Slovenski
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE
O R O CEVALEC
Ljubljana, sobota, 11. marca 1950
LETO XL, ŠT. 61/POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
DELAVSKI SVETI SE ŽE
Pred dvema mesecema so bili v naših velikih podjetjih izvoljeni prvi delavski svetL Danes jih imamo že v vseh večjih zveznih in republiških podjetjih. Dvomesečna doba je sicer prekratka, da bi si na podlagi izvršenega dela in uspehov lahko ustvarili popolno sliko o temi, kako se delavski sveti uveljavljajo v vodstvu naših podjetij, vendar nam že prve izkušnje kažejo, da bodo delavski sveti postali pomembni vodstveni organi našega gospodarstva, kakršnih nimajo v drugih socialističnih državah, niti v Sovjetski zvezi. Njihova ustanovitev je nav revolucionaren korak na poti k resnični socialistični demokraciji, zato se moralno pri njihovi nadaljnji izgra-ditvi naslanjati na lastne izkušnje.
Te dni je bilo pri glavnem odboru Zveze sindikatov Slovenije posvetovanje predsednikov in tajnikov delavskih svetov vtseh največjih podjetij v Sloveniji, ki je pokazalo, da so se člani delavskih svetov, zlasti udarniki, ra-cionalizatorji in novatorji po večini hitro vživeli v delo. Sprejeli so tudi že številne koristne sklepe. So pa tudi podjetja, kjer delavski sveti še niso pokazali potrebne iniciative od spodaj in niso sprejeli primernih sklepov ali pa so napačno razumeli svojo vlogo, misleč, da so zgolj posvetovalni organi direktorja. Zato pa so se v drugih podjetjih takoj na prvi seji postavili na pravilno stališče, da imajo vsi člani delavskega sveta z direktorjem vred enake pravice in dolžnosti.
Posamezni člani delavskega sveta so se v svojih oddelkih posvetovali s člani kolektiva in so prišli na sejo že s pripravljenimi predlogi in koristnimi nasveti ali stvarno kritiko. V vseh teh primerih so delavci takoj razumeli, da je delavski svet tisti forum, preko katerega lahko sleherni delavec razvije koristne pobude, vpliva r.a poslovanje podjetja in odkriva škodljive pojave, napake in pomanjkljivosti. V večini podjetij so se delavski sveti takoj lotili temeljnih vprašanj proizvodnje in življenjskih pogojev delavcev in uslužbencev. Povsod tam, kjer so stvar pravilno zagrabili in kjer so pokazali odločnost in nepopustljivost, so si v kratkem času ustvarili tudi veliko zaupanje delovnih kolektivov. Posamezni delavci so se začeli obračati na člane delavskega sveta, da jih opozore na to ali ono pomanjkljivost, na razne možnosti za boljšo organizacijo dela, za racionalnejše izkoriščanje delovne sile in strojev. In kmalu so se delavci začeli sestajati s člani delavnega sveta v okviru obratov in cd-wörrv, da se pogovorijo o vseh pereči! vprašanjih.
F jeseniški železarni, v Iskri, v G»-f štanju, v videmski Celulozi in v dru-1 gih podjetjih so pravilno načeli vprašanje notranjih rezerv. O tem so spre-tudi konkretne sklepe. Delavski svet tovarne Franc Leskošek v Mariboru je imel že dve seji. Med drugim je razpravljal o tem, kako dobiti po-rebne stroje za pcspešenje in izboljšanje proizvodnje. Delavski svet v Litostroju je razpravljal o premagovanju težav pri izpolnjevanju velikih planskih nalog in o delovni disciplini. Delavski svet hrastniškega rudnika je na drugi seji konkretno razpravljal o raznih vprašanjih proizvodnje, kakoT na primer o izboljšanju izvoza premoga iz rudnika in o delu na dveh deloviščih. Delavski svet Iskre v Kraje razmišljal o možnosti organizacije dela na dveh strojih; opozoril je upravo, da je treba bolj skrbeti za stroje in za njih varstvo. V večini podjetij so razpravljali o čimprejšnjem uresničenju racionalizatorskih in no-vatcrskih predlogov, o izboljšanju kakovosti in zmanjšanju odpadkov, o pravilni razdelitvi planskih nalog, pa
UVELJAVLJAJO V VODSTVU PODJETIJ
tudi o preskrbi, gradnji stanovanj in sploh o izboljšanju življenjskih pogojev 'delavcev.
Na konferenci pri glavnem odboru Zveze sindikatov so sprejeli nekaj važnih načelnih sklepov. Ugotovili so, da so delavski sveti povsem samostojni organi, ki morajo hitro reševati vsa pereča vprašanja podjetja in razpravljati o vseh nalogah in problemih. Zaostriti morajo borbo proti birokraciji, ki je v mnogih naših podjetjih resna ovira za uspešnejše delo. Člani delav-
skih svetov morajo biti v tesnih stikih z vsem delovnim kolektivom. Zato naj redno, po potrebi tudi dnevno obveščajo predsednika in tajnika delavskega sveta o perečih vprašanjih v posameznih oddelkih, da bosta predsednik in tajnik sproti poučena o vseh stvareh in da bosta lahko tudi posredovala. Seje delavskega sveta morajo biti vsaj enkrat na mesec, izredne seje pa po potrebi. Delavski, sveti morajo odločno in revolucionarno reševati probleme in naloge planske pro-
izvodnje, zlasti tudi probleme, ki so v zvezi z življenjskimi pogoji delavcev. Zaradi čim uspešnejšega dela naj se delavski sveti poslužujejo proizvodnih sestankov in sestankov množičnih organizacij v podjetju.
Velike so naloge delavskih svetov. Njihovi člani morajo opaziti vsako pomanjkljivost v obratu in skrbeti, da se nemudoma odpravi. Prva njihova skrb pa mora biti proizvodnja, ki je vir ljudske blaginje. Ce bodo delavski sveti pravilno razumeli svoje naloge in se zavedali svojih velikih nalog ter odgovornosti pred skupnostjo, tedaj bodo lahko postali nadvse pomembni vodstveni organi v našem socialističnem gospodarstvu in v graditvi socializma.
Čemu naj bi se še
ne
Potovanje maršala Tita po Dalmaciji
V zadnjih dveh dneh je maršal Tito obiskal arheološki muzej v Splitu, Solin pri Splitu in Hvar, kjer si je ogledal razne zgodovinske spomenike in umetnine. Spremljali so ga predsednik vlade LR Hrvatske dr. Vladimir Ba-karič, minister zvezne vlade Vicko Krstulovič, minister LR Hrvatske Ivan Kreačič in predsednik oblastnega odbora Dalmacije Marin Cetinič, nekaj časa pa tudi viceadmiral Josip Čemi.
Iz Hvara se je maršal Tito podal v Milno na otoku Braču;- kjer so ga ribiči, kmetje, delavci tovarne konserv in ostali prebivalci prisrčno pozdravljali. Po kratkem času je ladja nadaljevala pot ob Bobcvišču, Sutivanu, Mirci, Supetru in Postiri, kjer je bil rojen pesnik Vladimir Nazor. Povsod so maršala Tita in njegove spremljevalce navdušeno pozdravljali prebivalcu
Pohvale In nagrade zveznega odbora Ljudske fronte
V 15 obdelovalnih zadrugah Ljubljane so bili v februarju letni zbori zadružnikov. V obdelovalni zadrugi Rudnik, ki je ena najslabših, pa zbora še ni bilo. Zbori zadružnikov so pokazali, da so bili v lanskem letu na vasi na področju Ljubljane doseženi zelo veliki uspehi tako v pogledu dviganja proizvodnje, kakor tudi v poli-tičnoprosvetnem in kulturnem preporodu vaščanov. Politična zavest naših delovnih kmetov, združenih v OF, je zelo narasla. Socialistični sektor kmetijstva se je močno okrepil. Privatni kmetje imajo samo še 21.7% zemlje. Ti so v marsičem, posebno pa v proizvodnji ostali daleč za zadružniki in je med njimi vedno večje zanimanje za zadruge. S pomočjo prepričevalnega dela našega frontnega aktiva se bc med njimi nedvomno izluščilo vse, kar je dobrega in poštenega. S tem kar so zadruge že doslej dosegle pač ne bo
Odgovov* MaSeedO” ni j e MosUvi in Infofm&iroim
Na volivnem shodu v Ohridu, ki se ga je udeležilo okoli 15.000 ljudi, je govoril predsednik vlade LR Makedonije Koliševski. V prvem delu svojega govora je orisal gospodarski napredek Makedonije, potem pa je našteval in-formbirojske spletke proti jugoslovanski Makedoniji. Naglasil je, da se zdi informbirojcem Makedonija najšibkejša točka v socialistični Jugoslaviji. Makedonski narod odklanja vso informbi-rijsko propagando, ker noče sprejeti tujega jarma in se odreči pridobitvam osvobodilne borbe. Makedonski narod odklanja vso informbirojsko propagando, ker noče sprejeti tujega jarma in se odreči pridobitvam osvobodilne borbe. Makedonski narod se zaveda, da bi prišel v odvisnost in da bi bil grdo izkoriščan. Zaman se Makedoncem vsiljuje velikoruski hegemonizem.
Moskva podpira sedaj bolgarsko teorijo, da Makedonci niso narod, temveč samo del bolgarskega naroda. Govorijo tudi, da so Sovjeti osvobodili Makedonijo, toda Makedonci poznajo samo eno pomoč, to je pomoč, ki so jo dajali narodi Jugoslavije. Zavedajo se tudi, kaj so dolžni Komunistični partiji in maršalu Titu. Svoj govor je zaključil z besedami: Mi cenimo svobodo, ker smo si jo sami priborili.
V Lutvercih so najbolj aktivne žene
Žene v Lutvercih so v času predvrj-livnega tekmovanja dvignile vso vas na gradnjo zadružnega doma. Tako ;e danes lutverško gradbišče najbolj razgibano v okraju. Dosedanji predvolivni množični sestanki ia_vsestranske priprave najboljših aktivov AF2, I MS in OF so jamstvo, da bo vas Lutverci zopet prva in najboljše volila, v okraju.
Izjava predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Franceta Kidriča
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Kidrič je v zvezi z volitvami v Ljudsko skupščino izjavil:
»Volitve v Ljudsko skupščino imajo prav v današnjih dneh svoj poseben pomen. V predzadnjem letu petletke smo, a hkrati še vedno na braniku proti zakrknjenim obrekovalcem naših prizadevanj in proti brezvestnim poskusom diskreditirati s podlimi lažmi našo državo.
Na vttlitvah bodo naši narodi poka' zali, da ne nasedajo klevetniški gonji. Z glasovnicami bo naše ljudstvo učinkovito manifestiralo svoje prepričanje, da slej ko prej odobrava daljnovidno im realno politiko našega državnega in političnega vodstva, da mu zaupa in ga pooblašča, da z vso odločnostjo vztraja na dosedanji edini pravilni poti: z lastnimi silami in sredstvi, brez vmešavanja in »prijateljskih« nasvetov od kogar koli zgraditi socializem ter svojo državo u-'điti po lastnih potrebah in pogojih.
Znanstveniki, tako tisti, ki skušajo z novimi tehničnimi izsledki dati naši industriji najvišje razvojne možnosti, kakor tisti, ki iščejo za druge panoge novih poti in rešitev, se ob volitvah še posebno zavedamo, da smo s svojim delom v službi ljudstva, a da so nam šele v novi, Titovi Jugoslaviji dani vsi pogoji za uspeh in napredek znanstvenega dela.«
najtežje prepričati in pritegniti v zadruge še ostalih delovnih kmetov. To naji bi bila tudi glavna trenutna naloga Fronte na vasi. Tako bedo ostali izven obdelovalnih zadrug le staroko-pitneži in špekulanti.
Zadruge so v glavnem dobro izpolnile obveznosti do države in le nekaj jih je, ki niso oddale vseh količin krompirja in prašičev ter imajo še zaostanke. Tudi zaslužek je bil zelo lep. Posebno še, če upoštevamo, da so zadruge še mlade in so bile ustanovljene sredi lanskega leta ter so ti obračuni za pol leta.
V zadrugi Vič znaša zaslužek za navadni delovni dan 140. Najnižji dohodek posameznika znaša 9100 din, povprečni 20.000 din, najvišji pa 40.740 dinarjev. Na enega člana je prišlo bonov povprečno za 4500 din in največ pa za 8800 din. V zadrugi Zg. Kašelj znaša vrednost delovnega dne 167 din, najmanjši zaslužek člana 9853 din, povprečni 16.797 din, najvišji pa 36.239 dinarjev. V zadrugi Ježica je najmanjši zaslužek 7800 din, povprečni 15.720 din, najvišji pa 24.000 din. V zadrugi Slape, ki je ena najmanjših, znaša vrednost delovnega dne 156 din, povprečni zaslužek članov pa 31.111 dinarjev. Podoben je položaj tudi v ostalih zadrugah. Izpod 100 din znaša vrednost delovnega dne samo v treh zadrugah, in sicer v Savljah 95 din, Dravljah 84 din in v St. Vidu 86 din. Za vse zadruge pa znaša povprečna vrednost delovnega dne okrog 120 din, kar je lep uspeh za prvo leto, posebno če upoštevamo, da so zadruge v glavnem vse- svoje -pridelke oddale rednim potom državi.
Zadružniki so oskrbljeni z vsemi kmetijskimi proizvodi, »strahu pred
gladom« ni več v zadrugah. Napačno pa je, da zadruge držijo še večje količine žitaric v fondu presežkov, kljub temu, da so vsi skladi izpolnjeni. To pomeni odtegovanje žita preskrbi, čimer je treba seveda prenehati. Napačno je tudi to, da so nekatere zadruge predrago prodajale svoje presežke, kakor n. pr. Ježica.
Ohišnice še niso povsod urejene, kar je treba čim prej storiti in jih ločiti od zadružnega gospodarstva. Nekaterim nenasitnežem ni dovolj ohišnica jemljejo še zemljo od privatnih kmetov v najem. To je nedopustno in nepravilno, ker se s tem delovna sila prekomerno troši izven zadruge.
Koncentracije živine še niso izvedle vse zadruge, čeprav so možnosti za to skoraj povsod. Ponekod se na ta račun okoriščajo nepošteni ljudje. V Zalogu so n. pr. zadnje dni spravili 25 krav v skupen hlev in sedaj je dnevno 17 mleka več. Letno to znese 62051 mle ka, za katerega bi bila zadruga po dosedanji praksi, ko živina ni bila združena, na škodi.
Tudi nagrajevanje ni bilo lani popolnoma pravilno. Mnogim najbolj pridnim zadružnikom se je zgodila krivica, ker še niso bile povsod uvedene norme, in je evidenca nad delovnim učinkom šepala. Težava je bila tudi v tem, ker zadruge Moste, Dravlje, Savljei, Zg. Kašelj, Ježica in Rudnik nimajo še stalnih knjigovodij.
V- zadrugah je življenje postalo zelo pestro. Pet zadrug ima že svoje igralske skupine, 15 zadrug pa si je napovedalo medsebojno tekmovanje. To pa tudi zelo vpliva na rAgibanost vasi v volivni kampanji, saj so naši tereni sedaj bolj živahni kot kdaj koli poprej.	A. O.
Ni o ve racionalizacije
vjeseniški železarni
Naša industrijska podjetja imajo navzlic velikemu napredku zadnjih let še precejšnje možnosti sprostiti delovno silo z mehanizacijo in racionalnejšo organizacijo dela, z delovnimi izboljšavami in novimi delovnimi postopki. To velja tudi za jeseniško železarno, kjer so v zadnjih letih uvedli že številne izboljšave po predlogih ra-cionalizatorjev in novatorjev.
Na tem področju nam vsak mesec prinaša nove uspehe. Tako je v jeseniški železarni tarifni referent tovariš Jože Rozman opozoril na potreboi mehanizacije odpiranja in zapiranja vra-
„80 metrska skakalnica v Planici
Je najboljša na svetiiV'6 iziavsChjIi7Jip
VCER AJ Razboršek, ki je presenetilz lepim slo-NAJDALJSE SKOKE NA	g0m. Lep napredek m obenem prese-
8 0-ME TERSKI SKAKALNICI	nečenje je napravil Slavko Avsenik, ki
je kljub nezadostnemu treningu precej
Lepo sončno vreme je omogočilo, da so se včeraj norveški skakalci prvič pomerili na 80-metrsiki skakalnici. Čeprav so norveški gostje prvič v Planici, so svoje trening-skoke izvedli zares mojstrsko. Od Jugoslovanov so nastopili vsi razen Klančnika in Polde.
Prijetno razpoloženi Norvežani so se z našimi tekmovalci povzpeli na vrh obeh skakalnic, kjer jim je vodja naših skakalcev dr. Tone Dečman dal nekaj pojasnil o naših skakalnicah. — Gostje so z občudovanjem gledali zlasti mamutsko skakalnico in dali vse priznanje našim tehničnim organizatorjem, iki so vestno in točno izravnali doskočišče, predvsem pa iztek. Po prvih skokih je njihov najboljši skakalec Therleif Schjelderup. po poklicu jurist in pisatelj, izjavil,- da je 80-me-trska skakalnica po njegovem mnenju najboljša in najlepša od vseh. kjer koli je tekmoval.
Po ogledu so se na vrh 80-metrske skakalnice zbrali naši in norveški tekmovalci, ki so najprej pozorno gledali prve skoke Jugoslovanov, nato pa tudi sami izvedli po nekaj poskusnih skokov. Prvi najdaljši skok je imel Ivo
zboljšal svoj slog Veliko nadarjenost je med našmi tekmovalci pokazal tudi mladi Krznarič, član Partizana, kj je s svojim mirnim letom navdušil prisotne. Franc Pribošek pa je imel nekoliko smole. Pri zadnjem, najdaljšem skoku, se mu je v zraku odpela smučka, zaradi česar je nesrečno padel. Od norveških skakalcev sta imela najdaljše skoke Schjelderup in Stenersen; prvi je skočil 77, drugi pa 73 m.
Rezultati so naslednji:
Rudi Finžgar 62, 64, 69, 71. 68 m: — Albin Adlešič 54, 63, 66, 66. 62; Jože Zidar 54, 59. 59. 55. 62 (padec); Marjan Gašperšič 62, 62, 67. 67; Ivo Razborsek 51 (padec) 67. 66, 64; Slavko Avsenik 55, 59, 63, 62, 61: Ivan Sodja 64, 55, 58. 59, 55, Mato Krznarič 50. 55, 59, 58, 56; Ljubo Razinger 50, 53. 55, 58 (padec) 54- Franc Mandeljc 48. 53, 56. 55, 59; Stane Stanonik 48. 50 (padec), 55, 56; Ivo Javornik 52. 58, 64, 62; Franc Pribošek 62. 67, 67, 74 (padec): Svein Stenersen 65.	68,	72	73:	Therleif
Schjelderup 63, 74, 75, 74. 77, 72; Nils Shaattsveen 63, 63, 63. 62, 70: Sverre Kronvold 70. 72; Svein Haakonsen 65,
66 r-l
tie na Siemens Martinovih pečeh, is čimer je mogoče v podjetju sprostiti lepo število delavcev za druga dela. Znani strokovnjak za valjarne inž. Herbert Mücke v obratu Javornik I. je izdelal podroben načrt stroja za obrezovanje in vezanje tračnega železa z velikim delovnim učinkom, ki bo omogočil zmanjšanje števila delovne sile pri tem delu. Delovodja na žagi tov. Pave! Demič je predlagal izboljšavo pri rezanju in vezanju žamanja in krajnikov, ki bo trajno sprostila eno delovno moč. Pri razdiranju tanke pločevine na Javorniku je sedaj zaposlenih okrog 40 ljudi. Ko bo izvedena mehanizacija tega dela, bodo ti delavci v istem času razdvojili dvakrat toliko tanke pločevine. Janez Pikon, delovodja v vozovni delavnici, je izdelal 20 tonski voz ki se v dveh minutah s preobračanjem izprazni in spet postavi v normalno stanje. Električar Karl Nagode iz plavžarskega obrata, pa je izdelal model samonakladalca za nakladanje koksa, ki bo nadomestil 20 delavcev v 24 urah. Vsi navedeni predlogi, načrti in modeli so bili na sejah ocenjevalne komisije jeseniške železarne priznani kot izvedljivi. Treba je le, da jih tehnično vodstvo uresniči.
Pomemben uspeh je dosegel tudi industrijski tehnik v oddelku tehnične kontrole tov. Božidar Bernard-, ki je skrajšal postopek določanja količine žvepla v premogu. Po prejšnji metodi je trajalo določanje 8 ur, po novi metodi pa traja analiza le 40 minut. Ta postopek je proučil vodja kemičnega instituta Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Marks Samec, ki je pismeno izjavil, da je postopek zelo dober. Omeniti je tudi uspeh obratovodje je-klovleka tov. Izidorja Ručigaja, ki je izdelal gonilno verigo za gonilni sistem P. I. V. pri luščilnih strojih. Take verige smo preje dobivali iz inozemstva. Sedaj pa je uspelo tovarišem Ručigaju, Zejnu in Lerutiju, da so sami izdelali tako verigo. Delovodja v Žičami tov. Vinko Ambrožič je ob pomanjkanju milnega prahu za vlečenje žice uspešno uporabil vlečno mazilo ter ob isti kvaliteti dosegel letni prihranek 100.000 din, tov. Franc Česen in Anton Salobir iz mehanične delavnice pa sta izdelala posebne klešče za prijemanje in dviganje najtežjih hram in ingotovi, tako da odpade potreba pogostega menjavanja klešč za razne teže in dimenzije bram in ingotov.
Norveški smučarji so prispeli x Planico
Italijanski skakalci pridejo v Planico
Italijanska smučarska zveza je davi sporočila, da se bodo mednarodnega tekmovanja v Planici udeležili tudi njihovi skakalci. Število tekmovalcev še ni znano. Pričakuje se, da bodo prispeli danes*
Sekretariat Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije je na svoji seji 8. t. m. sprejel sklep o razdelitvi nagrad in pohval organizacijam Ljudske fronte, ki so imele najboljše uspehe' v zveznem, okrajnem in medmestnem tekmovanju v lanskem letu. Prva nagrada 250.000 din je bila priznana organizaciji Ljudske fronte mesta Skoplje, druga nagrada 120.000 din in radij-
okraja Stolac tretja nagrada 100.000 din organizaciji Ljudske fronte mesta Sarajeva, četrta nagrada 80.000 din in radijski aparat organzaeiji Ljudske fronte okraja Bjelovar, peta nagrada 50.000 din in radijski aparat organizaciji Ljudske fronte okraja Nikšič, pohvalo pa so dobile mestne organizacije Titograda, Kragujevca in Ljubljane ter okrajne organizacije Gorica, Resanj, Valjevo, Kragujevac, Sežana in Fmja-
ski aparat organizaciji Ljudske fronte vor.
Veterinarji pri delu v veterinarski ambulanti
VETERINARJI razpravljajo
Ljubljana, 11. marca. I o svojem delu
Danes dopoldne se je začel v Ljub- 1 Ijani posvet vseh veterinarjev in veterinarskih tehnikov LR Slovenije, ki ga je sklicala uprava za veterinarsko službo pri ministrstvu za kmetijstvo Posvet je za bodoči razvoj naše- veterinarske službe zelo pomemben. Udeleženci bodo razpravljali o uspehih in težavah svojega dosedanjega dela ter si začrtali temeljne naloge za bodeče delo. Hkrati bodo ustanovili svoje društvo, ki jih bo še tesneje povezovalo v njihovem političnem in strokovnem delu. Poleg zastopnikov domačih oblasti se posveta udeležujejo kot gostje tudi zastopniki veterinarskih društev iz drugih republik Po otvoritvi posveta in pozdravu vsem udeležencem je prvi spregovoril načelnik uprave za veterinarsko službo LR Slovenije tov. dr. Albin Sedej.
V svojem poročilu o veterinarski službi v LR Sloveniji je naglasil, da ostane tudi v bodeče borba proti kužnim boleznim med živalmi prva naloga veterinarske službe in da se mora v tej borbi veterinar, ki dela pri okrajnem poverjeništvu za kmetijstvo, čim bolj tesno povezati z izvršnimi odbori okrajnih ljudskih odborov in s poverjeništvi za notranje zadeve. Hkrati pa je poudaril, da manjka slovenski veterini za to nalogo primeren zavod.
Sedanji bakteriološki zavod temu namenu ne ustreza in bo treba v okviru veterinarskega zavoda v Ljubljani urediti moderen oddelek za borbo proti kužnim boleznim. Poleg osrednjega zavoda v Ljubljani sta v načrtu še diagnostični postaji v Mariboru in Gorici. Izboljšati bo treba tudi neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel in odpadkov in spraviti v pravo življenje mesogiedno službo.
Velike investicije za razširjenje rudnika in topilnice v Trepči
Ze lani so se začela obsežna investicijska dela za razširjenje našega največjega rudnika svinčeno-cinkove rude v Trepči. Lani so razširili topilnico v Zvečanu in montirali naprave za odvajanje zdravju škodljivih plinov ter postavili 6 koritastih peči. Sedaj pa gradijo novo veliko topilnico v železni konstrukciji, kjer bodo postavili veliki peči. Delo v tej novi topilnici bo v velikem obsegu mehanizirano. Pline iz peči bodo odvajali skozi električne filtre v centralni dimnik, kar bo omogočilo higiensko delo, hkrati pa bodo preprečili, da bi z dimom odhajale v zrak večje količine svinca. Prav tako bodo letos zgradili novo rafinerijo in flotacijo.
Tudi v rudniku so začeli velika investicijska dela. Skoraj 500 m pod zemljo gradijo nov horizont, kjer bodo kopali najboljšo rudo z velikim odstotkom svinca in cinka. Nedaleč od glavnega rudnika pa bodo še letos odprli nov rudnik Maziči.
Letošnja investicijska dela so dvakrat večja od lanskih. Nova topilnica bo začela obratovati v zadnjem letošnjem četrtletju in bo omogočUa povečanje proizvodnje surovega svinca za 38%, celotni plan podjetja za letošnje leto pa je za eno petino večji od lanskega,
Za zdravljenje bolnih živali bo namesto dosedanjih ambulanc urejenih v Sloveniji šest večjih veterinarskih bolnišnic: v Murski Soboti, Ptuju, Celju, Ljubljani, Gorici in Novem mestu. Te bolnišnice bodo predvsem vzgajale mlade veterinarje, pomožno osebje in opravljale množično skupinsko delo vsake vrste (zadiranje neplodnosti, umetno osemenjevanje itd.) Izkušnja je namreč pokazala, da se bodo veterinarji tudi v bodoče morali potruditi do bolnih živali in ne narobe.
Na Slovenskem je danes 116 veterinarjev, 6 veterinarskih pomočnikov in 94 veterinarskih bolničarjev. V bodočnosti se bo moralo število veterinarjev, kakor računajo, dvigniti na 200. Prav tako se bo moralo pomnožiti število pomočnikov in bolničarjev. Ker se sedaj na univerzi v Zagrebu šola 145 dijakov iz Slovenije na veterinarski fakulteti, bo mogoče pričakovano število veterinarjev doseči. Letos junija bo 32 dijakov končalo STed-n«o veterinarsko šolo v Ljubljani. Ti bodo pomagali predvsem v borbi proti kužnim boleznim. Praksa je tudi pokazala, da je postal veterinarski bolničar, zlasti v veterinarskih bolnišnicah in laboratorijih, nepogrešljiv pomočnik, da pa za samostojno delo tudi najboljši niso dovolj dobri.
Z ustanavljanjem velikih živinorejskih obratov so stopila pred veterinarje mnoga vprašanja higiene in tehnike zdravljenja živali, ki jih nekoč niso poznali. Iz tega razloga je delo veterinarjev, ki že delajo na takih obratih, več kakor težavno. Zato se bodo veterinarji na današnjem posvetu s temi vprašanji seznanili in jih preučili. Veterinar hoče s svojim delom dokazati, da je v prvih borbenih vrstah za socialistično preobrazbo naše vasi in da je pripravljen opraviti z uspehom najtežavnejše naloge.
Posvet se nadaljuje.
Na čast volitev bodo ustanovili obdelovalno zadrugo
Claai krajevne organizacije Zveze borcev v Brusnicah, pri Novem mestu so na svojem predvolivnem sestanku sklenili, da bodo v vasi ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo. In res je sedem članov takoj podpisalo pristopne* izjave. Ta njihova odločitev je imela odziv tudi pri organizaciji Zveze borcev v sosednji vasi Gaberje, kjer so' takoj podpisali slično izjavo trije člani Zveze borcev, prvi med njimi predsednik organizacije Luzar Jože in njegova žena. Nedvomno bodo temu zgledu sledile še ostale krajevne organizacije Zveze borcev, saj so prav člani ;eh organizacij prvi poklicani, da uresničijo cilje, za katere je 1643 borcev v okraju dalo življenje.
VKEME
Napoved za nedeljo; Pretežno sončno vreme, temperatura ponoči —4, podnevi +14 C. V jutranjih urah v kotlinah megla.
Zla usoda Slovencev pod Italijo
GO.OOO Slovencev v Benečiji in Kanalski dolini brez slovenskih šol — Italijanski uradniki v izrazito slovenskih krajih — Slovenske občine še vedno niso upostavljene — Težaven gospodarski položaj slovenskega življa
Resnica o incidentu
Poleg mirovne pogodbe, s katero se Je Italija zavezala, da bo spoštovala narodne in kulturne pravice slovenske manjšine v Italiji, določa še čl. 6 nove italijanske ustave: »Italijanska republika ščiti s posebnimi določbami jezikovne manjšine v državi.« Navzlic neprestanim zahtevam in ponovnim intervencijam pa italijanska vlada doslej še ni pokazala niti najmanjše pripravljenosti, da bi s posebnimi zakoni dejansko zagotovila slovenski manjšini tiste pravice, ki so ji zajamčene po mirovni pogodbi in po italijanski ustavi. Nasprotno. Uradna politika italijanskih oblasti nasproti slovenski manjšini izraža ne samo pomanjkanje kakršne koli skrbi za politični, gospa« darski in kulturni razvoj slovenske manjšine, ampak tudi pomanjkanje vsakršnega spoštovanja temeljnih nacionalnih in demokratičnih pravic Slovencev.
Medtem ko uživajo državljani italijanske narodnosti v Jugoslaviji vse prednosti popolne enakopravnosti, kar
se očituje na vseh popriščih, pa italijanske oblasti ne onemogočajo Slovencem samo vsak kulturni razvoj, ampak jim zanikajo tudi pravico do nacionalne kulture. Nad 60.000 Slovencev v Benečiji in Kanalski dolini je v nacionalnem pogledu tako rekoč brezpravnih. Prav malo boljši je položaj slovenskega življa v goriški pokrajini, Moralni in fizični pritisk na Slovence ter neusmiljeno preganjanje slovenske besede in šolstva spominjajo na dobo fašizma. V izrazito slovenskih krajih nastavljajo italijanske oblasti italijanske uradnike, slovenske pa premeščajo V notranjost Italije. Na slovenskih trgovinah in obratih in celo na pokopališčih so prepovedani slovenski napisi. Italijanske oblasti tudi niso ničesar ukrenile, da bi razveljavile fašistične predpise o poitalijančevanju slovenskih priimkov. Oblasti tudi še vedno niso upostavile slovenskih občin, ki so bile odpravljene pod fašistično vladavino. Organi oblasti pogosto vdirajo v privatna stanovanja,
delajo preiskave in plenijo slovenske knjige in časopisje. Najmočneje pa prihaja politika raznarodovanja do izraza seveda na prosvetnem področju. Proti slovenskemu šolstvu so organizirali pravo teroristično kampanjo, ker hočejo Slovencem onemogočiti vsak pouk v materinščini. Slovenski otroci morajo hočeš nočeš v italijanske šole, kjer jim skušajo s sramotenjem slovenskega jezika in kulture zadušiti vsako nacionalno zavest.
Tudi gospodarski položaj slovenskega življa v Italiji je od dne do dne slabši. Italijanske oblasti hočejo slovensko vas zadržati na stopnji primitivnega gospodarstva in skrajne zaostalosti, da bi tako laže uničile gmotne temelje za obstoj narodnozavedne-ga slovenskega elementa, slovenskega kmeta pa spravile v popolno gospodarsko odvisnost. Zaradi težkih gospodarskih razmer so morale že številne slovenske družine zapustiti svoje rodne kraje in si iskati kruha v tujini.
Italijanska vlada se pri izvajanju načrta za raznarodovanje jugoslovanske manjšine poslužuje tudi protiljud-skega katoliškega klera v slovenskih občinah. Cerkveno nasilje je usmerjeno posebno proti zavednim Slovencem, ki so zbrani v Demokratični fronti Slovencev v Italiji. V neki slovenski vasi v Beneški Sloveniji je župnik prepovedal petje v cerkvi, ker je pevski zbor slovenski. Župnik iz vasi Ažle Je uporabi! prisilne ukrepe proti otrokom Slovencev, članov Demokratične fronte, in razglasil, da je Demokratična fronta Slovencev »naj-hujši sovražnik krščanstva«. Ta župnik je prepovedal slovenskim otrokom prihajanje v cerkev, dokler njihovi starši ne bodo zanikali svoje nacionalne zavesti. Podobno je ravnal tudi duhovnik v vasi Zgornji Barnas. Ze več nedelj pridiga, da so Slovenci iz Demokratične fronte »nekrščanska bitja, ki nimajo ničesar skupnega s človeškim rodom«, ter poziva v imenu cerkve in vere prebivalstvo k uničenju »slovenske kugea.
V službo raznarodovanja Slovencev so vpregli tudi katoliške duhovnike misijonarje v inozemstvu. Iz Južne Afrike in Avstralije pošiljajo prebivalstvu slovenskih vasi pisma, v katerih jih nagovarjajo, naj zapuste svoje domove, češ da jih na drugih celinah čaka bogato in razkošno življenje. »Pridite sem,« je pisal duhovnik Modrijan iz Brazilije slovenskemu prebivalstvu vasi Platišče, »in kmalu si boste pridobili premoženje, da boste lahko udobno živeli s svojo družino.« Na to vabo se je ujelo 10 slovenskih družin, ki so bile site gospodarske revščine in pomanjkanja. V Braziliji je sprejel te družine duhovnik Modrijan ter jih zaposlil kot dninarje r.a plantažah domače fevdalne gospode. Italijanski konzulat v Braziliji je v dogovoru z duhovnikom Modrijanom gluh za vse prošnje in rotenja slovenskih družin, da bi jim dal povratni vizum za Italijo.
Jugoslovanski narodi gledajo in mislijo na usodo svojih sonarodnjakov v Italiji z veliko zaskrbljenostjo. Politika italijanskih oblasti nasproti slovenski manjšini v Italiji je resna ovira za nadaljnje razvijanje in poglabljanje prijateljskih odnosov med obema državama.
S svojim odnosom do slovenske nacionalne manjšine Je italijanska vlada dokazala, da ne spoštuje določb mirovne pogodbe. Navzlic številnim zahtevam in posredovanju Demokratične fronte Slovencev v Italiji italijanska vlada še ni pokazala pripravljenosti, da bi s posebnimi zakoni zagotovila slovenski manjšini pravico do slovenskih šol in enakopravnost slovenskega jezika pred sodiščem in v javnih uradih. Dolžnost rimske vlade je, da z zakonom zagotovi svoboden razvoj vseh političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij slovenske manjšine, da v krajih, kjer žive Slovenci, nastavi slovenske uradnike, in ds prepreči protislovensko gonjo in napade javnih organov ter šovinističnih skupin in strank na slovenski živelj.
Sovjetska vlada zavrnila note zahodnih velesii glede donavske konvencije
Moskva, 10. marca. Radio Moskva poroča, da je sovjetska vlada odgovorila na note vlad ZDA, Velike Britanije in Francije,- v katerih eo izjavile, da ne priznajo niti donavske konvencije iz 1. 1948 niti jurisdikcije donavske komisije, ustanovljene na temelju te konvencije, temveč da velja za nje še naprej kot polnoveljavna konvencija iz 1. 1921. Stališču teh držav so se pridružile tudi vlade Belgije, Italije in Grčije, ki so prav tako poslale podobne note sovjetski vladi.
Sovjetska vlada je v celoti zavrnila vsebino not teh držav kot neutemeljeno.
Spremembe v vodstvu Domovinske fronte v Bolgariji
Sofija, 10. marca. Bolgarska telegrafska agencija poroča:
Na plenarnem zasedanju narodnega sveta Domovinske fronte je bil izvoljen za predsednika Viko Cervenkov. Dosedanji generalni tajnik Dobri Ter--pešev je bil zaradi »prevzema druge dolžnosti« razrešen, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Ferdinand Kozovski, predsednik predsedstva Narodnega sobranja.
Dobri Terpešev je bil pred kratkim izključen iz Politbiroja CK KP Bolgarije, razrešen kot podpredsednik vlade in imenovan za ministra za delo ter socialno skrbstvo.
Proračunske primanjkljaje cerkev v ČSR krije država.
Praga, 10. marca. (Tanjug). Češkoslovaški urad za cerkvena vprašanja je izplačal 5.749.000 kron kot prvi predujem za kritje primanjkljaja v proračunu nadškofije v Olomoucu. V kratkem bodo podobni predujmi izplačani vsem škofijam na Češkoslovaškem.
Po zakonu o materialnem preskrbo-vanju cerkev v CSR mora država prevzeti kritje proračunskih primanjkljajev.
F dveh* treh, vrstah
Bukarešta, 10. marca. V Bukarešti sta bila danes zaprta francoski in italijanski kulturni institut. Na zahtevo romunske vlade sta prejšnji teden prenehala poslovati tudi britanski urad za informacije in ameriška knjižnica.
Dunaj, 10. marca. Vrhovno poveljstvo ameriške vojske v Avstriji je sporočilo včeraj, da vojaška sodišča od 1 aprila naprej ne bodo več izrekala sodb na podlagi okupacijskega statuta kakor doslej, temveč na podlagi avstrijskega kazenskegk prava.
Varšava, 10. marca. PAP poroča, da je število prijav tujih razstavljalcev na mednarodnem velesejmu v Poznanju vedno večje. Poleg vzhodnoevropskih držav so prijavile svojo udeležbo na velesejmu ZDA, Danska, Nizozemska, Švica, Švedska in Italija. Francoski in belgijski razstavljalci bodo razstavljali svoje izdelke posamezno.
Saigon, 10. marca. Sinoči je v Sai-gonu v raznih delih mesta eksplodiralo več bomb. Bomba, ki je eksplodirala v središču mesta na gledališkem trgu, je ranila 16 oseb. Med njimi so bili tudi francoski vojaški in civilni uslužbenci.
London, 10. marca. Med glasovanjem o zaupnici Attleejevi vladi v Spodnjem domu je sinoči nenadoma umrl sir Archibald Sinclair, šef odseka za tisk in eden izmed voditeljev britanske liberalne stranke.
Hongkong. 9. marca. Hongkonška vlada je objavila opozorilo, da bo protiletalska obramba streljala na vsa letala, ki bi brez dovoljenja letela čez ozemlje Hongkonga. To opozorilo je bilo objavljeno po navodilu bratanske vlade, ker kuomintanska letala, ki napadajo kitajska mesta, kršijo zračni prostor nad Hongkongom.
Fenjang, 9. marca. Agencija Nova Kitajska poroča, da so južnokorejski partizani uničili v januarju nad 1160 sovražnih vojakov in policistov ter zaplenili 780 strojnic in pušk. V istem mesecu je stopilo v vrste partizanov čez 55.400 novih borcev. Partizani so organizirali 1122 napadov.
Beograd, 10. marca. Agencija Ansa in ves italijanski tisk je objavil te dni popolnoma tendenčno poročilo o incidentu, ki se je zgodil ob poreški obali in pri katerem je zgubil lastnik italijanske ribiške ladje »San Marco« Dino Bullo življenje.
Tanjug je pooblaščen izjaviti, da so vsa italijanska poročila o tem incidentu neresnična. Incident se je dejansko zgodil takole:
V noči med 6. in 7. marcem je naša patrolna ladja pod vodstvom Bože Fordova naletela na dve italijanski ribiški ladji v našem vodovju pri Poreču. Medtem ko je poveljnik prve italijanske ladje takoj izročil dokumente in dovolil, da so ladjo odpeljali v Poreč, pa je kapetan druge italijanske ribiške ladje odklonil enake zahteve Fordova in mu celo grozil. V samoobrambi je Fordov oddal na Buila strel, ki ga je smrtno zadel. Isti strel Je po nesreči zadel še nekega našega vojaka na pa-troinem čolnu, ki je prav tako podlegel poškodbi. Ko je naš oficir hotel nuditi našemu ranjenemu vojaku pomoč, je posadka italijanske ladje izkoristila to priliko in pobegnila z ladjo.
Beograd, 10. marca (Tanjug) Italijanski poslanik v Beogradu gospod
V organizacijah
je že več kot ena
Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je včeraj popoldne na svojem plenarnem zasedanju v Ljubljani podal pregled svojega dela v lanskem letu.
Težišče vsega dela Rdečega križa je bilo prenešeno na zdravstvo in zdravstveno prosveto. V zdravstvu je bila naloga Rdečega križa predvsem v tem, da vzgoji in strokovno dobro usposobi pomožne, zdravstvene delavce. Tečaje za prvo pomoč je končalo 1969 odraslih in 2050 mladoletnih članov Rdečega križa, tečaje za zdravstvene aktiviste 394, tečaj za tovarniške higienike pa 50 članov.
Pri vseh okrajnih odborih Rdečega križa so bile ustanovljene posebne zdravstveno-prosvetne knjižnice. Odbori Rdečega križa so sodelovali pri Tednu matere in otroka, Tednu čistoče in pri Tednu požarne varnosti, pomagali so pri raznih cepljenjih, organizirali obiske bolnikov, nosečih žena in dojenčkov ter sodelovali v socialno-zdravstvenih komisijah Ljudske fronte.' Ljubljanski mestni odbor Rdečega križa je prostovoljno organiziral službo prve pomoči ter ambulantno službo na Pšati. Ljubljanske bolničarke so opravile v tej akciji nad 5500 prostovoljnih delovnih ur.
Največji uspeh, ki je bil lani dosežen v socialnem skrbstvu, so šolske kuhin je Pomladka Rdečega križa. Podoben uspeh pa so imele počitniške kolonije v Mirnu pri Gorici. Šmartnem pri Slovenjgradcu, St. Florijanu v Do-
Predvolivna zborovanja po vaseh, ki jih posečajo kandidati za ljudske poslance, so odprla obilo dragocene in zdrave diskusije.
Tako so se na zborovanju v Sv. Gregorju na Kočevskem ljudje upravičeno pritožili, da delavci gozdnih brigad še do danes niso dobili izplačila za svoje delo. Po denar so hodili sicer 6 do 8 ur daleč, pa skoraj vedno zaman. Na sestanku so kmetje tudi predlagali, da bi dobili pri oddaji živine vsaj 1 do 2 kilograma svežega mesa. Krajevni odbor ne skrbi da bi bili svinjaki razkuženi in prašiči cepljeni. Tudi glede mladih prašičev, ki jih je zaradi visokih kupnih cen težko nabaviti, bi bilo treba kaj ukreniti. Mladinci so se pritožili, da brigadirji mladinske brigade »Daki« še niso prejeli nagrade, čeprav so bile nagrade že v tisku razglašene.
V vasi Gori na Kočevskem so se vaščani pritoževali nad okrajnim aktivistom Arkom. Tov. Arko je na množičnem sestanku zmerjal vaščane in jim grozil. Napadel je tudi predsednika in tajnika krajevnega ljudskega odbora
v Poreču
Enrico Martino je obiskal na povabilo zunanjega ministrstva pomočnika zunanjega ministra Ivana Vejvodo, ki je razložil italijanskemu poslaniku primer nove kršitve jugoslovanskih teritorialnih voda po neki italijanski ribiški ladji, ko je prišlo ob tej priložnosti zaradi izzivalnega obnašanja kapitana omenjene italijanske ladje do nezaželenega incidenta.
Pomočnik ministra Ve j voda je v imenu vlade FLRJ izrazil obžalovanje spričo nezaželenih posledic omenjenega incidenta pri Foreču ter je obvestil gospoda Martina, da bo jugoslovanski obmejni organ poklican na odgovornost in da bo vlada FLRJ izročila odškodnino družini padlega kapitana ladje »San Marco«.
Hkrati je pomočnik ministra Vejvoda izročil gospodu Martinu noto vlade FLRJ, ki opozarja italijansko vlado na neprestane kršitve jugoslovanskih teritorialnih voda po italijanskih ladjah in na potrebo, da se store ukrepi, da bi se napravil konec takemu položaju, ki omogoča nastajanje nezaželenih incidentov, ki škodujejo dobrim odnosom med obema državama.
Rdečega križa četrtina prebivalstva Sloveni ?e
licu, v Dobrnici pri Celju In pri Sv. Luciji pri Tolminu. Pripravlja se tudi graditev velikega in modernega mladinskega doma na Okroglem pri Kranju. Raznim dečjim zavetiščem :a socialnim ustanovam je Rdeči križ Slovenije razdelil denarno pomoč, ki presega 3,480.000 din, podpore v živilih in blagu pa presegajo vrednost 1,600.000 dinarjev.
Ob koncu leta je bilo okoli 217.090 polnoletnih članov in če prištejemo k temu še nad 150 000 članov Pomladita Rdečega križa, potem vidimo, da se je v organizacijah Rdečega križa zoru-žila več kot ena četrtina prebivalstva Slovenije.
Od februarja lanskega leta deluje pri glavnem odboru sekcija za borbo proti tuberkulozi, ki pomaga organom ljudske oblasti pri sistematičnem pobijanju nevarne socialne bolezni. V 4 domovih za grške begunce živi, dela in se uči 427 otrok ter 28 žena in mladink, ki so z otroki vred pribežale v Jugoslavijo. Med Tednom Rdečega križa je bil nabavljen sanitetni material za 20 postaj za prvo pomoč v kmečkih obdelovalnih zadrugah. V približno 690 krajevnih odborih Rdečega krita so bile izvedene sanitarne akcije manjšega obsega, v sodelovanju z zdravstvenim sindikatom pa je bilo 26 zdravstvenih delovnih izletov v kmečke obdelovalne zadruge, med katerimi so zdravniki pregledali nad 3000 bolnikov.
ter jim jemal ugled. Ljudem ni dopustil. da bi razpravljali o odmeri davčr.e osnove, povišanja davkov pa sploh ni utemeljil.
V Marenbergu so trikrat sklicali se-stanek in se ga je udeležilo prvič 150. drugič 120 in tretjič 100 volivcev, vse tri sestanke pa so morali odpovedati, ker ni bilo okrajnega aktivista, ki je določen, da bo vodil sestanek.
Ko je bil sestanek pozneje vnovil sklican, se ga je udeležilo nad 200 članov Fronte, ki so ugotavljali razne napake. Med drugim so navajali, da se nekateri premožnejši kmetje ne zmenijo za odkupe. Navedli so primer nekega premožnega kmeta, ki že dve leti ni ničesar oddal in ki pravi, da so vse odločbe zanj — prazen papir. Njega in tudi druge pa še ni nihče klical na odgovornost. Kmetje so se tudi pritoževali, ker od lesnega odseka niso dobili v redu plačila za les. Sest mesecev so morali čakati na denar za les, davka niso mogli plačati in so jim tekle obresti. Sedaj upravičeno zahtevajo. da jim lesni odsek tudi obresti povrne.
Adenauerjev načrt za zbližan]e med Nemčijo in Francijo
in odmev v Franciji, Zahodni Nemčiji in Veliki Britaniji
Bonn, 10. marca. Ves zahndnonpmglri tisk objavlja z, Velikimi naslovi razgovor kanclei^ä dr. Adenauerja s predstavnikom agencije International News Service — Kingsburry Smithom. V razgovoru je kancler zahodmonemške države predlagal popolno združitev Francije z Nemčijo, ki naj bi imeli skupni parlament. V krogih, ki so blizu kanclerju Adenauerju, pripisujejo tej izjavi velik pomen, češ da bi se takemu parlamentu lahko pridružile še Anglija in. dežele Beneluksa. Število predstavnikov v tem parlamentu naj bi bilo enako za vsako državo. Pravijo, da Adenauerjev predlog ni bil postavljen z namenom, da je treba ustanoviti novo vrsto Evropskega sveta, pač pa je po ostri reakciji na konvencijo med Francijo in Posaarjem Adenauer ponovil svojo željo o političnem zbližanju Francije in Nemčije.
Urednik agencije France Presse, ki Izraža mnenje francoskega zunanjega ministrstva, je komentiral ta predlog zahodnonemškega kanclerja Adenauerja kot poizkus, da bi se omilil slab vtis, ki ga je na zahodu izzvala srdita nemška reakcija na sklenitev francosko-posaarskega sporazuma in poudarja, da se vprašanje Posaarja sploh ne more postavljati, če naj bi bila uresničena zveza med Nemčijo in Francijo, kot jo predlaga kancler Adenauer.
V krogih francoske vlade gledajo ugodno na Adenauerjev predlog samo toliko, kolikor izraža kanclerjeva prizadevanja, da bi postavil med najvažnejše svoje politične smotre nem-ško-francosko zbližanje.
Jugoslovanski filmi v ZDA
New york, 10. marca (Tanjug). Jugoslovanske izseljeniške organizacije v ZDA ustanavljajo posebne filmske oddelke, ki bodo organizirali predvajanja jugoslovanskih umetniških filmov in tednikov. V jugoslovansko-ameri-škem domu v New yorku predvajajo jugoslovanske filme dvakrat mesečno. Zadnji čas so predvajali filme »Slavica«, »Nesmrtna mladost«, »To ljudstvo bo živelo«, »Na svoji zemlji«, »Zastava«, »2ivljenje je naše« pa tudi večje* število dokumentarnih filmov in filmskih tednikov. Te filme predvajajo tudi v drugih jugoslovanskih izseljeniških središčih v ZDA. Detroitu, Chicagu, Los Angelesu, San Pedru ter drugih mestih. Izseljenci navdušeno pozdravljajo predvajanje teh filmov, s katerimi se morejo seznaniti z jugoslovansko stvarnostjo.
»Toda,« pripominja omenjeni urednik AFP, ni potrebe da bi ustanavljali skupni francosko-nemški parlament pa tudi širšo zvezo z Britanijo in državami Beneluxa vse dotlej, dokler zaseda v Strasbourgu Evropski svet. Evropski svet in organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje (Marshallov načrt), katere članica je tudi Zahodna Nemčija, nudita popolnoma zadosten in ploden teren za framcosko-nemško sodelovanje. Namesto kakršne koli zveze priporočajo v Parizu kanclerju Adenauerju, naj svojo državo vključi v zahodnoevropsko skupnost narodov, poosebljeno v Evropskem svetu, kjer po francoskem mnenju vprašanje Posaarja, ki ga Nemčija sedaj izkorišča za propagando proti fran-cosko-nemškemu zbližanju, avtomatično ne bo več pereče.
V	krogih britanske vlade so mnenja, čeprav ne komentirajo Adenauerjeve-ga predloga, da sedaj ne more biti govora o ustanovitvi francosko-nmške zveze, zlasti ob pogojih, ki jih je postavil kancler Adenauer.
Vodilne stranke v Zahodni Nemčiji so v glavnem ugodno sprejele Adenauerjev predlog za ustanovitev fran-cosko-nemške zveze. Podkancler predsednik svobodne demokratske stranke (FDP) Franz Blücher je izjavil v zvezi z Adenauerjevim predlogom, da sprejema vsako pot, ki bi mogla dovesti do »konsolidacije in enotnosti Evrope«. Parlamentarna skupina krščansko-de-mokratske unije se tudi zavzema za Adenauerjev predlog in izraža mnenje, da bi se posaarsko vprašanje z ustanovitvijo francosko-nemške zveze avtomatično rešilo. Predstavniki opozicijske socialistične stranke Nemčije (SPD) ne vidijo ničesar negativnega v Adenauerjevi izjavi. Pripominjajo le, da bi bila praktična izvedba zveze zvezana z velikimi težavami.
Zahodnonemški komunistični tisk pa ostro napada Adenauerjev predlog kot poizkus razprodaje Nemčije, katere smoter je, dokončna podreditev Zahodne Nemčije tujim koristim.
V	beli knjigi zahodnonemške vlade o Posaarju, ki je bila danes objavljena. je določena ustanovitev »mednarodne oblasti za Posaarje« kakor tudi uvedba posebnega carinskega režima med Posaarjem, Loreno in južno Nemčijo. V Beli knjigi je rečeno, da bi bilo treba za dosego tega smotra »morda podeliti Posaarju, ki je del francoske. okupacijske cone v Nemčiji, določeno gospodarsko avtonomijo. Ta avtonomija bi morala biti podeljena na podlagi zakonskih ukrepov nemške zvezne vlade, kajti z mednarodnega stališča je Posaarje del Nemčije,
Živi in Koristni nogovori
na predrolivnih sestenkih
Trije komorni koncerti
Na višku koncertne sezone smo in v gosti vrsti si slede glasbene prireditve. Občinstvo pa stalno polni koncertne dvoranei, neutrudno se odziva vabljivemu klicu umetnosti ter zvesto spremlja vse one, ki s koncertnega odra oznanjujejo lepoto glasbenih podob. Neki poseben, pozitiven čar ima vse to življenje v koncertnih dvoranah, globoko se dojmi tistega, ki ima občutek zanj in ga priklene. Da bi jih bilo čim več tako priklenjenih v blagor in rast naše glasbene kulture!
Anita Mezetova, ki se je vsa predala ^rbski glasbeni kulturi, se nam v zadnjem času kot iz tihega domotožja večkrat vrača ter nam poje operne vlSge ali koncertne pesmi. Njen zadnji koncert, ki ga je zapela ob klavirski spremljavi Danila Svare, je imel kratek, a silno pisan spored pesmi tujih in domačih avtorjev. Culi smo za uvod dve pozno baročni pesmi Duran-teja in Sartija, romantično Dekliško povest Sibeliusa, nekaj čustveno razneženih Schumannovih pesmi iz cikla »Pesnikova ljubezen«, pevcem vsevprek priljubljeno Škerjančevo Vizijo, na Kosovelove besede dosledno usmerjeno Kozinovo pesem Oreh, in še po eno pesem Manojloviča, Baranoviča, Debussyja, ’’aurčja, Sadera in Rossinija. Med zadnjimi je pravi biser .De-bussyjeva Romanca z lepo melodijo na še lepši harmonski podlagi. Ce bi bil spored stilno enotnejši, bi bil bolj privlačen — in še bolj, če bi bil po besedni vsebini zajet iz čustvenega življenja ženske in ne moške duše, kj v
ženskem glasu ne more dobiti prave
veljave. Pevka ima lep glas, žameten in čisto uglašen v srednji legi. Znana ji je tudi kultura koncertnega petja. Njeno pevsko podajanje je tedaj prijalo, čeprav se je zdelo, da se opira bolj na umske kot na čustvene napotke; plemenite oblike je premalo ogreval srčni žar. — Pianist je brezhibno izvršil svojo dolžnost.
Svojevrstno je učinkoval koncert violinistke Nade Jevdjenijevič-Brand-love, ki je s pianistko Stanico Botori-čevo izvedla spored violinskih sonat: Brahmsovo sonato v A-duru, Marinko-vičevo sonato v H-duru 'in R! Straussovo sonato v S-duru. Pri razsodbi o umetniški kvaliteti je tako vzgleden spored dober zagovornik vsakega poustvarjalnega umetnika, ker priča o resnobi umetniškega dela, ki prezira povprečno, cenjeno učinkovitosti Značilnosti nekoliko trpke Brahmsove glasbe in briljantne, mojstrske Straussove muzike so nam večji del že znane. Novost je bila sonata mlajšega srbskega skladatelja Ilije Marinkoviča. Skladba je talentirano napisana in lepo teče; njen ustroj je romantičen kot deloma tudi zvočna snov, ki se pa drugje zopet posluži modernejših domislekov. Vendar so motivi precej enolični, nimajo prave izvirnosti, a zopet niso brez soka in vsebine; zlasti tretji stavek ima mnogo lepih glasbenih motivov.
Branrilova se v podajanju ni izpre-menila. Kot nekoč je še vedno trdna in zanesljiva v tehnični spretnosti, ima
nekako možat — morda bi rekli energičen način igre, ki je s tem v zvezi nekoliko hladna; niti preobčutno vibriranje ji ne da dovolj mehkobe. V ostalem pa je opazljiv pravi umetniški čut, ki prihaja do izraza v lepo oblikovanih tonih in frazah ter v plastičnem upodabljanju. V celoti bi bile posamezne umetnine arhitektonsko še bolj dognane, če bi pianistka v tem pravcu dosledneje oblikovala. Tako pa njen delež — in to je v sonatah malodane polovica — kljub dobri tehniki ni bil izpolnjen. Skoda za celotni vtis.
Izraz »glasbena sreda« se je že kar udomačil in nam je postal pojem za posebne koncerte, vezane na označeni dan, ki so namenjeni posebej glasbi predanemu občinstvu. Spominjajo na nekako ljudsko univerzo, seveda posebej v glasbeno umetniški in ne znanstveni smeri. Imajo te srede svojo vrednost in bodo lahko zelo plodne, če bosta spored in izvedba vedno skrbno in s čutom odgovornosti izbrana in pripravljena. Zadnji tak koncertni večer je prijal. Doživeli smo na njem umetnost francoskega romantika Cesarja Francka. Uroš Prevoršek je govoril za uvod nekaj besedi o njem; zelo dobro. V preprostih besedah je opozoril na njegovo življenje in delo ter orisal značaj njegove umetnosti, ki je v polnem pomenu besede romantična, subtilna, pretežno lirična, mehko čustvena in globoka. — Pianist Anton Trost je najprej izvedel eno najlepših Franckovih skladb, Preludij, koral in fugo. Z zrelim odnosom, kot ga ima mojster do umetnine, je odigral to resnobno skladbo. Neštetokrat preigrana, a vedno privlačna je Francko-va violinska sonata. Uroš Prevoršek
jo je podal na violini tako, da nas je prepričal o lepoti Franckove umetnosti, a tudi o svoji sposobnosti. Ton mu je bil lep in včasih kar eteričen, prav kot hoče stil te prefinjene tonske podobe. Zadnji na sporedu je Frančkov kvintet. Igrali so ga kvartet Ljubljanske filharmonije in Anton Trost. Lepo ubrano so igrali — mnogo je bilo prave vsebine v jasni obliki — le zvočno je bil kvartet mestoma nekoliko rezek. Ne vem, ali na račun zanosne igre pianistove, s katero je hotel kvartet tekmovati, ali pa je bila vzrok mladost kvartetova, ki še ne zmore prave barvne ubranosti in mehkobe. Se nam je v spominu čudovita, žametna zvočna mehkoba Zikovega kvarteta. 2al, da je zatonila.	—or.
»Prirotla, človek in zdravje«
Pod gornjim naslovom številni čitatelji poznajo dobro urejevan mesečnik za poljudno zdravstva, ki ga urejuje dr. Dušan Reja, izdaja pa Državna založba Slovenije. Prikupna revija, ki opravlja važno nalogo zdravstvene pro« svete, je pravkar stopila v petj letnik. Za uvod ji je dr. Jože Potrč napisal pozdravne besede, v katerih najdemo' smernice in načela, po katerih naj stopa list, da bo dosegel še več uspehov. V štirih letih svojega obstoja je revija opravila veliko propagandno in organizatorsko delo na področju naše zdravstvene prosvete. Tempo razvoja, ki tako odlikuje socializem pred kapitalizmom, omogoča danes neprimerno hitrejše reševanje zdravstvenih vprašani. Danes imamo vse pogoje, da ustvarimo tudi novo zdravstveno kub
turo, nove navade in potrebne ustanove. S kulturnimi in higienskimi navadami, s splošno in zdravstveno prosveto lahko preprečimo marsikakšno bolezen; sodelovanje čitateljev z revijo je potemtakem zelo važno in zaželeno.
V	reviji sodelujejo naši najvidnejši delavci s področja zdravstva, zdrav-niki-specialisti in drugi pisatelji na kar se da poljuden način. Dejstvo, da se redno priglašajo novi naročniki, govori, kako je ta list potreben, pa tudi priljubljen.
V	prvi številki V. letnika sodelujejo dr. Bogomir Magajna (Nekaj besed mladim tovarišem in tovarišicam), dr. Ivan Kopač, ki priobčuje spomine zdravnika na februarsko ofenzivo leta 1944 na Štajerskem, dr. Marij Avčin s člankom »Preprečujmo!«, dr. Vladimir Brezovnik piše o ogromnem napredku zdravstva v minulih petdesetih letih, dr. Mirko Karlin poroča o nalezljivih živalskih boleznih, ki ogrožajo tudi človekovo zdravje, dr. Branko Šalamun (Po medicinski liniji), dr. Milica Valentinčič (Glivice, ki napadajo naš organizem), dr. Ivan Logar (Mati in vitamini); vet. Ante Stefančič piše p steklini ter njenem preprečevanju v Sloveniji nekoč in danes. Dr. Eman Peril piše o novejšem načinu zdravljenja opečencev, Dušan Müller piše o ukrepih, ki jih je treba storiti, če otrok zboli za škrlatinko. Dr. Ciril Forekar poroča na koncu o higienskotehnični zaščiti tekstilnega delavca. Na platnicah beremo zanimivosti o čaju, prav tako najdemo tam pregled o nalezljivih boleznih v lan, skem letu. Revija se s svojo vsebino samo priporoča. Letna naročnina 80 din.
Iz kulturnega sveta
Veliko literarno nagrado mesta Pariza, je minuli mesec dobil pesnik Philippe Chabaneix. Kakšnega posebnega odkritja ta podelitev nagrade ne pomeni. Chabaneix je rojen 1892 in spada v skupino »intimistov«, ki jih označuje že ime. Pel je skoraj izključno o ljubezni. Vrh tega piše kritiko poezije v reviji Mercure de France.
V	Londonu je sedaj odprta razstava francoskih krajin; po večini so slike iz angleških zbirk, ki so s tem tako bogate, da jim Francozi sami zavidajo.
Znanega francoskega pisatelja Louis-Ferdinanda Celina, ki je pred vojno zbudil veliko hrupa s svojim romanom »Potovanje konec noči«, so pred kratkim v Parizu sodili zaradi njegovega delovanja med vojno. Celine je bil hud sovražnik Judov in je storil več sovražnih dejanj proti njim v času, ko je lahko že članek izzval preganjanje in umore. Sodišče ga je obsodilo na leto dni zapora, 50.000 frankov globe, zaplembo imetja in dosmrtno izgubo narodne časti. Sodba je bila izrečena v odsotnosti, ker živi Celine v Kopenhagenu in se seveda ni odzval vabilu sodišča, češ da zaradi protina — ne more s postelje.
Oxfordska univerzitetna založba je
začela lani konec leta izdajati novo »Oxfordsko zgodovino angleške umetnosti«. Zgodovina bo izšla v 11 knjigah, ki bodo vsaka zase samostojno delo. Lanske jeseni je izšel kot prvi
5.	zvezek, ki obdeluje dobo 1307—1461 (avtor Joan Evans). Celotno delo urejuje T. S. R. Bcase.
V	Leipzigu je bil ta teden (5. do
12.	marca) velesejem. Knjižne razstave so se udeležile tudi mnoge tuje državf.
ATu	roditeljskem sestanku
Ne vem. česa je bilo v meni več, ko sem se vozil iz mesta med močvirnimi njivami proti Krimu: radovednosti ali zanimanja. Mračilo se je že, ko smo se peljali skozi Ig in spomnil sem se Ižancev, ki so se pred sto leti puntali in si iskali sami pravice. Ižanski oče je ravnodušno peljal konje na kratkem povodcu in se je komaj zmenil za šoferja, ki ga je spraševal za pot v Jezero. Nasmehnil sem se tovarišu: »Vidiš ga, dobro so jih opisali. Nekaj trdega je v njih, kakor ponos.«
Krim je bil že ves zavit v temo, ko smo se ustavili pred šolo, kjer je bil roditeljski sestanek. V razsvetljeni učilnici so bili zbrani ljudje. Kakih štirideset jih je bilo, po večini mamice. Ze prej smo izvedeli, da imajo v kraju dvorazredno šolo, na kateri je ostala samo ena učiteljica, ki je organizirala izobraževalni tečaj, ki ga obiskuje okoli osemdeset mladincev in mladink.
Ta večer je tov. učiteljica hotela pritegniti starše k aktivnemu sodelovanju pri vzgoji mladine. Dobro pozna njihove želje in potrebe.
In o čem so govorili, Da je mamica lahko prišla na sestanek, ker mož »dežura« pri otrocih. Tovarišica učiteljica je omenila, da ljudje razumejo pomen izobrazbe, ko redno pošiljajo otroke v šolo in se je toliko mladincev prijavilo v izobraževalni tečaj. Samo nekaj se je zgodilo v zadnjem času: Izpiti so tečajnike preplašili, zato je obisk padel in starši naj povedo vsem, da bo na koncu tečaja samo razgovor, ki ne bo nikogar osramotil, če ne bo znal. Nato govorijo o socializmu, o borbi ljudi za skupnost, za izboljšanje odnosov med ljudmi, za odpravo izkoriščanja, za resnico itd. V to se vmeša »polami sij«, ki je sprožil po vasi vrsto vraž. Tudi o obveznih oddajah, ki so v vasi predmet vročih razgovorov, se pogovorijo. Razpravljajo še o Domu igre in dela, ki ga bodo morali postaviti, o stanovanjskem bloku in znova se vračko v šolo. Radi bi, da bi njihovi otro-šli tudi v gimnazijo, toda osnovna ;■ ia je temelj, brez katerega ne gre it. učiteljica sama vsega ne zmore. Zi:	se zedinijo: »Učitelja bomo za-
htevali, da se bodo naši otroci naučili
Zveza borcev si je uredila svoj dom
Med agilnimi litijskimi društvi, ki so sama rešila vprašanje svojih pro-s orov, je organizacija Zveze borcev, hi je prevzela skavtski dom poleg gimnazije ter ga preuredila in opremila za svoje sestanke in poslovanje.
Ciani Zveze borcev v Litiji so dobro Izvedli popisovanje vojnih žrtev. Pr. starih zapiskih je imela Litija v osvobodilni borbi 65 žrtev, po obiskih r.a terenu in po ponovnih pregledih tvranih podatkov pa so zdaj ugotovili : žrtev. Tem žrtvam bodo letos na praznik zmage 9. maja postavili spomeni*- in je Zveza borcev ustanovila is več odsekov, ki so potrebni pri tej Atiji.
.Med osvobodilno borbo so bili v oko-&i Litije važni dogodki in kakor "• rt ižanska tiskarna pri Cirkušah pod Goro ter dve partizanski bolniš-t ti v Zasavju, tako dajejo še razne zuge postojanke v osvobodilnem gibanju povod, da se v vsem okolišu r vdal ju je zbiranje zgodovinskega grabiva, kar bo organizacija Zveze borcev gotovo tudi uspešno izvršila.
Prepoved uporabe hrastovega in kostanjevega lesa za kurjavo
Po odločbi zvezne vlade je prepovedano sekanje hrastovega in kostanjevega lesa za kurjavo, ker se iz tega lesa pridobiva taninski ekstrakt. Izjeme iv it ko dovoli samo predsednik gospodarskega sveta Jugoslavije.
čim več.« Zanima jih 8 letna šolska obveznost, tuji jeziki, ki se bodo poučevali v srednjih šolah in ponosno poudarijo, da se »naši gimnazijci dobro držijo«. Vendar so tukaj še mnoge važne stvari: mlečna kuhinja, jasli itd. Nekaj misli pade o skupnem obdelovanju zemlje.
Razgovor je bil pester, tako da se je glavna misel, ki jo je zasledovala učiteljica, v njem izgubila, kar je škoda. Vendar je sestanek dosegel neki cilj: ljudje so se sproščeno pogovorili o vsem, kar jih zanima.
Noč je bila, ko smo odhajali jz Jezera. čez krimske vrhove je pihal mrzel veter Veliko lesno podjetje je bilo še vedno razsvetljeno. Pred njim so ležale, velike skladovnice lesa, ki se je belil skozi temo. Tudi Jezero se bori za izpolnitev plana! V brnenju motorja sem v mislih preletel vtise tega večera. Socializem na vasi! Res ni tu kaj tovarn in marsičesa, kar vidimo v mestu, kjer je novo življenje otipljivo. Toda socializem je tudi tukaj. V srcih in zavesti ljudi se je vselil, vedno globlje prodira vanje. V. Cvetko
Morda pa bo tokrat zaleglo
Ze nekajkrat smo čitali v naših časopisih, kako nekatera odkupna podjetja slabo ravnajo z odkupljeno živino in jo puste stradati, kar povzroča ne samo nejevoljo med ljudstvom, temveč tudi veliko gospodarsko škodo. Takšno podjetje je tudi »Promes« v Gorici. Nedavno tega so zaprli v hlev za krajevno gostilno pri Rdeči zvezdi v Solkanu odkupljene prašiče, ki so jih raztovorili s kamiona, in se niso več zmenili zanje. Prašiči so se začeli med seboj gristi in divje kruliti, tako da so zbujali pozornost mimoidočih. Tako je neki kmet, ki je oddal prašiča, poklical svojega soseda, rekeč: Stopi sem, boš videl, kam je prišel moj prašič! Skozi ključavnico mu je pokazal, v kako obupnem stanju so prašiči, ki so bili omršaveli in sestradani ter povrh še do kolen v blatu. Končno je intervenirala ljudska inšpekcija pri mestnem ljudskem odboru in prijavila zadevo pristojnim organom.
Drugi primer slabega ravnanja se je pripetil 5. t. m., ko so vozili na kamionu govedo na cesti Kanal—Solkan. Ustavili so se v Plaveh, da bi priklopili še neko vozilo, ki je obtičalo na cesti. V tem vozilu je bil slučajno tudi člap ljudske inšpekcije, ki je zaslišal s kamiona bolestno stokanje. Ker je bil večer, je posvetil z vžigalico in zagledal na kamionu tri goveda v obupnem stanju, eno vrh drugega. Spodnje govedo je bilo že mrtvo, ono na sredini je bilo na tem, da vsak čas pogine, ker se ni moglo rešiti pritiska tretjega goveda, ki se je z rogovi ujelo med stranice kamiona. Res so pripeljali v Solkan dve mrtvi govedi. Ko je član ljudske inšpekcije uslužbence podjetja na to opozoril, so mu odgovorili: kaj to tebi mari!
Ce to ne briga odkupno podjetje, pa briga delovno ljudstvo in delovnega kmeta. Zato svetujemo podjetju, naj v bodoče bolje ravna z živalmi.
Včasih plačaš, kar nisi kupil
Pred dnevi sem kupila v ljubljanski trgovini »Na-Ma« igračko »Cipek-Capek«. Na ovitku so različno sestavljeni modeli iz kroglic ter ravnih in ukrivljenih palčic. Navodilo, ki je v škatli, pa pove: To je zavitek, poln konstruktivne (?) igre in resnične zabave. Cipek (mala igra) vsebuje 8 različno barvastih kroglic, 4 polkrog-lice ter kup barvastih palčic različnih dolžin. Capek (velika igra) ima 15 kroglic, 8 polkroglic, ustrezajoče število ravnih ter zakrivljenih palčic in nudi tudi večjo možnost upodabljanja. Vaš otrok lahko gradi hiše, mostove, živali, kolesa, vozove, sani itd.« Cena je temu primerna — 183 din. Toda, kako sem bila presenečena, ko sem doma sesula vsebino zavitka na mizo in zastonj iskala zakrivljene palčice. 23 kroglic in 12 polkroglic. V zavitku je bila samo mala igra »Cipek«: 8 kroglic, 4 polkroglic in kupček paličic in zato sem plačala 183 din. Kako pretirana je ta cena, se vidi že iz tega, da stane sestavljenka »Hanger« samo 120 din, pa je mnogo večja. Ker je pri »Na-Ma« še dosti teh zavitkov, bi bilo treba ugotoviti, ali so vsi tako napolnjeni, in v tem primeru tudi ceno znižati, da ne bo še več »žrtev« moje vrste.	R. J.
Blago čim bliže potrošnikom
Po zgledu ljubljanske Na-Me je sedaj tudi uprava okrajnega magazina v Novem mestu organizirala potujočo trgovino, tako imenovane sejme v vse večje kraje po okraju, kjer imajo potrošniki priliko kupiti blago lokalne proizvodnje v prosti prodaji. Ze prvi poizkus take potujoče trgovine v novomeškem okraju je odlično uspel. V enem dnevu je bilo na 2 krajih prodanega različnega blaga v vrednosti pol milijona dinarjev. Ljudje so s tem načinom trgovanja zelo zadovoljni, ker jim ne bo treba hoditi po več ur daleč v mesto po blago in tam večkrat stati v vrstah, kajti prav tako ali še
boljše blago bodo lahko kupili v svoji vasi. Uprava okrajnega magazina se je zaradi tega odločila, da bo organizirala stalne take sejme in bo pošiljala potujočo trgovino na deželo tudi ob nedeljah, ko imajo podeželski ljudje najbolj čas kupovati. Seveda bo mora-la biti taka trgovina založena z blagom, ki ga kmetje najbolj potrebujejo,
Drage slike — pa brez vrednosti
Ko sem se zadnjič mudil pri Ljudskem magazinu v Celju, sem opazil, da tam prodajajo oljnate slike brez vsakršne umetniške vrednosti in to po ceni okrog 1000 din.
Zdi se mi, da je to izkoriščanje nevednosti delovnega ljudstva, če pomislim, da bi kupec morda za nekaj kratno višjo ceno dobil res kvalitetno umetniško sliko naših slikarjev-umet-nikov.
Morda bi bilo dobro, če bi se naša trgovska podjetja pri nakupovanju takih slik posvetovala s strokovnjakom, s čimer bi se tudi dviga! pri delovnem ljudstvu čut za resnično umetnost.
V goriškem okraju ni vžigalic
V goriškem okraju že skoraj mesec dni ne dobiš v trafiki vžigalic. Ce jih slučajno včasih imajo, moraš imeti srečo, da jih dobiš. Ne verjamem, da ni vžigalic in je bolj verjetno, da je temu kriv rajzdeljevalni aparat, ki pravilno ne razdeluje in ne planira potrebne količine. Vžigalic je bilo dovolj že v prvih povojnih letih, zato je tembolj čudno, da jih danes ni.
Po vseh trafikah opažamo tudi to, da imajo nekaj dni samo cigarete boljše vrste (Triglav, Jadran, Makedonija), potem pa zopet cenejše cigarete, tako da je zelo malo Izbire in moraš kaditi, kar pač dobiš. Na splošno pa se opaža, da največkrat primanjkuje cigaret. ki jih največ kupujejo delavci.
Mnenja smo, da je vžigalic in cigaret vseh vrst dovolj. le vse razdeljevanje je nepravilno.	—oj.
VESTI
KOLEDAR
Sjobuta. n. marca: Krištof, Radoja.
•Vdel ja, 12. marca: Gregor, Božana.
1'onedeljek. 13. marca: Rozina, Kristina.
SPOMINSKI DNEVI
11. III. 1587. — Rojen v vasici Jelovec pri Sodražici Gregor Peruštk ki se je preselil v Ameriko in tamkaj postal s.aven slikar pod imenom Harvey Gregory Pnishek. Umri 7. junija 1940.
H. HI. 1858. — Umrl Friderik Viljem Raiffeisen, ustanovitelj hranilnic in posojilnic, tako imenovanih »raJfajznovk*. Roje-n je bil leta 1818. —
H. III. 1917. — Začetek revolucije v Ru. fi.ii. PetrogTajski komite KSDRP(b) je izdal poziv za sestavo prve revolucionarne vlade.
11.	III. 1942. — Italijani so ustrelili v gramozni jami v Ljubljani 10 slovenskih t&lcev.
12.	III. 1365. — Ustanovljena univerza na Dunaju, ki so jo v času Avstro-Ogrske obiskovali tudi mnogi slovenski dijaki vse dotlej, dokler ni bila ustanovljena .niverza v Ljubljani.
*2. III. k>37. — Turki so osvojili Klis v Daim-aciji,
12. III. 1651. — Rojen v Naklem pri Trži. ču na Gorenjskem -znameniti zdravnik dr. Gregor Voglar.
12. III. 1874. — Slavni izumitelj proi\ Mihajlo Pupin se je kot 15-letni srbski d? ja & iz Tdvora v Banatu kj je bil tedaj še pod Madžarsko, izselil iz Evro^ v Ameriko.
12.. III. 1881. — Umorjen raskj ear Ale-
ksarmei fl.
12 III. 1910. — Umrl na Turjaku pe«nik
in T>isa+elj Anton Medved, rojen 1. 1869 v Kamniku.
L2. III. 1910. — Pokolj delavcev v Rušču-
ku v Bolgariji.
12. ITT j917.	- Zadetek tako imenovane
*D‘bruarske buržoazno-demokratske re-robicjie« v Rusiji, ki je zlomila carski absolutizem.
12. TIT. 1944 — Predsedstvo SNOS je ustanovilo na osvobojenem ozemlju De_ nami zavod Slovenije.
DEŽURNA LEKARNA
Centmlna lekarna. Tromostje Trg Franceta Prešerna 5
NEDELJSKA DEŽURNA
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljnbljana:	Nočna dežurna zdravniška
služba je vsak da.n tudi ob nedeljah od 9 zvečer do 6 zjutraj, v nedeljo od 6 zjutraj do 8 večer Miklošičeva cesta 20 *eWon 50—81.
Celje: dr. 0 v r t i 1 a Marjan Stanetova ul 21-TT od «obot*; opoldne do ponedeljka do 8 zjutraj.
Promenadni koncert priredi v nedeljo 12. marca ob 11 dopoldne pred Narodnim domom Muzika JA.
Poslušaiee radia obveščamo, da bomo v nedeljo, 12. marca ob 10.30 dopoldne prenašali iz Planice mednarodne skakalne tekme na 80-metrski skakalnici.
Upokojenci v Ljubljani! Zborovanja upokojencev s predavanjem o novem zakonu o socialnem zavarovanju bodo po temle redu: 12. marca: ob 9 za rajon V. Polje v restavraciji pri kolodvoru ob 10 za rajon II. Šiška pri »Lasanu« na Vod. nikovi c., ob 10 za rajon III. Moste v bivši kinodvorani Moste-Selo, ob. 9.39 za rajon IV. Vič v mladinski dvorani na Viču; 15. marca ob 16 za rajon T Center v dvorani Doma sindikatov. Miklošičeva cesta; 17. marca ob 16 za rajon IT Bežigrad v bivši kavarni Majcen. — Vabimo vas. — Društvo upokojencev LRS. 636-n
Mestno podjetje LABOD. Ljubljana obvešča vse svoje stranke, da od 13. do 23. marca ne_ bo sprejemalo predmetov v kemično čiščenje
Vpisovanje v I letnik na šolah za učence v gospodarstvu: kovinske, lesne, oblačilne. trpovske in splošne stroke bo v tednu od 27 marca do 1 aprila. Podrobne informacije na oglasni deski. Gasilska cesta 17 in Nunska ulica št 2. — Poverjeništvo za delo MLO Ljubljana.
Planinsko društvo Ljubljana nriredi 19. marca skupinski izlet k mednarodnim skal'nlnim tekmam v Planici. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 2 30 zjutraj ter r dohodom iz Planice ob 19.15 zve'er. — Cona izletu:	vodet.vo vo/nja. planiški
znak ter vstopnina din HO.—. Prijave v društvfnf pisarn? Linbljana. Masa^-ova 14 do 15. marca do 18.	638-n
Zveza esperantistov Slovenije vabi na TV redno letno skupščino, ki bo v nedeljo i? mnrea ob 10 v dvorani Ministrstva ra uben 3
Obveščamo, da so nradne ure za stranko v ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9 do 11. Izven tega časa se obiski zaradi nemotenega/ poslovanja ne sy>r«ie-mg,* *■* Tickanin» Kranj	639-u
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota. II. 01	20: Calderon- Dama-škrat.
Zaključena predstava za sindikate. Wdelja. 12.. ob 14.30:	Calderon:	Dama-
škrat. Zaključena za podeželje. Ob 20: Gribojedov: Gorje pametnequi. Izven*
OPERA
Sobota, II., ob 20: Verdi: Traviafa. Zaključena predstava za Litostroj.
Wdelja, 12., nb 15- Hristič: Ohridska leitend«. IZVEN
Opozarjamo, da je predstava »Ohridsko legenda« v nedeljo- 12. t. m. popoldne oh (3. uri in ne zvpčep.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Sobo-ta 11. marca ož 20: O. Zupančič: »Veronika Desenižka«.
Nedelja, 12. marca ob 15: O. Zupančič: »Veronika Deseniška«. popoldanska predstava.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota. JI. marca ob 19.30: B. Nušič: Gospa ministrica.
Nedelja. 12. marca ob 19.30: B. Nušič: Gospa ministrica.
Pri obeh predstavah gostuje Metka Bučarjeva iz Ljubljane.
KONCERTI
Profesor Leon Pfeifer je vzgojil v
svoji Soli že drugega mladega umetnika, ki o-beta najboljše za naše koncertno življenje. To je 15-letna Sabina Skalarjeva ki bo imela -svoj ahsolutoristični koncert v ponedpljek. 13. marca nb 20 v Filharmoniji. Vstopnice Knjigarna muzikali.!
KINO
SOBOTA. 11. MARCA: LJUBLJANA KINO UNION; amer. barvani glasbeni film: »Nepozabna pesem«.
Predstave ob 115.15. 18.15 in 20.15 uri. — KINO »MOSKVA«: unier. film. »Njen obraz«. Hrvaški pregled I. Predstave ob 10.15 18.15 in "M.15 uri. — KINO SLOGA: franc, film »Domovina«. Fiz. kultura 9. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — TRIGLAV: Samo danes sovjetski film »Pepelka« Film. novosti 200 Predstave ob 17.30 in 19-30. Od 12. marca dalje amer. film »Vojna divjih ma'k,. ŠIŠKA:	frane. film »Fantastična simfonija«. Bosanski mesečnik 24.	—
Predstavi ob 18 in 20. — LITOSTROJ: zaprto. —
MARIBOR PARTIZAN HUMMUn »n-Bi umetniški film »Zgodba o tvornici-Obzornik 40. UDARNIK: «meriški film »Tarzan Zmagovalec« Pozdrav z. meia-POBREZJE: angleški film »Hamlet« Pionir 8. —
KAMNIK: nemški film »Rndnik Jutranja zarja«, dr. France Prešeren. —
PTUJ: jugoslovanski film »Življenje Je naše«. Pionir 5. —
DOMŽALE:	ameriški film »Zgubljeni
dnevi«, film. nov. 182.	—
»LES«, list za lesno industrijo —
naročajte pri tfnravi »Lesa«, Ljub-l.tana. Cankarjeva cesta štev. 18,
postni predal 173.
Letno naročnino 120— din nakažite na tekoči račun štev. 601-90134-1 pri Narodni banki, Ljubljana,	035-1
Na Goriškem že postavljajo slavoloke
Prebivalci Goriške se pripravljajo na volitve. Goriške vasi dobivajo že na zunaj slavnostno lice. V Privačni. i-n Tolminu in še drugje že stojijo veliki slavoloki. Po vaseh so izložbena okna okrašena s slikami maršala Tita. Kardelja in drugih voditeljev, kandidatov za ljudsko sikiupščino. Mnogokje, kjer slik niso mogli dobiti, so jih napravili kar domačini sami po slikah, ki so bile objavljene v časopisih.
Zbore volivcev, ki se vršijo povsod po vaseh, poživljajo kulturne prireditve in fizkultumi nastopi. Zlasti uspela so bila zborovanja v Cepovanu, Grgarju, Privačini in še drugje. Številne vasi tekmujejo med seboj. From-tovci na Krasu napeljujejo električni vod, da bo v njihovih domovih še pred volitvami zasijala žarnica. V Vrtojbi hitijo graditi zadružni dom, v Kanalu kulturno dvorano, v Solkanu preure-jujejo trg »Jožeta Srebrničaa. Najbolj živahno pa je na gradbišču Nove Gorice, kamor so prišli mladinci in fron-tovci iz vseh krajev Goriške.
V Novi Gorici je potrebna gimnazija
Sedanja šola v Novi Gorici nima lastnega poslopja in gostuje na treh mestih. Matično poslopje je v Šempetru. Ostali dve zgradbi sta osnovni šoli, od teh ena v Solkanu, ki Je oddaljena od ravnateljstva 6 km. Oddelki v nižjih razredih so prenatrpani.
Enajst oddelkov ima po nad 50 dijakov, od teh 2 celo nad 60. Nadzorstvo v tako velikih razredih je težko, pa»tudi učni uspehi niso zadovoljivi. Posebno se opaža to v Solkanu, kjer so dijaki iz obrtniških in delavskih slojev, katerih starši so prezaposleni, da bi nadzorovali svoje otroke.
Prav tako bt bil potreben dijaški dom, kjer bi dobili dijaki poleg oskrbe potrebno podporo pri učenju. Na učni uspeh in disciplino vpliva tudi to, da prihaja skoraj ena tretjina dijakov z vlakom. Kljub temu pa se večina dijaštva zaveda svojih nalog, pri čemer ji mmnogo pomaga Mladinska organizacija. Spričo tega je jasno, da je v Novi Gorici potrebna graditev novega gimnazijskega poslopja. K. B.
Dober zgled kmetov v Lešah
Na volivnem sestanku v Lešah pri Prevaljah so kmetje razpravljali tudi o pomladanski setvi in sečnji lesa. Setveni plan so sprejeli po lastni presoji in zmogljivosti ter potem z zadovoljstvom ugotovili, da bo plan v nekaterih pogledih celo presežen. Sprejeli so tudi plan sečnje lesa po živahnem razgovoru in posvetovanju. Polovico sečneje bodo kmetje opravili sami, za drugo polovico pa prevzamejo organizacijo kmečke zadruge. Ves transport lesa bodo opravili kmetje. Sestanka so se udeležili vsi kmetje iz Leš, razen enega. Po sestanku pa so tudi njemu razložili, kaj so sklenili. V krajevnem ljudskem odboru, kjer kmetje tako složno sodelujejo z ljudsko oblastjo, imajo vaški aktivi lahko delo.

Več vasi v okolici Adlešič v Beli Krajini Je bilo med vojno po okupatorjih skoraj do tal porušenih. Zato so n. pr. leta 1945. v Adlešičih osnovah obnovitvene zadruge. Člani zadruge so>začeli sami izdelovati opeko, tisti, ki so bili vešči zidarskega in tesarskega dela, pa so začeli graditi. Doslej je pridnim vaščanom uspelo popraviti in zgraditi že vsa poslopja, razen tistih, ki še čakajo pridnih rok. Na sliki vidimo staro leseno kmečko hišo z majhnimi okni in novo zidano, kakršne so bile zgrajene po osvoboditvi.
Tragična smrtna nesreča na Jesenicah
Včeraj dopoldne se je pripetila na ozkotirni železniški progi, ki veže jeseniško in javorniško železarno, težka nesreča, ki je bolestno odjeknila v vsem železarskem revirju. Na doslej še ne pojasnen način se je v železarni na Javorniku ja ozkotirni progi sprožil v tek štiriosni platonski vos, ki je bil težko naložen s caglji. Voz je zaradi precej viseče proge vse hitreje tekel, šinil skozi predor in skozi podvoz ljubljanske železniške proge, kjer je oster ovinek v smeri proti Jesenicam. V istem času pa je z jeseniške strani privozil elektromotor z nekaj platonskimi vozovi, ki so bili naloženi z ingoti. Vodja elektromotorja ni slutil in tudi ni mogel videti težko naloženega voza, ki je z veliko naglico privozil z iavorniške strani in se z vso silo zaletel v kabino elektromotorja, podrl in zmečkal ohišje kabine in v njej pokopal vodjo elektromotorja, 46 Jetrnega strojnika Valentina Smoleja, ki zapušča ženo in enega otroka, ter spremlje-
valca 30 letnega Venčeslava Potočdlka, ki zapušča ženo in enega otroka. Na pomoč so prihiteli delavci, ki so po dveh urah težkega dela izvlekli iz ruševin elektromotorja trupli dveh dobrih delavcev in skrbnih očetov, ki sta po nesrečnem' naključju izgubila življenje.
Obsodba nevarne vlomilske tolpe v Beogradu
Pred beograjskim okrožnim sodiščem je končana razprava proti nevarni vlomilski tolpi, ki je v Beogradu v nekaj letih s predrznimi vlomi oškodovala državna podjetja za nad 800.000 din, zasebnike pa za nad 500.000 din. Vodja tolpe Redžet Ibraimovič je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo, ostali čiani tolpe pa na odvzem prostosti s prisilnim delom od 2 do 18 let
LJUBLJANSKE NAROČNIKE,
ki so v zaostanku z naročnino in še iste niso poravnali, nrostmo, da to store do 15. t. m., sicer se jim list s tem dnem ustavi.
Uprava «Slovenskega poročevalca«.
RADIO
SPORED ZA NEDELJO Poročila ob 8.15. 12-30, 15.00. 19.00. 22.00 ia
23.30
8.00—	9.00 Veder jutranji spored; 9.00 Tako žive m delajo — kandidati za poslance v Zvezno skupščino; 9.30 Pol ure po željah pionirjev; 10.00 Zabavna glasba; 10.30 Prenos skakalne tekme na 80 metrski skakalnici iz Planice; 12.40 Zabavna glasba; 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane: Biio je nekoč — pred 10 leti še, danes pa 'je tako;
13.30	Želeli ste — poslušajte! — vmes ob
15.00	Napoved časa in poročila; 15.30 Oddaja za podeželje: Politični pregled — Zvočila reportaža iz življenja in dela štirih vzornih zadružnikov — kandidatov za Zvezno skupščino — Sadovnjaki kličejo — Pogovor o noven zakonu o socialnem zavarovanju — Nepravilnosti pri odkupu v gospodarskem letu 1949-50 — Velesila nafta — Beecher Stowe; koča strica Toma — O razlikah med staro telovadbo in novo telesno vzgojo — vmes pester glasbeni spored s plošč; 18.30 Nekaj skladb VV. A. Mozarta; 19.15 Zabaven večerni spored; 20.00 Oddaja o zamejstvu; 20.20 Odlomki iz modernih oper; 21 Fizkulturna poročila; 21.10 Plesna in zabavna glasba; 22.15 Veder nočni koncert; 23.35 Zaključek oddaje.
SPORED ZA PONEDELJEK
Poročila ob 6.15,	7.00,	12.30,	15.00, 19.00.
22.00	in 23.30; jutranja telovadba ob 6.30
6.00—	7.00 Veseli jutranji zvoki; 7.10—8.00 Jutranji koncert- 12.00 Opoldanski koncert; 12.40 Pester spored orkestralne in solistične glasbe; 13.40 Oddaja o zamejstvu; 14.00 Komorna ura. Sodelujeta violinistka Jelka Krek-Stanič in pianist Marijan Lipotšek;
14.30	Ljudska univerza — dr. V. Vavpetič: Nekaj misli o novem zakonu o socialnem zavarovanju — L del; 14.45 Igra koncertni orkester Columbia; 15.10—15.30 Saksonske skladbe slovenskih avtorjev igra Srečko Dražil, pri klavirju Bojan Adamič; 18.00 Poje pionirski pevski zbor R. L.; 18.10 Mali leksikon za pionirje; 18.30 Hrvatski umetniki pred mikrofonom (Prenos iz Zagreba); 19.15 Prenos reportaže iz Planice;
19.30	Igra Stojan Stenovič s svojo kapelo;
20.00	Simfonični koncert .mariborske filharmonije; 22.15 Nočni koncert — R. Schumann: Klavirski koncert v a-molu, G. Mahler: Simfonija št. 4 ▼ G-duru: 23.35 Zaključek oddaje.
OBVESTILA
OBVEZNO ZAŠČITNO CEPLJENJE PROTI D A VICI ZA ZAMUDNIKE V LJUBLJANI
Starše otrok, ki bi morali biti cepljeni proti da vici, a v rednem ro^u zaradi raznih razlogov niso bili cepljeni, opoy.ar.ja_ mo da bo po«sebno cepljenje v ponedeljek. 1.3. marca ob 16 v Mestnem domu. Krekov trg št. 2 in to za vse področje mesta Druga injekcija zaščitnega cepiva, pa na istem mestu in v istem času 10. aprila. Cepljeni mora-io biti vsi v leti
1948	in v mesecu januarju in februarju
1949	rojeni otroci, kakor tudi vsi ostali otroci od 1 do 8 leta starosti ki doslej zaradi bolezni ali drug-ih vzrokom proti äavici še niso bili uspešno cepljeni.
Vsi v letu 1949 z dvemi in; okel lami cepljeni. morajo dobiti zaradi okrepitve odpornosti V los še enfl injekcijo cepiva.
Stnrše tistih otrok, ki so dobil! prvf injekcijo on rednem terminu, to je 6. in 7. marca 1959 izrecno opozarjamo, da pri_ neliejo otroke k clruffi injekciji zopet v rednem terminu, po preteku štirih tednov. to Je 3. tn 4. aprila 1950.
VOZNI RED LJUBLJANA KOPER IN OBRATNO
Odhod vlaka iz Ljubljane ob 5-30 in 14.30 — prihod v Divačo ob 8.50 in 17.44). Avtobusna zveza ?a Kope* in sicer:	za
prvi vlak odhod iz Divače ob 9. prihod, v Koper ob 1045» kjer imajo potniki redno, avtobusno vezo za Portorož vsaki dve
uri. Odhod avtobusa, to je veza za vlak, ki prispe v Divačo ob 17.40 prevzame potnike za Ajdovščino—Koper Prihod tega avtobusa v Koper ob 20, ▼ Portorož ob 21 Odhod iz Portoroža ob 2 zjutraj, iz Kopra ob 2.45, prihod v Divačo ob 4.45. kjer je nato veza z brzim vlakom za Ljubljano ob 4.55. OBVESTILO
Rajonski ljudski odbor I Ljubljana Poverjeništvo za finance opozarja obrtnike in svobodne poklice, da bodo množični sestanki za odmero dohodnine obrtnikom in svobodnim poklicem za leto 1949 po naslednjem razporedu: Dne 13. marca: te_ ren 2, 3, 4, 5 in 7 v Domu OF na Ga-1 je vici ob 19; teren 6 in 8 na sodišču ob 19; teren 11 in 15 v dvorani v Hrenovi ul. 11 ob 19; teren 16. 17, 18 in 19 v Ljudski kuhinji, Streliška ul. ob 20.	—
Dne 14. marca: teren 9 in 10 v mali dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva ul. ob 19; teren 12, 13 in 14 v rokodelskem do. mu. Komenskega ul. ob 19; teren 20 in 21 v terenski pisarni Vodnikov trg: 6 ob 19; teren 22 in 23 v terenski pisarni terena XXII ob 19 in teren 24 in 25 v Križevniški ul. 2 ob 19. — RLO I Ljubljana Poverjeništvo za finance.
Novi zakon o socialnem zavarovanja in upokojenci. Odposlanci Društva upokojencev LRS bodo predavali o novem zakonu o -ocialnem zavarovanju svojim članom v naslednjih krajiji: dne 12. marca: v Boh. Bistrici ob 9; v Brežicah ob 14.30; v Dobovi ob 9, na Grosupljem ob 15; na Jesenicah ob 9; v Kranju ob 9; v Mokronogu ob 9; v Postojni ob 15;. na Rakeku ob 9; v St. Rupertu ob 14; v Vidmu ob Savi ob 19.30 in v Žireh ob 8; dne 13. marca: v Prevaljah ob 15; v Črnučah ob 15; v Kobaridu ob 19 in v Tolminu ob 14: dne 14. marca: v Bovcu ob 15; v Preddvoru ob 19; v Mariboru ob 14; v Medvodah ob 13: v Ormožu ob 14 in v Sežani ob 10; dne 15. n^rca: v Dolnji Lendavi ob 18; v Domžalah o*b 14 in v Kamniku ob 19; dne 16. marca: v Murski Soboti ob 17; v Rajhenburgu ob 9 in v Sevnici ob 15; dne 17. marca: v Gornji Radgoni ob 10; v Novi Gorici ob 15; v Idriji ob 10 in v Ljutomeru ob 18: dne 18. marca: v Ajdovščini ob 9 in v Ptuju ob 19- dne 19. marca v Ilirski Bistrici nb 15.
PREDAVANJA
V Klubn kulturni» in znanstvenih delavcev ho danes ob pot 21 Goethejev večer s kratkim uvodom tov Frana Albrehta in recitacijami članov SNG	642-n
O nomenu nafte v socialističnem gospodarstvu nam bo predaval v petek 17. marca ob 20 v mali Fiiharm. dvorani tov. IB«. Frane Premrl. Vabimo k čim večji udeležbi.	630-n
Kako preiskujejo zdravila s kemijskimi metodam'? O tem bo govori! nb poskusih prof. Marijan Dorer na prihodnjem poljuden znanstvenem predavanju prirodoslovnega 'rnštva v torek ob 20 v fifikalnt preda-'■ eIntci Prihodnji torek pa bo govoril prof Ir Peter Lenče n tem, kako preiskujejo -liravila z biološkimi metodami. Vstopnice ■lobite pri vratarjul
Nenadoma je preminul moj mož. oče, brat, stric in svak FRANC BURGAR, vrtnar Tobačne tovarne. Pogreb bo v nedeiio 12. marca ob i4.30 izpred Gasilnega doma v Zgornji Šiški na pokopališče v Dravlje. Do pogreba leži na Žalah. — Žalujoča žena Frančiška, sinova Franci. Janez, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.	947-1
Naznanjamo, da je preminula po dolgem trpljenju naša draga mama, stara mama in tašča MARIJA LENARČIČ, rojena KLANČAR Pogreb bo v ponedeljek 13. marca ob pol 15 iz kapelice sv. Andreja na Zalah. — Globoko žalujoči hčerki Milka in Pepca ter družine Klopčič in Modic.	943-1
Zapustil nas je naš nadvse ljubi ieni mož. oče. stari oče, brat. stric MATIJA CERAR, železniški sprevodnik, v pokoju. Pogreb bo v nedeljo nb 15 iz kapelice sv. Frančiška na Zalah. — Žalujoča žena in ostalo sorodstvo.
'£AtkfALE
UMRLA
Naznanjamo žalostno vest, da nas ie zapustil v 56. letu starosti JANEZ ZORMAN, posestnik in tesar. Pogreb bo v nedeljo ob pol 16 iz hiše žalosti. Bukovica 26._na pokopališče v Vodice. — Zaiuioča žena, sinova in hčerki.
Nenadno nas je zapustil naš liubljeni mož. oce. sin. brat in svak JOVAN DJURKIN, knjigovodja. Pogreb bo v nedeljo ob 15 v Kraniu iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. — Globoko zalutoci: zena hčerka, mati. sestra in ostalo sorodstvo. — Škofja Loka Kroni. Parabus. Stična. Ljubljana. Prezid.
Nenadoma nas je zapusti! naš požrtvovalni tovariš JOVAN DJURKIN, knjigovodja in blagajnik podružnice »Odpad« Krani. Pogreb bo v nedeiio ob 15 v Kraniu. — Uprava podle*ja »Odpad«, Ljubljana.	945-1
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ob tragični izgubi naše nenadomestljive JASNE JEREB z nami sočustvovali, jo obsuli s cvetjem in jo spremili na zadnji poti, zlasti pa malim prijateljčkom iz DID Spodnja Šiška. — Žalujoči: dr. Jereb Stane in Elza. starši, Živka, sestrica — ter ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter organizacijam AF2 Stara Fužina najiskreneiša zahvala za izkazano sočutje, številne vence in obilno udeležbo na zadnji poti ob smrti drage žene. zlate mame. stare mame, tašče, sinahe in tete MARIJE CESAR rojene ODAR. — Stara Fužina, Kamnik, Tolmin, Medvode. — Žalujoče družine: Cesar, Arh in Oder.	888-1
Vsem, ki ste spremili našega dobrega in dragega ateka in moža ALOJZIJA PAVLINIČA, prosv. uradnika na njegovi zadnji poti ter mu poklonili cvetja in izrekli sožalje, najprisrčneiša zahvalat — Žalujoča soproga Mariia Pavlinič, sin Arnold, snaha Anica tnr vnuki.	897-1
Ob izgubi našega dragega moža, pa-
gana. brata, strica in svaka STANKA 'ETELE se iskrepo zahvaljujemo za sočustvovanje in izraze Sožalja številno spremstvo, darovalcem cvetja in za poslovilne besede. — Posebna zahvala oblastnemu odboru, ministrstvu za kmetijstvo, zadružnemu sektorju, zadružnim tečainikom. kmetijskemu tehniku-mu in poštnemu tečaju. — Rodbina Detela.	895-1
Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega očeta, starega očeta tasta in bratranca ANTONA STERLEKARJA na zadnji poti. počastili niegov spomin s cyetiem. mu lajšali trpljenje za časa njegove bolezni in vsem za izraženo soaalje se najsrčnejše zahvalüiiemo. — ZaUi’Oče družine Sterlekar. Cisoj. 921-1 Zahvalili temo se vsem. ki ste počastili spomin naše liubliene žene. mame. omame, sestre in svakinje MARJANE TIBSEK, ji darovali vence in io spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Strnadu, sestram in strežnicam za vso pomoč in.nego. — Slovenj-eradec. Ma.ribor. Slovenske Koniice. — ŽaUnoče družine Tiršek. Grasselli. So-telšek.	916-1
VREMENSKO POROČILO METEREOLOSKE SLUŽBE
Stahle II. marca: Medtem ko polarni zrak preplavlja srčdnio Evropo in povzroča pretežno oblačno- vreme s krajevnimi nadavinami. se ie od Ctrenlan-di*e do zahodne Evrope ggradilo področje visokega zračnega nrificka. Vi * n
povzročilo rmehodno zbolišanio *--■-
na v Slovenili Danes ie nr* e-- -»-
meniiiva oblačnost s Vr«i™r; ■ nadavinami v nočnih urah v r-o*einem delu Slovenite.
Snežne razbere 1 j. marca ob 7: Planica —1 c 42 cm snega. Komna —4Ca 300 cm snega,	^
Več	voz, pa bo red na tramvaju
NOVICE in laatariTMd
POMEMBNI SKLEPI PLENUMA PLAVALCEV
V Beogradu je bil drugi plenum Plavalne zveze Jugoslavije, ki so se ga udeležili delegati vseh republiških odborov in predstavniki najboljših plavalnih društev —■_ člani I. lige. Plenum je sprejel več važnih sklepov o načinu izvajanja državnega prvenstva.
Pionirji bodo odslej dalje tekmovali v dveh skupinah, mlajši in starejši, prav tako pa tudi mladinci. Pri vseh tekmovanjih imajo pravico udeležbe samo tisti, ki so tekmovali za republiško prvenstvo. Sklenjeno je, da sme tekmovati en tekmovalec samo dvakrat dnevno, vključno štafeto.
Tudi tekmovanje za prvenstvo države v waterpolu bo razdeljeno na razrede. V prvi razred so prišli naslednji
klubi: Jug (Dubrovnik), Jadran (Split), Mladost (Zagreb), Primorje (Reka), Mornar (Split) in zmagovalec iz srečanja »Beograd« : »Proleter« (Zrenja-nin).
V drugi razred so uvrščeni :»Enot-nost« (Ljubljana), »Korčula«, »Naprijed« (Zagreb), »Polet« (Sombor), »Jadran« (Hercegnovi) premagani iz srečanja »Beograd« : »Proleter« in zmagovalec kvalifikacijskega turnirja, pri katerem sodelujejo prvaki republik.
Tretji razred je mladinski razred, v katerega so stopili klubi:	»Jadran«
(Split), »Jug« (Dubrovnik), »Primorje« (Reka). »Mladost« (Zagreb). »Beograd«. »Korčula«, »Naprijed« (Zagreb)
in »Proleter« (Zrenjanin). V ta razred bo prišel tudi zmagovalec kvalifikacijskega turnirja, ki bo šele 1951. Pri njem bodo sodelovali prvaki ljudskih republik. .
Zadnji udeleženec v vsakem razredu odpade, prvaki drugega in mladinskega razreda pa preidejo v višji razred.
Za letos je določila. Plavalna zveza veliko število mednarodnih srečanj. Poleg tekmovanja za evropsko prvenstvo’ ki bo avgusta na Dunaju, bodo naši’plavalci tekmovali z italijanskimi plavalci, dalje z avstrijskimi m švedskimi, z nizozemskimi plavalci pa se še pogajajo. Dvoboj s Švedi bo v Ljubljani.
Pred, prvenstvom univerze
v smučanju
V dneh od 12. do 16. marca bo na Popovi Sapki vseučiliško prvenstvo v smučanju. Reprezentanca ljubljanske univerze se je za to srečanje temeljito pripravila, kar dokazuje nedavno prvenstvo ljubljanske univerze, ki je mnogo bolje uspelo od lanskega Vsi tekmovalci so pokazali velik napredek. Premalo zanimanja je bilo le za teke, kjer je od 32 prijavljenih nastopilo samo 8 tekmovalcev. Isto velja za zenske discipline.
Čeprav na prvenstvu jugoslovanskih univerz ne bodo nastopili naši najboljši tekmovalci študentje, ki so člani zveznega in prvega razreda, je slovenska ekipa precej močna. Za končno izbiro je bilo 5 t. m. v Kranjski gori izbirno tekmovanje in je sedaj naša reprezentanca sestavljena takole:
alpska kombinacija, moški: Zupančič Prestor, Zupet, Hočevar in Markež; ženske: Lenardon Nadja, Zajc Joža, Volčič Mirjam, Lop Janja in Uršič Meta-
teki moških: Velikonja Marjan, Velikonja Tine, Vozlič Pavle, Vidmar Tone in Žvokelj Janez; ženske: Miler Sonja,
Boris Zupančič je zmagal v slalomu
Jamnik Olga. Gašper Tatjana in Vadnal Meta.	S. S.
Ljubljanski tramvaj že dolgo ne zmore navala zlasti ob določenih urah, ko se vozijo delavci in uslužbenci na delo ali z dela. Treba je bilo nekaj ukreniti. Tako se je začelo z omejitvami pri izdajanju mesečnih kart, z ukinitvami postaj, z odpravo prestopnih kart, naposled pa je prišel novi red: kaizni, zapiranja vrat pred nosom in druge »prijetnosti«. Novi predpisi se izvajajo že mesec dni z vso doslednostjo, pogosto pa tudi z nevljudnostjo in brezobzirnostjo. Tramvajske sprovodnice so dobile diktatorska pooblastila. Ko sprevodnica zapre vrata, nihče nima več vstopa. Tu ni pardena. Pomagaš na primer ženi, da vstopi, potem pa ti sprevodnica pred nosom zapre vrata in že si ločen od žene (seveda ne trajno!). Zato glej, da se prerineš v naslednji sli tretji voz.
Ko se vozim v gneči in lovim sapo. pogosto razmišljam o novem redu. Baje so vsega krivi potniki, češ zakaj vendar silijo v tramvaj, če, gredo lahko peš. In kaj so dosegli z ukinjenjem nekaterih postaj? Rezultat je ta, da na drugih postajah vstopa in izstopa toliko več ljudi in se voz toliko delj zadržuje na postajališču.
Nekateri birokrati od tramvajskega podjetja vztrajno zatrjujejo, da je vsem težavam kriva nediscipliniranost potnikov, ki jih je treba vzgajati k disciplini. Res so potniki nedisciplinirani. So celo taki, ki so nedisciplinirani zaradi discipline. Takoj boste razumeli za kaj gre. Mudi se ti na delo. Disciplinirano čakaš na postaji, da bi lahko vstopil, pa ti odpelje prvi voz in drugi: čedalje bolj se ti oglaša vest: »Delovna disciplina! Boj proti zamudam! Izkoristiti je treba ves delovni čas!« Torej ne smeš in ne smeš zamuditi! Delovna disciplina je prvo, potem šele pride novi red! In tako postaneš proti lastni volji nediscipliniran, da zadostiš delovni disciplini.
Glas iz skupine, ki ponižno čaka na tramvaj: »Tovariš Pogumnik, zakaj se pa nič več ne vozite s tramvajem?« — Pogumnik: »Ker ne smem zamujati službe...«
Zadnjič smo dolgo stali na nekem postajališču, ker se stara ženica ni mogla preriniti skozi voz do izhoda. Pripravljena je bila plačati kazen, samo da bi lahko izstopila pri zadnjih vratih. Sprevodnica s službeno številko 57 na torbici pa se ni dala preprositi. Zaprla je zadnja vrata, da tudi nihče ni mogel vstopiti. Tistim, ki so se razburjali, pa je osorno dejala: »Odprla bom, kadar bo mene volja!« To je pač novi red!
Nedavno sem o svojih težavah s tramvajem potožil razsodnemu prijatelju, ki mi je stvar raztolmačil takole: Z omejitvami, kaznimi in drakonskimi ukrepi v tramvajskem prometu ne bomo prišli daleč. To vodi samo v birokratizem. Ce bomo šli po sedanji poti, bodo morali kmalu slediti še bolj neprijetni ukrepi. Le še korak naprej — pa bomo prišli do absurda. Ali se boš čudil, če bodo birokrati prišli s predlogom, naj se uvedejo oblastna dovoljenja za vožnjo s tramvajem, morda s potrdilom terena, da se moraš voziti s tramvajem, ali kaj podobnega.
Zato ne smemo zapirati oči pred osnovnim problemom, ki se glasi: Več
voz in gostejši promet! Kakor ne moremo v preskrbi s predmeti osnovne potrebe odpraviti pomanjkanja blaga določene vrste z raznimi omejitvami, prioritetami in distributivnimi ukrepi, marveč le z večjo proizvodnjo, prav tako tudi naših težav v tramvajskem prometu ne bomo odstranili z omejitvami, z drakonskimi ukrepi, kaznimi, neprijaznostmi in z drugimi oblikami novega reda, marveč le s povečanjem prevozne zmogljivosti tramva. ja. Torej je treba dobiti nove tramvajske vozove in nove priklopnike, ne pa valiti krivdo na potnike in na nediscipliniranost.
Te dni smo brali v časopisih, da so v delavnicah zagrebškega tramvaja v dveh letih izdelali 24 novih tramvajskih vozov, samo letos pa jih bodo napravili 18. Se neprimerno večje število tramvajskih vozov so dobili v Beogradu, kjer so uvedli tudi trolejbusni promet. Ljubljansko tramvajsko podjetje je pred leti izdelalo nekaj priklopnikov, od tedaj pa na tem področju
Poročilo OZN o zvišanju cen na evropskem trgu. Po mesečnem statističnem pregledu Združenih narodov je zaznamovati 1. 1949 v Evropi splošno zvišanje cen na debelo. V primeri z letom 1948 so se cene na debelo zvišale v 23 državah, v 11 državah (v glavnem v vzhodnoevropskih) pa so zaznamovali nekoliko nižje cene. Največ so se cene na debelo povečale v Avstriji, in sicer za 29%, v Zahodni Nemčiji pa za 28%. V Belgiji, Italiji in Švici je bil indeks cen na debelo za 5% nižji kot 1. 1948, v ZDA pa za 6%.
Pregled ugotavlja, da je bil glavni vzrok za splošno zvišanje cen v Evropi razvrednotenje valut v zahodnoevropskih državah, kar se vidi iz dejstva, da je nastopilo povečanje cen v četrtem tromesečju 1949, t. j. neposredno po devalvacijah zahodnoevropskih valut. Tako se je v Veliki Britaniji indeks cen na debelo povečal v drugem tromesečju za 3% in ostal na tej višini prav do septembra, ko je nenadoma skočil na 7%. V Franciji so cene na debelo med januarjem in junijem 1949 padle za 7%, nato pa so se začele naglo dvigati, tako dp so do konca decembra dosegle 11%. Na Finskem je bilo gibanje cen podobno gibanju v Franciji. V Avstriji je indeks cen na debelo ostal stalen v prvih 5 mesecih 1949, nato pa se je naglo gibal, tako da je bil v decembru za 36% višji kot v januarju 1849. Na Danskem in Nizozemskem so ostali indeksi relativno stalni do septembra, v četrtem tromesečju pa so se naglo povišali. V ZDA je indeks cen na debelo enakomerno padal celo leto 1949, tako da je bil konec decembra za 7% nižji kot januarja. Podobno padanje cen so zaznamovali tudi v Belgiji in Švici, največje padanje pa je nastopilo v Italiji, kjer je znašalo 17% v dobi med januarjem in decembrom 1949, čeprav so sedanje cene na debelo še vedno znatno višje od predvojnih.
Francozi se odpravljajo na Himalajo. Med vzponi, ki so jih napravili v zadnjih letih na Himalajo, si znanstveni krogi.' obetajo največ od francoske odprave. Obsežne in temeljite priprave, predvsem pa imena udeležencev so porok za uspeh. Odprava bo štela 8 mož in bo šla na pot 30. marca najprej z letalom do indijskega glavnega mesta New Delhi, nato spet z letalom do Lucknowa, potem z železnico čez Gorakhpur do Nautanve ob indijsko-nepalski meji. Od tod bodo šli kar najdalje bo mogoče s tovornimi avtomobili; v Riribazarju, v dolini reke Kali bodo pretovorili na mule in nosače. Izhodišče odprave bo vas Tu-kuha, ki leži ob vznožju gorskega masiva Dhaulagiri. Izhodišče bo s posameznimi taborišči v višinah povezano s kratkovalovnimi "sprejemniki in oddajniki. Francoska odprava se bo vrnila s Himalaje sredi julija, ko bo zaradi velikih poletnih monsumov delo v višinah Himalaje onemogočeno. Za odpravo je določen kredit v znesku 14 milijonov frankov.
Mleko v prahu kot živalska krma. Reuter poroča, da je Nizozemska kupila iz ameriških neprodanih viškov 2500 ton mleka v prahu, ki ga bo uporabila za živalsko krmo. Ce bo poskus z mlekom v prahu kot živalska krma uspel, računajo, da bo Nizozemska
nismo dosegli nobenega napredka več. Res je, da so težave z materialom, za gradnjo novih vozov, toda vodstvo tramvajskega podjetja bi se moralo za to vztrajneje boriti. Ce bi gradnji novih tramvajskih vozov posvetili toliko skrbi, kakocr birokratskim ukrepom za vzgajanje potnikov k redu in disciplini, bi verjetnd imeli že na vseh progah vsaj nove priklopnike, če že ne nove motorne vozove.
Do tega spoznanja so očitno prišli tudi delavci Električne cestne železnice v Ljubljani. Svoje najboljše predstavnike so izvolili v delavski svet, ki je že na svoji prvi seji odločno sprožil vprašanje novih tramvajskih vozov. Sklenil je napraviti vse potrebne korake, da bo podjetje dobilo potreben material in da bo čim prej zgradilo 16 priklopnikov. To spodbudo delavskega sveta tramvajskega podjetja z veseljem in hvaležnostjo pozdravljajo vsi Ljubljančani, kajti le po tej poti bomo dosegli zboljšanje tramvajskega prometa in red na tramvaju.
X wsefga sveta
kupila še 20.000 ton takega mleka. Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje bo dala Nizozemski v ta namen dva milijona dolarjev ter na ta način omogočila zmanjšanje ameriških neprodanih viškov blaga.	%
Mednarodno stanje kave. Po poročilu urada za mednarodne kmetijske odnose bodo svetovni izvozni stroški za kavo letos za 5% manjši od lanskih. Letošnje izvozne stroške za kavo cenijo na 29,9 milijonov vreč (po 60 kilogramov), nasproti 31,5 milijona v prejšnjem letu in v povprečju 35,9 milijona v letih, od 1935 do 1939. Od celotne količine kave, ki jo bodo letos izvozili, odpade več kot polovica na Brazilijo (15,6 milijona vreč). Trgovski krogi v ZDA menijo, da ni mogoče upati v znižanj« cen kave in da bo pomanjkanje kave na svetu trajalo še naprej.
Število samomorov in umorov v Italiji. V prvih desetih mesecih minulega leta je napravilo v Italiji samomor 674 oseb, 115 ljudi pa je bilo ubitih pri raznih zločinih. V pregledu statističnega urada je rečeno, da so samomori v tem razdobju v primeri z istim razdobjem leta 1948 znatno narasli, umori pa nekoliko padli. Največ samomorov so lani zaznamovali v Milanu, največ umorov pa je bilo izvršenih v Palermu na Siciliji. V pregledu statističnega urada niso omenjeni razlogi, ki so povzročili povečanje števila samomorov.
Arheološka odkritja v Indiji. Reuter poroča, da so arheologi pri raziskovanjih v stari domovini Indov Mo-henjo-Daro, ki leži 300 km severovzhodno cd Karačija, našli pod peskom ostanke trdnjave, za katere trdijo, da so stari nad 5000 let. Na predmetih, ki so jih našli, dosedaj niso mogli ugotoviti nobenih sledov, ki bi spominjali na znake stare civilizacije. Raziskovanja vodi znani britanski arheolog Mortymer Whaler.
Avtomobil s pogonom na plinske turbine. V angleškem mestu Silversto-nu so včeraj pokazali prvi avtomobil na svetu s pogonom na plinske turbine. Ta avtomobil, ki ga je skonstruirala družba »Rower« po desetletnem proučevanju, je popolnoma podoben sedanjim avtomobilom z nekaterimi manjšimi razlikami v razvrstitvi delov in pri karoseriji. Motor je na zadnjem delu avtomobila. Konstruktorji pravijo, da lahko ta avtomobil doseže brzino 200 km in da se bo serijska proizvodnja začela šele čez 3 do 4 leta, kajti vprašanje pogona še ni popolnoma rešeno.
Nazadovanje ameriškega izvoza. —
Ameriški izvoz je v januarju dosegel najnižjo vrednost od oktobra 1946 pa do danes. Po uradnih podatkih ameriškega trgovinskega ministrstva je znašala vrednost celotnega ameriškega izvoza januarja 743,6 milijona dolarjev nasproti 942,9 milijona decembra 1949 in 1104,2 milijona dolarjev januarja
1949.	Po drugi strani se je povečala vrednost ameriškega uvoza v januarju na 622,7 milijona dolarjev v primeri s 605,1 milijona dolarjev lani decembra oziroma 590,2 milijona dolarjev januarja 1949.
V Livku je smučarski šport zajel vse plasti ljudstva
Ljubitelji belega športa, mladi in stari, so bili v začetku januarja zelo nestrpni, ko so videli, da še ni snega. Razumljivo, pred seboj so imeli vrsto smučarskih tekmovanj. Prvi sneg jih je končno rešil nadaljnjih skrbi. — V dneh od 24. januarja do 2. februarja so imeli smučarski tečaj, v katerem je bilo 30 žensk jn 7 moških. Poleg praktičnih vaj so imeli dnevno tudi predavanja o zgodovini smučanja, o smučarski opremi, o nevarnostih v gorah itd. Nedavno so bile tekme v ‘ veleslalomu za republiško prvenstvo, katerega so se udeležili naši znani smučar-
ji.	Livčani so Se plasirali na 8., 12. in
15.	mesto, kar je zanje prav lep uspeh Naslednjo nedeljo so bile pionirske tekme v smuku in teku. Med 26 udeleženci so bili najboljši Stanko Drešček, Henrik Perat. Miha Medveš. Tedi Faletič in Ludvik Kutin.
Člani so se udeležili še tekmovanja za oblastno prvenstvo na Lokvah, štafeta pa ie uspešno zastopala livško moštvo na Črnem vrhu nad Idrijo. Na Cmi vrh nad Jesenicami so poslali 2 člana, ki sta se udeležila tekem za oblastno prvenstvo v slalomu in smuku. Mladina kaže veliko zanimanje za zimski šport, uspehi na tekmovanjih pa so plod njenega marljivega dela.
B.	K.
Mednarodni namiznoteniški turnir v Londonu
Prettii.il četrtek se je začel v Londonu mednarodni namiznoteniški turnir, ki se ga udeležujeta tucu naša igralca Dolinar in Vilim Harangozo. Na tekmovanju soaelujejo predstavniki Anglije, Amerike, Švedske, Francije, Nizozemske, • Poljske. Irske, Walesa, Škotske, Portugalske in otoka Ver se j.
Naša tekmovalca sta se v L kolu srečala s predstavnikoma otoka Yersej in Anglije. Harangozo je premagal Simona (Yersej) 3:2, Dolinar pa je premagal Sugarcota (Anglija) 3:2.
V	drugem kolu -je Harangozo podlegel Angležu Vamerju 3:2, Dolinar pa se je plasiral med prvo šestnajstorico, Ker je v drugem kolu premagal Eli-sona (Anglija) 3:2.
V	tretjem kolu je Dolinar premagal Amerikanca Barckleya 3:0
76 moštev na sindikalnem prvenstvu v namiznem tenisu
Na sindikalnem moštvenem prvenstvu, ki ga je razpisal KSS v Ljubljani, sodeluje 54 moških in 22 ženskih ekip. To je najmnožičnejša namiznoteniška prireditev, ki bo pritegnila mnogo novih kadrov Tekmovanje prične v ponedeljek 13. marca.
V goriški oblasti marljivo tekmujejo
Organizacije Ljudske tehnike gori-ške oblasti so se v celoti vključile v tekmovanje za počastitev volitev v zvezno skupščino.
Okrajni odbor Ljudske tehnike v Gorici se je med drugim obvezal da bodo njegovi člani obiskali vse svoj e _ organizacije na terenu. Avtomoto društvo m
klub fotokinoamaterjev bosta izvedla več akcij na vasi. Nadalje bodo ustanovili elektrostrojni klub v cementarni v Anhovem, v Ajdovščini in Mirnem pa aeroklube.
V	okraju Postojna je klub tehnike na železniški postaji v St. Petru na Krasu pričel s tečajem za šoferje, fotoamaterje in elektrostrojnike. Tudi avtomoto društvo Postojna je te dni pričelo s tečajem, katerega obiskuje 36 tečajnikov. Člani društva so se obvezali, da bodo usposobili dva društvena avtomobila in en drobilec za kamenje.
Marljivo delo kamniških alpinistov
Alpinistično udejstvovanje v kamniškem okraju ima lepo preteklost in mnogo možnosti za razvoj, kar dokazujejo dobri uspehi v pretekli letni sezoni, pa tudi delo v tekoči zimi. elani in pripravniki alpinističnega odseka so se na tedenskih sestankih marijivo pripravljali na zimski alninistični tečaj. Poudariti je treba pravilno smer, ki jo je zavzel odsek v pridobivanju novega kadra iz vrst delavske in kmečke mladine. Dve tretjini članstva sestavljajo delavci in kmetje iz okoliških vasi, zlasti Mengša in Smarce.
Tekmovanje miličnikov v crossu za prvehstvo Slovenije
V	nedeljo. 12. t. m. ob 11 ho v Celju tekmovanje slovensku miličnikov v crossu za republiško prvenstvo posameznikov in moštev. Na podlagi rezultatov bo izbrana reprezentanca za državno prvenstvo. V Celju bo tekmovalo 18 moštev, in sicer 9 na tri kilo-meterski; 9 pa na 6 km progi Cross miilce za državno prvenstvo, ki se obenem točkuje za Rankovičev pokal, bo
9.	aprila v Kragujevcu,
V telovadnih društvih bodo oddelki za športno telovadbo
Na drugi letni skupščini Telovadne zveze Jugoslavije so sprejeli pomemc-ne sklepe za bodoče delo. Glavna naloga telovadnih organizacij v tem letu je zboljšanje strokovnega učenja. S tem boao omogočene kakovostno dobre ure splošne telesne vzgoje, ki jih še niso uvedli v vseh teiovadnih društvih Hkrati bodo usposabljali okrajna iri oblastna vodstva, da bodo samostojno izvajala delovni program, upoštevajoč pri tem posebnosti terena. V sklepih je prav tako poudarjeno, da je borba za čim širšo pritegnitev amaterskega kadra v organizacijo in stalno razširjanje znanja vodilnega kadra ena najvažnejših nalog telovadne zveze v tem letu. H koncu je rečeno, da je treba v vseh telovadnih društvih ustanoviti oddelke za športno telovadbo.
Drobne zanimivosti
Boksarski dvoboj med reprezentancama Beograda in Zagreba se je končal z zmago zagrebškega moštva 9:7. Zmaga Zagrebčanov je bila odločena šele z borbo v težki kategoriji, kjer je Krleža (Z) premagal Micoviča 2:0
Veslaški klub »Savica« bo imel po končani zimski vadbi v telovadnici odslej dalje ob 17 redne treninge na vodi na klubovih prostorih.
Ljudska tehnika
Ljubljanski radioamaterji so vzpostavili zvezo z inozemstvom
Mladi slovenski konstruktorji Inko Gerlanc, Leo Mezgoiič, Tone Koblar in Slavko Gliha so pred dnevi preko svoje radijske oddajne postaje vzpostavili zvezo z Miinchenom, z nekaterimi mesti v Angliji, Švedski. Nizozemski in Italiji. Vsi tuji radioamaterji so soglasno izjavili, da Ljubljano prav do-Dro slišijo, in dali priznanje našim mladim konstruktorjem za njihovo uspešno delo.
Slovenski radioamaterji pa so se izkazali tudi drugod. Nad 1200 članov društev in krožkov radioamaterjev je preseglo svoi lanskoletni delovni načrt za 175 "/». Poleg tega, da so .namestili več zvočnikov po vaseh in zadrugah, so slovenski radioamaterji znatno izboljšali kvaliteto svojega konstruktorskega dela in položili A, B in C izpite. V priznanje za njihovo uspešno delo so prvi dobili dovoljenje za montiranje lastne sprejemne in oddajne radijske postaje.
V	počastitev rojstnega dne maršala Tita so člani sekcije radioamaterjev v Ljubljani lani sklenili, da bodo vzpostavili oddajno radijsko postajo. Tehnična dela je vodil eden najboljših študentov tehniške fakultete Hinko Gerlanc, pomagali pa so mu še srednješolci Mezgoiič, Slavko Giiha in Jože Bergant ter avtomehanik Tone Koblar. Pri svojem delu, ki so ga opravljali v prostem času, večkrat pa tudi ponoči, so ti marljivi radioamaterji brez kakršnih koli izkušenj s pomočjo strokovne literature izpolnil,- svojo obveznost.
Nova radioamaterska .postaja ima povprečno jakost 200 vatov, kar je dovolj za zvezo z vsemi kontinenti. Z lrwitiranjem nekaterih specialnih transformatorjev na postaji bo omogočena tudi telefonska zveza.
Razgovori s tujimi amaterji bodo ,-meli nedvomno velik vpliv na nadaljnji tehnični razvoj na tem področju, hkrati pa bo tudi omogočena pogostejša izmenjava izkušenj in načina dela.
Na Goriškem je treba odpraviti tehnično zaostalost
Na prvi konferenci Ljudske tehnike z» goriško oblast v Postojni je bila v poročilu o vlogi tehnike pri graditvi socializma poudarjena naloga Ljudske tehnike na Primorskem.
V	preteklem letu se je število organizacij povečalo od 12 na 49, število članov pa se je potrojilo. Poleg uspehov, ki jih je Ljudska tehnika dosegla, pa je konferenca ugotovila vrsto pomanjkljivosti. Klubi tehniko so v mnogih primerih živeli odtrgano od nprav tovarn, zadrug in šol ter so "premalo sodelovali pri reševanju njihovih problemov. — Osnovna pomanjkljivost pa je bila slabo prodiranje tehnike na vas.
Konferenca je izvolila odbor LT za go-riško oblast s predsednikom tov. Slavkom Humarjem na čelu. Za uspešno delo in požrtvovalnost so bili nagrajeni: pomorsko brodarsko društvo v Solkanu, okrajni odbor LT v Tolminu, klub tehnike KOZ Gabrovica. klub tehnike nižje gimnazije v Ilirski Bistrici, postaja mladih tehnikov Kojsko, aVto-moto društvo Postojna in 6 članov.
Naši teniški igralci pojdejo v tujino
Naši teniški igralci imajo za letošnjo sezono lep mednarodni spored. Poleg vsakoletnih tekmovanj za Davisov pokal se bodo udeležili tudi drugih mednarodnih turnirjev, na katerih se bodo sestali z najboljšimi evropskimi igralci. Kot priprava za ta srečanja je v Opatiji zvezni trening, katerega se udeležujejo naslednji naši vrhunski iferaici: Drago Mitič, Josip Palada, Miško Bra-novič. Milojkovič, Petrovič. Lazslo in Sarič. Prihodnji teden odpotujejo Mitič. Palada, Branovič, Petrovič in Lazslo na turnirje v Monte Carlu, Cannes in Monacu, medtem ko bosta Brlxy m Sarič odpotovala v Palestino, kler se bosta udeležila večjega števila mednarodnih turnirjev.
Jutri ob 15.30 na Stadionu nogometna tekma slovenske lige GREGORČIČ : MI-5-IČNIK. — Mladinska liga. Stadion Odred : Korotan (Kranj) 0b 14.30. Želez, ničar Lj. : Slovan ob 13.30. Igrišče Krima na Rakovniku
Ureja uredniški odbor OdgoTorm urednik Cene Kranjc. Uredništv
# Ilustracije Miknlaša Aleša
ESJÄMI Alois Jiräsek.
Premolknil je in začel nato pripovedovati. S počasni, mi koraki sta stopila spet dalje ob ropu gozda. Gospodar je govoril o snočnjem večeru, kdo je prišel k njegovi materi v užitkarsko hišico, kaj je on tam videl, kako je ves čas čakal, da tudi njega pokličejo, kako sta onadva odšla, kakor da bi ga na kmetiji sploh ne bilo, in kako je tudi mati zjutraj vse zatajila, ker mu ne zaupa.
Govoril je živo, čim daije tem ognjeviteje.
»Stari ženi zaupajo, meni pa ne» Saj imajo za kaj, ampak tako bi vendarle ne smeli ravnati. Kar sem si vzel Hanči, so si mislili, ta fant je že drugačne krvi, že ni več tak, kakor je bil. Prej ko vrag na gospodo, zdaj pa bi piesai, kakor bi mu žvižgali. Res je, Jiskra, včasih sem bi! drugačen, marsikaj se je spremenilo. Včasih sem bil pripravljen na vse, požvižgal sem se nase. In sem res marsikatero gospodi zagodel! Zdaj pa sem se bal, da bi se spozabil, in bog ve kaj bi bilo lahko iz tega! Zena bi trpela, otroka bi trpela, ti pa ne veš, Jiskra, kaj se to pravi, rad imeti otroke!
In vendar je vse v meni vrelo, kadar sem videl, kaj gosposka dela z nami, kako so nas z našo staro pravdo vred postavili ped kap.
Tako me je zmeraj metalo zdaj na to, zdaj pa drugo stran in ne enkrat sem hotel začeti in se postaviti po robu, kadar sem se spomnil na rajnega očeta. Veš, takrat, ko je 05to pisanje prišlo z Dunaja, da naše pravice nič ne ve-
ljajo — takrat sem bil še paglavec — takrat sem bil v mestu na našem gradu, ko so nam prebrali tisto pisanje in so nam Chodom naložili tisti perpetuum siientium — kakor so po latinsko rekli. Ej, dobro pomnim ti besedi. Bili so sklicani vsi chodski rihtarji in jogri. Toliko se še vedno dobro spominjam, kako so kričali, ko so jim brali tisto pisanje, najbolj pa, ko so jim okrajni poglavar naložili, da morajo odslej vedno molčati, kar pomenita tisti latinski besedi.
Niso verjeli, tudi naš oče ne. In siromak rajnik so me prijeli za roko in dejali: .Stopi hitro, fant/ In sva šla na dekanijo h gospodu dekanu. Njega so naš oče vprašali, kako se rečeta ti dve latinski besedi po naše in, ko so gospod dekan rekli prav tako kakor poglavar na gradu, so se prijeli naš tata za sivo glavo in jokali in stokali! Potem so vso pot domov tako stokali, preklinjali, največ na tisti perpetuum, da je to največja krivica, če se človek ne sme braniti. Koliko dni so bili naš oče, kot bi jih bil ubil! Potem pa so nekoč prišli iz gozda in treščili robev-nico na mizo in zakričali:
,Nič ne bo amen! Bo že kdo spet začel in potem bo tekla kri!‘«
•
Mladi gospodar je zavzdihnil in obstal in za trenutek umolknil. Oči so mu gorele, obraz mu je še temneje zardel.
»Tega, bratec moj,« je začel znova, »tega nisem in Disem mogel pozabiti. Ze kakor deček sem vedno na to mislil in potem zmeraj bolj. .Nekdo mora začeti/ mi je vedno rojilo po glavi, še ponoči, ko sem spal, in vsiljevala se mi je misel, da mi je Bog tako namenil, da začnem jaz. Spomnil sem se, kako so oče rekli, da bo tekla
kri. Zase me ni bilo strah. JMaj te Ie zmlatijo, da bo le drugim pomagano/ sem si mislil.
.Počakaj, da boš gospodar/ — sem si prigovarjal, pa glej, zdaj sem in vidiš, kako je! Zaradi Hanči sem pozabil na ves svet — potem sta prišla še otroka. Ampak tiste stare misli me niso zapustile.
Oglašale so se mi od jutra do noči. In kaj sem naredil?
Jaz sem mislil najbolje, naredil pa toliko, da mi niti mama ne zaupa, kakor da nisem več pravi Chod —s
»Tako ne misli. To je bilo ponoči —a
»Kaj me boš slepil!«
»Kaj se boš trapil! Ko pride čas —a
»Ti tudi tako govoriš kakor mnogi naši! Ko pride čas, ko bomo vse zaspali —a
»Ne maram, da bi kaj zaspal. Le na to mislim: če je pes zaletav, ga volk dobi v zobe.«
»Ce volka božaš, ga ne boš zmagal. In do tega bo prišlo. Nekdo mora, če nočemo biti sužnji. In sužnji ne bomo!« je dodal odsekano.
»Misliš, da bi zdaj bil čas?«
»Ce gosposka išče naše majestate, potem vidi vsak norec, da so še veljavni. Zdaj je čas. Ce ne bodo začeli rihtarji in če bodo grajski iskali naše koženice, se bom oglasil jaz. Bog naj razsodi. Tako sem si rekel nocoj.«
V tem sta se oba okrenila. Nekdo je zakričal nanju z močnim glasom. Doli na njivah sta na stezi zagledala moža obrovske postave, ki je sedaj umolknil in jima pomahal s svojo robevnico, najbrž bogato obito z okovjem, ker se je v soncu zalesketala ko razgaljeno orožje. Po gromkem glasu, po visoki postavi sta koj spoznala, da je to Mat&j Pfibek.
IV.
Stal je pod mogočnim, trdim širokokrajnikom doli na meji ob šipkovem brezlistnem grmu, na katerem so posa-mezni rdeči sadovi že porjaveli. Veter se mu je nalahko poigraval z dolgimi lasmi, z belo srajco brez gumbov. ki niti pod vratom ni bila zavezena s trakom, in z jermeni, pri jirhastih hlačah, ki so segale do kolen. Čeprav je sijalo sonce, je vendarle bilo dovolj hladno in tudi veter ni prinašal toplote. Kljub temu Matej Ffibek ni pritegnil svoje bele suknje k telesu, celo telovnika, le voljno zapetega, ni zapel do kraja. Saj so njegove mogočne, široke prsi prenesle pih bolj mrazečih vetrov, kakor je bil ta, ki je zdaj vlekel od gozda čez pusto reber.
Pribkov mračno miren, zguban obraz Je napeto gledal Kozini in njegovemu tovarišu nasproti. Ustnice širokih ust so bile trdö stisnjene, tako da se je vlekla pod spodnjo ustnico dolga guba nad mogočnim obradkom golega obraza.
Tako je tam stal resno, nepremično ko kip, poslednji chodski zastavonoša, in se ni niti zganil, ko je ogovoril bližajočega se Kozino:
»Kje te vrag nosi, Kozina, ko ti sekajo mejnike?«
Te besede, ki jih je bil zgovoril z narejeno brezbrižnostjo, so namah ustavile mladega gospodarja.
»Meni? Kje?«
»Doli na glincab —«
»Pa kdo?!
»Grajski —«
Kakor bi bilo treščilo v Kozino Razburjen, pa kakor da ne more še verjeti, je zapičil široko odprte oCI ■ starega Cboda, ki-je pristavil: