Št 32. V Gorici, v četrtek dne 21. marca 1907. IibajA trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek . sC50to ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt« ,!rii»manft ali v Gorici na dom pošiljana: . V J vse leto ........ir. K Posamične Številke stanejo 10 vin. " SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu ..Kaiipot po eorill(ei^,l^-JEbra^jbui^ta|? -ir^ LalipGoriški Tiskarni« a. Gabršček Ki naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po 'PstTČVrsrah c>" tiskano 1-kvat 16 v, 2-krat l i v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -.. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ibliko io vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse za narod|-^vob<3^o_in~iiFpr^eTr!r",7^;7rXai^ TaftaJ XXXVII. Uredništvo so nahaja v Gospo i ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr Z urednikom je mogo?? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoiudne ter od 2. do 5. popoldue; ob nedeljah in praznikih od P. do 1 -2. dopoludne. • U p r a vn i s t v o se nahaja v Gosposki iilioišr..^ vi. nadstr. na levo v tiskarni. Haroonino In oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnistvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soča« vsak-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-80. T, »Soča« in »Primorec* se prodajata v Gorici y naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwau v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lehan na tekališču Jos ¦ Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po^ kopalisčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. HovanskT' v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavreučič na trgu deUa Casorma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolafon il. 83. — »Gor. Tiskarnam A. GabrSčck (odgov. J. Fabčič) tiska in z&l. Dolilno gibanje. Shod pri Rebku. /e dolgo nas ni bilo toliko na shodu kakor takrat. 400 vrlih Vipavcev seje zbralo, da pokaže svoje politi« jo mišljenje. In vse želje vseh zbranih so se strinjale v en sam glas, ki je zaoril iz navdušenih grl: naš poslanec hodi kmet, ker le ta pozna naše težnje, aa$ poslanec bodi g. A. Štrekelj. Navdušenju ni bilo konca, ko je razvil štrekelj svoj program, ki obsega delo-TiDje zu kmeta na napredni, radikalno slovenski podlagi. Rekel je: »Čudežev ne bodem delal, a potegoval se bodem vedno za Vas, dragi volilci, pozabil ne bodem nikdar, da sem iz Vaših vrEt. Moje delovanje bo podobno delovanju v dežel. zboru; ki je menda do sedaj neomadeževano. Sploh pa boste sodili moje delovanje Vi, volilci, ki sem Vam vedno na razpolaganje". Gromoviti živio-klici na g. Štreklja so pretresli trdno zidovje velike hHe pri Rebku. 0. dr. Tre o je ožigosal v svojem govoru lnahiuacije klerikalne stranke v zvezi z vliido za dr. Laharnarja. Rekel je: Vam je izbere, koga si volite poslancem. A volilci so odgovorili: na S posianecjein ostane g. A, Štrekelj. Na to se oglasi g. M e r m o 1 j a, učitelj k Dobravelj, ki opomni, da so naša srca ve-sel8, ker sprejme g. A. Štrekelj ponujeno kandidature. Težek je posel ctrž. poslanca in velika odgovornost, a vemo, da boljšega »noža nimamo mi kmetje, kakor je g. A. Štrekelj, ki je sam kmet. Z ozirom na napade lista „Goriceu na osebo g. A. Štreklja povdarjaai, da so osebni napadi uajgrša sredstva, ki se jih kdo poslužuje v boju. Zato predlaga naslednjo resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta, tudi z glasovi par nasprotnikov: »Volilci ajdovskega sodnega tftfraja zbrani pri Rebku dne 17. aarca 1907. v svrho določitve državnozborskega kandidata obsojajo napade na g. A. Štreklja, ki jih priobčuje klerikalno časopisje. Obenem izjavljajo, da ne glede na osebo g. dr. L^harnarja, katerega je postavila klerikalna stranka kandidatom, ker je političen uradnik, ima od vlade ve-' zane roke in v lastnosti pol. urad-j nika pridobljeno mišljenje, ki ne odgovarja koristim slovenskega naroda, tako, da ne more odločno zastopati naših koristi, • volilci izjavljamo, da ostane naš držav- ¦ nozborski kandidat g. A. Štrekelj. | Resolucija je bila, kakor omenjeno, eno- ¦ glasno sprejeta z velikim odobravanjem in I navdušenjem. f Za besedo se oglasi g. župnik Kosec: I Naši Časopisi (klerikalna „ Gorica") niso napa- | dali g. A. Štreklja, pač se je danes na shodu ] napadalo g. dr. Laharnarja. Kaj vam je ! storil 'i (Ljudstvo je odgovorilo : Slovencem še \ nič dobrega!) Jaz sem proti kandidaturi g. A. I Štreklja, (prej pa ni glasoval proti resoluciji), i ker je on v stranki, ki je proti veri. V ! državnem zboru se bo treba potegniti za vero. • (Ljudstvo: se bo treba potegniti za povišanje ! plač duhovščine.) Hvalil je delovnnje dr. La-j harnarja na vse pretege. Njegovo hvalisanje I je bilo 100 krat pretrgano s klici: Ne ma-I ramo Laharnarja ; živio naš poslanec Štrekelj! | G. dr. T r e o je zavrnil g. župnika z izjavo: Naša stranka ni bila še nikoli proti-' verska, ampak mi puščamo vsakomur njegovo ; versko prepričanje kakor zaklad. ! Res se je danes povedalo o dr. Lahar- narju marsikaj, a osebno ga ni napadel nije-den. Sploh pa bi bili neumni, ako bi se ravnali po sv. pismu. Zob za zob! Vi ste začeli. G. M a h o r č i č je odkril delovanje Laharnarja po Krasu, ki sloni na tem: Na-brežiuce je dal zapreti 1. 1898., ko so pokazali lojalnost napram habsburški hiši ob smrti cesarice Elizabete. Slovenci so bili po Žau-darjkh vklenjeni in po tem hudo zaprti. 1'ii nekem shodu je zborovalce napadel z golo sabljo v roki. Vstavil je 5 mesecev semnje v Sežani na veliko škodo Vipavcev in Kraševcev. Kazal je povsod strogost in sovražnost napram Slovencem ; še slovenskega jezika ni pričel z nikomur. Glavni trg, Sežana, ga ni niti poznala. G. Kosec doda opazko, da je voljen v i.'i občinah častnim občanom. G. M&-horčič ga zavrne, da je to nesrečno Število. V Sežani, kjer bi bil moral najbolj pokazati svoje delovanje, ni bil voljen. Volilci so dostikrat pretrgali govornika z mej-klici: Proč z Lakarnarjem, ki se ga držo" solze Nabrežinee v, proč ž njim, ki je hotel s sabljo naše ljudi; živio Štrekelj! Bučalo je kakor razburkano morje v najhujšem viharju. V tem .ibčem vpitju jo je posmulil Župnik Kosec iz dvorane. Spremljalo ga je žvižganje razdraženih volilcev. Letele so opazke na župnika. Priporoča se župniku, dane hodi vsiljevat svoje robe našim kmetom. Gospod M o ž i n a, učitelj na Brjab, je priporočal g. kandidatu, da naj se poteguje za kmetske potrebe pri nakupovanju raznih potrebščin. Kmet je bil vedno razpostavljen od vseh dosedanjih poslancev. Na predlog g. Moborčiča se je sprejelo z velikim odobravanjem in navdušenjem : Zborovalci pri Rebku izražajo simpatije prvoboritelj em tržaških Slovencev v boju proti laški kamor i. Neki Tržačan se je zahvalil za sprejeti predlog. Ko se je že povdarjalo, da vse lahko pade v vodo, če se ne udeležimo volitev na dan 14. maja, je zaključil g. Vrčon, trgovec in kmet iz Skrilj, shod, kateremu je bil predsednik g. Josip Grmel j, župan iz Vrtovina. Prišel naj bi bil g. dr. Laharnar pogledat, bila bi ga groza; pobegnil bi gotovo v daljno Bukovino. Dr. Laharnar je imel zaupen shod v prosk-iih M. Lična v Rihembergu. Ljudstvo naj s.' di: Klerikalni zaupni shod v hotelu Ličen je tudi nekaj, še gola sablja manjka! Naš poslanec ostane A, Štrekelj! Za prauico in bodočnost! Na Krasu. Preludij bližajočih se državnozborskih volitev počenja z bobnečim šumom valov razburjene človeške strasti, iu bati se moramo, da se sproži gromoviti vihar ob^&asu volitve same. ' •'¦ .••[ ,. A čemu vse to ?! Ker p. it. gg. brez-domovincem ne ugaja kandidat, katerega sti si zbrali v občudovanja vrednem soglasju skalnati Kras in divna Vipava. »Alojzij Štrekelj je naš kandidat!" se razlega glas od solnčne obali slovenskega morja — tja do veselo šumečega Hublja, — In glej, ta glas je našel radosten odmev in gorak sprejem v srcih volilcev, v srcu zapuščenega kmeta trpina. Kako bi pa Audi ne! Saj je g. A. Štrekelj čisto naš — z dušo in telom in tisti, ki ne pozna le temeljito težnje in potrebe kmet-skega stanu, ampak i globoko čuti, se veseli in se raduje s stanom, žaluje s stanom, s katerim je kar najtesnejše vezan po rojstvu in rodu, mišljenju in, čutu. A oni črni p. t. gg. in zavezanci, ki hrepene le po vedno večjem nadvladju, kateri se stezajo in širijo vedno in povsod na Škodo davkoplačevalcev, si prisvojajo pravico gospodariti nad ljudsko voljo, udarjati in udrihati s z lažjo in ostudnim obrekovanjem očinje-nim loparjem po kandidatu, katerega so si postavili volilci spontanno in v globokem notranjem prepričanju. Meje dostojnosti v volilnem boju gotovo niso tesno vezane na pravila bon-tona, toda dopisi in notice v farizejski „Gorici" prekašajo drug drugega v zloglasnem jezuvitskem izreku '„namen posvečuje sredstva" Da! »namen posvečuje sredstva" je geslo ; naših nasprotnikov. — To geslo opažamo že danes ob rojstvu volilnega boja, opazili ga bomo v vedno naraščajoči brezobzirnosti in vi-! deli ga bomo v krvi in mesu na leči in spo-vednici. Bliža se dan vstajenja, a ne v znaku krščauske ljubezni, miru in sprave! Mesto po-mirujoče božje besede odmeval bode razporu-' joči grmeči bojni klic z leče proti naprednja-I kom-brezvercem in šepetajo se širil iz spo-i vednice. j Toda, kakor je trdna kraška skala, tako \ je tudi trden kraški značaj. Nimamo upanja, \ ampak gotovost, da bo zmaga naša, popolna in sijajna. • G. A. Štreklja poznamo korenito kot človeka in politika. Delovanje tega poslanca v **. Dvajset let poznejej Nadaljevanje ^ „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: :5== ALEXANDRB DUMAS. = (Dalje.) — Glejte, pravi deček, to je naš mežnar, ki se %avlja na pot. — In kam se odpravlja na konju? vpraša d'Ar-lagnan. — Žal, tega ne vem. — Pol pištole, pravi d'Artagnan, če moreš to »vedeti. "~^ Pol pištole! vsklikne deček, čegar oči so se ^svetile veselja, če izvem, kam gre Bazin! To ni *«o.'Mi se ne šalite z menoj? j. ~- Ne, na mojo oficirska čast! glej, tu je pol pi-/°'e; in pokazal mu je zapeljivi denar, toda izročil m ga ni še sedaj. — Grem ga vprašat. j, . h~~~ T° je najboljša pot, da ničesar ne izveš, pravi zagnan; počakaj, da odide, in potem, vraga! *»j5?a8.ui' P°gl«i» poizveduj 1 To je tvoja skrb, pol Pištole ]f tu; in vtaknil jo je zopet v žep. "~ «4e razumem, pravi deček s tistim prekanjenim* &„„„ om> ki je lasten samo pariškemu pobalinu. Ppav.počakajuio! B*ain rn!6-tfeba dolgo Cakati- Pet rainut pozneje je udnrAi "aJal v počasnem teku, izpodbujaje konja z arci mojega dežnika. Bazin je imel vedno to navado, da je nosil dežnik namesto biča. ' Komaj je izginil za vogalom ulice Juiverie, ko je stekel deček kot lovski pes za njegovim sledom. D'Artagnan je sedel za mizo na svoje prvotno mesto, prepričan, da bo vedel, kar hoče vedeti, predno poteče deset minut. In res, še predno je poteklo deset minut, se je dečko vrnil. — No, kaj je? vpraša d'Artagnan. — Sem že izvedel, odvrne deček. — Kam je torej šel ? — Je še vedno one pol pištole odločeno zame ? — Seveda! samo povej. — Prosim, pokažite mi jo. Posodite mi jo, da vidim, če je prava. — Tu jo imaš. — Prosim, gospodar, zakliče deček, ta gospod bi rad menjal. Gospodar je bil v svoji pisarni; dal je drobiž ter vzel pol pištole. Deček je spravil drobiž v žep. — No torej, pravi sedaj d'Artagnan, ki je bil smeje opazoval dečkovo početje; kam je šel? — V Noisy. — Kako veš to ? — Ah! za Boga S Bazin ni bil preveč prebrisan. Spoznal sem konja, ki ga posodi včasih mesar Ba-zinu. Mislil sem, da mesar ne posojuje svojega konja, ne da bi vprašal, kam ga misli dotičnik peljati, dasi ne smatram gospoda Bazina za sposobnega, da bi pobegnil s konjem. — In odgovoril ti je, da je šel gospod Bazin... — V Noisy. Sicer je pa menda že navajen na to. Dvakrat ali trikrat v tednu hodi tja. — Poznaš ti Noisv? — No, seveda ga poznam, saj imam tam svojo rednico, — Ali je v Noisy kak samostan ? — In še kakšen 1 jezuitski samostan. — Prav, pravi d'Artagnan, nikakega dvoma ni več. — Torej ste zadovoljni ? — Da. Kako ti je ime ? — Friquet. D'Artagnan je vzel iz žepa biiježko ter si zapisal ime dečkovo in naslov gostilne. — Povejte no, gospod častnik, pravi deček, ali se bo dalo dobiti še kake pol pištole ? — Morda, odvrne d'Artagnan. Ko je tako izvedel, kar je hotel vedeti, je plačal svoje vino, ne da bi ga bil pil, ter se napravil naglo proti ulici Tiquetonne. IX. Kako je d'Artagnan iskal daleč Aramisa in kako je zapazil, da čepi ta za Planchetovim hrbtom. Ko se je vrnil, je zapazil človeka, ki je sedel pri ognju: to je bil Planchet, toda tako izpremenjen, da ga je d'Artagnan sam komaj spoznal; to so naredile stare cunje, ki jih je bil zapustil pobegli soprog. Magdalena je predstavila Plancheta vsem uslužbencem. Ta je pozdravil častnika v lepem flamlandskem stavku, častnik mu je odgovoril par besed, ki niso bile vzete deželnem zboru ni efimerno, ampak realno ni vspeSno. Dokazov ne manjka. Jih 'mamo v . izobilju! j Kako pa je s kandidatom gg. nuncev? •GL deželnovladnega svetnika dr. Petra Laharnarja poznamo mi KraSevci kot bivSega komisarja in glavarja v Sežani, kot neizprosnega strogega pol. uradnika — drugače pa nič. Vemo tudi, da je vladni kandidat. To zadostuje zavednim volilcem. Vlada je bila in ostane brezobzirna nasprotnica slovanstva sploh, posebno pa Slovencem bodisi na narodnem ali pa na narodnogospodarskem polju. C. kr. uradnik je in ostane tudi kakor poslanec ščetinasta metla t rokah vlade! Volilci! Dana Vam je redka prilika, da pošljete moža korenjaka, možapoštenjaka,~-moža iz Vaše srede, ki je strokovno in splošno ; izobražen, kri Vaše krvi na zakonodajno mesto! Volite ga vsi z navdušenjem in zaupanjem, katero zasluži v polni meri. j Alojzy Štrekelj naj se glase glasovnice, ! ker v tem znaku je naša narodna in narodnogospodarska bodočnost, naša zmaga popolna in s^ajna, V boj! Kraševec. Klerikalni shod u Rihembergu velika Namaza. (Iz Rihemberga.) V Ličnovem hotelu se je zbralo nad 100 oseb, volilcev malo, celo nezreli mladiči vmes. Več njih je prišlo povedat Laharnarju, da ga ne marajo. Pred shodom je bilo vse mirno; ko pa se je pripeljal general vitez Gredolčič z adjutantom dr. Bermastijo in frajtarjem Kremžarjein, so se začele gruče zbranih gibati ter klicati: »Živio Štrekelj! Zborovanje je počelo, govorili so, pa se je le malo razumelo, ker so vedno doneli vmes kiici: Živio Štrekelj! Nič niso pomagale besede Laharnarjeve o našem vernem in katoliškem ljudstvu pa o nepozabljenih Kraševcih, klicev: Živio Štrekelj! kar ni hotelo biti konec. Prišli so na shod Laharnarjevi sorodniki, očka župan iz Rihemberga se je koračil po shodu, in navzoče so bile celo 4 „roŽe8 iz Dornberga. Ko se je pokazal dr. Laharnar po zborovanju pred hotelom, je klicala zbrana množica njemu nasproti: Živio Štrekelj! Kazali so mu s prstom na državno zastavo, ki je vihrala med dvema manjšima slovenskima. Zjecljal je Laharnar na neko vprašanje, da ni on dal obesiti zastav, zmrmral še nekaj nejasnega, potem pa potrt in bled šel v gornje prostore hotela. Špas smo imeli s frajtarjem Kremžarjem. Ko ga je nekdo vprašal, kako se drzne on njega goniti z zborovanja, ter se je pri tem culo ime Kremžar, so se mu začeli smejati ter klicati: a, to je tisto Kremže. Bil je grozen halo! Korajžni frajtar se je skril. Po klerikalni blamaži se je vršil dobro obiskan shod za kandidaturo Štrekljevo. Kar skupaj so stopili možje, in vršil se je lep shod, da je bila blamaža za klerikalce še toliko večja. Zgodilo pa se je še nekaj t Okoli 25 Laharnarjevcev je pelo na postaji odkritih glav ob odhodu Laharnarja — cesarsko pesem l — Z Bogom, Laharnar! Ne hodi več na Vipavsko — ker naš poslanec bo Štrekelj l Shod u Komnu S h o d v Ko m n u obiskalo je okoli 600 ljudij. Otvoril ga je poslanec AL Štrekelj, ki je po kratkem pozdravu imenoval predsednikom g.--Šv a ro^-podpredsednikomg. Volčiča, zapisnikarjem g. Silo. Poročala sta potem gg. poslanca Štrekelj in dr. Treo o svojem deželnozborskem delovanja. Na predlog g. Švare izrekla se jima je jednoglasno in z velikim.navdušenjem zaupnica. — Potem je poročal dr. Treo o državnozborski kandidaturi za Kras in toplo priporočal poslanca Al. Štreklja. Nato se sprejme njegova kandidatura jednoglasno in z velikim navdušenjem. Za Štreklja glasoval je tudi svak Laharnarjev, Emil Črne, ki je bil na shodu prisoten. Alojzij Štrekelj se je zahvalil za izkazano zaupanje, na kar se je oglasil k besedi in primerno ocenil nasprotnega kandidata Laharnarja »zasluge" dr. Dinko Puc. Govoril je potem g. nadučitelj Mož i na, ki je pozdravljal shod imenom Vipavcev in zatrjeval, da bode Štreklja volila tudi vipavska dolina. Dr. Treo je potem napadal novi de-želnozborski volilni red in predlagal sledečo resolucijo: Shod volilcev v Komnu dne 19. marca 1907. izjavlja, da prememba deželnega volilnega reda, sklenjena v seji dež. zbora 13. marca t. 1., ne odgovarja duhu časa, željam in dejanskim potrebam našega ljudstva, — zlasti ne določbe, da v splošni skupini volijo vsi trije državnozborski volilni okraji Tolmin, Gorica in Sežana skupno 3 poslance, mesto vsak okraj posebej po enega, — in da volijo mesto Gorica, Kormin, Gradiška, Tržič, Cer-vinjan in Gradež skupno 4 poslance, namesto ločeno vsaj tako, kakor je bilo doslej; — - naglasa, da število mandatov, odkazanih v splošni kmiji Slovencem, nikakor ne odgovarja dejanskemu razmerju obeh narodnosti v deželi; poudarja, da se vsled vseh novih določb volitev otežkočuje in da ucegnejo nastati prav lahko nove krivice posameznim delom dežele, ki si stoje s svojimi interesi vsled najrazličnejših prirodnih, klimatičnih, gospodarskih razmer v nasprotju, in izjavlja, da premenjeni volilni red, sklenjen brez predpriprav in debat v 20 minutah plenarne seje, je škodljiv ljudstvu in je nevaren provzročitelj novih sporov v deželi, in zato poživlja visoko c. kr. vlado, da ne predloži tega nezrelega, v hitrici napravljenega nedostatnega volilnega reda v najvišjo sankcijo. Sprejeto jednoglasno. Potem ko so se še izrekle tržaškim Slovencem naše simpatije in se jim je odposlala brzojavka, zaključil je predsednik ta impo-zantni shod. Deželni zbor. XL seja. Ednajs*? 3eja se je vršila dne 16. t. m. zvečer. — Navzoči so bili vsi poslanci, razven dr. Turne. Deželni glavar je naznanil sporočilo namestništva, da je vlada pripravljena prispevati 60% k regulaciji reke Taglio, ali prispevek ne preseže 23000 K. Na dnevnem redu je bilo 140 točk; pridjali so jih še nekaj. Tako se je takoj spočetka dovolilo za vodovod v Koritnici 400 K. Dr. Treo je utemeljeval svoj predlog glede podeljevanja podpor visokošolcem, ki naj se podeljujejo kot posojila. Podpore imajo vrniti, kadar pridejo do takega socijalnega položaja, da jim je to mogoče. Iz teh vrnenih zneskov se napravi fond v podpiranje dijakov. Lapanja je utemeljeval svoj predlog glede" dovršitve osuševalnih del na Koharidskem. Na to je prišel v razpravo proračun deželnega zaloga za leto 1907. Dr. Treo ob tej priliki izjavlja odkrito, da stoji pod utisom 145 točk dnevnega reda. Ni treba pa misliti, da hoče taktično ali netaktično obstruirati. Omejiti se hoče le na nekatere opazke glede našega deželnega gospodarstva. Stojimo pred zaključkom in dolžni smo pogledati nazaj, da vidimo, ali smo delali racijonelno aH ne. Naše deželno gospodarstvo, kakor je razpoloženo v proračunu, je naravnost nerazumljivo in nelogično, in ako pojde tako naprej, pri-plovemo v prekaren finančni položaj. Ne misli reči, da pride s tem dežela v ruino, marveč da lahko postane tako gospodarstvo katastrofalno. Zgubljamo se z malenkostnimi stvarmi, omejujemo se na drobtinice, to pa je naša slaba stran. Na jako primeren način se je o nas izreklo, da uvajamo flikarije. Skrajni čas je opustiti drobnarije ter voditi deželno gospodarstvo drugače. Centralizirati so na prav idealen način uradništvo. Režija za arade je narasla po današnjem proračunu na 100.000 K. Delamo z desetimi procenti za naše urade, to pa ni racijonelno, tako ne smemo nadaljevati. Kar se tiče drugega gospodarstva, smo jako na slabem. Imamo celo flikarijo. Pri deželni šoli krpamo in ne storimo nič racionalnega. Za šolo bi morali skrbeti vse drugače. Kar se tiče cest, vidimo isto prikazen. Dajemo pa dva, tri, štiri tisoč K za ce3te cestnim odborom, ali ti .blajo, kar hočejo; dežela ne ve, kako se uporabljajo te podpore. Imamo ustavljenih v proračunu na izrednih potrebščinah 88.000 K, in to je znesek, da se morajo človeku lasje jeziti na glavi. Opozarja na potrebo korenitega preobrata v korist deželnega gospodarstva. Visoki zbor: Oglašam se pri tem poglavju radl stavke: »nagrade in podpore" ki znašale prej 600 K in bi naj znašale *a J doče 3000 K. To so nagrade, ki se imajo dd jati uradnikom. ' Gospodje, podeljevanje nagrad uradni^ moram odločno grajati in nikakor ne more« M kega postopanja odobravati. Napitnine s dajej dimnikarjem in slugam, uradnikom pa d ., „Trinkgeldertf, to, 'gospodje, je neumestno* obsojanja vredno. Grajam odločno, da Se dalo preteklo leto deželnim uradnikom ti 11.000 K napitnine. Gospodje, to se pravic nar razsipati. Imamo vse polno drugih potreb za katere bi lahko uporabili denar. To •' slabo gospodarstvo, če se denar taio okno meče. Grajam tudi to, da se je stavil* v proračun za 1. 1907. 3000 K za nagradi Naši deželni uradniki so dobro plačani. Akfl je torej uradnik dobro plačan, ne potrebi« J| nagrade. Če pa nima dovolj plače, naj $ J jo zviša. Jaz ne razumem, kako je priji& ^ želna uprava do tega, da je dala uradnikd 11.000 K novoletnega darila. Ako niso U želni uradniki dobro plačani, naj vloii prošnjo — kakor so to leto storili, napitsj] pa naj deželni odbor opusti. To moram z d odločnostjo grajati; ne rečem, da se ud s tem korupcija, ali vsekakor ni lepo u| neumestno, ako se dajejo našim uradnik« nagrade. Gospodje, napitnine naj se daji dimnikarjem, slugam itd., toda našim urai kom ni treba metati „Trinkgeldera. Izji ljam, da bom glasoval proti tej postavki. M Postavka se sprejme. Štrekelj: K IV. poglavju točk« imam pripomniti, da je po mojem mD«jj 20.000 K, ki se dajo za nove vinograde, liko premalo. Ce pogledamo v druge dež^ kjer ima vinogradstvo mnogo manjši pome; vidimo, da se dajejo veliko večje svote, znesek pa, ki ga dajemo pri nas, je veliki premajhen. Na Štajerskem ima vinogradd manjši pomen kakor na Primorskem, kje: skoro cela dežela viuogradska, a tam izdtjiji za pospeševanje vinogradov veliko veiutj pri nas. Kako bi ne dali mi za naše ih grade? Štajerska daje premije za vzorne o grade. Tam se skrbi za zatiranje škoduj in za druge enake akcije. Deželni odbor Va-i jerski daje 1462 vinogradnikom kolči brs-plačno, ostalim vinogradnikom pa so seoj zale cene. To, gospodje, se godi na Staje: skeru, kjer ni vinogradništvo tako velikfaj pomena, kakor pri nas. Naše blagostanje visi od vinogradstva, in zatorej je U po^ pora veliko premajhna. Če pomislimo, da narod siromašen, če pomislimo, koliko plače davka v denarju in krvi, moramo mu 4 magati s tem, da mu zvišamo podporo. .S* blagostanje se more izboljšati le, če drž*^ in dežela priskočita narodu na pomoč. (Dalje u prilogi.) iz nobenega jezika, in pogodba je bila sklenjena. Mag-dalenin brat jo stopil v (TArtagnanovo službo. D'Artagnanov načrt je bil gotov: za dneva ni hotel priti v Noisy, vsled strahu, da bi ga ne spoznali. Imel je torej časa dovolj, ker Noisy je oddaljen samo tri ali štiri milje od Pariza, ob cesti proti Meaux-u. Najprej se je pošteno najedel, kar je morda slabo, kadar hoče človek delati z glavo, toda izborno sredstvo, kadar hoče človek delati s telesom; potem se je preoblekel, ker se je bal, da bi klobuk mušketirakega poročnika ne vzbujal nezaupanja; na to je vzel izmed svojih treh mečev najmogočnejšega in najsolidnejšega, katerega je jemal s seboj samo ob znamenitih dneh; slednjič, proti dvem popoldne, je dal osedlati dva konja ter odšel s Planchetom skozi vrata Villette. V sosedni hiši so se še vedno vršile najskrbnejše preiskave, da bi našli Plancheta. Ko je bil oddaljen poldrugo miljo od Pariza, je zapazil d'Artagnan, da je odpotoval v svoji nestrpnosti še prezgodaj; ustavil se je, da bi se konji oddahnili; v gostilni je bilo polno ljudij zlovoljnih obrazov ; zdelo se je, da nameravajo nekaj za prihodnjo noč. Na vratih se je pokazal zdaj človek, zavit v temen plašč; toda ko je ugledal tujca, je dal z roko znamenje, in dva pivca sta vstala ter odšla ž njim. D'Artagnan je pristopil h hišni gospodinji, začel hvaliti njeno vino, ki je pa bilo prava kislica iz Mon-treuila-a; stavil jej je nekaj vprašanj glede Noisy-ja ter izvedel, da 3ta v vasi samo dve hiši boljše vrste: jedna je bila last pariškega nadškofa, in v njej je stanovala takrat njegova nečakinja, vojvodlnja Longueville ; drugo poslopje je bil jezuitski samostan, ki je bil, kot navadno, last toh Častitljivih očetov; ni se bilo mogočo varati. Ob štirih je d'Artagnan zopet šel na pot v ko-j raku, ker je hotel priti šele v trdni noči v Noisy. In j ko človek jaha v koraku, zimskega dne, v oblačnem vremenu, skozi pokrajino, kjer se ne more nič pripe-| titi, tedaj nima človek kaj boljšega delati, nego to, j kot pravi Lafontaine, kar dela zajec v svojem ležišču: sanjati; d'Artagnan je torej sanjal, in Planchet tudi; samo da so bile sanjarije teh dveh mož, kot bomo videli, različne. Jedna gospodinjina beseda je dala d'Artagnano-j vim mislim posebno smer; to je bilo ime gospe Lon-gueville. In res, gospa Longueville je imela vse lastnosti, ki vzbujajo sanje: bila je jedna najznamenitejših gospa v kraljestvu, bila je jedna najlepših dvornih dam. j Omožena s priletnim vojvodo L»isgueviile, katerega ni I več ljubila, je bila Izprva, kot Lr ; govorilo, ljubica Coligny-jeva, kateri se je dal zanj • usmrtiti od voj-! vode Guise v dvoboju na trgu Boya!e; potem se je govorilo o prevelikem prijateljstvu, katero je gojila do princa Conde-ja svojega brata, in nad katsrm; no se zgražale rahločutne duše na dvoru; na to prijateljstvo je sledilo potem, kot so pravili, resnično in globoko .sovraštvo, in vojvodinja Longueville je imela sedaj, kot so govorili, politične zveze s princem Mar-cillac-em, starejšim sinom starega vojvode La Roche-foucauld-a, in skušala je zanetiti v njem sovraštvo do svojega brata, vojvode Conde-ja. D'Artagnnn je mislil na vse te stvari. Mislil je, kako je tedaj, ko je bil v Louvru, večkrat videl gospo Longueville, ki je šla mimo njega, krasna, blesteča prikazen. Mislil je na Aramisa, ki ni bil nič več nego on, pa je bil vendar ljubimec gospe Chevreuse, ki je bila na prejšnjem dvoru to, kar na sedanjem gospa Longueville. In vpraševal se je, zakaj Žive na svetu ljudje, ki dosežejo vse, kar si želijo, bodisi v Sas| hlepju, bodisi v ljubezni, dočim so zopet drugi. ostanejo, bodisi slučajno, bodisi po nesreči, bodisi jih ovira lastna narava, ki jim je pdrojena, pri vs« svojih nadah sredi pota. Moral si le priznati, da ostane on vkljub svoi duhovitosti in vkljub vsaj svoji spretnosti m"" med zadnjimi; tedaj pe *$ mu je približal Planchett^ mu rekel: —* Stavim, gospod, da mislite na isto kot ja*> — Dvomim, Planchet, odvrne smeje" d'Artagn^| toda na kaj misliš ti? — Mislim na one ljudi zhh obrazov, ki so pfl» gostilni, kjer sva se bila ustavila. — Vedno previden, Planchet. — To je instinkt, gospod. # — No, prav! torej kaj ti pravi tvoj instink takih okolnostih? % .. — Gospod, moj instinkt mi je rekel, da so »Wj ni ti ljudje v oni gostilni s slabim namenom, m P mišljeval sem v najtemnejšem kotu konjskega » o tem, kar mi je pravil moj instinkt, ko je atoP' isti hlev v plašč zavit človek še z dvema drugima Ah l ah t vsklikne d'Artagnan, ker se je Plan« 1 tovo pripovedovanje ujemalo s prejšnjimi opaž* 1 No, in...? — Jeden izmed teh mož je rekel: -Gotovo mora biti v Noisy ali pa pride še n 1 tja, kajti spoznal sem njegovega slugo. ^ — Ali veš to gotovo ? je vprašal človek v pi —- Da, moj princ. — Moj princ? ga prekine d'Artagnau. ^ — Da, moj princ. Toda poslušajte vendar: j res tam, pomislimo dobro, kaj nam je storiti, j« drugi pivec. (Dalje pn^ V nedeljo oratorij „STABAT MATER". Priloga „8ofie" It. 32. z dne 21. marca 1007. Moj predlog se glasi: Visoki zbor skleni, da se podeli 40000 K podpore za brezobrestna posojila. In Se ta dodatek predlagam: da dela de-želni odbor na to, da se rešijo prošnje za podporo, katere že toliko let ležijo pri visoki vladi. Gospodje, jaz se. držim načela: Kdor h i-tro da, dvakrarak4'ProiEf't6vt>ritr; rani in Holzer. Dr. Tre o: Jaz toplo priporočam predlog tovariša Štreklja. Š tem prisilimo visoko vlado, da tudi ona zviša svoj prispevek. Ko bo vlada videla, da je dežela-dala'večji znesek, sem prepričan, da stori tudi ona isto. Sedaj pa. se moram obrniti proti g. dr. Ma-raniju, ki pravi, da so naše finance slabe. _Slabe_._so_Myjeda,.AAiab_e__.so.Aatp>_kerdajemo in razsipamo male zneske tja v en dan. Zdaj se gre zu dovolitev 20.000 K za tako važno stvar. Jaz mislim, da je vseeno, če imamo 20000 K dolga več ali manj. To ni tako velikega pomena, če pomislimo, da imamo sedaj 143000 K dolga. Celo r-i 1. 1908. smo šli na-pravljat dolg. Jaz priporočam toplo predlog tovariša Štreklja. Štrekelj: Prosim besede. Jaz bi vzdržal svoj predlog. Toda, da se prihrani čas in ker vidim, da moj predlog ne bode uspel, predlagam, da se deželni prispevek za brezobrestna posojila zviša na 30.000 K. Dovoli se 25.000 kron. Proračun se sprejme. Statut deželne kmetijske šole ser sprejme. Zakon, zadevajoč osuševanja močvirij in „Ma-uoleta" v občinah Oglej, Červinjan in Terc se sprejme. Sprejme se pravilnik za deželni odbor in statut za osobje deželnih uradov. Za zgradbo pelagrozarija v Gradišču se dovoli 40.000 K. Zakon, zadevajoč premembe § 6. zakona z dne 28. februarija 1890. dež. zak. št. 8 o nagradah za poučevanje veronauka na javnih ljudskih šolah se sprejme. Zakon o delni premembi zakona 0. junija 1887. dež. zak. št. 19, zadevajočega izvršitev in vzdrževanje namakalnih naprav na tržiškem polju, se sprejme. Zadrugi Circon-dara-Manolet se dovoli podpore 3000 K. Dovolijo se podpore: za zgradbo ceste Kapriva-Preval-Vipolže 10.000 K; županstvu v Turjaku za zdravstvene naprave 300 K; županstvu v Marijanu za javno-koristne naprave 400 K; županstvu foljanskemu za napravo vodnjakov v Foljanu, Redipuglia in Polacu 1200 K; za premije konjerejcem na razstavah v Tolminu in Gradišču 1000 K; avstrijskemuribarskemu in ribskemu društvu 500 K; cestnemu odboru tržiškemu v popravo skladovne ceste „Grillo-Morarat" 800 K: županstvu zagrajskemu za kanalizacijska dela 2000 K: za zgradbo ceste Morteins - Capodisopra v občini perteolski 1000 K; municipiju oglejskemu za zdravstvene naprave 1000 K: odseku c. kr. kmetijskega društva v Červinjanu 2000 K; za uravnavo Mortesine 400 K; cestnemu odboru kobarid-skemu za zgradbo ceste Tolmin-Kamno na levem bregu Soče od Tolmina do Kamnega 5U.0O0 K; slovenskemu AlojzijeviŠču 600 K; društvu RS. Vincenzo de Paoli" 600 K; italijanskemu AlojzijeviŠču 600 K; olepševalnemu društvu BProgressou v Gorici 500 K; za zgradbo mosta čez Oševljek pri Vičičih 2200 K; cestnemu odboru komenskemu za ?esto pod Štanjelom 1000 K; gospodarskemu sietu v Barki za napajališče 2000 K; cestnemu odboru komenskemu za zgradbo vija-dukta pri Nabrežini 3200 K; gosp. svetu v Ležečah za popravo cest 1200 K; zadrugi za osuševanje „Mlakea 800 K; renskemu županstvu za popravo ceste 2500 K; županstvu sežanskemu za preskrbitev vode 10.000 K; žup. gabrovskemu za vodnjake 4500 K; žup. riheuiberškemu za ceste 200 K; za zgradbo teste RoČinj-Kambreško 917 K; gosp. svetu * Koroni za napravo sesalke pri občinskem vodnjaku 300 K; občanom čiginjskim 800K; županstvu ajbskemu 2220 K; županstvu romskemu za popravo ceste 100 K; županstvu šebreijskemu 1200 K; županstvu trnovskemu oOO K; županstvu števerjanskemu 500 K; županstvu dreženskemu 500 K; za zgradbo vodovoda v ' ; Lisec 650 K; pogorelcem Ivanu, Francoin m Jakobu Sivec iz Žage skupaj 1800 K; Miltonu Klavžar za 1. 1906. napade 300 K; županstvu kojščanskemu za zgradbo cest 2000 K; občini Farra 600 K; 0Wini Vileš 300 K; občini Zagrad 600 K; občini Foljan 700 K; za zgradbo vodnjaka v ;J^tutm 1000 K; županstvu v Anhovem °°" R» za brambna dela ob levem bregu hudournika Branica pri Lisjakih 2320 K; občini ^*n* 1000 K; za brambna dela v selu 8mm del Cason" pri Vilesu 150 K; zadru- gam v odvajanje Mondine v Isonzato 900 K; županstvu podgorskemu 4000 K; Ivanu Fran-zot, gojencu kmetijske šole, 150 K; Idi vdovi Medeot 200 K. Društvu »Societa popolare friulana" 200 K; prošnje dijakov Pavlin, Povšič, Zni-darčič, Miani, Pavletig, Kemperle, Bačar, Med-vejšček, Kenda, Ličar, pl. 'Ziernfeld in Rocco r^rTOrrmbbru;*Tttr^azdeli med nje po previdnosti §000 K; obrtni šoli, ki se ima ustanoviti v Solkanu, 1200 K; Josipu Gregorič 100 K; Emiliji Slejko 300 K; mlekarnici na Planini 700 K; siroti po pok. učiteljici A. Mozetič 300 K; kmetijski zadrugi ročinjski 1000 K; slovenski obrtno-nadaljevalni šoli 2400 K; za izboljšanje kraških travnikov 3000 K; slovenski dekliški šoli i>400 K; mle-karnicam v Doljeh in Zavrhku 400 K; občini Fiumicello 800 K; občinarjem v Mirniku in Bregu lOOO K; cestnemu odboru v Sežani 3000 K; cestnemu odboru v Bovcu 3000 K5 občini Capriva 1000 K; cestnemu odboru v Ajdovščini 3000 K; za pospeševanje planšar-stva 3000 K; občanom v Logarščeh na prošnjo Petra Božiča 500 K; občini Biljana 1500 K; katol. pol. društvo v Kobaridu 300 K; vino-in sadjerejskim zadrugam v Krepljah, Bi-hembergu, Brjah, Kamnjah in Komnu po 300 K; županstvu Dornberg 300 K; gozdarskemu olepševalnemu društvu v Kobaridu 100 K; zadrugi avstrijskih obrtnikov, odsek Gorica, 5500 K; c. kr. kmetijskemu društvu v Gorici 5000 K; slov. kmet. društvu 5000 K; slov. kmet. društvu za zatiranje škodljivih mrčesov 500 K; zavodu za pospeševanje obrti v vzdrževanje šole za slikarje itd. 500 K; zvezi kmečkih posojilnic 300 K; prošnja prebivalcev Senika se izroči dež. odboru; občini Dolenje za cesto Ložice-Makorič-Itutarji 400 K; prošnja županstva avberskega za podporo se izroči dež. odboru; županstvu v Šmarjah za vodnjak 1300 K; županstvu v Šmarjah za zgradbo vodovoda 400 K; županstvu v Štanjelu za vodnjak 5600 K; županstvu v Ajdovščini 2000 K; I. Skočir in I. Berginc iz Raven 400 K; županstvu Kred 700 K; županstvu Selo 600 K; cestnemu odboru y Cerknem 1500 K; županstvu Kožbana 1)00 K; županstvu Biljana 1000 K; županstvu Kožbana za vodovod 800 K; županstvu Bračan 900 K; Županstvu Kožbana za cesto Skrilje-Cerovo 3500 K; prošnja briških občin za zgradbo železnice iz Gorice preko Brd do Kormina se izroči dež. odboru. Tako se zgodi tudi s prošnjo za povišanje prispevka za hi-drografično službo v deželi. Izdelanje načrta za cestno omrežje v deželi se izroči dež. odboru. Dijaku Josipu Torelli se da 150 K podpore; prošnja akademičnega slikarja A. Che-nevier se izroči dež. odboru; županstvu Dol-Otlica se dovoli podpore 4000 K; županstvu Dolenje za vodnjak v Ložicah 400 K; za cesto ob Kožbanjščeku 4500 K in za cesto Kožbana-Belo-Nozno 1000 K; prošnja za podporo Biljanskega županstva se izroči dež. odboru. Prošnje za podporo raznih cestnih odborov se izroči dež. odboru. Prošnja za osuševanje zemljišč ob Tribuščici se izroči dež. odboru. Za zgradbo ceste Dobrovo - Vipolže-Štverjan se dovoli 24.000 K; sadjarskemu društvu v Gradcu 200 K; prošnja kmet. društva v Cerknem za posojilo se izroči dež. odboru; prošnja Josipa Luzzatto se izroči dež. odboru: prošnja županstvu Osek-Vitovlje za uvrstitev cest se izroči dež. odboru. V seji se je razpravljalo tudi o volilni dolžnosti, ki pa ni bila sprejeta. Glasovali so za njo navzoči slov. klerikalci in Faidutti, drugi proti, med temi Štrekelj in Treo. Dr. Treo: Ta zakon je jako iluzoričen. Po eni strani se določa, da se mora voliti, po drugi strani pa ima volilec vse polno vzrokov, da lahko izostane. Najmanjši vzrok, ki ga kmet po svojih mislih lahko navede, mu služi v to, da od volitve izostane. Ravno tako zdravnik, ki se lahko izgovarja, da mora k bolniku, in ravno tako uradnik, ki se izgovarja, da je uradno zadržan. Ta zakon, gospodje, je le za to, da našega kmeta straši, da se ga namreč kaznuje, če ne gre volit. Po drugi strani mu pa daje zakon vse-polno poti, po katerih se lahko izmuzne. Če bi se tak zakon sprejel, bi se ljudje samo begali. Zakon je iluzoričen, gospodje, zato bom glasoval proti. — Deželni zbor je sklenil zidati novo vojaško bolnišnico s stroški 340.000 K. Na starem pokopališču bo stala nova deželna palača. Stala bo okoli 500.000 K. Dr. Treo: Visoki zbor! Vem, da bi bili rad vsi edini. Ali, žalibog, če vsi ljubite, moram jaz sovražiti. Jaz sem proti temu, da se hoče dovoliti naenkrat 600.000 K. Kupiti hočete zemljišče na starem pokopališču po 60 K seženj. Seveda, to bi bilo za mesto goriško dobro. Privoščim sicer najboljši napredek mestu, toda, gospodje, 60 K za seženj se mi zdi preveč. Seženj zemljišča se dobiva danes na Korsu po 36 kron, to sem jaz sam tedui imel priliko videti. Toda naj bode ta prostor! Ne vem pa, kako pridemo do tega, da dovolimo deželnemu odboru/Har sme prekoračiti proračun. Za 600.000 K, gospodje, se ne bo zidala deželna hiša, in jaz sem prepričan, da se bo ta znesek zvišal za mnogo, Ako se hoče zidati, m>ra imeti deželni odbor osemdeset do stotisoč kron na razpolago, kajti deželni dvorec bo stal najmanj stotisoč kron. Jaz pa sem proti temu, da se da ves znesek naenkrat. Saj ste slišali, gospodje, pri drugemrazpravljanju,- da Jmamo za leto 1907. 154.000 kron dolga povrniti. Sedaj pa hočete delati še vedno nove dolgove. Visoki zbor 1 Mi moramo vse drugače postopati, moramo varčevati. Ako bi se omejili samo na tiste izdatke, ki so posebnega pomena, potem bi si opomogli. Čemu je bilo treba ustanoviti I n. pr. mesto zdravniškega nadzornika ? Kaj bo delal? On bo nekak »Luftkoinisar« v našem mestu 1 Na tak način se izdaja denar za nepotrebne stvari. Jaz sem popolnoma proti temu, da se deželni dvorec že sedaj zida. Gospodje, vsi ste se že tako navadli na te prostore, na to prijazno zbornico. Čemu naj bi šli proč od tu, kjer je vse tako lepo domače; le galerijo imamo spodaj namesto zgoraj. Palačo bomo lahko Še zidali, če ne mi, pa naši nasledniki. Pride že še čas, sedaj pa se mi zdi to prezgodaj. Gospodje, pomislite 600,000 kron izdamo za luksus. Jaz se za to nikakor ne morem odločiti. Bolje bi bilo po mojem mnenju, da bi dali vsako leto po 100,000 kron na stran, in potem bi se mogel deželni dvorec v šestih letih že zidati. Odločno pa sem proti temu, da damo ves znesek naenkrat. Dovoli se prispevek 6000 K za dva razreda Trgovske šole v Gorici. Za šolo Frfota se je dovolilo 1000 K. Dr. Treo je stavil 3 interpelacije, katere priobčimo. Zasedanje je bilo na to odgodeno. DOPISI. Iz Dolnje Vrtojbe. — Evo presenečenja, s kojirn je H. žugal. V »Soči« je ob danil razmere, v kojih se nahaja Čitalnica, Ado ga je pa po tem vprašal ? Ako tamburaški zbor dobro izhaja in so Čitalnične razmere ugodne, nimamo nič proti temu; opaziti pa moramo, da, ako kdo v svoji obrti ali v kmetiji napreduje, ni še s tem rečeno, da je naprednega mišljenja. Da je Čitalnica naročena izmed odločno naprednih listov edinole na „Sočott, ir> še na to bolj zato, ker je lokalen list, to ravno kaže, da ni pri Vas odločnosti v politiki. V V& i zbirki časopisov manjka še „Cvetje z vrtov Sv. Frančiška" in „Don Bosco", potem še zmerom lahko trdite, da ste naprednjaki. Ako Vam bo pa kdo verjel, je seveda drugo vprašanje! Predsednik Čitalnice je na shodu zaupnikov nar.-nap. stranke entuziastično pritrjeval vsemu, a 8 dni pozneje je pa navdušeno ploskai v „Centralutt pri znanem klerikalnem humbugu. Neki odbornik Čitalnice je uslužben pri „Goricitt, zagrizen „klero", torej ako imate take ljudi celo v odboru, in to po-vdarjamo, nikdar ne stopajte na dan s svojim naprednjaštvom, ker se Vam bodo še krave smejale. Ko se je šlo za izvolitev krajnega odbora narodno-napredne stranke, ste to odklonili z opazko, da boste zavzemali agrarno stališče. S tem pa hočete oškodovati nar.-nap. stranko za nekaj glasov. Mi se Vam za tako naprednjaštvo prokleto malo zahvaljujemo. Sicer mi prekličemo, da niste nkleroti", ali proti temu, da takoj začnete z vso vnemo delovati za program narodno-napredne stranke ter pri bodočih državnozborskih volitvah daste glasove kandidatu narodno-napredne stranke. Takrat se Vam do tal odkrijemo, do tedaj pa ste „klerotia, ker Vaše dosedanje delovanje to potrjuje. Dopisnika tudi skrbi, da se ne učimo petja, nimamo bralne bobe, ne knjižice itd. Bralno in pevsko društvo je priredilo v 14 mesečnem svojem obstoju 2 veselici, sodelovalo je v Štandrežu, Podgori in Pevmi ter je zmerom svojo nalogo častno rešilo. Domačemu organistu ste Vi očitali, da je on kriv, da se je ustanovilo Bralno in pevsko društvo, in da še obstoja, je tudi on kriv, ste mu zmerom predbacivali. On se je tega vstrašil ter nas pustil na cedilu. Naročiti si.pevo- vodjo iz mesta, stane preveč, ker denar hranimo za knjižnico, koja Vam toliko leži v želodcu. Naravnost nesramna trditev pa je, da je Bralno in pevsko društvo naročeno samo na „SočV, med tem, ko je naročeno na »Sočo«, »Slovenski Narod", »Rdeči prapor« in »Svobodno Misel«. Za klerikalne cunje ne maramo, pustimo jih rajši »Čitalnici«. Da teh listov ne beremo na prostem, to je samo ob sebi umevno, da je Bralno in pevsko društvo pod streho ter da imamo dovolj sob na razpolago, to ve tudi dopisnik prav dobro. Da smo si pri precejšnji udeležbi izvolili iz svoje srede krajni odbor narodno-napredne stranke, da bomo delali z vso vnemo ter oddali svoje glasove kandidatu narodno-napredne stranke, evo Vam odločnega naprednjaštva. ---------V Bilje je šlo na pust od 10 -15 Či- talničarjev plesat, mislimo, da to ni samo oddelek, ampak */4 Čitalnice, ali za dva so nam povedali, da sta ščuvala, tretji, dobro znan Čitalničar, je bil nema priča zraven. Mi, da smo resnični, smo omenili le ona dva, koja sta ste se faktično tega vdeležila. Z nova pribijemo, da je to res 1 Da bi laž poročali, tega nismo vajeni. — Prepričajte se sami osebno v Biljah; ko smo mi šli tjo, nismo nikoga vprašali, kam naj gremo. Za 10 kron ne prevzamemo tega ovaduškega posla, za 50 kron, ako darujete družbi sv. Cirila in Metoda, Vam povemo, saj ako n6 drugega, bo imela od naše polemike naša šolska družba korist, ter ako smo Vam ceno zvišali, nismo zase storili tega. Nam pa nikar ne očitajte zavijanja. Naši dopisi govore dovoU očitno, najbrže pa Vas resnica v oči bode, šviga-švaga, kaj ? Pravite da se ne boste več lasali z nami, no, prav 1 Čemu pa izzivate, saj mi se le branimo, da bi mi Vas napadali, to nam niti na misel ne hodi. — Za v bodoče pa, ako se bo še kdo drznil napadati in sramotiti Bralno in pevsko društvo, tega bomo pa tako zlasali, da bo joj; to naj si nekateri ljudje dobro zapomnijo, in s tem konec. Domače in razne novice. Opozarjamo m oratorlj, katerega priredi »Pevsko in glasbeno društvo" v Gorici v dvorani »Trgovskega doma" v nedeljo dne 24. marca 1907. Vstopnice se prodajajo v prodajalnici gosp. A. Gabrščeka in gosp. Antona Jeretiča. Sedeži v parterju: I.-II. vrste 4 K, IH.-V. vrste 3 K, VI.-X. vrste 2 K. V galeriji: I. vrste 4 K, II. vrste 3 K, III. vrste . 2 K. Stojišča 1 K, dijaki in vojaki-nečastniki in Člani pevskih društev 60 vin. Proč z novim volilnim redom za deželni zbor, proč z zvezo PaJer-Sregorčl6! — Kakor en mož se moramo goriški Slovenci postaviti po robu novemu volilnemu redu za deželni zbor, ker pomenja velikansko krivico našemu ljudstvu, krivico, katero so mu zadali združeni slov. klerikalci in Lahi. — Dr. Gregorčič hodi zopet po čudnih potih. So pač volitve pred durmi. Pred 6 leti je videl dr. Gregorčič ob času ' olitev za državni in deželni zbor prav dobro svojo pozicijo. Potreboval je zaveznikov, da mu ne bo treba nazaj v semenišče. Iskal jih je in tudi našel, iskal in našel, kjer bi jih nobeden pravi Slovenec ne smel iskati in najti. Volitve pa so takrat dokazale, da ima narodno-napredna stranka večino v deželi. V IV. kuriji je bil izvoljen njen kandidat, v V. kuriji je dobil med Slovenci 17 glasov veČine. Dr. Gregorčič je.šel s pomočjo Pajerjevo po glasove v Furianljo, da je bil izvoljen v parlament. Dne 15. dec. 1900 sta naredila s Pajerjem pakt, po katerem se je moral držati dr. Gregorčič celih 6 dolgih suhih let. In držal se je v velikansko škodo goriškim Slovencem zato, ker mu je Pajer v Lenassijevi pisarni pomagal do izvolitve v državni zbor. Posledice tega pakta so'jako britke za Slovence. Padli smo za 30 in še več let nazaj v popolno odvisnost Lahov. Pajer glasuje v dež. zboru in dr. Gregorčič s svojimi pajdaši mu lepo hlap-čuje.—Zopet so tu volitve. Peta kurija je odpadla, odpadla furlanska pomoč. Zategadel pa je lazil dr. Gregorčič po okolici ter iskal ljudi, da bi jih ujel na svoje limanice. Te limanice je namazal s svetim narodnim bojem Gorici. Pridigal je o slovenski Gorici, v resnici pa mu je bilo za slovensko Gorico toliko mar kot za lanski sneg. To dokažemo. On je le dražil Lahe na odpor, jih opozarjal na slovensko nevarnost, storil pa je konečno sramoten čin, da je Gorico prodal Lahom. Napravili so nov volilni red. Lepo med seboj so se pomenili Lahi in klerikalci pa sprejeli nov volilni red, katerega z vso odločnostjo odklanjamo. Vse svoje mofti zastavimo v to, da vlada ne potrdi tega zmašiia. Zlasti je dvoje, proti kateremu se upiramo: Nova kurija voli 6 poslancev. Volijo pa vsi 3 politični okraji med Slovenci skupno. Brkin in Trentar bosta morala pisati po 3 imena na volilne listke. Tu se lahko zgodi, da se dva dela dežele združita in tretji bi bil brez poslanca. Taka volitev pri tako različnih interesih prebivalstva! Ce bi že ostalo pri 3 poslancih, bi morali biti 3 volilni okraji kot za državni zbor. Za to pa jim ni bilo dosti mar, ker hočejo v motnem ribariti, zanašajo se na razprtije v ljudstvu..—• Gorico so pritegnili v novi splošni kuriji in v trgih in mestih Furlanfci. Pri slednji vo-litvi volijo 4 poslance. Torej kar za štiri se bodo morali zediniti! Gorica je izročena Lahom. Dr. Gregorčič je plašil Lahe s svojimi shodi, in rešili so sedajrkar se je dalo rešiti. In pomagal jim je Gregorčič, seveda ne zastonj. Kar nakrat je pozabil na slovensko Gorico in udal se Želji Lahov proti plačilu. Vlada in Lahi mu pojdejo na roko — zato pa Slovenci ne pridemo nikdar do svojega poslanca za deželni zbor v Gorici, tudi če bi bili tu v resnici gospodarji. To je zakrivil »ljubljenec" naroda dr. Anton Gregorčič. — Proti temu volilnemu »redu* protestujemo in pozivjjemo vse, da se združijo z nami v najglasnejši protest. Ako bi bil sankcijoniran ta volilni nered, bi ostali Lahi gospodarji nad nami kdo ve še koliko Časa; in ako bi prišel dr. Gregorčič zopet v deželni zbor, bi šteli kdo ve še koliko dob po 6 suhih let! Deželna zvezi zi promet tujcu m 6or!ško-6ra-dlščansksm utuNlUH. — Pred otvoritviJ° že_ lezniee po Baski in Soški dolini je bila naša dežela širšemu svetu neznana, ker je bila težko pristopna. Sedaj pa je položaj bistveno izpremenjen in radi bodo tujci prihajali divit se prirodnim krasotam naših gora in dolin. Sedaj je zlahka možno, da si ljubitelj prirode zjutraj natrga planinskih cvetlic v skalnatih višavah Tolminskih in Baskih Planin, ki so oddelek veličastne Triglavove skupine — zvečer pa se osveži v toplih valovih sinje Adrije. Tako krasnega položaja nima kmalu katera druga dežela. Seveda je naša naloga, tujce privabiti s tem, da se jim kolikor možno olajša pristop do lepot našega gorskega sveta in nudi vseh drugih udobnostij, ki si jih želijo. Ako bomo znali naravnati tok tujcev v našo nenavadno obdarjeno deželo, odpremo si nov in izdaten vir dohodkov. Eedor ve, kako so si zlasti Koroška, Tirolska in pred vsemi Švica povzdignili blagostanje s prometom tujcev, ta še le zna prav oceniti narodnogospodarsko važnost tega prometa. Seveda je treba z vztrajnim in premišljenim delom pripraviti vse one udobnosti, ki vabijo tujca, da se pomudi, uživa, in za užitek z zadovoljstvom odšteje primerne novce ter še svoje znance privabi. Tako delo more zvr-ševati. le posebno društvo. Že ponovno smo v 8Soči" opozarjali na važnost in potrebo take prireditve ter kazali na enaka društva, ki uspešno delujejo na Kranjskem Koroškem in drugod. Zatorej nam je posebno zadoščenje, ko moremo sedaj sporočiti, da je prvi odločilni korak že storjen tudi v naši deželi. Na hvalevredno inicijativo g. dež. poslanca dr. Treo-ta, ki je zvršil priprave, vršil se je zadnjo soboto 16. t. m. v Gorici v stranskih prostorih gostilne „Pri jelenu" ustanovni zbor društva, ki se imenuje »Deželna zveza za promet tujcev na Goriško-Gradiščanskem". Udeležba je bila zadostna, razpravljalo se je živahno in z zanimanjem in izvolilo se je stalno vodstvo. Za predsednika je izvoljen dež. poslanec, odvetnik dr. K. Tre o, predsednikov namestnik je g. c. kr. poštni ravnatelj v p. M. Šorli, blagajnik prof. F. Seidl, odborniki «o p. n. gospodje dr. B r e c e 1 j, dr. G r u n t a r, župan Furlani, Fr. Kocijančič, Rudolf Ko-njedic in prof. J. Zupančič. Hvaležno priznamo, da je c. kr. namestnik v Trstu, eksc. princ Hohenlohe, že ob priliki oblastvene potrditve društva pokazal , psvoje zanimanje zanje in svojo naklonjenost. Že prihodnji .teden 26. t. m. se bo društvo po odposlancu udeležilo skupne konference \ odposlancev vseh avstrijskih enakih društev | in si s tem zagotovilo zdatno državno pod-I poro. — Želimo, da novo ustanovljeno društvo i dobi tudi dovolj opore med vsemi sloji našega I ljudstva, in da pristopijo kot člani zlasti oni, | ki bodo v prvi vrsti imeli dobiček od drufit-% venih smotrov, namreč krčmarji, trgovci in S obrtniki. Pa tudi naše Planinske podružnice in olepševalna društva naj bi pristopila, da bode nova deželna zveza za promet tujcev tem laglje mogla podpirati njih delovanje, kolikor se ujema z njenim lastnim stremljenjem, ki ima konečni cilj: prospeh in procvit prebivalstva naše dežele! Stfki podružnica SI. Pl. Dr. (odsek 6orlca) je imela v pondeljek zvečer pri „Zlatem jelenu" razgovor o načrtu za delovanje tega odseka v tekočem letu. Določili so se izleti, ki se prirede v presledkih dveh ali treh tednov tekom pomladi in poletja. V načrt so se sprejeli za sedaj samo taki izleti, ki ne zahtevajo riobenih posebnih turistiških priprav, nobenega posebnega truda, pa vendur nudijo povoljen užitek. Prvi celodnevni izlet se namerava prirediti drug« nedeljo po veliki noči (14. aprila) in sicer: iz Podmelca Čez Lubinj v Tolmin in v Dantejevo jamo in potem nazaj k St. Luciji. Natančni vspored tega izleta se pravočasno objavi. V programu so nadalje izleti k sv. Gendri, na sv. Goro, na Trstelj in Komen, na Kucelj (ali pa na Nanos). Razgovor ?e je nadalje sukal o markacijah v okolici Gorice, o potih, ki naj se še letos zaznamujejo, in o tablicah, ki naj se za orientacijo na pripravnih krajih postavijo. Ko bodo I ta dela izvršena, se objavijo tudi po listih, da se jih občinstvo lahko posluži. Povdarjalo se je nadalje, da je treba iskati stika z novim »Društvom za povzdigo prometa s tujci v Gorici", ker se nameni obeh društev dopolnjujejo v izberi sredstev in srečno izvršujejo le v medsebojni podpori. V prospeh obeh društev in v lastno zabavo bi se n. pr. tudi amaterfotugrau* lahko s pridom udeleževali skupnih izletov Soške podružnice. Glede oglas- ija novih članov in plačevanja članarine se ni nič novega ukrenilo. Letni doneski naj se pošiljajo naravnost Soški podružnici v Tolmin (načelnik g. dr. Gruntar) ali pa izroče tačasnemu načelniku odseka v Gorici (g. prof. Jak. Zupančič-u). — Živahnemu razgovoru je sledilo na željo prisotnih planincev čitanje zapiskov o Gorjancih, na kar se je družba razšla. Konzorcij za zgradbo železnice Vrlrclka-ldrlja-Sv. tUClja sklicuje na Marijin praznik dne 25. t. m. ob 1. uri popoludne v hotel Vuga v Sv. Luciji na Goriškem javen shod interesentov. Na tem shodu bosta poročala ljubljanski župan gosp. Ivan Hribar in zastopnik deželnega odbora goriškega. Vsi interesenti se vabijo, da se tega velevažnega shoda udeleže v največjem številu. Za jesensko imenovanje na gimnaziji! i Gorici. — Jutri bo imel dež. šolski svet sejo, v kateri se bo odločevalo glede* nekaterih imenovanj. Oddati je .2 ali 3 filologična mesta. Pričakujemo, da prizadeti gospodje store svojo dolžnost, da se ne bodo importirali Nemci, ampak imenovali sposobni kompetentje, zmožni dež. jezikov. Pozor tudi na dr. P.!! Uirstitei davčnih zavezancu v divtas razreda za ObČO prldObailDO. — Finančni minister je določil v smislu § 12 odstavek 7. zakova od 25. oktobra 18%. drž. zak. Št. 220 dan 1. junija 1907 kot čas, do katerega se je smeti pri uvrstitvi davčnih zavezancev v davčne razrede za občo pridobarino v svrho sestave družbenih kontingentov za 6. priredbeno dobo 1908/1909 ozirati na prirastke in odpadke davku podvrženih podjetij in opravil. One davčne zavezance, ki žele enotno obdačenje podružnih zavodov skupno z glavnim podjetjem, opozarja se na določbo § 37. odstavek 4. navedenega zakona, po katerem je take prošnje podati vsaj šest mesecev pred pričetkom dotične priredbene dobe pri finančni deželni oblasti. Kadar se nahajajo zavodi, ki jih je enotno obdačiti v raznih deželah, je vsaka dotičnih deželnih oblasti upravičena, da sprejema prošnje. Nadzorom greiija lekarnikov t Trstu, v Gorici, \l PSTIČU je poslalo namestništvo tako-le okrožnico : Že več časa naznanjajo se na prav vsiljiv način ne le v raznih časopisih, temveč tudi v koledarjih po lekarniku Josipu Schneider v Režici na Ogrskem napravljena zdravila »Granatkapseln", „Antebeten" zoper pijanč-Ijivost in „Santalkapseln", kakor tudi v le-karnici pri aposteljih v Budimpešti napravljeno zdravilo »Halapis Tuberin". — Kralj, ogrsko ministerstvo za notranje stvari je naznanilo semkaj se spisom z dne 2. svečana t. 1. št. 92295/VII. b ex 1906., da ni vzelo na znanje prodaje istih preparatov. Ker ti predmetje tudi pri c. kr. ministerstvu za notranje stvari niso bili prijavljeni za pripustitev in ker ni znano, kako so sestavljeni, smatrati jih je tajnimi zdravili, kojih prodaja je prepovedana po veljajočih predpisih. — To se naznanja istemu nadzorstvu v lastno in v na-lično obvestitev sočlanov gremija. Ruska duma. — Ministerski predsednik Stolipin je prečital v dumi vladno izjavo, ki ob a ta razne reforme. Izdajo se posebni zakoni v prilog kmetskemu prebivalstvu iu delavstvu. Kongres za Varstvo otrok se je vršil na Dunaju. Bil je jako dobro obiskan. Zaključen je bil kongres dne 20. t. m. Štrajkl. — Na Dunaju štrajkajo še vedno pekovski pomočniki. Štrajkati so začeli pa tudi krojači in krojačice za ženske obleke. V Romunski se širi agrarni upor. Kraj Burdujeni je razdejan. Židje so pobegnili v Avstrijo. Grof LambSdorff. — Umrl je bivši ruski minister zunanjih del grof Lambsdorf. Imel je 62 let. Angleški parnik Berocllf je obtičal 20. t. m. pop. vsled goste megle v morju pri otoku Porer pri Promontoru ; obtičal je na vstočnera delil grebena Porer. Umrla Je v cvetu let gospodična Ljudmila Žvokelj v Dolenjah. Pogreb bo jutri dop. na Planino. Preostalim naše sožalje! Slovensko gledališče. — v nedeljo je vpri- z^rila Narodna prosveta v Trg. Domu burko „btalni gost" in veseloigro „Pot do srca". Courtelinova burka „Stalni gost" je ostra satira na francoske justične razmere, fina, izbrana igrica, ki zahteva vso pazljivost, da se jo ume popolnoma. Igralci so igrali jako dobro; uloge so bile v spretnih rokah gg. E. Klavžarja, Manzonija, Komavlija, Lev-puščeka, Grudna, Vdoviča, naravnost izboren pa je bil dr. Levpušček v ulogi odvetnika in potem drž. pravdnika. Druga igra ni nič posebnega. Pač Kotzebuejeva veseloigra! Igralci in igralke so se potrudili ter tudi igrali v občo zadovoljnost; zlasti je ugajala gospodična Lukanova. — Pred igro in v odmoru je igrala vojaška godba. V odmoru je deklamoval gosp. E. Klavžar Prešernovega „Povodnjega moža". — Ali to naše občinstvo! Koliko ga je zopet manjkalo!! — Narodna Prosveta zasluži pri svojih prireditvah pač drugačnega vpoštevanja! »Kras brez zastopstva" — to je zadnja modrost „Prismojenea". Češ, če bo izvoljen Štre-kelj, ostane „divjak", to je, da ne bo pripadal nobenemu klubu, Laharnar pa bi zlezel pod kapo Šusteršičevega kluba z vsemi drugimi vred. N5r Kraševci bi se lepo zahvalili za poslanca, ki bi šel tlako delat brezdomovincu Šu-steršitu. — Kaj pa če bi v Šusteršičev klub vstopili le Kranjci ?! Izven Kranjske se bodo dobili poslanci, ki ne bodo hoteli pod Šuster-šičevo komando. In teh bo toliko, da lahko napravijo klub proti klubu dr. Žlindre! — Potemtakem bi bil „divjak" posebne vrste Laharnar, če bi bil izvoljen. In tako bi bil Kras brez zastopstva! Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „ Merkur" V Ljubljani. — V službo se sprejme: 1 poslovodja, 2 knjigovodji in korespodent, 1 potntk, 2 kontorista, 5 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika mannfakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 4 pomočniki modne in galanter. stroke, 1 kontoaristinja, 1 blagajni-čarka, 5 učencev. — Službe iščejo: 3 knjigovodji in korespondent, 2 kontorista, 10 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki Špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakt. Stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 12 konto-ristinj, 4 blagajničarke, 4 prodajalke. Posredovalnica poslužuje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delodajalce proti mali odškodnini. — Totes VVaSSer. — Ein Roman aus Habs burger Landen. SpisaHa) Ivan Delicz, ali ekscelenca gospa Marta pl. Pistohlkors v Gorici. V Gorici živi gospa Marta pl. Pistohlkors, ki je znamenita nemška pisateljica pod psevdonimom — Ivan Delicz. Napisala je že celo vrsto romanov, katere je hvalila nemška kritika. Roman z gornjim naslovom je iz življenja ..... hrvatskega naroda. Zanimiv je na vsaki strani, katero odpremo, slika iz bratskega nam naroda je jako simpatična. Kdor ga bo čital, mu ne bo žal časa in denarja. — Na prodaj je v knjigarni A. Oa-bršček. Razgled po svetu. V Ljubljanice je vršil v nedeljo dne 17. t. m. shod narodno-napredne stranke. Udeležilo se ga je nad 600 zaveduih volilcev. Na shodu se je razpravljalo o predstoječih držav-nozborskih volitvah za mesto ljubljansko. Kandidatom za državni zbor je bil soglasno in ob splošnem navdušenju proglašen župan ljubljanski Ivan Hribar. Razpravljalo se je na shodu o takisto bližujočih volitvah v mestni zastop. Tozadevno je sklenila narodno-napredna stranka kompromis s socijalno demokracijo in kandidira v tretjem razredu med drugimi tudi Etb. Kristana proti zagotovilu, da glasujejo socijami demokratje, ako bi pri državnozbor-skih volitvah za ljubljansko mesto prišlo even-tuelno do ožjih volitev, za narodno-naprednega kandidata. Da se zdaj kar zvija pobožni „Slovenec" onemogle jeze in si skuša dati duška z neslanimi dovtipi, je umljivo, saj je s tem usoda klerikalnega kandidata Kregarja definitivuo zapečatena. Tudi glede občinskih volitev so se njihovi zlati gradovi porušili v prah. V Domžalah na Kranjskem si je prerezal žile na vrata tovarnar Fran Pečnik. Samomor je storil v hipni blaznosti. Škandal V čeri«!. - V Zadru pridiguje neki fanatičen laški duhovnik. V neki pridigi se je obregnil ob glagolico, kar je ožigosal neki Ust. Radi tega je pop besnel na prižnici, italijanaši pa so mu v cerkvi burno ploskali. 17 kOkOŠI In petelina so ukradli neznani tatovi Josipini Verdelak v ulici Piecardi v Trstu. Ukradli so jej vse to ravno za god! 1) najem se odda s 15. junijem velika zaloga(ipin) u sredini mesta. Ista je pripravna za kako lesno trgovino ali za kakega izvoščka. F red zalogo je obsežen prostor, Vec pove naše upravnlštvo. A. vd. Berini Gorica, Šolska ullea št. 2, uelika zaloga = = o!jkinega olja prve vrste mjhiijšifi tHk iz Istre, Dalmacj)! Malfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'96. 112, 120, 1*36,1*44, 1-60,1-80, 2'-, za luči po 80 Tin. -------- Na debelo ueiie ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila in sveč.------------------¦ Cene zmerne. Ado.lf Fey urar in-optlker na voglu Mališša Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejena oaprave ur in eptiftnih prMaafM vseh vrtt. Zaloga žepnih, nazfdnih ur budilk vsfeh vr«t -------- in optičnih predmetov. -4— Za vsako uro se jamči I leto« Kiobučarna Gosposka ulica priporoCa svojim cenj. odjemalcem za bližajoče se Velikonočne praznike svojo bogato zalogo klobukov po prav nfekih cenah odgldl do gld.1'50. Obenem opozarja sla?, občinstvo, 5a ! gi t nikaki zvezi z prodajalno za vojašnico, ' H nosi ime „Cappelleria". Krgsua reinontuir-(;h>ria srebrna ura s3 moC- nimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoCa, 3 leta garancija, pošilja, proti povzetju za samo 7 kron Henrik Weiss - Dunaj xiv.]3. Seehshauserstr. 5|5. Zahuala. O priliki nenacUmiesttie izgube naše ljubljeno matere, oziroma tašče, tete in sestre -~ ^Ferezije Budin rojSavnik " zahvaljujemo tem potoni vse naše prijatelje in znance za obilo udeležbo pri pogrebu ter za izkazana nam sožalja. Posebno zahvaljujemo pred; duhovščino in domači pevski zbor. DORNBERG-ZALOŠCE, 13. marca 1 07. Žalujoči ostali. Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Yratieoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liet&e In brezplačna pojasnila daje samo Cd. Smarda, oblast?eno 'potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, hiši „Kmetske posojilnice", znane gostilne pri „FigoveuK nasproti Cnonadstropna hiša j z gostilno j in več sobami in drugimi prostori v trgu Ajdovščina se proda po zelo ugodnih pogojih.ali pa odda v najem. Več pove upravništvo našega lista. Odlikovana pekarija In slataarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Predaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za innogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Up* po jako zmernih cenah. Poprava in komisijska zaloga d v o ko les Waffenrad z dveletnim m Bayal i enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via Du nto *tev, 3. Prodaja tudi na mesečne obroke. Pfaffovi šivalni stroji -%a m res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Keprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG& DEKLEVA V GORICI Magistratna ulica štev. 1. •mava v zalogi fudl Šivalne stroje rasnih drugih vrst In to varen. j - Cene zmerne, pogoji ugodni. ¦«- r* ihtintn jt Raprošeni, da pred nahavi šivalnega strija lahteva c»ik, kateri se pošlje zastonj in frank«. Ha tisoee priznanj se ini je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožuhovne ovratnike (Boa), Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, mošnjice itd.------ — J. ZORNI7-. - GORICA Gosposka ulica 10. Gorica # Gorica Hotel Štev. 386 O. š. sv. Dražbeni oglas. V Gorjanskem in na Misličah se [ bode gradilo novi šolski poslopji. J Stroški za prvo gradbo so prora- I čunjeni na 31.368 K 32 vin., oni za šolsko poslopje na Misličah oa na 16.238 K G7 vin. Stavbeni načrti, prevdarki troškov in dražbeni pogoji so na ogled v tu-kajšnem uradu ob uradnih urah. Pismene ponudbe frankirane, zapečatene in postavno kolekovane naj se pošljejo naTtukajlm urads 5 % varščino vred in sicer za poslopje v Gorjanskem v iznosu od 1440 K za ono na Misličah pa v iznosu od 740 K do 27. marca t.'l. do 12. ure opoldne. C. kr. okrajni šolski svet Sežana 15. marca 1907. Predsednik: Rebak 1. |s pilzensto Pozor! Lepi sveži kranjski špeh brez kože od pitauih prašičev kg 70 novč., kakor tudi fine kranjske klobase, komad po 10 iiov& razpošilja od 5 kg naprej Anton Anžič, Ljubljana. mesar •AAAAAAA A ^^^*^^ ^**^^^^^^^^^^^*• J Slovenci, krasite svoja | | stanovanja slovensko 11 Simon Gregorčič: Andrej Fajt j SOha v velikosti 42 cm, modeliral akad. t ^ kipar Repič, cena kron 8#~~, zabojček b 3 60 vinarjev. L * Slika z okvirom 65:85 cm velika na L ^ pravem platiniranem bronitpapirju za L < kron 20--, zaboj K 120, L * kakor tudi sobi Prešerna in Vodnika > - * v isti velikosti za 7 kron, v velikosti > < 29 cm Prešerna. Vodnika. Kersnika, > 29 cm Prešerna, Vodnika, 5 Levstika in Slomška, priporoča > \ V ]fjub1jai)i \ \ poleg Prešernovega spomenika. | s pekovski mojster | S v Gorici Gorsi Franc. 6ius. ft. 2. S | _;—. Fiiijalka v Bornkergn. =~~ S 2 Sprejema naročila vsakovrstnega S • peciva, tudi najfinejega, za nove • maše in godove, kolače za bir- • mance, poroko itd. Vsa naročila 2 izvršuje točno in natančno po želji g naročnikov. • Ima tudi na prodaj različne moke, t fino pecivo, fina vina in likerje % po zmernih cenah. J Za veliko noč u*-'l>oro*a goriške 2 plnee, potico Itd. • med, izvrsten za pecivo ali zdravilo kg po K 120 izpihani pomladanski » » » 1"60 pitanec za čebele . • • - -,.».• »'20 Ha debelo v originalnih posodah se cena izdatno zniža. Z odličnim spoštovanjem se toplo priporoča l Kopač, svečar v Gorici. 8e dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. (—REVMATIZMU m PROTINU \k lllmn Dnrlino zdelan v Trstu v lekarnah R.I..I fiodl««, ..k.m. „AII. H.donn. d.l>. S.lut." pri »v. J.kobii; Josip ©odln«, JG IlIBr bOOina |9karaB „hlV Ig««", VI« d«l Fara«&o 4. , * • •t.kl.ile. I Hf. Ii Tritt m >• rmaoinja man) b«|o 4 .tokl.nJo. proti poTi.tJu ill n.pr.j poiliai« mikoa 11- ^oito poltnln.. pri zlatem jelenu" f trgovskem središču nasproti ladškofijski palačL — Sobe 21 prenočišča po zmernih cenah. — /elik jedilni salon, pr«2g stekleni salon s terasa — V poletnem Sašu prijeten vrt z veranda — Sobe za klube, društva, za skle-ijene družbe, — Izboma kuhinja Domača in ptuja vtaa. Izvirno piizensto *prazdroj»-piva je ustrezalo raznim potrebam in zahtevam društvenikov. Ob nedeljah od 10—12 ure predpoldne so se izposojevale društvene knjige. Nekateri člani so prav pridno čitali liste in si izposojevali knjige, vendar bi bilo želeti Se obilnejše udeležbe. DruStvo je dobivalo tudi več časnikov po znižani ceni. Bodi izrečena dotičnim upravniStvom pri tej piiliki prisrčna zahvala. Slavni občni zbor! Zopet polagamo v vaše roke zaupano nam vodstvo ter Vas zahvaljujemo za izkazano nam čast; obenem pa apelujemo na one, ki bodo danes izvoljeni na našB mesto, da vodijo v sporazumljenju med seboj društvene zadeve. Njih eijj bodi zmiraj le procvit in napredek društva. In s tem končujem. Poročilo tajnikovo se sprejme na znanje brez nikake opazke. — Na splošno željo se opusti čitanje društvenih računov iz tega razloga, ker ima vsak društvenik tiskane pred seboj. G. društveni denarničar da nekaj pojasnil glede računov, kar se vzame na znanje. Odobrijo se društveni račuui in proračun za leto 1907. — Pri 4. točki dnevnega reda, ki se glasi: prošnja nekega člana radi podpore, se razvije daljša debata. Po treznem razmo-trivanju se dovoli na predlog g. predsednika 60 kron izvanredne podpore. G. Posega stavi predlog, naj se zviša plača društvenemu čuvaju. Po nekaterih pojasnilih, M jih da gosp. denarničar, se predlog ne sprejme, ker je glasovalo zanj le nekaj navzočih. — G. Hrovatin stavi predlog, naj se pooblasti bodfiči odbor, da stopi v dogovor z lastniki dveh sedaj na novo kupljenih hiš ter ukrene tako, da se društveni prostori presele" pod narodno streho. Po daljši debati se sprejme predlog g. Hro-vatina z dodatno opomnjo g. Kovana, ki se glasi: V slučaju potrebe naj se skliče izvan-redni občni zbor in ta naj odloči, kam naj se društvo preseli. Gosp. Jos. Kovan naznani, da mu ni več mogoče sprejeti predsedstva, • ker je preobložen z mnogimi opravili in radi šibkega zdravlja. Zahvaljuje se za izkazano mu čast. Na predlog g. Hrovatina se izreče g. Rovanu in ostalemu odboru zahvala za. njih trud. Gosp. Andr. Gabršček predlaga, naj se voli novi odbor z vzklikom. Ker ni nihče proti temu, se predlog sprejme in vsi navzoči odobri z veseljem prebrano listo, ki se glasi: Predsednik: Bajec Alojzij. — Odborniki: Bačner Filip, Cotič Peter, Černovic Josip, Duša Andrej. Fabčič Josip, Kravos Ivan, Mozetič Josip, Obidič Anton, Rojic Vid, Živic Alojzij. — Namestniki: Kutin Josip, Erjavec Leopold, Hrovatin Josip. — Pregledovala, računov: Kopač Andrej, PrinČiČ Karol, Rovan Josip. —, Razsodniki: Ferfila Franjo, Takončič Anton, Seidl prof. Ferd., Klavžer Antoj, MusiČ Josip. Novi predsednik g. i>ajec se zahvali za izkazano mu čast in obljubi, da bo žrtvoval vse svoje moči v proevit in napredek društva. Na to povabi navzoče odbornike k seji v ponedeljek, da se konstituira še ostali odbor. V seji v ponedeljek se je pa konstituiral ostali odbor tako-le: Podpredsednik: gosp. , Andrej Duša, tajnik: g. Josip Fabčič, gospodar: g. Anton Obidič. Društveni blagajnik in uradnik pa g. Josip Hrovatin. DOPISI. b Cerkna. — Volilni boj pričenja tudi v naših gorah. Predigra k temu boju se je vršila na praznik dne 19. t. m. in se je dovršila s popolno našo zmago. Naj navedem o tem nekoliko podrobnosti. „ Narodna Čitalnica" v Cerknem je bila ustanovljena 1. 1869. in bila do leta 1891. skupno društvo vsem Cerkljanom. V tem letu ste nastali v Cerknem dve stranki, ki ste se vzdržali do danes. Ena teh strank se je polastila takrat Čitalnice, in ko je nastal na Goriškem razpor in z njim nove stranke, pristopila je stranka, ki«je imela v rokah Čitalnico, h klerikalni stranki in je potemtakem postala tudi Čitalnica klerikalna. Nad knjižico se je hitro izvršila cev, ra. Kar jim ni ugajalo, je moralo ven, ? »Ljublj. Zvona" so se n. pr. iztrgali celi listi, da bi ne prišlo pohujšanje med nedolžne člane i. t. d. Do lanskega leta je bila »Čitalnica" skoziinskozi klerikalna. Tu pa je prišel preobrat. Vstopati so pričeli vanjo tudi naprednjaki, in ker je bilo tudi nekaj starih članov nezadovoljno z vlado v društvu, se je napravil pri lanskem občnem zboru naskok na društvo, ki se je tudi posrečil. Večina odboroigkih mest je prišlo v napredne roke in v društvo, so prišli novi časi. Napredni odbor je spremenil društveno knjiž- nico v „Javno tfudsko knjižnico", ki je neprecenljivega pomena za okraj. Šele nekaj mesecev je knjižnica odprta javnosti iu že ima okoli sto čitateljev., ki so si izposodili skupno okoli 1000 knjig. Ta javna knjižnica je našim klerikalcem trn v peti. Dajje si je naročilo društvo napredne časopise, po katerih so s posebno slastjo po-segavali klerikalni člani. Tudi napredne alav-nosti v Tolminu se je udeležila Čitalnica in odnesla s svojim zborom lepo in zaslužno priznanje. To je dalo nekemu članu povod, da je vprašal v dopisni knjigi, zakaj se Čitalnica udeleži tolminske siavnosti, tretjega katoliškega shoda v Ljubljani pa ne t Seveda vse to delovanje ni ugajalo našim klerikalcem in pripravljali so se na naskok, s katerim bi pri letošnjem občnem zboru zopet zavzeli Čitalnico.Bilo je agitacije na vse strani, in ko smo se v torek zbrali na občnem zboru, bili so si sigurni zmage, Na njih žalort in presenečenje pa je prišlo drugače in propadli so že pri prvem glafovanju tako korenito, da jim pri volitvi !bWa ni bilo upati na zmago. Od 124 članov, ki jih šteje Čitalnica, so bili razen 10, vsi drugi navzoči oziroma zastopani. Prodrla je popolnoma naša lista in so bili izvoljeni predsednikom g. Peter Jurman; podpreds. g. Vaclav Tušar; blagajnikom gosp. Peter Kogoj, tajnikom g. Jernej Štravs. V odbor pa gg. Fr. Pirih, Ciril Brelih in Fran Obed. Klerikalci so bili po tem izidu kar poparjeni, ker so videli, da jim dobro pripravljeni naskok ni prinesel nobenega uspeha iu da ostane Čitalnica v narodno naprednih rokah. Dekan g. dr. Knavs je izjavil,«da ne more 03tati v društvu, ki je naročeno na „S1. Narod", ker je ta brezbožen list. Povedal je dalje — kar se velja zapomniti — da „SočaK ni brezbožen časopis, in nato naznanil ustanovitev novega „katoliško-izobraževalnega društva" v Cerknem. Drugi dan po občnem zboru so pričeli radi onemogle jeze bojkotirati nekatere člane, ki so volili napredno listo. No, prepričani naj bodo, da nam je... bojkot le v zabavo, ker vidimo, kako bi se nas radi iznebili, če bi bilo v njih moči. Popolno priznanje vsem napredno mislečim članom, posebno še zavednim cerkljanskim fantom, ki so s par izjemami, stali vsi tako odločno v našem taboru. Čast jiin, na-rodno-napredni Čitalnici pa prospeh in napredek. Iz Ajdovščine. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je priredila na praznik sv. Jožefa veselico s precej bogatim vsporedom. Petje je bilo precej dobro, zakar se je zahvaliti v prvi vrsti požrtvovalnemu pevovodji g. prometnemu vodju Janovšeku. Pevske točke so obsegale skoraj pretežke, za naše ljudstvo ne docela umljive skladbe, a vkljub temu je pevski zbor rešil svojo nalogo popolnoma dobro. Osobito je povdariti, da se je pel sekstet iz »Prodane neveste" precej dovršeno. — Igra „Starinarica" je jako ugajala in so posamezniki svoje vloge tudi zadeli. —'Veselica je bila prav dobro obiskana in pričakovati je gmotno dobrega uspeha. — Mnogo je k temu pripomogel s svojim sodelovanjem g. Komel iz Gorice. Z g. prometnim vodjo Ja-novšekom je zadobila Ajdovščina jako spretnega in vstrajnega pevovodjo, tako da smemo pričakovati, da se osnuje pri nas stalen pevski zbor — saj pevskih močij ne manjka, le dobre volje treba. —- Irredenta u Gorici. Na pustni torek so napadli goriški Lahi Slovence na Travniku. Takrat smo povedali, da je bil napad dobro premišljen ter zasnovan v „Ginnastiei" prejšnjo soboto na veselici povsem irredentističnega značaja. Kaj se je tam godilo, o tem smo bili obveščeni iz italijanskih krogov. Čakali smo, kaj stori na to oblast. N6, kaznovana sta bila dva napadena Slovenca — napadalcem se ni zgodilo še nič, in dogodki v nGinnastiei* so visoki vladi najbrže le... nedotfna igrača! Seveda nedolžna igrača! Saj to je bila veselica — otrok! „1 nostri bambini all! limone Ginnastica" — tak je bil naslov poročila o tej prireditvi, ki se je vršila 7. febr., to je v četrtek, ne v soboto, kakor smo prvotno le pomotoma povedali N6, kako so se zabavali ti otroci, naj povemo v nastopnem: PriSli so stariši s svojimi otroki, in napravili so nekaj imenitno laškega! Na mizi v dvorani, okrašeni ultralaško, so stali 3 otroci, stari okoli 7 ali 8 let, ter predstavljali: eden Garibaldija, druga dva pa dva ,tbersaglieritt-ja. Mali Garibaldi je imel v rokah zastavo v barvah laškega kraljestva, zastavici sta imela tudi „bersagliera". Mali Garibaldi pa je tudi deklamiral, in sicer Gari-baldijevo himno. Ko je Garibaldiček skončal, so ploskali in divjali navdušenja vsi navzoči. Navdušenje jih je privedlo do tega, da so naložili otroke na rame ter jih nosili po dvorani. Otroci so pridržali zastave ter mahali Ž njimi po zraku, kakor bi hoteli čistiti zrak, ako bi bilo v njem sploh še kaj nelaškega. Živ-žav je bil tudi med otroki, katerih je bilo obilo; v starosti so bili od%—10, 15 let. Po tem im.dentovskem uvodu je pričel ples. Na plesu je bilo videti otroke odete v barve laškega kraljestva, in kar posuti so bili kostumi z „margeritamitt. Otroci so tudi peli. Paroma so hodili po dvoran ter peli razne pesmi politične barve in polne narodnega sovraštva. Peli so tudi „Marameott. Da ni ne-dostajalo klicev BEvviva Italia8!, ni treba niti posebej j^r.larjati; vpili pa so tudi: Abbasso i sciavi, in tolažili so se s klicem: Evviva Gorizia italiana! Tudi Nemce so si to not privoščili. Drugače jim lezejo na vseh straneh pod suknjo, v „palestria pa so kričali tudi: fora i gnoccbi! In navzoči so bili na tej veseh-n vudi taki gospodje, ki hočejo drugače veljavi za dobre Avstrijce. Navzoč je bil podžupan goriški poslanec Bombig. Navzočih pa je bilo tudi dosti laških podanikov. TftKO dela „Ginnastiea", tako delajo tudi „ furlanski fantjeB, „ Unione dei giovani Mulam". Pred kratkim so imeli veselico v „pa-lestrl", in. na tej veselici je bilo tudi vse ve-lelaško, vse v laških barvah in zastavah, in ^furlanski fantje" so imeli ovratnice v barvah laškega kraljestva. Seveda niti „ Unione dei giovani friulani" niti nGinnusticaa nista politični društvi. Čujemo, da je neki politični uradnik prišel na sled irredentovskemu početju v „palestri" ter presenetil navzoče sredi veselice. Ali zgodilo se ni menda nič, kajti tega nismo culi, da bi bila veselica vstavljena. Vse to vemo že nekaj časa. Ako je nam znano, zakaj bi ne bilo znano policiji''' Na vse to ni čuti nikakega glasu o*kaki preiskavi. Take vrste „Špasi" so dovoljeni pri nas Lahom. Pa, mi bi ne pisali o teh rečeh, ako bi ne trpeli mi ob takih razmerah. Slovenca primejo hitro za vrat za vsako ničarijo, Lah sme delati vse. — Jemljemo na znanje, kaj je dovoljeno v Gorici. Slovenci, vzemite si to k srcu! Dolilno gibanje. Ila Dipauskem. Zelo vroča tla so pri nas za klerikalce: Dan sodbe se jim piše. 17. t. m. je bil pri Kebku javen shod in gosp. Štrekelj je razvijal na povabilo svoj program. Takega navdušenja še nisem videl. Ljudstva je bila polna dvorana in še dve stranski sobi. Gosp. kandidat je lepo in jedrnato razvil svoj program, katerega je ljudstvo z navdnšenjeji sprejelo. Zbrano občinstvo je na predlog g. Mrmolje z velikanskim navdušenjem in dolgotrajnim odobravanjem potrdilo kandidaturo po-slančevo, o katerej je prav lepo govoril tudi gosp. dr. Treo. Nato se je priplazil k mizi gosp. Kosec, znani župnik in čavenski junak žalostne slave. Samo videti je treba, kako je ta zbesnelec obsovražen pri našem ljudstvu! Nobeno pomirjenje ni pom galo. Komaj da je na prigovarjanje predsednika in g. Štreklja se toliko umirilo, da je mogel govoriti in svoje brezobrazne kvante prodajati. Potem pa ga je dobro zdelal zlasti g. dr. Treo in gosp. Mahorčič iz Sežane; pa tudi drugi so si ga privoščili. Slednjič je pa odkuril, kakor da bi mu prihajalo slabo. Bil je zopet mir in lepa edinost. Vse je bilo zavzeto za gosp. Štreklja, in ko je g. Mahorčič Še rekel med svojim govorom, da predno mi volimo Laharnarja, mora se kraško kamenje spremeniti v med in Ipava se obrniti proti izviru, ni bilo konca ne kraja aplavzu. Pa bi res tudi ne bilo človeka pri nas, ki bi raje volil neznanega Laharnarja, proti vrlemu, vrednemu domačinu Štreklju, ko bi naši farji tako ne besneli in divjali javno in skrito, v cerkvi in izven nje za bukovin-skega svetnika dr. Laharnarja, ki se o kmetijstvu iu gospodarstvu upe kolikor osel na citre! Toda mi nismo kranjski backi vam parirati... ' 7S Možina, učitelj v.Brjah, je v dalisJ sedah navedel več naših zahtev in M7 " »oboist »ntnon *a An\„n -~xii.„- . ^ čakajo zaman že dolgo rešitve, ter PtiporoJ naj bi se dežel, ozir, državni poslanci za zanje, zlasti je povdarjal, da bi morala a2m in država delati na to, da bi se cena modri c lici znižala na isto kakor je bila prej, ae ž se je tekom malo let 4krat—5krat podrli Za revnega trtorejca je to velik davek! \ bi se kartel tvornic vendar reguliral oz' naj bi država ali dežela osnovala gaj* varno za modro galico in tako revnemu i*] pomagala. Na vsak način se mora v tem 3 gledu nekaj storiti, sicer bo vitriol Jjffiaju ^ dražja stvar na svetu. Predlog je bil Zv, Ijem kot zelo umesten sprejet. U Uro daleč od Rebka v Kihembera,-bil tudi volilni shod. Bil pa je ta k za„ za povabljence. Prišli so: Dr. Lahamar Dermastia, dr. Gregorčič se je privalii V svoji masti, očka Pavlica in znani i^M župnik Štrancar, Koščev pobratim. Xa<& *"* notri še nekaj »zavednih volilcev" in rančili. Pa jim je šla trda. Ljudstva se je 3 bralo kakor listja ter je krog dvorane" hišnih prostorih in na dvorišču vpilo nM Štrekelj! ter se hudo jezilo, zakaj se tudi m kot volilcem ne dovoli zraven, zakaj ni 8| javen, če res ljubijo ljudstvo, kakor je račil dr. Laharnar nekje izjaviti. V enii je shod končal in ljubljenci naroda: Gregorfi Laharnar, Dermastia, Pavlica in Štrancar jo odkurili v gorenje prostore — morda kaščo, kjer so študirali to nesrečno Ijubei ljudstva, ki je ostalo zdolaj in jih sodilo. M vdarjali so med seboj zlasti veliko ljubesj Pavlice in Štrancarja do ljudstva. Ta dva lij četa sedaj namreč imeti nov farovž in eerfj kar bi stalo ogromnih tisočakov iu dela: občino sta poklicala tujca organista, katero! se plača 000 kron, dasiravno bi domač uii*| ali neki drug domačin opravljal isto ravno tako, če ne še veliko bolje za poiotd manj. Pa še druge čednosti in skrb za kid se je vzelo v razgovor 1 Prav tako: Naj i Štrancar in Pavlica, da se Še ne vrti ves !.| bemberg okoli njiju in da nismo le lakomnost in nadvlado tu! Klerikalni shod u Koim v četrtek je jako medlo skončal. Kljub velik?: številu vabil, ki se jih je razposlalo, udeležilo je shoda vsega celih 59 mož; med temi nnjKjJ 10 gotovih naših mož. Izmed županov bilhuui vzoči štirje, med temi sta bila klerikalna i pana samo dva t. j. oni iz Velikegadoia ia Vojščice. Bili so navzoči skoro vsi mežnajj okraja in večina duhovnikov. Predsedoi shodu Fabiani iz Kobdila. Govorili se kanoal Lukežič, kandidat Laharnar, nemškutarski m tar Kotnik, velikodolniški duhovnik in »Co»| iz Volčjegagradu. Navdušenosti ni bilo nobes] Ta shod je bil prava slika šans klerikalcev našem okraju. Več se ne izplača o 'v Sodni tajnik ?on - klerikalni kandidat! Čudna so pota Gospodova! Sodni iaj-Fon je postal kle^kulec in duhovska strai« ga kandidira v državni zbor v gorftki oh-J-Fon — klerikalec! Za glavo s; p#L\ ljudje, ki so imeli g. Fona v čislih. ter k^j ne morejo verjeti, da bi se bil g. Fon &H „spokoriP, da je stopil pod bandero i: Pavlice. Ali ni to poniževalno z" VJ^t>rl sodnega uradnika, če ga preiskuje ^lnčni Gorici. Delale bodo nekaj časa, potem pa molile in molile; molile tako lepo, da pridejo prav gotovo v nebesa. Z Bogom, Livek! so si mislile, zdaj gremo na pravo božjo pot! Šle so in prišle v Gorico v samostan, kjer jih je doletela velika prevara. Pobožne Uršulinke so gonile dekleta delat, pa tako, da niso še nikdar delale tako hudo in tako neprenehoma kot v tem kloštru, o katerem so mislile, da je posvečen molitvi. Ena je bila zbolela, eno je hotela nuna tepsti. Hrano so jim dajale slabo tako, da so se dekleta kmalu naveličale te pokore. Za molitev ni bilo dosti časa. Le delati in delati težko venomer! Gospe nune seveda imajo čas za molitev in dobro hrano, uboga livška para, delaj in umri! Dekleta so končno dobile pogum, in hajdi ven! Kakor da bi bile rešene pekla, tako se jim je zdelo, ko so zadihale zopet svež zrak in bile proste samostanskih muki Tiste nune naj ostanejo le same s sv, Uršulo! Pri teh nunah je prav prijetno. Kaki go-jenki, ki se udaja posebno dobro „ vzgoji" nun, prigovarjajo včasih, naj nikar ne je n. pr. popoludne, naj daruje „malo južino" Bogu ali pa sv. Uršuli. In taka reva res misli, da stori kako dobro delo. Nune pojedo svojo fino kavo, gojenka ostane lačna, ali zaračunajo jej to vse jedno, to se razume. StariŠi morajo plačati drago tudi take nezaužite reči. Nune pač razumejo .izborno svoj »gšeft". Gorka VOda iz kotla se je zlila po rokah in prsih 27 letnemu Valentinu Bastjančiču v Grgarju, Prenesli so ga v bolnišnico v Gorico. Konzorcij za zgradbo železnice Yrhnlki-ldriJa-Sv. Lucija sklicuje na Marijin praznik dne 25. t. m. ob 1. uri popoludne v hotel Vuga v Sv. Luciji na Goriškem javen shod interesentov. Na tem shodu bosta poročala ljubljanski župan gosp. Ivan Hribar in zastopnik deželnega odbora goriškega. Vsi interesenti se vabijo, da se tega velevainega shoda udeleže v največjem številu. Blclkelf najden pri Mošl. - Na 10. t. m. je bil najdem bicikolj pri Moši pri Sv. Marku; bicikelj je ležal v jarku. Bicikelj ima št. 37147; nahaja se pri A. Škerjanu v Štverjanu (po domače pri Korčičevih.) V »Slovenski Čitalnici" v Gorici bo predaval danes 23. t. m. ob 6. uri zvečer gosp. dr. H. Turna o Levu Tolstoju. Šolska mladina ustopnine prosta. Bralno In pevsko društvo „lpavau v Mirnu bode imelo svoj letni redni občni zbor dne 25. t. m. ob 4. uri in pol popoludne v društvenih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo* blagajnika. 3. Odobritev računa za leto 1906. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni morebijtni predlogi. K obilni^ udeležbi vabi •— odbor. Tepen! Slovenci. — V nedeljo okoli polnoči so napadli Lahi v gostilni v nbuži" na Kornu v Gorici 3 Slovence, ker so govorili slovensko. Lahov je bilo okoli 30. Enega so precej poškodovali na roki xth policiji so laški junaki tajili. Slovencem . . ^mo: Ne hodite v laške gostilne! Plačevanje odredom, dohodnine Itd. po položnici. na čekovni račun davkarije. -- c. kr. finančno mi- nisterstvo je dovolilo od 1. jaunvarja 1907. plačevanje odredbin, pristojbin, osebne dohodnine, plačarine in prihodnine tudi pri poštnih uradih, kot poštno hranilničnih uradih s položnico na čekovni račun davčnega urada imenovanega v dotičnem plačilnem nalogu. Ako davkoplačevalec biva v mestu, kjer ima sedež dotična davkarija, se ne more plačati s položnico, nego se izvršuje plačevanje neposredno pri davkariji. — Tako bodo od zdaj naprej priloženi dotičnemu plačilnemu nalogu za pla-čanje gori imenovanih pristojbin in davkov kakor tudi opominjalnicam položnice v številu rokov za plačanje, Plačanje s položnico na-domestuje pobotnico davčnega urada. Davkarija bo ? sledečih slučajih Izročila pobotnico. 1. Ako stranka to zahteva. V tem slučaju treba, da stranka prilepi, na hrbtu položnice znamko, odgovarjajočo dopisnici ali zalepki, kakor želi imeti pobotnico odprto aH zaprto. — 2. Ako se znesek vplačan na poštno-hranilničnem uradu ne računa na način označen od stranke. — V tem slučaju se bo izdala pobotnica po dopisnici, katera je podvržena poštnini. — Prejemnice se morajo uporabiti samo za plačila od davkarije ozna-cene na samej prijemnici. —: Da se olajša zaračunjanje na davkariji, treba naznaniti na hrbtu prejemnice št. dotičnega plačilnega naloga in dotične opominjalnice. — Ako se dovoli prodajalcem znamk prodajo prejemnic, se bodo prodajale po 12 v. Da se zadosti morebitnim vprašanjem strank bode prejelo vsako županstvo nekoliko prejemnic za davkarije, katere sedežu je pristojna občina. Se omenja, da dopisnice navedene z odlokom ministerstva od dne 2. novembra 1900. št. 191 d. z. so še vedno veljavne za plačevanje davkov in da se te dopisnice dobijo pri prodajalcih znamk, ali pri poštnih ali poštno hranilničnih uradih. — Take okrožnice so debila vsa županstva. Bralno In pevsko društvo »Napredek" v Gor. Vrtojbi naznanja, da priredi na Velikonočni ponedeljek 1. aprila t. 1. na dvorišču g. Iv. Batističa svojo pomladno veselico. Vspored prihodnjič. Kinematograf V GoriOl. — Pretekli teden je dospel v Gorico Kinematograf Edison ter se nastanil v hotelu Central. Podobe so jako lepe in je vredno, da si ga ogleda vsakdo. Več v oglasu! Odprti lekarni.'"— Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. Istotako v ponedeljek. Ponočna služba v lekarnah. — v času od 24. do 31. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Pontoni. IZ gospodinjskih krogov. - Povsod se pridno praži in peče, ker je večina gospodinj odlašala do zadnjega z odpošiljatvijo tekmovalnih receptov za močnata jedila. Zadnje odpoši-ljatve naj nosijo datum 31. marca, ker na poznejše oddane se pri razdelitvi nagrad, ki znašaje K 10.000, ne bo oziralo. Roparji uspeha. — Vsak pomenljiv dogodek ima svoje posnemovalce, kateri brezmiselno izkoriščajo delo in uspeh drugih. To se dogaja tudi pri industrijalnih uspehih, in še prav posebno pri svetovnem Schicht-ovem milu. Vedno in vedno se pojavljajo v prometu manj vredni izdelki, ki so po vnanjosf.i, barvi in obliki podobni Schicht-ovemu milu, a ne dosegajo niti od daleč njegove izborne kakovosti. Da, še celo stisnjena varstvena znamka Jelen" se s podobnimi živalimi nadomešča. Naobra-ženci spoznajo takoj pravo Schicht-ovo milo po vtisnjeni besedi S c h i c h t, in vestne gospodinje poučijo svoje služkinje, naj si ne pustijo vsiljevati manj vrednih ponarejenih iz- Za kuhinjo in dom. — Kakor znano, je vsaki gospodinji v ponos, da prinese kolikor mogoče dobro, okusno kavo na mizo. Zlasti je tako pri nas, in zato je tudi Avstrija s svejo dobro kavo zaslovela po vsem svetu. Morda je torej tem bolj umestno opozoriti na nov način napravljanja, ki se je1 izkazal za izbornega. Skoro v vsaki družini rabijo dandanes Kathreinerjevo Kneippovo sladko kavo. 51 Napravha se najbolje t^ko, da se zmelje v ne.premajhnem loncu, polije z vodo in zavre. Potem naj se sladka kava Se dobro izkuha pet minut; nato je počakati, da se zavrelica nekoliko usede, in naposled se z njo v strojftku počasi polije zmeta zrnata krva. Kjer ne ra-rabijo strojCka, se zmleta zrnata kava kar strese v vrelo zrnato kavo. Potem naj se vse premeša in počaka, da se „vleže" nekoliko minut, in končno se kava skrbno precedi. Najrajši rabijo vobče na pol Kathreinerjeve, na pol zrnate kave. Zaradi večjega prihranka pa se sme polagoma dodajati več Kathreinerjeve in zato manj zrnate.kave. Za otroke, bolnike in slabotnike se priporoča posebno napravljanje Kathreinerjeve kave. brez primešane zrnate kave. Tedaj jo je tudi v loncu politi z mrzlo vodo in dobro izkuhati. Mali trud se obilo poplača s tem, da se bolniki in slabotniki ..._kmaln_zdraystyjn^J|čvrste in da so otroci cvetočega Jica. Ustnica. — V Ročinj. Prihodnjič! Pfl7ftr! Sam0 T^P^v ™ Stvria-vrelec rUlVI j gta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Templjev"-vrelec ali „Styria"-vrelee ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrbništro Rogaških vrelcev. Razgled po soetu. Grafenauer državnozborski kandidat koroških Sls-V8RCIV, — Državnozborskim kandidatom v edinem volilnem okraju, kjer imajo Slovenci kaj upanja na zmago, je bil na več shodih ob splošnem navdušenju proglašen dež. poslanec in posestnik na Brdi v Zilski dolini, g Fran Grafenauer. Nagodbina pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado so se prekinila. Nadaljevala se bodo dragi teden meseca aprila. Do zdaj ni prišlo, kakor se vsestransko zatrjuje, do nobenih pozitivnih rezultatov. Dozdeva se, da avstrijska vlada sploh ne misli na kak resen korak, dokler ne bo imela za sabo novega parlamenta. Nemško politično imUtio i Trstu. - Namest- ifištv.} je vzelo na znanje wavila „Nemškega političnega društva" v Tr3tu. Tako krepi Nrmce ob Adriji trgovina in nova Železnica. Štrajk dunajskih pekMskin pomočnikov se, kakor kažejo vsa znamenja,' bliža svojemu koncu. Pekovski mojstri, upajo, da se v kratkem zopet vzpostavi red. Knitskl sunit na Romunskem postajajo vedno nevarnejši. Na več krajih so se kmetje že spopadli z vojaštvom. Tekla je Že kri. V Stanci so oropali in opustošili kmetje posestvo pravosodnega ministra Greciaua. Vlada pa se baje tudi na vojaštvo ne zanaša več prav. Anarhistična zarota» Bolprlji. -- Povodom preiskave o umoru ministrskega predsednika Petkova se je dognalo, da obstoji na Bolgarskem velika anarhistična zarota. V to zaroto je zapleten tudi nameščenec vojnega arsenala Blaskov, eden prvih bolgarskih anarhistov, ki je sodeloval ti.il pri tajnem anarhističnem listu „Svobodno društvo". b strahu pred prusko šol«. — v Gnjeznu se je poizkusil zastrupiti s karbolno kislino 13 letni deček mesarja Cabanskega. Hitra zdravniška pomoč ga je še rešila. Ko se je osvestil, je izjavil, da je ta čin izvršil iz strahu pred šolo. Res, značilno za pruske Šolske razmere! Ouhomlk — ubijalec! — S Hrvatskega se nam poroča o groznem činu, ki ga je izvršil neki duhovnik. Neki potnik se je vrnil iz Amerike. Ker je imel pri sebi okrog 4000 gld. tam zasluženega denarja, se ni upal prenočiti v kaki gosti,-1 temveč je šel k župniku prosit prenočišča, ker je mislil da bo pri njem bolj siguren! Župnik ga je sprejel, ga zvečer dalje časa zadržal po koncu ter ga napajal in hranil, kolikor se je trudnemu potniku poželelo. Ko je župnik mislil, da ima njegov gost že dosti, ga je peljal spat in sicer v skedenj, češ, da nima drugega prostora. Rekel je, naj se vleže bolj pri kraju, da ne bo doli pal. Potnik k sreči tega nasveta ni poslušal, temveč je Šel in se zakopal v seno. Naključje pa je naneslo, da je župnikov sluga to noč dalje časa ostal zunaj in se je, ker ni hotel buditi drugih, prišedši domov vlegel naravno isto mesto, kamor bi moral po župnikovem nasvetu leči naš popotnik. Po noči pa pride župnik ter odseka spečemu slugi s sekiro glavo misleč, da je to oni bogati popotnik. Ostali posli so ropot culi in so takoj prihiteli na lice mesta ter jeli izpraševati župnika, kaj Be je zgodilo. Ta pa jim zabičava, naj bodo tiho, on da jim bo že dal primerno nagrado. Med tem časom pa se je popotnik zbudil in spoznavši situvacijo je takoj tekel po orožnike, katerim je celo zadevo razložil ter jim povedal, da ima pri Župniku shranjen — svoj denart Župnik je torej hotel ubiti popotnika, da mu ne bi bilo treba več vrniti shranjenega denarja. Bil je nemudoma aretiran. To se zgodilo pred 14 dnevi v neki vasi ne daleč od Zagreba. Milostiva gospa, ¦H veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrecno po- v udarjati ime »Kathreiner« ? Her seVam sicer uteg- ^t^ _ ne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje .Hathreinerjeva kava. Zakaj le Hathreinerjeva Kneippova sladna kava Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnaie kave. Zapomnite si torej natanko, milostiva gospu,' da d-»l)i vato psistno Katiireinevjevo ka> o /.jolj v za- na kava« sliko župnika Knei p pa kot varstveno znamko. D najem se odda s 15. junijem velika zalogadagazin) v sredini mesta. Ista je pripravna za kako lesno trgovino ali za kakega izvoščka. Pred zalogo je obsežen prostor. Več pove naše u?pravništvo. Odlikovana pekarija in sladfiičarna Rarol Draščik v Corici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •p* po jako zmernih cenah. -*• Senzacijonelna novost ¦s šjiljr^ -^ Daljnogled 50-kratno povečanje. Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad K 2 — 3 „ „ 5'50 Odpošilja po povzetju: HENRIK WEISS, Dunaj XIV. 3. SechshSuserstr. 5.24. Naročite takoj in bodete vzradoščeni! Ivan Kravo s priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici <**<» trg Koran| it. 11. ¦¦¦ Razglas. Stavbeii odbor za zgradbo »Narodne šole" ? Št. Jakobu v Boži na Koroškem vabi p. n. obrtnike, naj se blagovolijo udeležiti ofertne obravnave v zadevi zgradbe imenovane šole. Ponudbe za celotno delo ali pa za posamezna dela naj se podpisanemu vpošljejo najpozneje do 10. aprila 1907. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so od 27. t. m. do zgoraj označenega dne (izven 30. in 31. marca) vsak dan popoldne na vpogled v župnijski ali pa v občinski pisarni v Št. Jakobu v Rožu. Posamezna dela z materijalom vred so proračunjena: 1. zidarska dela na . K 56.886*—; 2. tesarska dela na . „ 11.7-78*45; 3. kleparska dela na . „ 1.233*60; 4. mizarska, ključavničar- ska in steklarska dela na........K 20.928.30 ; 5. lončarska dela na . „ 2.276 —: Skupaj . K 93.10235. Stavbeni odbor si pridržuje pravico, tako skupno delo, kakor tudi posamezna dela oddati po svoji prosti volji, brez ozira na visočino vposlanih ponudeb. Št. Jakob v Rožu, dne 20. marca 1907. Za stavbeni odbor: Matej Ražun i. i. župnik. Gorica, Šolska ulica št. 2. oelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najbaljših tvrik iz Istre, Dalmacije Mclfette, Bari inl^ s prodaje na drobno In debelo. Prodaja na drobno: Kron -96. 112, 120 1-36,1*44, 160,1*80, 2'-, za taci po 80 ^ ------ Na debelo eene ugodne. ——_ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo ^ pušča kupcu do popolne vporabe olja; -,0 vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cen 3 zmerne. t Pozor! Lepi sveži kranjski špeh! brez kože od pitani h prašičev j kg 70 nove., kakor tudi fine f kranjske klobase, komad po \ 10 nove. razpošilja od 5 kg j naprej I Anton Anžič, mesar Ljubljane. Restavracija Ji iyiav" prej pstilna Japr" priporoča svoja izborna domača vina in pivo. Kuhinja postreže ob vsakem časa z gorkimi in mrzlimi jedili. Restavracija se nahaja v bližini drž. kolodvora in je prikladna za potnike, ki se vozijo po drž. železnici. GLOBIN je najboljše it) najfirjeje čistilo za čevlje. Dobiva se povsod. Med, izvrsten za pecivo ali zdravilo kg po K 120 izpihani pomladanski • „ „ „ HO pitanec za čebele.....„ „ „ 1*20 Na debelo v originalnih posodah se cena izdatno zniža. Z odliCnim spoštovanjem se toplo priporoča J. Kopač, svečar v Gorici. Za velikonočni nakup! Gg. peke, trgovce z moko in jest vin ami si usoja podpisani naj-uljudneje opozoriti na svojo zalogo mlevskih izdelkov tdllkovaaega valjčnega mlina W. lochmann iz Ajdovščine. PŠenična moka tega domačega mlina in sicer najfinejše vrste od štev. 00 do štev. 8 je priznano izborne kakovosti, ter daje v vsakem oziru krepko, okusno in lepo pecivo. Obonem priporočam slav. občinstvu svoje zastopstvo in zalogo siovečih »ilirskih testenin" iz „Prve kranjske t?ornice Žntderšič & Valenčič jz Ilirske Bistrice." f — * Nadalje ulj ud no opozarjam na zalogo umetnega ledu iz ,,Pfje J* goriške tvornice kristalnega leda" Avgust Tanner. |» Blago se razpošilja po zmernih dnevnih cenah prosto (franko) na $* vse postaje. — Ceniki na zahtevo brezplačno. f* Dos. RoDsan l Agencijsko & komisijsko podjetje s* Gorica, Stolni trg. št. 9. U Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg priporoča svoje izborna v sodcih in v steklenicah. Zaloga -p Gorici na Komu šteu. 13. Božidar Božič pek In sladčičar gv. Lucija ob Soči priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd. pozor! POZOr! Ilguina spomladanska prilika! K^esa v največji izberi z enoletnim jamstvom [ j v i»ii- naprej. Kolesarske potrebščine*, izvrstne Ura" cevi po K 3-— Fini plašči od K 550 naprej. 1 ^»tilM-nvetilke od K 260 naprej. — Konusi za (vjiaaf' l bremzo od K U'~- naprej. — Masivne *;&e a* n"go. h litega železa, od K 1*60 naprej, Tonci nd M vin. naprej. - držaji od 30 v. naprej, itrfJice proti blatu iz kovine ali lesa po K 240 , i"rni,ar<'- Jeklena prevrtana platišča po K 1'80. m. Emaji-lak po f>0 vin., — hupe od K 1*70 naprej. wL;k. komw. okovi za osi različne velikosti so vedno Vse potrebščine za motorje in avtomobile, po-i.ihi. puiiiklovanje. emajliranje se v lastni delalnici 't-nVjšu in po nizki ceni izvršuje. ' Zahtevajte naš obširni cenik, kateri se vsak dan ^Jilja. bazpošiljalna tvrdkaza kolesarsko industrijo: Dunaj, I, Stubenrlndg 6. Hotel »Central" viiod gorso Josipa Vgrdi jt. 32 - Telovadni tr$ 5*. 6 Ob delavnikih ob 5., 6., 7., 8. in 9. nri. Ob nedeljah ob 4., 5., 6., 7., 8. in 9. nri, Od sobote 23. marca nov program Kinematografa Cdison najboljši stroj, ki se ne trese (zadnji model). — Vsakih 8 dni prihajajo iz Pariza, Londona, Berlina in Ne\v .lorka najzanimivejše, resnične novosti. VSPORBD: Čast je ostala nedotaknjena, komično. Hudičev sin, kolorirana fantazija. - Zelo zanimivo. Slike se delo v sledeče skupine: 1. Hudič v peklu. S. Bolni sin. 8. Zdravniška pomor. 4. Obsojenci v peklu. 5. Odvrnilev. (i. Razni sprehodi po peklu, 7. Sinov odhod. 8. Dohod v Pariz. i*. Med gneeo. K). Nesrečni predgovor. 11. Vprašanje po denarju t telefonom. 12. Izbiranje žene. 18. Med pariškimi lepoticami. 14. Izvolitev l.*i. Sin v pariškem kostumu. H>. Najdena. 17. Poroka. 18. V Cerkvi. 1!). Beg, ko zagleda križ v cerkvi. 20. Strup. 21. Povrnitev v pekel. 22. Obsodba. '23. Srečanje s hudičevim sinom. 24. Srečni poroeenci na dnu pekla. Štrajk služabnic, komična. Vstopnina i Studenec zdravja so pijače brez »lkolnda. med kateri mi so iz Maršner-jevih-šumečih-bonh inov Imalinov-, limonin-, jagodov-, ec&njev-, in prvencev okus) napravljene šumeče limonade nenrefcosljive. Pristno samo z našo varstveno ztmniko. — Razpeča se teh bonbonov nad .»0 miljon. si a leto. — Edini izdelovatelji: Prva češka akcijska družba erijent. sladkor, in fiako-\uš [mm, Kraljevi vinogradi, preje AJaršner. prostor za otroke 30 vin. ., ,, in vojake 20 vin. Osako sredo predstava za učence po znižani ceni 10 uinarjeu. Vsako soboto nov program. Električna žcpUii sVctill<a tega olja je »osebno priporočljiva otrokom -in dečkoie. ki .so nervozni in nežne narave, ozdravijo v kratkem Sašu z gotovostjo ^OBBl OJjc, katerega narofiam direktno iz Horvegrje, preiSče se vedno v mojem kem. laboratoriju ?fe«no se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamCiti svojim ČC. odjemalcem glede Cistote in ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ===== •M Cristofolettijeva pijača iz kina in železa. najbojjši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = s' 5% obresti. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na: Ante Pirnat, kaiicelist, — trst — Veliki Trg*. - Hotel Garni. Postavno zavarovano! Vsako posnemanje se kaznuje! Cdino pristen je samo Thierry-jev balzam /. zeleno nuno. !2 malih ali 0 dvojnatih steklenic ali 1 velika ?pecijalna steklenica s paiento- vanim zamaskom K 6*--. Thierry-jevo Centifolijno mazilo proti vsem, Se tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 ionoka K 3 60 pošilja le proti predplačilu zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi sti najboji, povsod znani in starodavni. NaroČila naj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi p-i Rogatcu SUtini. Zaloga skoro v vseli lekarnah. Brošuro s tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prostio {ICH DIENl AlleinechterBalsam Ht itr ScdutiMiil-jlpriliiki ms A. Thierry in Prejrads hHtdltitli-SmrtnM. | Klobučarna &Hortat* (gorici Gosposka ulica priporoča svojim cenj. odjemalcem za bližajoče se Velikonočne praznike svojo bogato zalogo klobukov po prav ni^ih cenah od gl& 1 do gld. T60. Obenem opozarja slav. občinstvo, da ni v nikaki zvezi z prodajalno za vojašnico, ki nosi ime „Cappelleria". Velika zaloga perja ttjep iit psjega za pernice in blazine se nahaja u ulici flscoli šteu. 27. ^§en« i)iz1<«. E nonadstrapna hiša z gostilno in ve«, sobami in drugimi prostori v trgu Ajdovščina se proda po zelA ugodnih pogojih ali pa odda v naiem. Vet pove upravniitvo natega lista. Svoji k svojim! Narodna tvrtka fl. Primožič, 1 p iporoča svojo delavnico Gorica—ulica Vetturlai št. 3. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vin . in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter j?- sploh občinstvu na razpolago z -najboljšim blagom. F. P. V-IDIC & Komp. Ljubljana Opekarna in tovarna pe6i, ponudijo vsako poljubno množino --------m patentiranih s-s-ss-h! zarezanih strešnikov ^ »Sistem MARZOLA" (Strargfalzzirgel) »SisLm MARZOLAg Barve: a) rdeči naravno žig-ni, b) črno Impresnirani. = Najiičnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, as Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzore tn prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki V nedeljo 24. marca oratorij ..STABAT MATER" v ..Trgovskem Domu". SVETOVNO ZNANI =: FERNET-BRANCA BRATOV BRANCAV MILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna grenčica svetih Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni JUBIJ& tekmovanja za nagrade Termin za dopošiljatev receptov za močnata jedila se je podaljšal do 31. marca 1.1. Nagrade niso samo zazpisane, ampak se i tudi izplačujejo. §1 ^%&WtM ' Razsodišče Ceres-tebovanja za nagrado v znesku K iSOOOoo so prevzeli sledeči gospodje: Prof. Adolf Hess, ravnatelj strokovne šole gremija hotelirjev na Dunaj«. F. RedveSSy, kuhinjski šef Jokey-kluba. Ie-n I. POT Odra, osrednji predstojnik zadruge avstr. kuharjev. Fran Stadler, kuhinjski šef Njegove Svetlosti kneza Montenuovo. predstojnik hranilnih izdelo/alnic vodja objavnega biro Jurij Schichtove akcijske družbe. POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvi-sujoni že več nego 30 let, s<> mi je posrečilo iznajti najbolišo sh-dstvo va ni^t las in proti njih izpadanju. - KAPILOIt Štev. 2. povzrofa, da'postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi M y,a vsaka družina. Imam pivmno^o zalivsilnic in pnznumii:. Stane poštnin- prosto na vsako poŠto lonček 3 K 60 vin., 2 lončka 5 R. Naroča naj se samo od mene pod naslovom: = Peter Jurišič, = lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji. POZO-R, GOSPODJE IN MLADENIČI! V svoji lekarniški praksi. Vi jo izvršujem že več nogo 30 Iot, se mu jo posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanja brk in las in to jo KAP1L0R It 1. Omogoči, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in VSako drago kožno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina, linam mnogo priznalnic ir zahvalnic. Stane frartko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom: PETER JURIŠIČ, lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji Steckenpferd- liljino inlečnato milo Bergmanna -& Komp. u lišni ob babi je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po 80 vin komad. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hoSe dobro in hitro potovati b francoskimi parobrodi cex Havr* t Ameriko, naj pifie pred odhodom od doma la pojasnila na nafto ¦= najstarejšo firmo —— Zwllchenbart, Basel (Švica) CeRtralbakiphb 1. Za dobro in hitro ekspedicij o se garantira. Sehad •QV0 MILO je najboljše! Ha podlagi temeljitih skušenj se je dognalo, da se Sebichto ovo milo v vsaki vodi — gorki ali mrzli, trdi ali mehki — hitro in močno speni; ono se. vsesa mehko in intensivno v blago, razkroji čudovito hitro umazanost, ne da hi blagu najmanje škodovalo. SehlCht-OW Milo je popolnoma čisto, torej popolnoma prosto razjedljivih snovi; isto se že desetletja pripravlja po enem in istem načinu, iz najboljših snovi. — Vporaba tega mila je torej — za pranje vsake vrste perila in za vsako drugo snaženje najpametneja in je varnega pomena za gospodinjstvo ker prihrani čas, delo in denar Adolf Fey urar in optike* na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejcma poprave ur in optičnih predmetov vseli vrsf Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst -------- in optičnih predmetov. —— Za vsako uro se jamči 1 leto, I Zaščitna znamka? ..Sidro' Lhiment. Gapsici CBrrip.|gf Nadomestek i Anker-Pain-Expeller je splošno priznano kot izvrstno bol blažnjoče mazilo in so dobro uporablja pri prehlajenjenih; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah ¦/ našo zaščitno znamko „8 ID HO" potem seje — gotovo prejelo originalni izdelek. -- RICHTERJEVA LEKARNA _ k ..zlatem levu" v fragi m aabethgasse ftiev. b Dnevno razpošiljanje. i Ekspert *¦¦« Mizarska zadruga v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevuini obratom na parno In rodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogou r,„—............. ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. z.zr~~~^~~~~~' Podružnica v Trstu Via dl Plana vecrala 1. Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah — REVMATIZMU in PROTINU IS lilfflr Gflflinfl ^delM 7 Tr8tu v tekarnah Rafaal Godln«, lakarna „Alla Hadoana dalla Saluto« pri Sv. Jakobu; Josip Godln«, >* mm BBUIIIS lakaraa „HII« Haa", Yla *al Faraafto 4. .....¦ " ¦ . fl-w ¦Hklitfet f Mi. If Tpffi it na rtsdoiflj* nanj nego * itekltnloa proti povfttj* ali naprti poilanlm inaikom K V~ proito poltnina.