar nismo klonili in nikdar ne bomo klonili, zalo govori'42.000 padlih žrtev izza časa narodnoosvobodilne borbe, zato pa tudi govore uspehi našega Titovega tekmovanja. NAD 50.000 UR PROSTOVOLJNEGA DELA SO NAPRAVILI V AJDOVSKEM OKRAJU — 1411 TON APNA SO PRIPRAVILI V KOPRSKEM OKRAJU S PROSTOVOLJNIM DELOM V ajdovskem okraju so doslej obnovili 7 hiš, 2 gospodarski poslopji in očistili 12.771 metrov cestnih jarkov. Poleg tega so pripravili 15.423 kub. metrov potrebnega materiala v vrednosti 1,004.770 lir. Izvršeno prostovoljno delo, ki so ga napravili ljudje v ajdovskem okraju v 50.585 urah. predstavlja vtednost 1,430.790 lir. K temu je treba prišteti še 450.007 lir, ki so jih zbrali kot fond za obnovo, nadalje 30.000 lir za stavkujoče tovariše v Trstu in 50.000 lir za pogorelce. Tudi naša Istra ne zaostaja v Titovem tekmovanju. Treba je upoštevati pri prebiranju rezultatov težke delovne pogoje, v katerih se nahajajo izčrpani istrski koloni, ki prvič v svobodi ustvarjajo in delajo. V Islri so se v prvem delu Titovega tekmovanja omejili predvsem na široko pripravo gradbenega materiala in popravo cest. Tako so s prostovoljnim delom napravili f411 ton -apna, kar predstavlja vrednost 423.300 lir, nadalje so pripravili 77.855 kub. metrov raznega gradbenega materiala v vrednosti 360.440 lir. Prostovoljno delo, ki so ga opravili pri delu za pripravo gradbenega materiala pri popravljanju cest in pri gradnji prvih hiš v 39.410 prostovoljnih urah, predstavlja vrednost 685.590 lir. S prostovoljnimi prispevki in prireditvami za fond za obnovo se je zbralo 94.779 lir. Skupno delo. opravljeno v koprskem okraju še ceni na •2,770.752 lir. 20 hiš je tik pred dozidavo. S PROSTOVOLJNIM DELOM PRI GRADNJI IN ZBIRANJU MATERIALA SO V POSTOJNSKEM OKRAJU NAPRAVILI STORITVE, VREDNE 12,814.945 LIR, IN DOSLEJ OBNOVILI 37 STAVB V postojnskem okraju je bilo izvršenega mnogo prostovoljnega dela, katerega vrednost cenimo na 12,814.945 lir, S tem delom so pripravili ogromne količine materiala, ki so ga porabili za obnovo doklej zgrajenih 37 poslopij, ki jhn bo pa tu,di zadoščal za dovršitev 12 poslopij, ki so še v delu in ki bodo vsak čas končana, kakor tudi za dograditev nadaljnjih 21 poslopij. Vsak čas bo pod streho tudi velika stanovanjska hiša bivše družbe Inčis v Postojni, ki bo nudila 20 družinam stanovanja. Ob vseh teh ogromnih številkah naj se ustavijo tisti strokovnjaki,Jd pravijo, da je brez strokovnega vodstva nemogoče odstraniti v Postojni na križišču nasproti sodišča ruševine in preprečujejo s svojini modrovanjem mladini, da bi izvršila to. kar ona čuti. Vsakomur, kdor danes govori, da se ne da pospravljati ruševin brez izvežbanega strokovnega vodstva, govore v obraz uspejti prostovoljnega dela v samem postojnskem okraju, da on spi, da noče ali ne more razumeti, kaj so zmožni napravili -ljudje v svobodi v svoji domovini. Graditi in se pri tem učiti — učiti se, da bi potem še bolje gradili! Frančetič Jožef iz Podgorja 3, oče šestih otrok, je daroval 5000 lir za invalide in 5000 lir za pojačanje borbe proti fašizmu štev. 31. KULTURA Velik pomen gostovanja članov ljubljanske opere po primorskih vaseh Že dobre tri tedne se vrše po naših vaseh koncerti s pevskimi in plesnimi točkami, katere prirejajo primorskemu ljudstvu nekateri člani ljubljanske opere. Te koncerte sprejemajo naši ljudje z velikim navdušenjem in ne slučajno. Ob tem gostovanju gre namreč za več, kakor običajno gostovanje neke gledališke skupine, gre za bistveno preokretnico v dosedanjem življenju. Gostovanja operne skupine (»omenijo vsekakor lep kos poti. po kateri bo šlo kulturno ustvarjenje v bodočnosti. Zato tudi danes govorimo o silnem razmahu, o širini teh umetnikov, ki so uspeli prinesti iz tehnično vsestransko dobro ustrezajočega odra umetnost na preproste, kmečke odre na vasi, ne da bi pri tem kvaliteta umetnosti bistveno trpela. Menda je prav v tem tako velikanski pomen gostovanja. Brez nadaljnjega .je treba reči, da so si ljubljanski gostje zato tudi s-rečno izbrali program. Tako jim je uspelo izgraditi iz preozke dvorane del tiste umetnosti, ki so jo v Irorbi in delu krčevito branili pred kulturnimi samozvanci in fašisti in jo ohranili slovenskim" delovnim množicam. .Na Primorsko niso prišli s težkimi opernimi arijami, ampak so se ljubljanski gostje skušali čim bolj približati našim ljuderii, prisluhniti temu, kar je našemu človeku najbližje. Odtod tudi tisto prisrčno sprejemanje članov ljubljanske opere povsod,- kjer so nastopili na .Primorskem. Poleg tega pa pomeni gostovanje take kvalitetne operne skupine na Primorskem najtesnejše zbližanje umetnikov z našim narodom. Na tem svojem potovanju so prišli gostje v najtesnejšo povezavo z našimi ljudmi, ki so 25 let kljubovali fašističnemu nasilju, ki so za ceno svojih življenj učili svoj narod materinega jezika in materine pesmi, ki so v samoobrambi zasovražili vse, kar je .služilo kulturnim samozvancem, kar se je podredilo fašističnemu monopolizmu, in v teh ljudeh so našli člani ljubljanske opere tisto veliko nagrado; za katero se je splačalo žrtvovati počitnice, splačalo žrtvovati vrsto naporov v razbitih primorskili vaseh. Lahko trdimo, da se je zgodilo prvič v zgodovini, da sta v na pol porušeni kmečki bajti na seniku ali na skednju modrovali preprosto kmečko dekle z znano plesalko državne opere, da sta prvič skupno govorila o bodočnosti našega naroda solist državne opere in idrijski rudar ali pa preprost kmet. Nadalje jasno označuje gostovanje ljubljanske opere in pomen tega gostovanja dejstvo, da skušajo člani opere s svojimi izkušnjami bogatiti naše ljudi, ki so bili odtrgani, nasilno odtrgani od aktivnega ustvarjalnega dela pri operni umetnosti. Na glasbenih pomenkih, ki jih prirejajo člani ljubljanske opere, se odpira našim ljudem, našim prosvetarjem nov pogled v delo odrske umetnosti. Jasno spoznavajo, da je treba predvsem mnogo iskati novih pevskih talentov, da jih je treba mnogo vzgajati, nadalje pa so spoznali, da odrska umetnost ni samo rezultat pevskega, igralskega, plesnega ali glasbenega dela, ampak tudi intenzivne, dobre, tehnično popolne organizacije. To pomeni vsekakor silen korak naprej v odrskem življenju na Primorskem. Brez nadaljnjega pa lahko trdimo, da je glavni, veliki uspeh gostovanja člapov ljubljanske opere na Primorskem v tem, da sta se /Jila v eno samo kulturno ustvarjalno zvezo umetnik in ljudstvo, ki bosta znala v bodoče dati vsemu kulturnemu izživljanju pri nas značaj tiste visoke kulturne vrednosti malega naroda, katero smo Slovenci že neštetokrat dokazali. V Tolminu je gostovalo glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane , ___el - „ pnnsre dno sledilo na- V Tolminu je gostovala Sloga Dne 3. t. m. je gostovalo v Tolminu železničarsko glasbeno društvo »Sloga iz Ljubljane. Nastopili so s koncertnim programom. Ker je prav glasbena tradicija pri naših ljudeh globoko zakoreninjena, se je zbralo v Tolminu ogromno ljudi. Že v popoldanskih urah so sprejeli Tolminci in ljudje iz bližnjih vasi goste. Na trgu 1. maja so jih obsuli s cvetjem. Ob tem gostovanju, ki je neposredno sledilo gostovanju ljubljanske opere, je treba brez nadaljnjega poudariti, da ni doseglo tega, -kar so ljudje pričakovali. Nad 2 uri dolg program ni prišel do pravega izraza, ker med pevci in poslušalci sploh ni prišlo do prave povezave. Temu je treba pripisovati potem dejstvo, da gostje niso želi tistega aplavza, tistega odobravanja, ki ga podari naš človek vsakomur, kdor mu nudi kvalitetno dobre stvari. Morda je bilo nekaj slabega tudi v tem, da je pevsko društvo »Sloga« neposredno sledilo na stopu ljubljanske opere. Predvsem je treba naglasiti, da sam spored ni bil srečno izbran in da' so člani Glasbenega društva »Sloga imeli priliko to spoznati že na prejšnjih svojih gostovanjih na Primorskem. Program bi pač morali menjati. Biti bi moral bolj privlačen, bolj pester. Po koncertu so imeli gostje pomenek z domačini. Na tem pomenku je prišlo do tistega zdravega kontakta, ki je manjkal pri samem nastopu. Naši ljudje so se predvsem živo zanimali za izkušnje, ki jih pevec lahko dobi, če se glasbeno sold, vzgaja in če se ima priliko svobodno glasbeno udejstvovati. Ponovno moramo poudariti, da naši ljudje zahtevajo več od tistih skupin pevskih zborov, ki prihajajo z onstran bivše italijansko-jugoslovanske meje, kakor so sposobni napraviti sami. To naj bo navodilo vsem tistim, ki bodo v bodoče gostovali na Primorskem. M. L. F. D. Ajdovščina : F. D. 4:1 (1:1) V nedeljo je bila qdigrana prvenstvena nogometna tekma med gornjima dru-štvima. Velika vr-očina je mnogo vplivala na eno in drugo moštvo. Večjo utrujenost je bilo zapaziti pri igralcih Idrije, ker so isti nastopili v dopoldanskih urah na fizkulturnem zletu v Čepovanu. Gledalcev se je nabralo tudi precejšnje število, ki so z zanimanjem zasledovali potek borbe. Tako v prvem kakor v drugem polčasu so Ajdovci prevladovali na terenu. Obramba Idrije je imela dosti dela in je le s težavo toda uspešno čistila napade Ajdovščine. Vratar Idrije je bil najboljši mož nedeljske tekme. Branil je z veliko sigurnostjo in se imajo Idrijci le njemu zahvaliti, da niso doživeli večje katastrofe. V začetku je F. D. Ajdovščina stalno oblegalo vrata nasprotnika, toda niso imeli sreče. Šel ev 30 minuti je srednji krilec Ajdovščine potresel mrežo. Minutò kasneje je F. D. Rudar po krivdi domače obrambe izenačilo S tem rezultatom se je šlo na odmor. V drugem delu igre so domačini že v 5 minuti dosegli vodstvo 2:1. V 10 minuti so vodili že s 3:1 Moštvo »Rudarja« ni prišlo več do veljave. V 31 minuti je sodnik nekoliko prestrogo sodil 11 met-rovko, katere pa Ajdovci niso realizirali. Najlepši gol dneva je dal.Ponož F. D. Ajdovščina je tokrat pokazalo FlZKULTURA NOGOMETNO PRVENSTVO Rudar« Idrija dobro igro, le pred vrati ni pravega strelca. Mnogo se je poznalo tudi, da je tokrat prevzel svoje mesto Robi, ki ga je moštvo v zadnji tekmi proti F, D. Tolmina mnogo pogrešalo. Sodil je objektivno tov. Logar Srečko iz Idrije. F. D. Postojna : F. D. Tolmin 9:0 (1:0). V Postojni je bila odigrana prvenstvena tekma med F. D. Postojno in F. D. Tolminom, ki se je končala s katastrofalnim porazom za Tolmince in še bolj utrdila F. D. Postojni vodstvo na čelu prvenstvene tabele. V prvem polčasu se igra nikakor ni mogla popolnoma razviti in je izgledalo tako, da bo zelo minimalen rezultat, res prava borba za točke V tem polčasu so enkrat potresli mrežo Postojnčani in tako je tudi ostalo do odmora. V drugi polovici igre pa so domačini pokazali vse svoje znanje in velike vigranost ter tehnično lep nogomet. Pokazalo se je sicer, da so na domačih tleh nepremagljivi, da pa tudi poznajo vse dobre, m slabe strani svojega igrišča, ki je zelo minimalno. S to visoko zmago so st Postojnčani utrdili vodstvo nogometnega prvenstva in po- stali bodo’sigurni prvak v Vzhodno Pri- morskem okrožju. Stanje tabele: 1. Postojna 4 3 1 0 29:2 7 (2) 2. Ajdovščina 5 2 1 2 13:8 5 ID 3. Tolmin 4 2 0 2 5:16 4 (2) 4. Idrija 3 0 0 3 1:23 0 (3) Člani ljubljanske opere v Postojni (Nadaljevanje % 2. strani.) „ ZAKONA O DRŽAVNIH GOSPODARSKIH PODJETJIH IN O ZADRUGAH POMENITA TRDNE TEMELJE ZA NADALJNJO GRADITEV GOSPODARSTVA V JUGOSLAVIJI, KI BO SLUŽILO V DOBROBIT DELOVNEGA LJUDSTVA IN MOČI LJUDSKE DRŽAVE. Ijevanja blaga in one pomagajo tudi državi pri dviganju blaginje množic. Zakon o državnih gospodarskih podjetjih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina FLRJ, pomeni velik napredek v pogledu organizacije, upravljanja in poslovanja državnih gospodarskih podjetij, ki predstavljajo lastnino vsega ljudstva; zagotovljeno je, da bodo vsa ta jmdjetja združena v enotnem gospodarskem načrtu, na podlagi katerega vse delovno ljudstvo .Jugoslavije danes vse svoje delovne sile Ujmrablia v splošno blagostanje množic. Zakon o zadrugah pomeni močno orožje ljudstva v borbi proti go-spodar-skomu izkoriščanju špekulativnih elementov in finančnega kapitala. Zadruge ko prostovoljna gospodHrska organizacija, ki ima namen pospeševati razvoj'narodnega gospodarstva. Z njimi se krepi zveza ‘delovnega ljudstva mest in vasi, razvija se iniciativa ljudskih množic pri organiziranju proizvodnje, preskrbe in razde- Pri gradnji Mladinske proge Brčko— Banoviči se je v zadnjih tednih najbolj izkazala mladinska delovna brigada »Janka Prenirla-Vojka«, ki je bila proglašena za udarno in je dobila prehodno desetdnevno zastavico. Poleg tega so bile proglašene za udarne še štiri druge brigade, pohvaljenih pa je bilo 13 brigad in tri samostojne čete. V Beogradu je bila v zadnjem tednu velika fizkulturna parada Jugoslovanske armade in mornarice, ki pomeni manifestacijo zdravja in moči ljudske vojske. Tej paradi je prisostvoval maršal Tito, mnogi visoki funkcionarji in zastopniki inozemstva. Prisotni sta bili tudi češkoslovaška in romunska mladinska delovna brigada na progi Brčko—Banoviči. VNESIMO BORBENI DUH V VSA TEKMOVANJA NA FIZKULTURNIH TEKMAH 24. IN 25. Vlil. V AJDOVŠČINI Tekmovalne naprave na telovadišču v Ajdovščini so končane in 24. avgusta bo napolnilo to telovadišče na stotine fiz-kulturnikov, ki bodo pokazali svoje znanje in merili Svoje moči. Vsi okraji že zbirajo tekmovalce za ljudski peteroboj, ki mora pokazati, in to res množično, da je ljudski peteroboj res last ljudstva. Preko sto tekmovalcev in tekmovalk bo tekmovalo v tem peteroboju, ki mora biti res na višku, saj bodo nastopili res najboljši med najboljšimi. Pa tudi v kolesarskih tekmah bomo tekmovali. Kolesarske tekme bodo razdeljene v 3 grupe tekmovalcev, in sfcer športna kolesa na 75 km dolgi progi, turna kolesa moški na 25 km dolgi progi in turna kolesa ženske na 12 km dolgi progi. Prvaki grup bodo prejeli za nagrado lepa kolesa, drugi in tretji pa spominske plakete Cim več tekmovalcev moramo postaviti za partizanski marš na 31 km dolgi progi. Dokažimo, da ima vsak okraj vsaj eno moštvo za partizanski marš, saj imamo nešteto demobiliziranih partizanov, ki so v času borbe dnevno napravili še veliko več kot 31 km. Naj ne bo med okraji moštva, ki bi ne tekmovalo v šahovskem brzoturnirju, saj je tudi šah pri nas zelo razvit in to bomo dokazali tudi na tekmdh. Množična štafeta 15X400 z gorečimi baklami mora manifestativno in borbeno dokazati, da smo tekli v vseh množičnih štafetah, da bo to nova disciplina, ki jo ljudstvo že osvaja, saj je to miniatura štafet kot n. pr. Titova in Kardeljeva štafeta. Prijavimo čim več motoristov za tekme, ki bodo tekmovali na eni najlepših krožnih tekmah na rund' 19 km, Tam bodo pokazali vse svoje znanje, saj je izbrana ena najlepših tehničnih prog. Skrbno pripravljajo okraji točke za raznoterosti, ko bo stadion zaživel v vseh vrstah fizkulture. Dosedaj prijavljene točke: sabljanje, boks, orodna telovadba, akrobacije z motornimi kolesi, vlečenje vrvi, furlanski narodni ples, balet itd. dokazuje, da bo ta točka najlepša točka nastopa, k: bo pokazala kakšne panoge fizkulture se gojijo pri nas. Še dva tedna sta pred nami in polagali bomo svoje obračune Skrbno izkoristite te dneve da ne boste nepripravljeni, kajti hitro se bližajo naši dnevi!-Gruden Maks. GOSPODARSTVO ŽIVALSKE NALEZLJIVE BOLEZNI NAPREDNI NARODI EVROPE STOJE PRED VELIKIMI VPRAŠANJI GRADITVE SVOJIH DRŽAV, V DRUGIH DEŽELAH PA REAKCIONARNE SILE Z VHODA PODPIRAJO PROT1LJUDSKO DELOVANJE VLADAJOČIH KROGOV. Dimitrov, vodja Domovinske fronte Bolgarije je postavil pred bolgarsko Ijud-slvo tri velike naloge. Prvič, treba je doseči pravičen in trajni mir z izhodom na Egejsko morje; drugič, v deželi je treba izvesti referendum glede likvidacije monarhi ji' in postavitve republike z aktivno udeležbo množic; tretjič, izvesti je treba volitve v Narodno sobranje, ki naj izdela novo ustavo. — Sovjetska zveza je odbila ameriški predlog, da bi se zavezniška kontrolna komisija vmešavala v gospodarsko življenje Madžarske. Sedanja gospodarska stiska na Madžarskem Je posledica izdatkov madžarskih vladajočih krogov v vojni proti zaveznikom in pustošenj Nemcev in madžarskih fašistov, ki so' madžarske dobrine odpeljali na zahod. Predlog je nesprejemljiv, ker. je za ureditev gospodarskih razmer v državi poklicana edino madžarska vlada. Vlada Avstrije je izdala zakon o po-državljenju nemške imoviue v vzhodni Avstriji. To je nezakonita odločitev, kajti po skiepih berlinsko konference bi mo- rala biti ta imovina izročena Sovjetski zvezi kot delno odplačilo za reparacije od Nemčije. Poleg tega avstrijska vlada v zadnjem času postavlja celo vprašanje ukinitve zavezniške kontrole v Avstriji. Sž zahteva, da zavezniški svet ukine to nezakonito odločitev avstrijske vlade. — Angleška vlada je pristala na gospodarsko sodelovanje med angleško in ameriško okupacijsko cono Nemčije. »Združitev« obeh con hi pomenila konec potsdamskega sporazuma, kajti to bi bil prvi korak za ustvaritev bloka zahodnoevropskih držav. — Parlament Grčije je izdal ukaz, da Im 1. septembra plebiscit ó vprašanju monarhije; pravilnik plebiscita pa vsebuje široke možnosti za falsifici-ranje. V Grčiji sami se vodi danes borba med ljudstvom in vladajočimi monarho-fašisti, monarhistični tisk pa vodi provo-katorsko kampanjo proti sosednjim demokratičnim deželam. Komunistična partija Anglije je obsodila politiko angleške laburistične vlade, ki podpira diktatorsko Caldarisovo vlado v Grčiji. Od veterinarja Aute. Štefančiča je prva poljudna knjižica o živalskih boleznih, ki je izšla v založbi »Kmečkega glasu«. V tej knqižici avtor poljudno pojasnjuje v poglavju »Pojem in bistvo nalezljivih bolezni« vse, kar bi napredni živinorejci morali poznati. Ko bodo živinorejci poznali najvažnejše o nalezljivih boleznih, kakor je opisano v omenjenem poglavju, bo borba proti tem olajšana in škoda, ki jo sedaj še zaradi nepoučenosti utrpe, ko se pojavi katera od nalezljivih bolezni, bo zmanjšana vsaj na polovico. V nadaljnjih poglavjih so opisane najvažnejše kužne bolezni, ki so pri nas najbolj razširjene, način okužbe, prvi znaki in potek bolezni, kakor tudi način zatiranja. Knjižica vsebuje tudi navodila za či- MEDNARODNA REAKCIJA PRIPRAVLJA NOV MANEVER V ŠPANIJI. sodelujejo z vlado ali vsaj ne nastopajo proti njej. Objavljena bo menda politična amnestija. V skrajnem primeru bo sestavljena civilna vlada in izveden plebiscit o vprašanju monarhije. V Londonu 'in Washingtonu je baje že doseženo soglasje glede sestave civilne vlade. V Londonu in Washingtonu z. vednostjo Vatikana pripravljajo zamenjavo vlade v Španiji. Smatra se. da bosta voditelja državljanskega prevrata* dva generala. Ta bi ustvarila prehodno vojaško vlado In pozvala vsi' republikance v izgnanstvu, da se vrnejo v Španijo' pod pogojem, da ščenje in razkuževanje hlevov in predmetov, ki bi mogli biti prenosilci kužila, kratka navodila o držanju, prehrani in negi domače živine ter izvleček odredb iz zakona o zatiranju živalskih kužnih bolezni. Knjižica bi mogla biti v nekaterih poglavjih nekoliko obširnejša, je pa z ozirom na nujne potrebe dobra in koristna ter jo toplo priporočamo vsem živinorejcem, Okrajnim in Krajevnim odborom, Narodni zaščiti, Prosvetnim društvom ter množičnim organizacijam. Cena knjižice je 40 lir. Hvaležni smo avtorju in »Kmečkemu glasu« ter želimo, da s takim delom tudi v bodoče delajo za splošno ljudsko izobrazbo. • M. B. lezni, mine 2—7 dni, včasih tudi več, da se pokažejo prvi znaki bolezni. Znaki pri govedu: Govedo postane otožno, dlaka sr naježi,, malo je povišana telesna toplota, hrane prejme malo ali nič, rado ve * krat pije, samo po malem prežvekuj • Iz gobca se začne cediti razteglJ1 slina, ki se včasih vleče do tal; o"®, gobca se drži pena. ako govedo ol tudi na parkljevki, kar povzroči is kal (kužno), se drži nekako no, šepa na eno ali več nog ter v . krat otresa z.zadnjimi nogami. *1 gnojenja, ki lahko traja po več meS cev. Ako se tele takoj ne odbije, km lu pogine. Včasih pa tudi odrastla S veda v visokem odstotku poginejo, -kar je največkrat vzrok srčna kap ali zadušenje. Znaki pri ovcah in kozah: Pri ovcah in Ložah navadno v ustih ni mehurjev, če pa so. so m.I?°£. manjši od onih pri govedu. Zaradi ga se pri ovcah in kozah samo vca?'_ opazi slihovka, zato pa redno zelo Ja ka parkljevka, žival šepa na eno a.^ več nog. ima hude bolečine, zato naj več kleči in tudi je kar- kleče. iu tu nastane zaradi umazanije pogos infekcija parkljev in gnojenje traj še dolgo potem, ko je parkljevka minula. . ... Mnoge koze pri tem obole J>d gr). in napenjanja ter v takih sliičajih 1 redno hitro poginejo. Znaki pri prašičih. Pri prašičih s® tu in tam pojavijo belkasti in veckr* zelo veliki mehurji na rilcu in v gu cu, ali največkrat na parkljih, ta.s. da se tudi pri prašičih pokaže v vel!£ večini slučajev izrazita parkljevka. 1 je pri prašičih zelo huda, zarradi c sar se prašiči ne morejo premikati 1 kar leže po malem jejo. Dogodi se, 1 ^ obolelim prašičem odpade rog s Pa!" kijev, tako da so^ popolnoma liosi-in se mora jo potem' skora j vedno zaklati, da ne bi še bolj shujšali. ..j Ako se bolezen pojavi v težki ot>lp ki, poginejo skoraj vsi prašički, Pa ' tudi marsikateri odrastli prašič P0«' leže. Pri perutnini se pokažejo mehurčki na roži, na jeziku, na nogah > na koži med kremplji. Kako se okuži živina in kuko se šir* bolezen. Kužna snov slinavke in parkljev]41? oziroma njene kali se nahajajo v.s*ll|'; mleku, blatu, seči iu krvi bolne Živina se navadno okuži skozi ,r° j: in to |>o dotiku z bolno živaljo. a • kadar pride do gobca kak predmet, je okužen s* slino, mlekom, blatom a sečem bolne živali. Bolezen se lan. začne na prkljih, kot parkljevka | to tedaj, če živali hodijo po okuženi tleli. v m) Bolezen nikdar ne začne sama I sebi. Vedno mora biti kužifo, ali bob' žival pripeljana iz kakega drugeg , kra ja, ali države, kjer je že obstoju'-.; Najlažje se kužilo orcnaša z do kom zdrave živali z bolno na skup"1, pašnikih, napajališčih ali živinskih sejmih, cestah itd. ter se od tu ogenj razširi jw> vseh krajih in vase > kamor se živina vrača. Želo jievarn*-so javne štale. nadalje se bolezen ''a ^ širi z železniškimi vagoni, ako nlV razkuženi. Prav tako nevarna obleka osebe, ki je prišla v dotiku ^ bolno živaljo, ali sanjo senom in tr' vo, na katero je padlo par kajiljic s ne ali mleka bolne živali. Zato se ni" ŽIVINSKA KUŽNA BOLEZEN SLINAVKA IN PARKLJEVKA V CONI »A« V Trstu se je pojavila nevarna živinska kužna Irolezen slinavka in parkljevka. Iz Trsta se je zadnje čase razširila v Milje, kjer je nekaj hlevov okuženih. Ako ne bo bolezen takoj zatrta v obeh omenjenih krajih, tedaj je resna nevarnost, da se razširi po vsej Julijski Krajini. Škoda, ki jo ta bolezen prizadene živinoreji je neprecenljiva, jirav zato jo moramo zatirati z vsemi silami. N si forumi ljudske oblasti in vse množične organizacije morajo sodelovati v tej obrambi ljudske imoviue. V vsakem sumljivem slučaju obrnite se do okrajnega veterinarja, ki vam bo n se po jasnil m ikri |H)trei)iiii navodila, kako naj v danem primeru jrostopumo. — Opozarjamo, da je neobhodiio potrebno izvajati vsa navodila, ki jih izda živino/dravnik. Najmanjša jiovršnost je lahko usodna in prizadene poedincu. kakor tildi skupnosti ogromno škodo. Da. bi vsakdo lahko spoznal to bolezen, dodajamo: NAVODILA za uspešno borim proti živinski kužni bolezni slinavki in parkljevki, znaki j)0 katerih jo spoznamo, kako se živina’ okuži in kako se bolezen prenaša. Slinavka in jmrkijevka je živinska kužna — zelo nalezljiva bolezen, ki napada prvenstveno parkljarje (govedo, bivol, ovca, koza in svinja).L^hko ohole tudi ljudje, izjemoma perutnina, a skoraj nikoli kopitarji, ali zato vsi dni lahko prenašajo bolezen. ’ Bolezen se včasih pojavi v blagi obliki, drugič zopet v težki z velikim jiogin junjem živine. Pogostoma mali otroci, ki se okužijo s slinavko, težko olaile in je v tem slučaju smrtnost izredno velika. Od trenutka, ko žival dobi kali bo- Il (lil lili» I " " - I I I s ' • ra odločno prepovedati vsakemu i"’ cu, beraču ali sejmarju vstop v staj’ ali kjerkoli k živini ali slami, T* ^ uporabljena kot stelja. Prav tako V bolezen prenosi z mesom, mlekom, , rom, kožami, volno, dlako, senom, vsl' mo in gnojem. Mnogokrat prena»aJ, bolezen in širijo živinski prekupčev" ei, berači, krošnjarji rezarji. .I,r<,, ,'lV dači mesa, cigani ter potepuhi. I rn tako prenesejo bolezen tudi psi i" P rutnina. Včasih prenesejo bolezen di jiliči. prav posebno pa divtad (s,n ' jeleni in divji prašičih ki tudi sal11 obole, in lis'ice in volkovi. ŠOFERSKI IZPITI V zvezi z našim obvestilom, ki je ^ j objavljeno v »Primorski Borbi« št, 2» 2. maja 1946, «e obveščajo vsi, ki vložili prošnjo za pripustitev k P0*.a^anit: šoferskega izpita, da se bode pričeli i^P v Ajdovščini dne 12. avgusta (v P0I\ deljek) ob 8. uri in bodo trajali 13. avgusta zvečer do 18. ure. Iz pisarne oddelka za notranl" upravo "pri PPNOO v Ajdovšcin - NOVA ZDRAVSTVENA USTANOVA V St. Petru na Krasu bo poslovala 0 avgusta dalje posvetovalnica za n) e in otroke Vodil jo bo tov. 4r. Ki kela. Nudila bo brezplačen pregled sečim. ženam in dojenčkom in bo e prta vsak petek od 15. do 16. ure. 1. tere Dobra organizacija je predpogoj za dviganje delovnih norm V začetku meseca maja je Izvršni odbor enotnih sindikatov apeliral na vse svoje podružnice, da ugotove de-ovne norme in iste dvigajo, kajti z dviganjem delovnih norm je odvisna fealna mezda našega delavca, kakor tudi delovnega inteligenta in sploh delovnega ljudstva. Te utrditve delovnih norm oziroma zvišanja delovne norme so de-avci in nameščenci pravilno razume-“i ker so spoznali, da edino ta način nudi možnost eksistence v današnjih prilikah, ko obnavljamo in ustvarja-mo naše gospodarstvo in sploh napredek vsega ljudstva. 2e mnogo je bilo govora, kaj so prav za prav delovne norme in kakš-n' morajo biti tudi odnosi do dela, da delovne norme dosežemo in jih utrdimo. Vzlic temu pa se še dobe ljudje starega kova, ki gledajo na zboljšanje svojega položaja s tem, da se jim mezda nominalno zviša, se-Veda se pa pri tem ne poglobijo zadostno v pravo gospodarstvo, niti ne v'dijo, odkod bodo ti boljši življenj-ski pogoji prišli. Jasno nam pa mora “di eno, da iz gospodarstva, in to Pravilnega gospodarstva in produk-c'je prihajajo boljši življenjski pogoji ln tudi boljša bodočnost. Priti do teh pogojev se pravi delati organizirano in načrtno in gledati, da se vsak čas v delovnem Procesu izkoristi kar najintenzivnejše ® sodelovanjem uprave in delavstva, je organizirano v svojih sindikal-uih organizacijah. Ta način dela ali P° tem načinu dela opažamo danes lu ne samo opažamo, temveč vidimo ln čutimo, da naša realna mezda ra-ste. Cena produktom pada, režijski stroški se zmanjšujejo in to nam daje zavest, da smo zadeli pravilen smisel in da bomo od tega imeli sami koristi, ker smo zbrali najkrajšo pot do blagostanja. Tako je postavljala lesna industrija v našem Primorju tudi norme produkcije in seveda s temi normami je nadomestila stare, katere niso več odgovarjale našemu času in to tistemu času, ki ga delovno ljudstvo snia-tra za čas izgradnje svoje države, za dvig blagostanja in sreče vseh širokih ljudskih plasti. Tako je bila v našem Primorju ugotovljena najvišja norma, katero je postavila žaga Škarpa v Ilir. Bistrici in v teku dveh mesecev je to delovno normo utrdila, oziroma- jo zvišala za 20% v dnevni produkciji. Ali bi nam kdo mogel metati še polena pod noge, da nismo danes sposobni gospodariti? Da nismo sposobni ustvarjati? Ali ne bi ustvarjali še več, če bi bili na tem zainteresirani tudi tisti, ki z nami živijo in prav za prav od nas živijo, pa nas blatijo in delajo na vse mogoče načine proti nam in proti naši ljudski oblasti? K dvigu norme je pripomogla doslej samo dobra organizacija dela in koordinacija vseh delavcev in uprave v delovnem procesu, zlasti pa to napravi dobra volja in zdrava delavčeva zavest, da je to pot, po kateri danes hodijo napredne delovne množice in ki odbijajo staro in ustvarjajo novo. To moramo ob prvih zadovoljivih uspehih ugotoviti, da se še bolj utrdi naše prepričanje, kako pravo pot je ubralo naše delovno ljudstvo. . Valenčič. Žene iz Ajdovščine in okoliških vasi na delu Ko so žene iz Ajdovščine in Sturij Zvedele, da so se tržaški delavci uprli Nasilju in krivici — fašizmu, so odložile delo in se odzvale klicu dolžnosti. šle so, da jim pomagajo, da jih solidarno podprejo v borbi, ki je tudi njihova borba. Neutrudljivo so zbirajo denar in živež. Zbrale so 21.615 lir, '3-075 kg živil, 51 jajc, 90 kg syinji-ne, 50 kg sira in 55 škatel konzervi-'auega mesa. Poleg tega so pokazale Sv'ojo visoko zavest in požrtvovalnost s skrbjo, ki so jo imele za otroke, ki So prišli iz cone A. Prečistile in pripravile so Dijaški dom, tako da ima-■1° otroci v njem red in snago, in da ndobno živijo. Ob njihovem prihodu So v pol ure nabrale 120 kg sladkorja. Prav tako so z materinsko Ijubez-aijo postregle otrokom iz Tolminskega, ki so odhajali na morje, in mla-!j[nh ki dela na Lokvah. Tej so po-1' klonile tudi 1510 lir, 25 kg masti in . kg drugega živeža. Za popravlja-ajo ceste so pa napravile 475 udar-kiških ur. -v. l>osebno so se pa žene iz Ajdov-scine izkazale s šivanjem kopalnih jjklekic za naše kolonije. Organizirati kolonije v teh težkih časih, ni tako ukka stvar. Ko ;o bile ostale pripra-'e ze v teku, je nastal problem, ka- 0 bomo v nekaj dneh naredile kopalne obleke. Takoj so nam prisko- e na pomoč žene in šiviljska za-ruga; V nekaj urah so v zadrugi Urezali 220 kopalnic oblekic, žene so Kn Pa udarniško sešile. Tudi tiste, ki 80 najbolj zaposlene v družini ali zu-Uaj,^ nam niso odrekle svoje pomoči. r~ otroke? Da, da, kar prinesi, . orn takoj naredila — je rekla mati, J.1 lnia veliko družino in delo na po-Jn. In tako vsaka, ki smo se k njej u inile. S tem so ajdovske žene po-razale svojo zavest in potrdile pripadnost Julijske krajine k FRLJ. 'Ja ženami iz Ajdovščine niso naj-nidtij zaostale tovarišice iz drugih vasi u raja, tako n. pr. pri Dolga poljana, 1 Je majhna in revna vasica. Zbrale 8o 1940 lir in 80 kg živil. — Vasica marje je napravila 650 prostovolj- nih ur in zbralo se je 111 'kg živil, 22 litrov vina in 39 jajc. -- Žene iz Vrtovelj so se najbolj pokazale pri obnovi: napravile so 349 prostovoljnih ur. Kljub svoji zaposlenosti na polju so žene iz Črnič pokazale svoje razumevanje za naše težnje na kulturnem polju, s tem da so se udeležile in sodelovale pri prosvetnem delu, niso pa pozabile na obnovo niti iz finančnega, niti iz gospodarskega vidika. Dale so v fond obnove 2899 lir in pridno udarniško delale. Žene iz Vel. Polja so napravile 334 ur in zbirale denar za obnovo in za invalide. Tudi tovarišiče iz Tabor-Jakovce ne zaostajajo, stalno šivajo in perejo za našo vojsko, prav tako se pridno udejstvujejo pri obnovi. — Lep zgled o medsebojni pomoči pri delu so dale žene iz Batuj, ki so pomagale revnim in najbolj prizadetim družinam pri delu. Pohvale vredne so tudi žene iz Št. Vida pri Vipavi, ki so nabrale za delavce v Trstu 400 kilogramov živeža. Malo manj so nabrale žene iz Goč (170,kg živeža), ki so prav tako pridne pri prostovoljnem delu. Pri nabiranju denarja za obnovo in invalide so se najboljše izkazale žene iz vasi Griže, Dobravlje, Pod-drage, Vrtovina, Užice in Planine. Žene iz Šempasa so s požrtvovalno pridnostjo obdarile invalide in bolnišnico v Postojni s cigaretami, sadjem, pecivom itd. Žene iz Urabč so oskrbovale s sadjem vojsko in pionirje, ki so bili tam na izletu, niso pa pozabile na udarniško delo, na obnovo, ki je ena najvažnejših nalog danes. Za fond obnove so žene iz Ozeljan^ prispevale vsoto 1145 lir. Lepim zgledom teh žena naj sledijo ostale vasi, da bodo napori vseh enaki in združeni, da bomo prav vse lahko rekle, da je naša ljubezen do domovine plodna, da z našim delom korakamo proti tistemu cilju, ki nam je najbolj pri srcu. Jelka Lokar Ker bo novo ustanovljenea zadruga služila potrebam celotnega okraja, so si bile vse čipkarice edine, da se ji nadene naslov >Okrajna čipkarska zadruga v Idriji«. Izvolil se je upravni odbor, v katerem bodo sodelovale tudi članice iz okolice. Tudi vprašanje obratovalinh prostorov se je rešilo, katere je radevolje odstopila, poleg tega tudi ves pripadajoči obratni inventar tov. Malči Lapajne, katera bo nudila čipkarski zadrugi Vso «vojo strokovno pomoč tako pri nakupu, kakor tudi pri prodaji čipk. Tehnično vodstvo zadruge bo poskrbelo, da bo čimprej utrlo pot našim čipkam na svetovni trg. Da se to čimprej omogoči, so se tudi -vse čipkarice obvezale samo najboljše izdelano blago nuditi svoji zadrugi. Sporazumno se je določila vpisnina in delež, kateri se bo lahko takoj plačal ali pa tudi na obroke. Kako nujna je bila potreba po tej zadrugi, je pokazalo to, da se je že prvi dan včlanilo precejšnje število čipkaric. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da se je to zborovanje izvršilo z velikim odobravanjem in zanimanjem, kajti z ustanovitvijo te prepotrebne čipkarske zadruge bo tudi socialni položaj naših žena v mestu in okolici ugodno rešen. PRESKRBA Stanje goveje živine, ki je bilo po razpadu Nemčije želo žalostno, se je sedaj že zelo približalo predvojnemu stanju. Nastopil je trenutek, ko se bo zopet začelo živahno trgovati z živino in ko_ se bo lahko oddalo več živine v zakol in ko bo potrošnik lahko nakupil dovolj mesa. Zato je nujno, da se regulirajo tudi cene senu, živini in mesu. Osnovna, misel mora biti,tu uravnovešenje cen. Doseči pravilno razmerje med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov. Cena poslednjih je posebno važna za našega kmeta, ko mora pravilno iz osnove razumeti problem cene. On mora podpreti industrijo v njenem naporu za zmanjšanjem produkcijskih stroškov in s tem tudi pocenjenju industrijskih izdelkov. Z znižanimi cenami življenjskih potreb delavca se bo znižala tudi cena njegovemu delu, z izboljšanjem njegove prehrane se bo zvišala njegova delovna, energija. Rezultat bo več industrijskih izdelkov po nižji ceni. Vse to nam potrjuje ravno sedaj prodaja plugov, ki so v prosti prodaji in ki so se jim cene znižale že za 25%. Na drugi strani pa je bilo potrebno spraviti v sklad cene senu s cenami živine in njenih produktov. Pri ceni 15 lir za liter mleka stane uporabljeno seno 4—6 lir za kg, kar nam potrjuje, da so nove cene stvarne. Da bo pri teh cenah živinoreja rentabilna tudi za onega kmeta, ki bo moral kupiti tudi primanjkljaj krme. Pri višjih cenah sena pa bi bilo ono nezdravo razmerje, ki bi kmeta navajalo k temu, da bi klal živino in prodajal seno. Take cene bi ga nujno pripeljale do špekulacije in tudi slej ali prej do gospodarske katastrofe, ko bi ostalo njegovo polje brez prepotrebnega gnoja. Vidmar. PIONIRJI IZ PODBRDA Pionirska organizacija v Podbrdu je pričela delovati meseca junija 1945. Vpisanih oziroma organiziranih je 25 pionirjev, od teh je H prav pridnih, kar lahko vidimo iz dosedanjega dela, ki ga je pionirska organizacija napravila: Priredili so dve prireditvi z deklamacijami in zbornimi pesmami. Na Miklavžev večer so tudi priredili majhno prireditev, 5. marca pa so nastopili s samostojnim programom, z igro »Mezinček«, ki je prav dobro uspela. Že pri naših malih vidimo voljo do učenja, napredka in izobrazbe, saj so si v kratkem času pripravili že kar bogato knjižnico in ui edili svojo čitalnico, kjer se zbirajo in učijo Za s‘enčas tudi skrbijo, da jim ne dela sramote. Iz po- ročil je razvidno, da so napisali 80 dopisov in risb. Lepo so se’izkazali v udarniškem delu in veliko pripomogli k obnovi in čiščenju vasi. Napravili so 120 delovnih ur za rahljanje 5 kg volne, 20 ur za nabiranje knjig za čitalnico, 56 ur za razna udarniška dela,- 50 ur za čiščenj*- šole Za razna drug dela v pomoč mladini so napravili 40 ur. Iz teh poročil vidimo, da imajo naši pionirji voljo do dela. zato pozivamo vso mladino, naj nudi našim melim pomoč v vseh ozirih, ker bodo z dobrim vodstvom lahko veliko več storili v svojo korist in v korist naše domovine Narod, ki je trpel, ljubi svoje otroke Skrb za očuvanje mladega rodu se je v nas Primorcih povečala in prekalila že v letih borbe, ko so na duševnost naših otrok padali težki udarci fašističnega terorja in nas je morila skrb, kako jih bomo prehranili, ko so naše poslednje zaloge živeža izginile v nenasitno okupatorjevo žrelo. Danes, kakor takrat, smo prepričani, da tisti, ki doraščajo, ne bodo s svojim znojem redili peščice izkoriščevalcev, ampak bodo gospodarji svojega dela in svoje usode. Ta zavest, ki so se z njo podali v hosto sinovi rftiše zemlje, ki je hrabrila primorsko ženo, ko je po nevarni poti nosila pomoč partizanom, podpira danes tržaškega delavca, in daje nam v coni B vsak dan večji elan pri mladinsko-skrbstvepem delu Medtem ko se v coni A vsak dan veča število tistih, ki so zaradi svoje zavednosti brezposelni, ko v Trstu in Gorici delavski deci usiha zdravje spričer pomanjkanja kruha, se v coni B vršijo številne zdravstvene in počitniške kolonije za otroke, ki se bodo, deloma v hribih, deloma na morju, ob dobri hrani ln pod skrbnim vodstvom naužili svežih energij in okrepili svoje zdravje. Odseki za socialno skrbstvo in zdravstvo, RK in vse množične organizacije so se vrgle na delo. Uredili in razkužili so prostore, ki so sedaj bivališče vedrih kolonistov, pripravili so opremo in sanitetni material, mobilizirali so zdravnike, vzgojitelje in pomožno osebje. Seveda nismo pozabili na otroke tistih, ki so še danes izpostavljeni pobes-nelosti fašistov, ki živijo v bedi in se borijo za nase skupne ideale. Dijaški domovi v Cerknem, Ajdovščini in Herpeljah-Kozini so sprejeli male goste iz cone A. Skupno biva v teh domovih 190 otrok. Tisoč jih bo pa šlo za mesec dni k privatnim družinam, ki želijo nuditi otročičem iz cone A prijetne počitnice. Za otroke naše cone bomo imeli leto- vanja v okrajnem merilu v Ajdovščini, Kopru, Herpeljah-Kozini, Ilirski Bistrici, Postojni in Idriji Da se s spremembo zraka poveča učinek teh letovanj, je okraj Koper sprejel 60 otrok idrijskih rudarjev, medtem ko je Idrija sprejela v svoje hribe koperske otroke. V vasi Go-jačevo, na Vipavskem, letujejo otroci iz postojnskega okraja', Postojna pa bo sprejela v dveh obrokih isto število vipavskih otrok. Odsek za socialno skrbstvo in zdravstvo pri ZNOO je organiziral tudi dvoje zdravstveno-počitniških kolonij, in sicer višinsko v Tolminu in obmorsko v Portorožu. V te kolonije smo sprejeli otroke, ki so šibkega'zdravja in so pod stalnim nadzorstvom dveh zdravnikov. Pokrajinski zavod za socb.tno zavarovanje nudi za te kolonije veliko gmotno pomoč, ker prispeva za vsakega bolehnega otroka zavarovanih staršev pavšalno mesečni znesek 2000 lir.' S tem da nudi preventivno zdravljenje otrokom zavarovancev, je PZSZ v precejšnji meri olajšal težkoče našega dela in ponovno dokazal, kako velikega socialnega pomena je njegovo delo. Več ko 300 otrok in 15 vzgojiteljic je odšlo iz naše cone v počitniško kolonijo v Kranj, na povabilo ministrstva za socialno politiko. Teh je 24 iz okraja Ajdovščina, 23 iz okraja Herpelje-Kozina, 47 iz okraja Idrija-Cerkno, 20 iz okraja Ilirska Bistrica, 41 iz okraja Grgar, 57 iz okraja Postojna in 93 iz okraja Koper. Nepopisno je bilo veselje teh malčkov, ki so odhajali prvič preko stare italijanske meje v tisto lepo Gorenjsko, o kateri so slišali toliko lenih stvari. Naša enotnost se je tudi to pot izrazila v našem delu in v naš' ljubezni, ki ne pozna krivo začrtanih mej in ne demarkacijskih črt. Naši otroci, ki bodo rasli krepki in zdravi, to čutijo, in bodo vse življenje obsojali tiste, ki nas hočejo nasilno razcepiti. Prva mladinska delovna brigada Ivana Gradnika USTANOVITEV ČIPKARSKE ZADRUGE V IDRIJI j ..v j6 lz dopisa o čipkarstvu, katori je '•ija 7 ?^>,;Imors'G borili«, dne 15. ju-rlb„; • Je nekako orisana vsa zgo- ,;a čipkarstva, ter bor-vii„,.z žena za izlioljšanje pri bila tcvaniu njih izdelkov. Zato je lia" opravičljiva že davna že- novi;88'1 tipkaric, da si čimprej usta-in„i ° s!°i0 zadrugo, na kateri pod-vanie*6 >0 Prenebalo njrh izkorišče-T L- odbor L je osnova' pripravljalni , I r* kateri je sklical dne II. junija se in usa gre tudi upravi Okrajne gospodarske zadruge v Idriji, katera je radrrvnl jno pristopila na pomoč, ter obljubila za začetek tej novo ustanovljeni zadrugi lir 200.000 posojila ter podarila bogat vzorčnik čipk. Meseca maja je odbor ZAMJK za vzhodno primorsko okrožje sklenil, naj bi se v trimesečnem Titovem tekmovanju obnovilo čim večje število porušenih domov. Mladina je ta klic razumela. Vzela je krampe in lopate in šla na prostovoljno udarniško delo. Kam? Predvsem v one vasi, ki so za časa narodno osvobodilne borbe največ pretrpele, največ žrtvovale. Kmečka mladina, ki je imela to srečo, da ji okupator ni požgal doma in kateri se ni bati prihodnje zime, je brez premišljevanja'zapustila delo na polju, kjer jo je nadomestila ostala vaška mladina, ter se napotila med ruševine razdejanih vasi. Zavedala se je, da je treba dati vse sile za to, da bodo z naše zemlje čim prej izginili sledovi fašističnih pogromov. Dijaška mladina je z nestrpnostjo pričakovala, kdaj bo prosta, da se lahko pridružj ostali mladini pri čiščenju ruševin in zidanju novih hiš. Danes ni čas počitniškega pohajkovanja, danes je čas dela! Med drugimi objekti, ki zahtevajo poprave ali obnove, so bile vasi Lokve, Cepovan in Lažne. Kateri primorski partizan ne pozna teli vasi? In sleherni zaveden Primorec ve, da se je tu ustanovil slavni IX. korpus, ki je delal okupatorju na tem ozemlju bridke ure in ki je naposled osvobodil vso Primorsko s Trstom, Gorico in Tržičem. Tu so bivale zavezniške vojne misije, ki so bile priča nadčloveških borb našega ljudstva. Prva je prišla na Lokve mladina iz vipavskega okraja, ki je delala brez vojaškega ustroja. 25. junija smo imeli dotok mladine iz postojnskega, her-peljskega in bistriškega okraja ter posameznikov iz drugih okrajev. Število je naraslo, čeprav so prvi (Vipavci) že dovršili določen čas in odšli domov. Pokazala «e je jiotreba po vojaškem ustroju. Ustanovljena je bila I. četa. ki je izvolila svoj štab Komandir čete je bil tov. Roman Florjančič iz tolmin-skega okraja. Četa se je obvezala na 9. ur dnevnega dela — od 6—12.20 in od 16—18.20.’ Prosti čas so uporabili v svrho političnilPin kulturnih predavanj. V presledkih so prihajali novi udarniki iz idrijskega, koprskega in tolminskega okraja. S Koprčani je prišlo tudi nekaj Italijanov. Tako je število udarnikov naraslo na 147. Formirali sta se še dve četi. Vse tri čete so sestavljale brigado, ki je dobila ime Ivana Gradnika. To je bilo 9. julija. I. in III. četa sta ostali na Lokvah, od koder sta se vrstili na delo v Lažne, il. četa pa je odšla v Cepovan. Dnevno delo se je skrčilo na 6 ur. S tem so bile vse popoldanske ure določene za politična in kulturna predavanja in za učenje. Prvi vidni uspeli udarniškega dela brigade je bila apnenica na Lokvah, ki je bila dokončana v osmih dneh. Kmalu nato je bilo očiščeno šolsko poslopje. Tudi okrog drugih na pol podrtih zidov so težko žvenkljali krampi in lopate. Na pročelju ene teh srepo zevajočih podrtij piše: »Tukaj je bil štab IX. korpusa!« V sledečih številkah imamo zgovoren pregled dela brigade Ivana Gradnika od 25. junija do 25. julija: 685 mladincev je v 11.055 urah opravilo sledeče delo: počiščenih ruševin 597 m3, porušenih sten 242 m3, prenesenega kamenja 271.50 m3, prenesenih drv 221 m3, pripravljenega in prenesenega ometa 15 m3, prekopane in premetene zemlje 140.50 m3, Razloženih žlebovnikov 25.580 komadov, i. dr. Navedene številke nam dovolj jasno govorijo. Zadnji,teden je bila za stalno pokrita prva hiša. Tej bo v kratkem sledila druga, tretja, četita itd. Vedno več družin bo zopet pod lastno streho. Udarniki so ponosni na svoje delo, ki bo v veliki meri pripomoglo, da se bo toliko nesrečnih l judi spet zbralo okrog toplega domačega ognjišča. Toda napačno bi bilo misliti, da mladina dela samo z rokami. Popoldanske nre so posvečene raznim predavanjem in učenju. Od časa do časa ima Brigada konferenco ali sestanek, na katerem pregleda dosežene uspehe, voli nove vodje svojih edinic ter se seznanja s političnim položajem doma in v svetu. Vsaka četa ima svoj stenčas, poleg katerih je še brisadni stenčas. Kljub težkočam radi odhajanja starili in dotoka novih udarnikov, sta se že vršili dve kulturni prireditvi, pri katerih sta sodelovali I. in IH. četa skupno z mladino Lokev. II. četa pa v Če-povanu. Nedelje so proste dela. Ta proti čas uporabi mladina za izlete in prosto zabavo. Tako živi in dela mladina brigade Ivana Gradnika. Tako živi udarna primorska mladina, ki med seboj tekmuje, kdo 1k> v Titovem tekmovanju več prispeval pri obnovi domovine. Taka je naša mladina, ki hoče lepšega življenja v Titovi Jugoslaviji. Za Tita — za republiko! Štab brigade Ivana Gradnika Ustvarili smo začasno okrevališče Vprašanje ljudskega zdravja je bilo po osvoboditvi, tudi v 11. Bistrici, zelo pereče. Posebno mladina je občutila posledice težke vojne. Državna zdravilišča niso mogla nuditi vsem potrebnim zdravljenja, ker vsi vemo kaj nam je zapustila tudi na tem polju Italija. Po dolgem proučevanju tega vprašanja so člani mladinske organizacije prišli do zaključka, da bi bilo mogoče ustvariti v našem go^du malo okrevališče, ki bi ogromno pripomoglo zdravstvenemu stanju našega kraja in bi olajšalo našim oblastem delo pri reševanju tega problema Zagrabilo se je takoj za delo Pod Snežnikom je stala zapuščena in poškodovana koča Mladina je z udarniškim delom vse ppčistila, in pripravila potreben les, ki sta ga darovali tvrdki »Samsa in Tomšič« * Delavci iz mizarske zadruge pa so z eno udarniško nedeljo postavili pode, vrata in okna Pohvala gre vsem, ki so pokazali dobro voljo in razumevanje', tako Mestnemu Ljudskemu odboru, ki si je dosti prizadel, da bi se delo izvršilo, in pa RKS, ki je prispeval s hrano. Najboljših naših fantov kri je dala zarjo novih dni PLANINCI SO POČASTILI SPOMIN SVOJEGA PADLEGA TOVARIŠA TONETA BAVČARJA, KI JE BIL UBIT KOT TALEC V TRSTU V nedeljo, dne 4. avgusta 1.1. so se ajdovski planinci in planinke oddolžili spominu svojega planinskega tovariša-domačiha Toneta Bavčerja, ki je padel kot talec v Trstu tekom osvobodilne borbe. V ta »namen je Planinsko društvo za Ajdovščino in Šturje organiziralo izlet na Čaven, kjer je bila Odkrita padlemu tovarišu spominska plošča, in se je ob tej priliki izvedel tudi kratek program, primeren spominski svečanosti. Izleta se je udeležilo veliko število članov domačinov, kakor tudi precejšnje število članov vipavske in tudi nekaj članov goriške podružnice. Načrt za krasno ; spominsko ploščo je napravil tov. Kovač Ivo, ki je vodil. vsa pripravljalna dela za vzidavo plošče in okras dveh partizanskih grobov, ki se nahajata v bližini skale, v katero je bila vzidana plošča, ter je obenem prispeval tudi k izvedbi programa. V večernem mraku je v spomin padlega tovariša in vseh padlih borcev zagorel na Čavnu krasen kres, ki je žarel še pozno v noč. Drugo jutro pa so se na prostor pred čavensko kočo zgrinjale množice planincev in planink, vse do poznega dopoldneva, ko se je začela svečanost. Otvoritvenemu govoru tovariša predsednika so sledile recitacije, žalne pesmi domačega pevskega zbora in razni govori. Po končani svečanosti in enominutnem molku v spomin vseh padlih borcev-partizanov, so nekateri planinci obiskali še bližnje vrhove, drugi pa so se ob^uživanju planinskih lepot z razgleda zadržali še v pozno popoldne, in se potem preko Male gore vračali v dolino z občutkom, da so se vsaj v mali meri oddolžili spominu vseh tistih, ki so, kakor tovariš Tone Bavčer, žrtvovali svoja mlada življenja za našo svobodo, kar je domači pesnik dr. Lulik tako lepo izrazil v kratkih stihih, ki so vrezani na spominski plošči: Ker si verjel v vstajenja dan, si pai; — à ne zaman. Najboljših naših fantov kri je dala zarjo novih dni.< TUDI V CERKNEM SO ZAČELI S PROSTOVOLJNIM DELOM Pelavci in nameščenci na prostovoljnem delu v Cerknem Tudi v Cerknem ne spimo. Tudi pri nas je oživela zamisel prostovoljnega dela v Titovem tromesečnem tekmovanju. V nedeljo 21. julija 1.1. je bilo že v zgodnjih jutranjih urah živahno vrvenje po vasi. Veselih obrazov so prihajali prostovoljci na zborno mesto, od koder so potem skupno odšli na delo — pripravo peska za obnovo. Delo je organiziral Krajevni med-strokovni svet enotnih sindikatov v Cerknem, ter se je dela udeležilo okrog 70 članov, med katerimi, so bili zastopani uslužbenci Nabavno-prodajne in Obnovitvene zadruge, telefonisti, nameščenci in mladina, katera se še posebno odlikuje pri prostovoljnem delu. Veselo je bilo razpoloženje na delu. Pripravilo se je 50 m' peska, katerega so šoferji s kauirjoni prostovoljno speljali na mesto obnove. Skupna vrednost v 400 urah napravljenega peska znaša L. i.8.000. 2e takoj na delu pa so prostovoljci sklenili, da 4. avgusta ponovno organizirajo udarniško fiedeljo. Nasprotno pa je Cerkno v primeri z drugimi vasmi najmanj obnovljeno. Marsikateri se vprašuje, zakaj to, saj je ravno Cerkno ena izmed tistih vasi, ki so največ žrtvovale in doprinesle v narodno osvobodilni borbi. Obnova Cerkna je sicer zakasnila zaradi regulacijskega načrta, vendar so vmes tudi taki, ki čakajo le na državo in se še danes ne zavedajo, da moramo sami krepko zgrabiti kramp in lopato ter graditi.sebi in skupnosti, ker smo mi država. Štucin Andrej. Narodno slavje v Cepovanu Preteklo nedeljo, 4. avgusta, se je zbralo v Čepovanu ogromno ljudi. Prišli so od vsepovsod, od blizu in daleč, prišli so stari in mladi. Iz Banjške planote je prišlo nekaj že nad 70 let starih ženic, prišle so peš nad 4 ure daleč. Dejale so: Nikdar še nismo bile v Čepovanu, danes pa smo J)rišle, toda ne toliko iz radovednosti, kakšen je kraj, ampak prišle smo zato, da slišimo uspehe Titovega tekmovanja v Grgarskem okraju.« Prišli so tudi zastopniki bo- rečega tržaškega in goriškega ljudstva. Mnogo prebivalcev iz Gorice in Trsta, ki so se tudi boleli udeležiti narodnega slavja v Čepovanu, _ pa sta civilna policija'in ZVU zadržala na bloku. Niso jim dovolili prostega prehoda, dasiravno so imeli vse dokumente v redu. Zaprli so jim pot, ker nočejo, da ljudstvo, cone A skupno z brati cone B v manifestaciji pokaže svojo pripadnost. Nekateri pa, ki se jim je posrečilo uiti čez demarkacijsko črto, so prišli z zastavami in transparenti, v sprevodu pa so peli same borbene partizanske italijanske in slovenske pesmi. Z velikim navdušenjem so spremljali fizkulturni nastop mladincev in mladink Grgar-skega okraja, v njih pa je tlela samo ena želja: Kdaj bodo lahko tudi mladinci in mladinke iz cone A tako svobodno nastopali? Pri popoldanskem programu je imelo tudi pevsko društvo iz Gorice dva nastopa, dve pevski točki. Ogromna množica, ki je z veliko pozornostjo spremljala njihovo ubrano petje, jih je nagradila z dolgotrajnim ploskanjem in navdušenimi vzkliki. Daši je bila ta proslava, to zborovanje v Čepovanu podobno mnogim 'zborovanjem po coni B, vendar je bilo bistveno različno od dosedanjega. To zborovanje ni bilo samo manifestacija pripravljenosti ljudskih množic, da delajo in grade, ampak predvsem manifestacija napravljene^ ga dela, manifestacija uspehov, ki morajo postati osnovna gonilna sila za bodoče še večje uspehe, zato je povsem jasno, da so prebivalci okraja Grgar priredili na ta dan tudi kulturno in fizkulturno prireditev, tako .da so pokazali uspehe dela na vseh sektorjih obnove. Vasi Lokve in Čepovan sta najbolj porušeni vasici, saj. se je tukaj rodil in stalno boril IX. korpus. Dà, hribi okrog Čepo\ana in znani Trnovski gozd, bi lahko mnogo, mnogo govorili in pripovedovali o herojskih delih in herojskih bbrbah primorskega ljudstva, saj je bil Trnovski gozd prava partizanska trdnjava. Zato je ljudstvo Grgarskega okraja soglasno sklenilo, da se mora .vršiti slavje, kjer se bodo podali že doseženi uspehi Titovega, tekmovanja, ravno v tej požgani partizanski vasici. Eri pregledu uspehov smo slišali: Prebivalci okraja so si zadali za nalogo, v Titovem tekmovanju obnoviti 64 porušenih hiš; od tega je obnovljenih že 50 hiš. Poleg tega je dograjenih že šest apnenic s skupno mož-bio proizvodnjo 90 ton. Pri tem pa lahko ugotovimo še to, da je izvršene, celotne vrednosti dela nad 15 milijonov lir, porabili za to pa smo 2,200.000 lir kredita, kar pomeni, da smo vsako liro zvišali na 7 kratno vrednost. Moramo pa omeniti, da je k doseženim uspehom prav mnogo pripomogla tudi L mladinska delovna brigada : Ivana Gradnika , katera dela na Lokvah, v Čepovanu, eno četo pa ima na Vojskein. Pregled storjenega dela je v svojem poročilu podal tov. Mlakar iz Grgarja, ki je med drugim tudi dejal: »Tovariši in tovarišice! Da uspešno zaključimo zadnje tedne Titovega tekmovanja v našem okraju, in da damo možnost vsem pokazati se, da smo vredni imenovati se borci obnove naše nove Titove Jugoslavije in vseh še nedoseženih naših pravic, predlagam, da bodi prihodnji teden teden obnove, teden skupnega dela.« Strnjena množica je na ta poziv odgovorila z burnim aplavzom in navdušenimi vzkliki: »Tako je! Hočemo, hočemo, mi hočemo graditi in obnavljati!« V imenu tekmovalne komisije okraja je tov. Mlakar razglasil za dneve obnove od 5. do 11. vagu-sta, teden pa bo zaključen z udarniško nedeljo. Navdušeni vzkliki množice so preplavili vso vas, od vseh požganih stavb, okrašenih s cvetjem in zastavami, popisanih s številnimi parolami, je odmevalo: »Hočemo, hočemo graditi in obnavljati, hočemo živeti v Titovi Jugoslaviji!« Veseli vzkliki in borbene slovenske in italijanske pesmi, ki jih je prepevalo go-riško in tržaško ljudstvo, so odmevale v daljavo še pozno v noč. ★ RAZGLASI Bremec Margareta, iz Vrh Avč pri Grgarju jé izgubila dne 15. julija 1946 osebno izkaznico št. 1609 izdano od Okr. INOO Grgar. Predmetna izkazrdca se proglaša za neveljavno. Pri Pokrajinskem gradbenem podjetju »Primorje« pri oddelku za gradnfe PPNOO v Vipavi se je izgubila knjižica za motorno kolo znamke Puch, št. SP 0216, št. motorja 107049, ki je last navedenega podjetja. — Izguba predmetne knjižice se proglaša za neveljavno. Osebna izkaznica izstavljena pod št. 1045 z dne 10. okt. 1945 od Mestnega NOO v Idriji, glaseča se na ime Petrič Marija roj. v Srednji Kanomlji 21. novembra 1924, sedaj stanujoča v Idriji Titova ulica 37, se proglaša za neveljavno. Strnad Ivan, Sela št. 60, okraj Ajdovščina je izgubil dovolilnico za žensko kolo črne barve znamke Ankora št. 18555 in potrdilo o plačani taksi z dne 26. julija 1946. Predmetna dovolilnica se proglaša za neveljavno. Izgubil sem dovolilnico za moško kolo št. 5900 z znamko Bianchi na ime Peter Lutman Vipava. Navedena dovolilnica se proglaša za neveljavno. Gospod župnik Janez Zalokar^ le tako naprej, če si hočete pridobiti ime narodnega izdajalca Med vasmi Vrhpolje, ki se nahaja v coni B in Gročano, ki se nahaja v coni A, je farna cerkev, kjer deluje župnik Janez Zalokar. Zadnje čase je začel ta gospod v župni cerkvi z odkrito gonjo proti naši ljudski oblasti. Začel je pridigati, da se na se tankih Osvobodilne fronte govori proti cerkvi. »Jaz sicer nisem bil še nikoli na sestanku,« je dejal, »toda dobro vem, da se tam govori o teh stvareh-« Najbrž je gospod župnik to bral v »Slovenskem Primorcu«. — »Mi današnje oblasti ne priznavamo, zato ker dovoljuje prostovoljno delo ob nedeljah.« Gospod župnik bi najbrže raje videl, da bi mi vsi poginili v bedi brez streh, kakor da si sami to gradimo in obnovimo. Višek njegovega strupenega sovin. zrna pa je prišel do izraza, ko je PJjne, sel nek oficir Jugoslovanske armade krstu svojo hčerko in ji želel dati UBj1 Sonja. Župnik se je temu odločno “P!, češ da z rilskimi imeni ne bomo krsti slovenskih otrok. To je pravo lice gospoda župnika 72 lokarja, ki uživa polno zaščito civim® policije in fašističnih elementov v cofl A. Prebivalstvo njegove fare pa odloco protestila proti temu, da bi ta fašist s naprej izkoriščal verska čustva na»> ljudi za svojo fašistično propagando. Odkrito mu povemo, da ga smatramo 7. narodnega izdajalca. Vaščan iz Vrhpo )■ TRŽAŠKA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA HOČE Z DELOM DOKAZATI, DA HOČE ŽIVETI V TITOVI FLRJ Na cesti Ljubljana-Vrhnika dela tudi IV. delovna brigada, nazvana Tržaška, ki jo sestavljajo mladinci in mladinke iz Primorske. To je ponoven dokaz primorske mladine po zahtevi združitve v enotni Jugoslaviji. Brigada, ki je sestavljena iz kmečke, delavske in dijaške mladine Primorske, dela in živi po načinu, ki ga vidimo danes v vseh delovnih mladinskih brigadah. Delo, ki je vse v zvezi z gradnjo ceste, je različno. Dosedaj je bilo opravljeno sledeče delo: odkrite 9240 m2 zemeljske površine (humusa) s povprečno globino 10 cm, 615 m* zvožene in zložene v figure, izruvanih 47 dreves različne debelosti, razrušeni manjši objekti in lesena ograja, pri tem izritih 17 betonskih strebrov, na površini 55 m2 posekano grmovje, izkopan štor s koreninami drevesa. Nadalje je bilo na 4359 m2 izkopane zemlje iz kanalov in odkrite zemeljske površine, 4 m3 razbitih in prenesenih skal, 40 m3 pa samo prenesenih, 4.4 fn3 zloženega lesa, izkopanih 60 dreves različne debelosti in 16 štorov s koreninami, posekano 82 m2 grmovja, očiščeno 40 m kanala, podrta lesena ograja, ©pletena z žico_ in dolga 69 m, prenesenih 32 vodnih cevi, dolgih 4 m in širokih 5 cm. Trije tovariši delajo v pisarni L sektorja Gradis-a. Naj omenim samo nekatere mladince in mladinke, ki so se do sedaj izkazali pri delu in katere je mladina sama izbrala kot najboljše. Tovariš' Kaspic Anton iz Idrije je v eni sami uri zvozil 66 samokolnic zemlje. Tov. Batič Zorka iz Šempasa je 6 ur neprenehoma kopala zemljo. Tovariš Počkaj Oskar iz Kozine je kljub temu, da je bila zemlja blatna, v 6 urah zvozil 260 samokolnic. Tov. Fi-gelj Severin, intendant brigade, je v 3 urah brez počitka zvozil 260 samokolnic. Tov. Furlan Helvira iz Kopra je v 6 urah zvozila 300 samokolnic zemlje. Tudi najmlajša med nami, 14 letna Brizanič Marija se je izkazala, saj je v 2 urah naložila in zvozila 30 samokolnic zemlje. Tako naša mladina dela in llie<| seboj tekmuje ter vidimo, da uspeli* ne izostanejo. Nekatere tovarišice iz naše briga-de delajo v kuhinji. Urejeno inian10 tudi pisarniško administracijo.- Delo na kulturno prosvetnem i*1 političnem polju se je pričelo že D' koj drugi dan po našem prihodu na mesto. Ustanovljena je bila kulhtfj no prosvetna komisija s sledečim1 odgovornimi člani: za dramatik0’ petje, predavanja, stenčas, dopi9-ništvo in za knjižnico. Dela se že na vseh poljih. Tako se vršijo vaje ^ nastop in pevske vaje. Vršijo se hm1 študijski sestanki, na katerih dirajo razni sestavki iz brošur. Tudi knjižnica lepo deluje. Stenčas pa Je bil že trikrat obnovljen. Gojimo tudi fizkulturo. Vsak baa imamo po 10 minut prostih vaj. ba' Učili smo se že .tudi različna kola-Za naše bolnike skrbi ambulanta s tremi bolničarji. Vsak dan od 7. d° 9. ure pa se vrše zdravniški pregled*; Tàko je naše življenje v delovni brigadi. Krepimo si telo in duha, da bomo zdravi in polni novega dočakali tistega dne, ko se bomo pd° vodstvom našega dragega' marša*4 Tita združili z ostalimi brati v Jugoslaviji. Namestnik komandanta-Kovšea Zdravko. LudoGk Jurca, tesar iz Bukovja, okr*t Postojna, je napravil 184 ur ProstoV07n nega dela, kar predstavlja vrednost 7» lir, za pogorelce v Gorenju in Bukovja RAZPIS ZA VLAGANJE PROŠENJ Z\ PODPORE Pokrajinski odbor »Dijaške matice« mora že v počitnicah pripraviti vse potrebno, da se bo nadaljevala podporna akcija tudi v prihodnjem šolskem letu in mora v ta namen sestaviti proračun. Zato mora v najkrajšem času imeti pregled čez vse dijake, ki jih bo treba v prihodnjem šolskem letu podpirati. Pozivamo ponovno in zadnjič dijake, oziroma starše onih dijakov, ki so študirali v šolskem letu 1945-46, in onih dijakov ki bodo študij nadaljevali in onih dijakov, ki se bodo letos na novo vpisali v srednjo šolo, bodisi iz cone A, bodisi iz cone B, in ki zaradi slabih imovinskib razmer svojih otrok ne morejo vzdrževati, da vložijo prošnje za podporo pri Okrožnih odborih »Dijaške matice« v Trstu, Gorici ali Ajdovščini. Prošnje lahko vložijo naravnost pri navedenih Okrožnih odborih, ali pa po- tom Krajevnih odborov »Dijaške matic*"' Vsakdo naj vloži prošnjo tja, k*® PriPada- . - • m0' Ponovno opozarjamo, da prosnie I“ rajo biti pri Okrožnih odborih »Dij8® j matice« najpozneje do 15. avgusta*-' V prošnjah navedite ime in dijaka, ime očeta in matere, rojstne datke, vrsto šole in razred, kraj šole. vališče, učni uspeh iz preteklega šols» ga leta, podroben in točen opis do!JL. čih imovinskib in družinskih razmer. vedbe v prošnjah naj podrobno over0 Krajevni odbor »Dijaške matice« i* 00 ga kraja, odkoder je dijak doma. , Prošnje bodo odbori reševali vCfu. na resnične potrebe in imovinske ter dr . žinske razmere družin. Zaradi tega starši navedejo resnično stanje dom* .. na tak način, da se bo dalo to TeS°ltlt no stanje ugotoviti. Vsak naj se r8Vyj. po svoji vesti in naj se zaveaa, da P1®,., soko odmerjena podpora pomeni oškofl vanje onih, ki so potrebnejši. DOZ VOJU*8' DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD podružnica Ajdovščina, Gregorčičeva ulica štev. 32 Sprejema vse vrste zavarovanj (požar, vlom, nezgode, jamstvo, motorna proti razbitju stekla in druga). ^ Za informacije in sklepanje zavarovanj se obračajte na naše zastopnike v večjih krajih Sloven. Primorja ali na našo podružnico. * ^ Izvršni odbor ESZDN v Ajdovščini — Urad za posredovanj6 dela — nujno potrebuje naslednje delovne moči: 200 navadnih delavcev za cestna in stavbna dela, 150 zidarjev, za cestna dela, 10 tlakovalcev 20 tesarjev. 80 minerjev. Za vse delavce je preskrbljena na samem delavnem kraju popolila j in to hrana in prenočišče. Oni, ki reflektirajo na ta dela, naj sc Pr'iavl|0je^u Krajevnem medstrokovnem svetu E. S., Urad za posredovanje dela na sev eB, Okrajnega NOO ali pa naravnost na uradu za posredovanje dela pri Izvrs odboru ESZDN za cono »B« v Ajdovščini. »Primorska borba« Izhaja tedensko v Ajdovščini. Urejuje Albreht Homan.