v7/a no *~yic6&ce-.- ’gmwmMim m. n ^e, .5f V ^7 m »■2^1 c? 7 ' i ■ l00o3 AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LAN&UAG^ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MOPMNG^GYiSP iPfB Pittsburgh, N.w York, Toronto,' Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, FlorMa,'*Phoeni*, Ely. Pueblo. RockSpnngj CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. FEBRUARY 1, 1977 LETO LXXVII1. Vol. LXXVIli Ciprsko vprašanje se je premaknilo! Predsednik Ciprske republike nadškof Makarios se je sestal z vodnikom ciprskih Turkov Denktashem. NIKCZIA, Ciper. — Ciprski spor je huda ovira pri obnavljanju južnega krila NATO, ker povzroča spor med Grčijo in Turčijo. Ti dne pazita bolj druga na drugo in se pripravljata na morebitno merjenje moči, kot na skupnega sovražnika NATO. V Bruxellesu in v Washingto-nu so odločeni to spor spravit: s sveta, čim preje je mogoče. Tudi v Atenah in v Ankari st zavedajo, da je treba spor končati, ker je škodljiv obema, toda ne vedo, kako bi naj to storili. Spor je star, svojo ostrino pa je dosegel, ko je predsednik Ciprske republike Makarios izjavil, da ustava republike, katera je bila dogovorjena in uzakonje na ob ustanovitvi Ciprske republike, ne velja več, ker da jc otoški Turki sabotirajo. Od teda. se je na otoku veliko spremenilo, največ leta 1974, ko je tur ška vojska zasedla severovzhodni del Cipra. Makarios je postal modrejš; in se je pretekli teden po 13 letih zopet sestal z vodnikom skih Turkov Raufom Denktashem, nekdanjim podpredsednikom Ciprske republike in sedanjim predsednikom ciprske fe-derirane turške republike. Oba sta po razgovoru izjavila, da pomeni to “prelom*’ in začetek iskanja poti za nov način sožitja med Grki in Turki na Cipru. “Med nami je še vedno velika razlika, toda napravljen je bil “dober korak”, je dejal Makarios, ki je opozoril na to, da so med Grki in Turki na Cipru razlike v stališčih velike in temeljne. Povedal je, da je Denk-tash ponudil vrnitev 204 kvadratne milje ozemlja, ki je sedaj pod turško zasedbo, kar pa je premalo, saj je komaj 6% celotne površine otoka. Turška vojska ima zasedenega 40% celotnega otoka, četudi Turki ne predstavljajo več kot 20% celotnega otoškega prebivalstva. Makarios bi rad omejil turški del na 20% v skladu z odstotkom turškega prebivalstva. Da bi Turki pristali na to, ni verjetno, prav tako pa ni upati, da bi Makarios mogel sprejeti turško ozemlje na otoku, ki bi bilo večje kot 30% celotne površine. Važno je, da so se razgovori začeli in da sta obe strani voljni razpravljati o kompromisni rešitvi. Novi grobovi Helen C. Svvepel Nenadno je umrla na svojem domu na 6095 Greene Dr., Brook Park, Ohio -ji let stara Helen C. Swegel, hčerka Helen, roj. Stražišar, i - pok. Franka L. Sr., sestra Franka Jr., Mary lin Gnezda, rojena v Clevelandu, zaposlena pri Bowman Products Co. kot uradnica v pisarni. Pokojna je bila članica KSKJ št. 255 in ADZ št. 22. Pogreb bo iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v četrtek ob 9.15, v cerkev Marijinega Vnebovzetja v Brook Parku ob 10. potem na pokopališče Sv. križa. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. John J. Kuk V Parma Community boiniš- Sv. Družine v Parmi ob 10., nato na pokopališče Vernih duš Chardonu. Anton Miklaus V torek zjutraj je po kratki Ameriška eskadra v Indijskem oceanu WASHINGTON, D,C. —Vojna mornarica ZDA je poslala v Indijski ocean skupino bojnih ladij, v katere sestavi je letalo nosilka Enterprise ter raketni križarki Long Beach ter Trux-tun. Indijski ocean, katerega j? zadnjič obiskala večja eskadra ameriškega vojnega brodovaja pred 12 leti, je izredno pomem ben tako za ZDA kot za njihove zaveznike v Evropi ter za Japonsko. Po njem namreč plovejo petrolejske ladje z oljem iz Irana, Savdske Arabije, Kuvajta in drugih na olju bogatih držav ob Perzijskem zalovu. issipci vzpostavi! | redne odnose s Španijo Zadnje vesti KOCE SLABŠATI i "IS ODNOSOV s S0VJETIJQ dobavo plina Hipermarketom, , - , poslopjem Z uradi, šolam in Predsednik ZDA Jimmy Carter je deial, ria bi moral tovarnam, na količino, ki je potrebna za njihovo vzdoževa-nie, kar je oholi 45 F. Štiri petine šol v 83 okrajih Ohia, ho danes zaprtih. Odprte bodo vse javne in katoliške šole v WASHiNGTON, D.C. -Vpra-Clevelandu m v 18 okrajih šanje Andreja Saharova on sam posvariti Kremelj glede kršenja človekovih pravic, zajamčenih v helsinških listinah h« ne nižji predstavniki državnega tajništva. Poudaril j postaje WXEN se je odločilo je pri tem, da noče poslabšati odnosov s Sovjetsko zvezo. Zastopnik SFR Jugoslavije je j izjavil, da sta obe strani priz- j nali obstoj “protijugoslovan-. ske dejavnosti skrajnežev v! Španiji” in izrazili “skupno pripravljenost” rešiti to vprašanje. BEOGRAD, SFRJ. — Pretekli četrtek sta SFR Jugoslavija in Španija vzpostavili redne diplomatske odnose prvič v teku nju- Ohio Gas Co. ^ .iw £)r2avno tajništvo javno svari nega obstoja. Predvojna Jugo- WASHINGTON DC ________________ Senat ^ ic •,tUni ^ J 05 V1 Poz" hajla Mihajlova v Jugoslaviji. slavija je prekinila S.ike . Sp«- ^ ^ SŠZZTZJSZ -i««« 0 Waging- m j o v času spanske državljanske vojne. V tej je, sodelovalo na komunistični strani večje število jugoslovanskih komu- iz Cleveland c in okolice Slovenske oddaje v nevarnosti- Vodstvo narodnostne radijske aever»v,M„„,,aa Jela Ohia ^ (eden blIo M ih stnmeh - . _ i„"tudi zn Mita jih osaibuje s plmom East ;.„sopisj!, v Zahodnem svetu, Ko Tf . ° . je pre- pravjce tudi v drugih državah . , , , , imstov s samim Titom. Ti span- nci je umrl preteklo nedeljo 52! , . . .,, ..... “ skl borci” so organizirali in volet stan .john j. Kuk s 10884 , . r , OUT-.- m - * (dih državljansko vojno v Jugo- Ronald Drive, Parma, moz An-! , ... < _ * 0 tonie, roj. Mežnaršič, oče Johna j Timothyja, Kennetha Anthonyja islaviji tekom druge svetovne vojne. Ko so zavladali v Jugoslaviji p , ’ an ir' ^ grizenejšimi sovražniki Franko- Pokojnik je bil član HBZ št. 47. Ve ,š? ^ bpansk.1 k°,mU™‘1 WASHINGTON, D.C. L“7pmltg’'Vki'.__ A ia SFR Jugoslavija, ki je preje vzpostavila posredne trgovske stike, začela razgovore za vzjpo- stavo rednih trgovinskih in di-j plomatskih odnosov. Pretekli te- t L- zxCm o F i vi O '7TIQTT1 somišljenik Sahakva Lidija ludi ^odgovora, da Pa « « mk ZDA pn ZN A. Young je Chukovskaya, Vladimir Volno- njim n^ebl0 b nn;|a-odpotoval na obisk v države vjcb LeV Kopelov in Vladimir ar.br popus črne Afrike obvestit te o poli- Kornilov Predsednik Jimmy Carter je tiki ZDA v Afriki in se sez- ‘ ‘ dejal novinarjem, da je za od- nanit s stališči vodnikov afri- Kremelj se jezi na Saharova }očno obrmbo človekovih pravic ških držav do vprašanj, ki Sovjetski režim se jezi na Sa- m svobode> da se načelno stn-zanimajo ZDA Na poti ho harova, ker je dejal, da je mož- n?a s t®m’ ar ^e. 5l. ° v sva 1« dni. no, da je eksplozije v moskov- rilu ,dl'zavnega taJnistva-. cla pa bolezni umrl v Brentwood bol- ^en so ^ razgovori uspesno WASHINGTON C 70A m i • ^ ^ ~ i .v • w ^ ni bilo prav, da je to objavilo Ss „Tit "£“5-JSŠT i" ..Tloh 1“ 4„TiTT»itTr,SaaT-to -M'-. “ ^bi - nadaljevati in končati pogaja- voc} za nastop proti svojim do- vPrabaI° . državnega tajnika C. uja o novi pogodbi za ureditev mačim kritikom, katerih najvid- ^ ^ sanJega- . položaja panamskega prekopa. nejši in najvplivnešji je prav dr. , . a , , ,1 bl Državni tajnik C. Vanče in A. Saharov, Nobelov nagrajenec ^ P . m la™ °n panamski zunanji minister za mii. leta Saharov je „ , * .J 3ave' Aquilino Boyd ki je bil tu na opozoril na podobne slučaje v bi‘ škodovalo odnosom med ZDA obisku, sta objavila, da bodo SOvjetski preteklosti, zlasti na .n iaus (Mickey), rojen v New-burghu, s 4907 Green Rd., War-rensville Kts., zaposlen zadnjih 30 let pred upokojitvijo leta 1967 pri Shippers Dispatch Co., znan igralec na harmoniko, mož Rose, roj. Stepic, s katero sta 24. januarja 1977 obhajala 53-letnico poroke, oče Lillian Hrovat in Mary Ann (Mitzi) Nolan, 10-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Josepha (Mox), Franka, Johna, Mary Blatnik, Frances Andren, Nettie Boldin, Sophie Benedict in Jean Zajko. Pogreb bo v če-rtek iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road, Maple Heights, v cerkev sv. Jude na Warrensville Hts., kjer bo ob 10. Madridom in Beogradom redni odnosi, ko je Madrid baje obljubil, da bo pazljivejše gledal na delovanje nasprotnikov sedanjega jugoslovanskega režima v Španiji. ČasSski npcmlki izsiitstili Francoza PARIZ, Fi. — Uporniki proti vladi v čadu so po treh letih izpustili francosko arheologinjo Francoise Claustre in njenega moža Pierra, ki je šel svojo ženo reševat lani v avgustu v uporniško skrivališče v puščavi Ti-besti. Francoska vlada je upornikom pogrebna sv. maša, nato pa na plačala še leta 1975 $800,000 v pogajanja obnovljena 10. feb- umor Kirova, ki ga je uporabil ruarja 1Š377. ASPEN, Colo. — Claudine Lon-get je bila včeraj obsojena ua 30 dni zapora v času, “ki si ga lahko sama izbere” za uboj Stalin za začetek obsežne čistke Saharov išče pomoči pid Carterju Dr. Andrej Saharov je v oseb-svojega ljubimca Vladimirja nem pismu na predsednika ZDA Sabicha. Claudine, mati treh ga pozval, naj brani one, ki malih otrok, je prosila sodnika “trpijo zaredi svoje nenasilne za milost da mora 30 dni zapora odslužiti do 1. septembra 1977. Tass, sovjetska uradna poročevalska služba, je ameriško svarilo v pogleau Saharova ostro zavrnila in ga označila naravnost za vmešavanje v notranje zadeve Sovjetske zveze ter del kampanje, ki naj poxaže Sovjetsko zvezo kot krsiteljico hei- gotovini in v raznih potrebščinah skupno še 1.2 milijona dolarjev. Pierre in Francoise Claustre pokopališče Vseh svetnikov. Na mrtvaški oder bo položen danes popoldne ob dveh. ------o----- Skrajšano šolsko leto v državi Ohio COLUMBUS, O. — Državna zakonodaja je začela razpravljati o skrajšanju šolskega leta oJ .. 180 na 160 dni v zvezi z odpa-jsednijS Lioije Kadafi. dom šolskih dni zaradi mraza. Nove volitve na Danskem KOPE N HAGEN, Dan. sta bila izpuščena in sta srečno Predsednik vlade Anker Jor-dospeli v Iripoli v Libiji v kar genson je po brezuspešnem po-dobrem zdravju . skusu doseči v parlamentu spre- Njuno izpustitev je na fran- jern proračuna, parlament raz-coslm prošnjo posredoval pred- pustil in ob|avii nove voiitve za 15. februar. ’ Njegova vlada, ki jo sestav-Učiteljstvo bo plačano za ce-1 no učiti v nadomestni dobi, če Ijajo socialni demokrati, v par-lotno dobo 180 dni in ob obveza- bo to kje potrebno in odrejeno, lamentu ni imela večine. Sodnik je odredil, borbe za odprtost, pravico in inskega sporazuma iz leta 1975 pravice drugih ljudi”. ° sodelovanju med Vzhodom m “Naša in Vaša dolžnost je bo- Zahodom. Zahodne časnikarje riti se za nje. Jaz mislim, da ^ Tass obdolžil, da “budijo veliko zavisi od tega boja — zaupanje med ljudstvi, zaupanje v obljube in končni rezultat mednarodna varnost,” je za- vprašanje oporečnikov” sovjetskega režima s svojim pisanjem ter da je to poročanje v nasprotju s helsinškim sporazumom, V remenski prerok Pretežno jasno in sončno, naj-višja temperatura 20 F (-7 C). Jutri nekaj toplejše. pisal Sharov v pismu Carterju ker predstavlja mešanje v sov-o položaju človekovih svoboščin T^ske notranje zadeve, v Sovjetski zvezi in v Vzhodni | Predsednik ZDA Jimmy Car-Evropi, ki jih jamčijo helsinške ^r je dejal novinarjem v nede-listine. Predsednika ZDA je jo: ‘Mi se v vprašanju clove-Saharov pozval, naj poleg onih,'^h pravic ne bomo umak-ki se borijo za človekove pra-im • vice v Sovjetski zvezi, zavzame i Slično je izjavil včeraj na tudi za one, ki se borijo za te svoji prvi tiskovni konferenci [državni tajnik Cyrus Vance, pa dodal, da ZDA, ko se bodo načelno povsod zavemale za spoštovanje človekovih pravic in za svabodo, ne bodo v vsakem takem prizadevanju javno razpravljale. ------o------ Velika škoda v Floridi ukiniti vse narodnostne oddaje z 12. februarjem. Prizadete so tudi slovenske oddaje. Protestni telegrami, mailgrami ali pisma naj bodo naslovljena na: Mr. John Booth, President Booth Broadcasting Company 2300 Buhl Building Detroit, Michigan 48226 (Telefonska št. 1-313-965-3360) V Clevelandu pa kličite telefonsko številko 241-7555 in zahtevajte Mr. Stenback-a. Ne odlašajte, akcija je nujna. Mestni svet izrekel sožalje družini umrlega K. Mauserja— Mestni svet je sinoči na predlog mestnega svetnika R. Novaka sklenil izraziti sožalje družini pokojnega pisatelja Karla Mauserja ki njegovi smrti. Jutri Svečnica— Jutri je Svečnica, ko se konča božična doba. V Sloveniji je bil to običajno najbolj mrzli čas v vsej zimi. Lepa starost— Rojakinja Mary Zupan, 6916 Hecker Avenue bo jutri, 2. februarja dopolnila 84 let. čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! Zgradbo za države urade ■ Jodo danes začeli graditi— Danes dopoldne ob desetih bodo zasadili prvo lopato za zgradbo nove, lastne stavbe za državne urade Ohia na oglu Huron Road in Superior Ave. Stala bo 26 milijonov dolarjev in bo predvidoma zgrajena v dveh letih in pol. Pri zasajanju prve lopate bo navzoč državni guverner James A. Rhodes. TM tow E. Inkea: m sierii v Ifeuf reiu ZDA Povabilo predsednika kanadske vlade na nigavo^ Kongresa ZDA naj bi vodilo k izbol jšan in odnosov med Kanado in ZDA. WASHINGTON, D.C. — Predsednik kanadske vlade Pierre E. Trudeau ho 21.-22. februarja 1977 obiskal glavno mesto ZDA za. sestanek in razgovore z novim predsednikom Jimmyjem Carterjem. Ob tej priložnosti bo povabljen, da nagovori Kongres ZDA na skupni seji njegovih obeh zbornic. To je za predsednike kanadskih vlad redka priložnost in čast. Tako povabilo naj bi bila gesta dobre volje, ki naj bi pomagala obnoviti zavezniške in prijateljske odnose med ZDA in Kanado, kar je označil Jimmy Carter že pred časom za enega od ciljev svoje zunanje politike. Sestanek med vodnikoma Ka- ORLANDO, Fla. — Sem je nade in ZDA bo v Washingto-prispel poljedelski tajnik Robert > nU; ker Jimmy Carter ne Tnisli Bergland, da si na lastne oci tekom prvega leta svojega vode-ogleda škodo, ki jo je povzročil nja ZDA zapuščati domače de-ponovni val mraza v Floridi. j veje Guv. Reublin Askew je dejal, Mrs Margaret TrudeaUi žena da cenijo SKodo na okoli 358 mi- predsednika vlade) bo v Wa_ lijonov dolarjev. Do 100,000 lju di je izgubilo zaposlitev. I -------o-------- Iran umaknil del čel iz Omana TEHERAN, Ir. shingtonu 2. in 3. februarja ter se bo sestala ob tej priložnosti tudi z Rosalynn Carter. OBA VESELA — Ko je Senat končno pretekli te den potrdil imenovanje Griffina Bella za pravosodnega tajnika (na levi), je bil poleg njega tega vesel tudi predsednik Jimmy Carter. Ta ob času imenovanja G. Bella ni pričakoval tolikšnega od pora proti njegovi potrditvi v Senatu. krajini Dhofar. Šah Reza Pahlevi je poslal Vlada je ob- svoje čete v Oman na prošnjo javila, da je umaknila del obo- njenega vladarja sultana Qabu-roženih sil iz Omana na Arah- sa leta 1972. Upor v Dhofarju skem polotku, kjer so pomagale podpirata Južni Jemen in Libi-v boju proti upornikom v po- ja, vsak iz svojih vzrokov. £0 /ISit rv-> k\ v u* v5t, % SaPglTi ^ ^ ■■ rne rr *,wsas.w . . "T. ■ 'JUTii« 8117 St Glair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio MIOi National and International Circulation .Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA Združene države: $28.00 n>r leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 17 Tuesday, Feb. 1, 1977 Zbornik Svobodne Slovenije 73, 74, 75 Po uvodnih mislih, izraženih v prejšnjem sestavku, si sedaj zelo na kratko ogljemo raznolično vsebino zadnjega Zbornika. Več v tem okviru ne bo mogoče reči kol nekatere razprave le omeniti, pri drugih pa, ki to povebno zaslužijo, spregovorili kako besedo več. Da jemlje Zbornik v svoj obseg celotno slovensko problematiko, nam dokazuje že prvo poglavje, kjer znani dr. A. Fodstenar nadaljuje svojo študijo — zares obsežno in temeljito — o koroških Slovencih. Njegova obširna zgodovinska polemika z gosposvetskim župnikom V. Mucherjem ima le ta pomen, da spet obnovi dokazana zgodovinska dejstva, ki jih Mucher dosledno osporava; sicer bi bila polemika zoper tega zagrizenega in šovinističnega nemškega duhovnika pač brezpomembna in odveč, saj njegovo dokazovanje ne izvira iz iskanja resnice, ampak iz nemške nacistične pristranosti. Zamejskim Slovencem na Primorskem je posvečena temeljita razprava prof. na univerzi v Toledu, Ohio, dr. Bogdana C. Novaka (pisec svetovno priznane knjige o Trstu), o Beneških Slovencih pa razprava izpod peresa prof. dr. A. Kacina. Zdomski Slovenci imamo - Kot se vidi — svoje zatirane rojake za mejami matične domovine vedno v mislih, so del naše skrbi in bolečine. Najbolj blizu bo begunskim emigrantom drugo poglavje pod naslovom Razprave t- Dokumenti - Pričevanja. Tu je zbranih nekaj resničnih dragocenosti, zapisanih v pričevanje za zgodovino. Koj prvi spis je dra gulj zase, kjer mlad angleški uradnik John Čorsellis v pismih svoji materi opisuje življenje v begunskem taborišču in pride do zaključka: “Največje zadoščenje pri tukajšnjem delu so ljudje sami — Slovenci so očarljivo ljudstvo.’’ Poudari velik vpliv vere in Cerkve na Slovence in to zgodovinsko in narodno utemelji, potem pa doda, da so celo intelektualci “idejno ozki’’. Iz spisa tega dobrega Angleža se čuti nenaklonjenost in kar neprijateljstvo angleške oblasti do protikomunističnih beguncev. Za 30-letnico osvoboditve iz koncentracijskega taborišča Dachau je obudil strašne spomine na ta kraj nepopisnega trpljenja in smrti prof. Vinko Lipovec, ki je tam na skoraj čudežen način ušel smrti. Zgoščeni o-pis se lepo poda po svoji kvaliteti v opisovanje dogodkov pred 30 leti, da se ne pozabi nikdar in nikoli, kaj so naši ljudje prestali. Med najbolj zanimivimi in hkrati poučnimi sestavki se zdi klasičen opis razmer v Jugoslaviji, ki ga je sestavil univ. prof. dr. Jože Velikonja (sin umorjenega pisatelja Narteja) pod naslovom “Po Sloveniji in Jugoslaviji — popotni zapiski”. S preprosto lepoto besede opisuje kraje in ljudi v stari domovini ter radosti ir tegobe njihovega sedanjega življenja: govori z objektivno nepristranostjo o položaju in pri tem odkriva prikrito grozljive resnice, ki jih drugi obiskovalci ne vidijo ah nočejr. videti. Če kdo med Slovenci, je dr. Oton Ambrož, po materi Hrvat, poklican napisati pregled in razvoj hrvat-skega vprašanja. Za bodočnost Slovenije je razplet hr-vatskQ narodne politike temeljnega pomena. Zato je u-me tnn. da je dr. Ambrož razgrnil pred nas zgodovino hrvatskega vprašanja v Jugoslaviji s posebnim ozirom na sedanje stanje. Nič manj hvalevreden je zgodovinski opis komunistične partije Jugoslavije izpod peresa Pavla Fajdige. Dr. Ljubo Sire, znani ekonomist, nadaljuje svoja znanstvena raziskovanja o problemih razvpitega samoupravljanja, ki se nikakor nc more pra' uveljaviti (radi diktatorskih manir partije, bi dejal jaz j. Dokumenti iz dr. Krekove delavnosti v emigraciji so dokaz, kaj vse je ta narodni voditelj v najtežjem času narodne zgodovine storil, da bi svojim rojakom pomagal v mi stiske m nesreče. To mora biti zabeleženo, dk se njegovo večkrat ©klevetano ime postavi v resnično, pravo iuč. Dejal bi, da je samo to poglavje v Zborniku vredno, da ga vsak begunec kupi, prebere in spravi. Toda sledi št mnogo drugega, kakor Debeljakov opis Baku-ninovega Revolucionarnega katekizma in pet kratkih esejev Milana Komarja, pa Izjava Narodnega odbora ob 30-ietnici ustanovitve. O slovenskem andinizmu govorita Vojko Arko in Jure Skvarča ob prelepih slikah tega mogočnega gorovja. V poglavju “Slovenstvu v čast” so predstavljeni trije ugledni zdomci: dr. Branislava Sušnik, raziskovalka indijanskih plemen in profesorica na univerzi v Paragvaju, dr. Bogdan Novak, ki smo ga že drugje o-merili, m smučarski prvak v Argentini France Jerman. Naslednje poglavje je posvečeno 30-lctnici odho- da iz d/ movine in je prikazana gospodarska podjetnost in razveseljivi ekonomski dosežki slovenskih ljudi v Argentini, kakor tudi mogočen razcvet slovenske kulturne dejavnosti zlasti v pevski in likovni umetnosti ; to poglavje vsebuje eno najbolj razveseljivih in zadovoljivih razprav v zdomskem tisku: Trideset let zdomske emigracijske književnosti. Sestavil jo je dr.„ Tine Debeljak, najvidnejši in naj-boi;j delaven kulturnik povojne emigracije. Na skoraj 30 straneh je strnil vse, kar so slovenski izseljenci po Svetu ustvarili na literarnem polju po drugi vojni. Človek se mora samo čuditi, kako je mogel v več ali manj popolnem obsegu zbrati in pospraviti vso literarno žetev, ki so jo ustvarili po vsem svetu raztreseni ljudje eeresa in to žetev povezati v tako sijajno sestavljeno •nooje. Bilo je ogromno delo, ki zasluži posebno prizna-ue, Zborniku pa daje izredno ceno. Na koncu dr. Tine citira vidnega književnika Alojza Rebulo v Trstu, ki je zapisal, da imajo Slovenci dve kulturni središči, eno v Ljubljani, drugo pa v Buenos Airesu. Zbornik s svojo kvaliteto to resnico spet potrjuje. Najbrž bi Ivan Can kar res pripisal podnaslov: “roža čudotvorna”. L. P. ’ m BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. - Le kaj naj vam napišem. Nie se mi ne lju bi. Po daljšem praskanju za u-šesi sem se spomnil na zgodbo iz domačega kraja. Prav blizu nas je potekala. Takrat je bila prva svetovna vojna 1914-1918. Bilo mi je kakih 12 let, ko sem se prvič srečal z Mohorjem. Ha-lokdaj sem ga videl, čeprav so bili naši sosedje. Dva moška sta bila pri hiši: oča Vrabel, njegov sin Mohor, žena Vrablevka in hči Hana. Imeli so ob klancu zveriženo bajto, katere se je držal prav tako zverižen hlev, v katerem je bila krava, včasih tudi teliček in pa pujsek. Posestva je bilo za “fliko”. Za lučaj kamna na široko in za 10 minut hoje po dolgem. Težko so živeli, vsega je manjkalo. Hodili so v ‘Tabrh” k kmetom. Ker se za Mohorja nisem. dostikaj zanimal, mi je bolj stopila pred oči njegova mati. Ime sem pozabil. Suha ženska, nič prijetnega pogleda, večkrat ra zmršeni lasje in pa dolgi, suhi prsti, katere je držala razkrečene. Ženske v okolici so se je bale, reki e so, da je — coper-nica. Jaz v copernice nisem verjel, tudi moj oče se je smejal. takim trditvam, če krava ni hotela dati mleka, ali če je prašič zbolel in če je prišla kaka druga težava pri živini, celo pri otrokih, so ženske trdile: Boto-rča. tako so se imenovale po domače, je kriva tega. Ona je naredila, da krava ne je, ne da mleka, ali če prašič kruli in sc nekam klavemo drži v hlevu. Botošča je imela, dobra ušesa in bistro oko in je hitro izvohala. ! nekaj ni prav. Prišla je k hiši in kmalu dognala, kaj je na-'ofce. “Bom pomagala. Žival je začoprona,” je rekla. Kmalu je : riši a z nekim piskrčkom, zahtevala ogenj, na katerega je na-ula neko rastlinje in je poka-•iila živali, pri tem pa nekaj mrmrala. Če je živali odleglo, so ji enske nasipale v predpasnik tioke, ji dale kako klobaso al' neso iz “tunjike” in zabelo. K lam ni upala priti, včasih je irišiu tako po ovinkih. Oče bi nahrulil “copernico ’ in 'še ma-'er pdvrh. “Obe sta coprnici,” 'e nekoč rekel. . . “Če je žival bolna, jo ta baba ne bo ozdravila." (Dalje sledi.) * Kdor zahteva, dobi ... Po božični tragediji na 17. cesti, ne tako daleč od nas, kjer je izgubilo življenje 12 oseb, med nji mi 10 otrok m kmalu na isti ce sli še drugih 5 oseb, so se zganili Meksikanci. Zahtevali so povišanje špansko govorečih gasilcev. Uspeli so. Dobili bodo 40 špansko govorečih gasilcev, tisti gasilci, ki španščine ne obvladajo, imajo posebne tečaje za španski jezik. Slovencev je res malo v Chicagu. Smo pa go tovo mad na j ponižne j širni narodnostmi. Srečni smo, če se nam kdo pri jazno nasmeje .. Nismo zmožni staviti kakšnih zahtev ne pri mestni upravi in ne pri raznih vladnih zastopnikih. * Kdo bo nasledil pokojnega župana Richarda Daleyja? Tc vprašanje postaja v teh tednih zelo važno. Te dni bodo vodilm' v demokratski stranki odločali kdo bo kandidiral in šel na primarne volitve. Zaenkrat je najbolj glasen Roman Pucinsky bivši kongresnik, sedaj mestni svetnik. Njega že slišimo na radiju. Je Poljak po rodu. — Mnogo upanja ima predsednik Cook County George Dumi. Več odličnih mestnih svetnikov med njimi mestni svetnik Vite Marzullo, se poteguje, da bi kandidiral sedanji začasni žu-pan Michael Bilandich, ki je Hrvat po rodu in tudi dobro govori hrvaško. Pri republikancih škili na župansko mesto v Chicagu bivši guverner države Illinois Ogleville. Počaka j mr na primarne volitve, ki bodo maju. Čas je, da pridejo'tudi druge narodnosti na župansko mesto. * Nič novega ne bom povedal če rečem, da smo zmrzovali Naj prvo sneg pred mojo bajte je v nekaj tednih zrastel majhni Triglav. Tako sem tc goro krstil. Kdaj jo bo sonce snedlo, kdo ve? In mraz? Brr brr.. . Kar 19 pod ničlo je bile v nedeljo, 16. januarja. Cerkev ni bila kaj prida polna. Poznam pa družino, ki se je pripeljala k slovenski maši iz Lockporta. Tc je zavednost. So ljudje, ki rajšr ostanejo doma ali pa gredo pozni, t. j. angleški maši. • I Upam, da ne boste pozabili priti na misijonsko kosilo, ki bc v nedeljo, 6. februarja, takoj p I slovenski maši. Vstopnice ima ' g. Tone Gaber st. • | Te dni (od 18.-25. jan.) obhajamo molitveno osmino za zedi njenje vseh kristjanov s katoliško Cerkvijo. Naš svetniški kandidat Slomšek se je zelo trudil, da bi prišlo do zedinjenja. L. 1848 je papež Pij IX. s po , sebno okrožnico povabil vzhodne. od katoliške Cerkve ločene, j kristjane k vesoljni edinosti. V zahodnih deželah j c nastalo ži-‘ vahno gibanje za cerkveno edin • stvo. Velike in plemenite misli, ki so takrat navdajale krščanski svet. je škof Slomšek skušal presaditi na domača tla. U-stanovil je Molitveno bratovšči-jno sv. Cirila in Metoda. Papež j Pij IX. je bratovščino l. julija j 1852 potrdil in ji naklonil mno-jgo odpustkov. V čeških škofijah lift v ljubljanski škofiji se je | novejši čas bratovščina preosim-'vala v “Apostolstvo sv. Cirila in Metoda”. Krasno uspeli shodi na Velehradu so lep sad plemenite ciril-metodijske misli, ki jo je zasejal Slomšek in s tem storil apostolsko delo zg vesoljno Cerkev. Bil je v tern oziru predhodnik papežev Leona XIII. in Pija XI., velikih zagovornikov cerkvenega ediru stva. (Po knjigi “A. M. Slomšek” napisal dr. Franc Kovačič.) Vlolimo za Slomškovo beatifikacijo. Ne pozabimo pa pri tem na Friderika Barago. Oba sta naša slovenska svetniška kandidata. * Vzgojiteljem: Pri mladini je tako kot pri mlinu. Če boš nasul v mlin na mlinske kamne do brega žita, boš dobil dobro moko. Če boš nasul slabo žito ali celo pokvarjeno, boš dobil slabo moko in pokvarjeno. Če pa ničesar ne nasuješ, se pa mlinski kamni sami obribajo in uničijo.. . (Iz Družinske pratike.) * Dvoumno: “Pomisli, moj rojstni dan je danes, žena pa ni spregovorila z menoj niti besedice!” — “Čestitam! Moja pa samo klepeta, da me ušesa bolijo.” Lep pozdrav vsem širom A-merike in Kanade. “Toti Štajerc” Maškare prš Liliji! CLEVELAND, O. — V tejle pasji zimi, ki nas onegavi letos v Clevelandu, sem se nehote spomnil na “stoletno pratiko”, ki slovi kot zanesljiv vremenski prerok. Pa če vi verjamete ali ne, stoletna pratika napoveduje, da bo v dveh mesecih tc zime konec in obiskala nas bo zopet lepa pomlad. Seveda je tam še več lepih napovedi, tako sem zasledil, da bo 19. februarja pustna sobota. Tradicija je, da na ta dan LILIJA priredi “NAGRADNO MAŠKARADO”. Znano je namreč, da pri Liliji zelo spoštujejo tradicije, boste rekli, prišli -bomo, ne da nas o- ) pominjaš. Toda previdnost je! vedno na mestu. Moja žena j le jiiamreč kmalu potem, ko me 1 je vpregla v zakonski jarem, u- 1 gotovila, da sem zelo pozabljiv na nekatere tradicije, kot so na primer: njen rojstni dan, Va- lentinovo, obletnica poroke in podobno, zato me vedno pravočasno opozori na te dogodke, dr se pripravim n& njih praznovanje ter se tako izogneva nevarnosti za razne zakonske zaplet-1 Ijaje. Tradicijonalna prireditev je to, torej v glavnem že veste, kaj R«-' Tože Godina: Izven Ogrske nš življenja (Extra Hungariam non est vita, et si est, non est ita.) Potopis z obiska na Ogrskem. BADACSONY (Badačonj) Smer in pot v in na Badačonj nas pelje nazaj po isti poti, po kateri smo zjutraj vozili v Zala-var in Blatograd, torej v največje mesto ob južnem koncu Blatnega jezera, v Keszthely, (Kes-thelj). Ob cesti od Zalavara do že prej omenjenega križišča je speljana tik ob asfaltirani cesti še ena cesta brez asfalta, torej ob sončnem vremenu prašna, ob dežju blatna. Asfaltirana je za vozove in za pešce. Neasfalti-rana cesta je za parkljasto ali kopitarsko živino. Parklji in kopita ne prenesejo kamnate ah asfaltirane ceste, je pojasnil starejši pastir, ki je gnal kakih petnajst krav in tri konje in še nekaj koz ih ovc se je vmes rinilo. Ko obrnemo na cesto v smeri Sarmelleka, vozimo mimo og- romne njive, ob cesti najmanj 2 km dolga in v globino vsaj en kilometer—morje belih cvetov domačega maka. “Še bomo jedli makove reteše in makove kolače,” sem opozoril Dorothy in Franka na to znano madžarsko pecivo. “Umetnost pripraviti in speči tako pecivo so naše prekmurske matere podedovale od mamic iz Kocljeve dobe,” sem dodal, ker smo bili še polni utisov iz Blatograda. Frank je pa hotel na vsak način pokazati lep pogled na makovo polje svojim številnim znancem v Clevelandu in smo morali ustaviti. Med tem, ko je on skočil čez cestni jarek in iS' kal primerno mesto za fotografijo, sem f o t o g rafirajočega Franka jaz ujel v svoj aparat- Makovo polje Maka pa ne gojijo samo za pecivo, ampak tudi za opij: iz stiskanih nezrelih makovih glavic. V Kefezthelyu smo ogled mesta z avtom kaj hitro opravili: obzidani vrtovi s Feštetičevem gradu so centralna zanimivost. Mesto je znano, da je tu bila ustanovljena prva višja šola za poljedeljstvo v Evropi, (1797), ustanova grofa Feštetiča in se jio njegovem krstnem imenu Jurij (Georg) imenuje “Georgy-kon.” Ko smo zavili iz mesta je na križišču kažipot v zdravilišče Heviz. Topla voda vsebuje žvep- nobene nevarnosti za kopajo^ se otroke. Velika večina inozeiF skih turistov se hoče kop^1 in zato hodi na južno obalo, ^ jc v vsej dolžini posejana najmodernejšimi hoteli. Ncs ni zanimalo kopanje, zato smc se držali severne z hribi obi’°'J' Ijene obale. Zakaj smo dali v program šega potovanja Badacsony' Kriv sem jaz. Ko sem se 1®^ 1918 spomladi in poleti vozil ( vlakom z ruske fronte čez pale in v diagonali čez celo ne^ davijo Ogrsko, torej ob celi ni obali Balatona v Čakovec Lendavo, in po dopustu spet P bo', zato bom zelo kratek. '}£.&!**!*?*•** r,e™a,WM M poti nazaj, sem z neko f zornostjo zrl na pokrajino 01 stran jezera morda bi kje 111(1 gel videti kake zgodovinske tanke Blatograda, ki je bila PT bolnike in tudi za ženske bolezni. To kopališče-zdravilišče smo mi gradna maškarada bo pa samo pustno soboto, 19. februarja, oV , T 0 . v c, , J ’ i obiskali naslednje leto. Je veh- 8. uri zvečer v Slovenskem do- , . . , TT , . Tr . kopotezno m moderno urejeno, mu na Holmes Avenue. Vsi smo , -----°----> — j------ vabi leni ta večer na to pustno ' Pk zdravllna voda 3e kar na stolica slovenskih knezov iz ^ vilu, kot nam bolj prija, seveda ' °d KesZLhel>A v ^"Lri BadaL temu, da v besedi Blatograd pa imajo maškare prLt vstop' ““f ” Potom v T.hany smo posebnega povtlarka, da bi j m najboljše bodo nagrajene. Za V“ ,p,S, sevc™ °bsh to grad kakor vsi drugi grab”, - Balatona (blatnega jezera), ki na iirij3Ut na višini, sem ga is^' je največje celinsko jezero v na hribih onstran jezera. ples bodo ta večer igrali “Vese- IbbenoTa pTtne’tbrote^n Evr0pik ??"”» obala SatLLm „ raZUtgal tako, , sxroijeno za pustne dobrote m neprimerno bolj zanimiva in v bil pač blizu Blatneva ieze1'* lud, suha grla bomo lahko pave- , kot *** kjer * ob celi L JuS ir^ fet^ J hrib”* z.h, le malce dobre vol,c prmc oba]i „ km dolge .w. sama torc) g at“ d“T taT na ^ s,mo s sobo, m lep večer nam plaža sam ^ voda pa da. st JmLl šlverni obali L” leč v jezero tako plitva, da ni je zagotovljen! lif( Kel France Ancel ■‘J- - (Dalje na 3. strani) 7^ Štiridnevno potovanje po Ogrski se je pričelo pri Čakovcu (26. VI. 1972). Posebna zani^\ in vrednost je bil obisk zgodovinskih ostankov prestolnice slovenskih vladarjev Panonije' ^ zov Pribina in Koclja, v močvirni pokrajini pri Zalavaru. Med koprivami na obširnem moe^L so tudi kakor na otoku dobro ohranjeni talni zid ovi cerkve. Ker sta sv. brata Ciril in Metod ^ skala prestolnico in imela tam pripravniško šolo za nove duhovnike, smo med temi. meter mi zidovi hodili dobesedno po stopinjah svetih br atov. — Poleg tega in drugih krajev ob jezeru (Balaton'!, smo pa obiskali še tipične madžarske kraje (kakor Bugbcz med Tisto in vo) in seveda ponos Madžarov: Budimpešto, znano pod imenom biser ob Donavi. KANADSKA DOMOVINA Izven Ogrske ni življenja HMaOdll*-''«'''If- S <5 «1.1 h n Aleksander). Opeval je življenje, navade, vesele in žalostne, iz posebno en hrib kar prepričeval, življenja ljudi okrog Blatnega na tej višini moral kralje- jezera in njihove kraje. Preko ! da je l trati Iz slovenskega Toronta Spomini ob jubileju II. Po končanih obredih so bili smo govorili o Sloveniji. Ven- še denar in me istočasno spra- vsi zastopniki v narodnih nošah dar o naši domovini ne ve ve- seval, kaj delam tam v tem let- povabljeni v sprejemno dvora- liko. Skupaj z njim smo se sli- nem času, ko vsi ljudje delajo, zi vrata na hodnik. Čakali so n0) kamor je prišel med nje kali. Obljubili pa smo, da mu “Sen. samostojen in praktično me štirje “junaki”, vsak s svo- nadškof Gregoire. Z vsemi se je prinesemo, ko se zopet srečamo, izvajan, nam tako dragoceno NA TRSAT! — Janez me je ne- ostrim nožem na puški. prijazno pogovarjal. Dolgo smo v dar knjigo o Sloveniji in to v dano svobodo.” sem mu odgo-ko soboto navdušil, da bi šla s P^vl me zagrabi za roke, morali čakati, da smo tudi mi francoskem jeziku. voril. Bil je še mlad, prav do- kolesi v nedeljo zjutraj na zveže z verigo, ki je imela pol prišli na vrsto za ta razgovor. Ko smo se pripeljali nazaj v bre volje, tudi jaz. Vse je spre- Trsat pri Sušaku. Dobro, greva' meira podaljška od rok. Misli' Med tem čakanjem je g. Jože dvorano naše cerkve, da se o- jel z dobrovoljnim nasmehom. Pot bo dolga in težka. “Ne skr- sem> me bodo vsi štirje naen- Kukoviča, ki obvlada dobro blečemo v običajno nošo, sta Ugotovil sem, da za besedo bi,” me je bodril. Sel je v Mari- 'o St. 781-1070 nUr, edina v srednji Evropi. V ' odprto od 9. do 9.' muzejih najdemo hajdbe orodja' 1 ' i in drugih predmetov iz dobe.'----------- JiSP- ,.r ■ . ............ KAVE JE DOVOLJ? — Slika ka-e shladiš če kave v Braziliji. Trdilo, da so ta polna in da kuro zadržujejo v njih, du lažje navijajo njene cene. ‘ ’ ' ''Z.-- - - -o*-*- - ‘.i/-»-—*• .. i ko so pred Rimljani Kelti bivali j tod. Rimljani so si v goricah na ; pobočju okrog celega hriba zidali vile in dobefšmiidcl svojega življenja tam preživeli. So daws ;ie možno na.jci 'nekaj ostankov teh zgradb, forth id Bffičlaosonv radi hiše ogrskega pesnika iz ib! štuieja Kis'i’aiuuy ..(Samlor- FOR RENT FiVc '•’dom single on 1084 E. 63 St. Call 381-8199. (—20) Help Wanted Male or Eenude LINOTYPE OPER ATO li Cali 3S1-408S — Jim tx) Avgust Senoa: ZLATARJEVO ZLATO Naučil sem se di, in dal srce, da čuti. brati, pisati in moliti, naučil sem pred štirimi leti. Ravno na bin-se spoznavati rastline in živali; kosti. V Remetu je bilo veliko vedel sem, Kako se giblje zemlja proščenje, velika peta maša. in kako romajo zvezde. Ponoči Ljudi se je nabralo od vsepov- sem bil modrec, čez dan norec, sod; tudi iz Zagreba so bili. Jaz Mnogokrat sem se skril v gozd, sem zopet fratru organistu tla-v goro, kjer ni bilo slišati člove- čil meh. Nenadoma sem opazil škega glasu. Tu mi. je bilo pri- mlado dekle, lepo in ljubko, ki jetno in dobro. Vrgel sem se na je s sklenjenimi rokami klečalo, zemljo in razmišljal, kakšni smo poleg nje pa neka starka. Skozi ljudje, kakšen je naš svet. In ko visoka okna je lilo sonce in zlati sem bil tako sam kakor kaplja žarki so se igrali okoli dekličine na listu, in sem se vendar bal, glave. Zagledal sem se vanjo in da bi ne prekršil materine zapo- pri tem, revež, pozabil na svoj vedi, sem oponašal slavčka, ža- meh* da so orgle za hip potihnile bo, volka in kukavico. In bilo in me je frater grdo oškilil. Vsa mi je laže. Ljudje so se cesto ki'i se mi je stekla v srce in vsa čudili, da tuli volk poleti in da duša mi je trepetala. A počemu se čuk javlja podnevi. A to ni bi pripovedooval dalje, saj veste, bil ne volk ne čuk, temveč jaz. kako je, če se fant zagleda v Nenadoma je stric umrl. Pred dekle! In posebno še meni, ki smrtjo sem mu moral ponoviti nisem imel duše. Norel sem. ono strašno zakletev, on pa mi Mislil sem, da mi bo vročica razje potlej dal sveženj papirjev, nesla glavo. Zdelo se mi je, da kjer je bilo zapisano vse, kako ,e * el dragocen kamen. V je bilo z menoj. Ko so > a i <• rn:.•••! 1 m jo poljuboval in de-pali, sem pobegnil v V i r > J - Vai . . srce. Dekle je bilo Žarno’ v goro in prebral starčkova grebčanka. Izsledil sem njen pisma. Potlej sem vroče jokal ponoči sem se pritihotapil vso noč. A kaj bi še nadalje po- do vrat in buljil v okno njene čel v samostanu? Saj sem bil sobe, kjer je gorela luč. Tako vendar tam izgubil edino srce, sem prebedeval po vse noči za ki je bilo zame med tistimi zi- plotom ter škilil v hišo. Mar ve dovi. Popolnoma osamljen sem ste) katero je bilo to dekle. — ostal na tem božjem svetu. Spomnil sem se, da imam očeta, da imam brate. Včasih sem se splazil na Medvedgrad, da bi videl svoje neusojene rojake. Gledal sem mrkega očeta in vas, gospod, ko ste bili še lep in ljubek deček. Saj veste, ko ste me takrat zajeli z materjo na gozdni stezi?” “Spominjam se,” je Pavel pritrdil. “‘Mama,’ ste rekli, ‘glej mutastega siromačka! Daj mu novec!’ In gospa mi je dala novec, misleč, da sem berač. Jaz pa sem neumen od veselja skočil za grm in metal srebrni denar v zrak. Potem sem ga všil in ga nosim kot spomin na edino vez, ki me veže z mojim sorodstvom, o katerem sem bil prepričan, da nima srca. Tistega dne sem vas vzljubil. Ko bi vedeli, kako mi je poskakovalo srce, ko sem'vam takrat prinesel prve jagode, ko sem vam ujel veverico, ali ko sem iztesal ono leseno sabljo. Bil sem srečen, zelo srečen. No, sedaj pa poslušajte, kaj se je potlej godilo z menoj. Skrivnost je. Do tega j trenutka ne ve nihče o tem, ra-j zen Boga in mojega srca. Ne| smejte se mi!” se je Jerko obr-j nil proti Pavlu. “Morebiti je neumnost. Ali kaj hočete? Bog je tudi siromaku dal oči, da vi- Dora, Krupičeva Dora!” “Dora!” je zaklical Pavel ves iz sebe. “Da, ona. Vedel sem za vsako njeno pot, za vsak migljaj. Ona seveda o tem ni niti slutila. Kako vendar! Da bi opazila mene, mene, siromaka!” Jerko je ~ ■ zaihtel. “Vsak migljaj, sem re-Ikel. Napočil je tisti žalostni dan Bilo je na Kapitolskem trgu. Saj veste, hotel sem jo rešiti. Vi ste bili srečnejši. Mene so poteptali konji. Ah, čemu me ni marala smrt! Pozdravil sem se z vašo skrbjo. Rane so se mi zacelile, srce nikdar. Tedaj sem zvedel, da ljubite dekle tudi vi, Pavel. Mislil sem se končati. A srce mi ni dalo. Naj se ljubita, mi je šepetalo srce. Ta dva, najdražja mojemu srcu na tem svetu, ta dva sta se našla in se ljubita. Mirno trpi, neumno srce, in glej njuno srečo! čez čas, ko bo napočila njuna sreča, boš srečen tudi sam. — Pavel, brat, tu v nočni samoti, kjer naju nihče ne vidi in ne sliši, ti prisegam, da Dom vaju dva varoval, da bom F blag spomin DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA MARTIN ROGEL ki je umrl 2. februarja 19G8 Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili. Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš! Žalujoči: soproga PAVLINA, hčerka STEPHANIE s soprogom LEON CHAPMAN sinova: MARTIN s soprogo RUTH, STANLEY s soprogo OLGO in DRUGI SORODNIKI Cleveland, O. 1. feb. 1977. % %, % tudi v svojih cunjah srečen, če rmu je prebledelo kot pred smrt-bosta srečna ti in Dora!” Pripel-- jo. Zrušil se je na kamen, zaih-zele sc mu solze v oči, v katerih j tel ter jokal, jokal. . . je odsevala lepa mesečina. Lice i (Dalje prihodnjič) Ženini in neveste! vTaša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jake zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC ONION SKRIF1NJA — Kathy Crumbley iz Sant Clairsville, Ohio, je visoka 6 čevljev, torej postavna, pa tudi odločna in nima nobenih težav pri opravljanju svoje službe. Je edina šeri-finja v Ohiu m le ena od treh v vseh ZDA. V blag spomin PETE OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, DOBRI BRAT IN STRIC MATTHEW BALAZEK Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 1. februarja 1972. Pet let je minilo, odkar si zapustil nas in, svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš! Spomini k Tebi vedno nam hite, kot večna luč nam svetijo v srce, ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč! Žalujoči: žena VERONA Sestri GIELA MADISON in MARIJA TERNAH (v Sloveniji) z družinami ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 1. februarja 1977. igf k i« m mm fSttu araaw isstian« m'**.. ii?»iRaawswBB .«ssr HBMUn-l fcawmippjwy 5 jaws.® AiUEKIšRA DOMOVINA mirnim ___________________ Ki^ami^inraiRni^^iunKfiHMBEaKisi 5® ^ ^ mm mm msn mm m® sgp mmm mr— issspj ti morala hiti vsaki slovenski hiši ma wvmam mm tim?:' ----m Em, M ii t ^ ® ^ s mm 14TH NATIONAL BASKETBALL TOURNAMENT Saturday and Sunday February 19-20, 1977 ♦ * * ST. VITUS GYM L 62nd STREET Cleveland, Ohio € E SE SELITE 'zpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avc. [( Mot stari naslov; Cleveland, Ohic 44111:* Moj novi naslov: ....... MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO NOVICE- I vsega svela N O VICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite še sveže R&D SAUSAGE COMPANY 15714 WATERLOO ROAD CLEVELAND, OHIO 44110 PREKAJENO MESO — MESO ZA ZMRZOVALNIKE Na debelo in na drobno Posebne cene pri velikih nakupih BILL IN ANGELA RATAJC, LAST. 692-1832 GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 F' 17010 Lake Sh Jl»d. 431-2086 531-6306 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 O VICE- popolnoma nepristranske O V iCE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo Služba odprta I. marca 1977 Išče se poslovodjo za klubove prostore in za vknjižiti najemnine dvoran. Stanovanje vključeno. Prednost ima zakonska dvojica, ki je vešča slovenskega in angleškega jezika; toda — lahko se v tem napravi tudi izjemo. Kdor se zanima za službo, naj piše na: Direktorij Slovenskega društvenega doma 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio 44119 ali pokličite tajnika za podrobnosti: (1) 216/261-5886 Vse prijave se bo držalo v strogi tajnosti. (23) POSmON OPEN MARCH 1, 1977 Clubroont Manager and Rental Agent Suite included. Preference will be given to married coupli and to those who can speak both Slovenian and Englisl however — exception may be made. Interested parties should write to: Board of Directors, Secretary, Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio 44119 — or call for details: (1) 216—261-588( Applications will be held in strict confidence