.eto m., štev. 223
LJubljana, sobota 28. septembra 1925
Poitnln« paviaJlrtna.
Cena 2 Din
a Ithaja ob 4. ijutra). =»
Stane mesečno Din »5 —; aa Ino-icmstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
itev 16/I. — Telefon Stev. 71. Nočna redakcija: cd 19. ure naprej ▼ Knailovi ul. St. 5/L — Telefon St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnišivo: LJubljana, Prešernov* ulica St. 54. — Telefon St. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon št. 49»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana št. 11.842 - Praha čislo 7S.180. Wien,Nr. 105,241.
Ljubljana, 25. septembra.
francoski finančni minister Caillaux ie
ob svojem prihodu v Ameriko izjavil lovinariem. da uoa na hiter in ugoden .votek pogaiani za ureditev francoskih jolgov v Zedinienih državah. Sodeč po ^ročilih ameriških listov, ki zatrjujejo. is so dobro pončeni o francoskih pred-i tr:h. pa se zdi. da so bile Caillauxove ^rtimistične iziave preuranjene ne toli <0 clede neposrednega sporazuma z imensko delegacijo kolikor glede po-zieiše potrebne ratif'kaci.ie s strani ameriškega kongresa Ne sme se namreč noznbiti. da ima Franciia med ame-rJkimi odločujočimi, ali vsai soodloču-inčimi činitelri par načelnih nasprotnikov. katerih načela moreio v danem polomiti škodovati francoski dobri volji, počasno pa — morda nehote — koristiti nasprotnikom Francije, v prvi vrsti lieni zaveznici v svetovni vojni — Ita-iii.
Ameriški listi, katerih izvajanja potr-tuie londonska »Central Nevvs*. zatriu-ijio. da poda Caillaux pri pogajanjih, ki <n se medtem včera' že pričela, načelno iziavo o plačilni možnosti Francije. Ta nožnost nai bi znašala letnih 25 milijo nv šterlingov. in sicer kot skupno od-ilačevanje dolgov Veliki Britaniji in Ze-jinienhn državam. Po londonskem sporazumu bi plačevala Francija Angliji 12 n pol m"iiona šterlingov. toda ta vsota !e ni definitiv.10 določena ter obstoja možnost, da se pri novih pogajanjih zn:ža na 10 milijonov v smislu francoskih želja. V zadnjem slučaiu bi mogla rranera plačevati Ameriki največ 15 mi liionov šterl:ngov na leto. Ta vsota tvo-i torei podlago washingtoTiskiin poga-ia.iiem.
Ako sprejmejo ameriški delegati te irancoske številke, ki jih je Caillaux že vnanrei podkrepil v znani spomenici, razdeljeni ameriškim delegatom, bo to brezdvomno ugodno vplivalo na London. ki želi spraviti z dnevnega reda mučno vprašanje mednarodnih voi.iih u ilgov. Angliia bo skoraj gotovo popustila v tem slučaju od svojega stališča, ki ga .ie zavzemala ob priliki zadnjih londonskih razgovorov boli iz taktičnih razlogov, kakor na iz razlogov nepri-stoonosti. Dovolila bo Franciji odplačevanje letnih 10 milijonov ter bo tako iasno dokazala, da ji je več do rednega splošnega odplačevanja vojnih dolgov, kakor pa do svoj'h zahtev napram Franciji Zdi se, da ie Caillaux računal z gotovostjo na zanesljivost te premise, ko js izrazil svoie optimistično naziranje o rezultatih washingtonskega sestanka.
Kakor omenjeno, ima Franciia v Ame riki par energičnih nasprotnikov, med katerimi je seveda senator Borah. predsednik senatne komisije v zunanjem ministrstvu.
Stališče senatorja Boraha v vprašanju evropskih dolgov je znano že iz časa. ko je šlo za ureditev angleških dol-irov v Zedinjenih državah. Borah se je Drotivil vsakemu tozadevnemu sporazumu iz načela, da Amerika ne sme sklepati takih sporazumov s posameznimi evropskimi državami. Tudi je znano, da ie senator Borah odločen nasprotnik novega ameriškega posojila Franciji, ki nai bi se unorab;lr> za stabilizacijo francoske valute, češ. da bi v tem slučaiu Francozi poravnali svoj dolg z ameri-šk 'm denarjem.
V zadevi francoskih do'<rov je izjavil Borah dopisniku «Daily Expressa», da je Franciia po mesr~v«»tn "renričaniu v položaiu. ki ii dovoliuie odr>1a~;1o nio"'h dolgov. Ni izključeno, da pride v Wa-sh;ngtonu do sr>oraz'"^a ker si ie Franciia brezdvomnrf zagotovila istočasno novo ameriško posoiilo. Z drugimi besedami povedano, bi bila konsolidacija fram-r^Vib rt^torov ,T A meri1-'' obdobna v mnogTi ozirih ureditvi nemških reparacij. Nadalie ie iziavil senator Borah fra 1 coskim novinariem: Ako bi ne šlo za Francijo, bi predlaga! da se izbrišeio vsi evropski dolgovi Nimam nobenega po\T>da za simnatično razpoloženje do države, ki ima tako veliko voisko in kj ohorožuie tudi druge narode. Z zasedbo Poruhria ie zavlekla Franciia evropski ranredek za 50 1?t. Ako bi Franciia uno-rah!'a ameriški denar v mirovne svrhe bi bila nie.-ta sedan'a orošnia v Ameriki vse drugače snre>eta. Tako pa moramo zahtevati, da mora nlačati. in sicer pod istimi pogoji, kakor Angliia. Sonatna komisna. kateri predseduje Borah. ceni francosko plačilno možnost na r.aimam 2SmiJj;onov šterlingov!
Iz te iziave ie razvidno, da bo delala senatna komisiia prece:Š<iie sitnosti pri ra,;f'kaciii wash'ngtonskih skleoov. zlasti še. če ie res. da je senator Borah kot predsednik komisije ood vplivom italijanske propagande Italiiani se namreč radi hvalijo, da ie Borah ookroviteli ita-liianckih teženj v vprašaju niihovih vo;nih dolgov v Ameriki. Znano je. da so lta';:ani v zadnjem času mnogo pripomogli k razširiemu Borahovega nazi-ranio o militaristični Franciji.
Zadnia ameriška poročila ugotavliaio ugoden pričetek po ga ia ni v konferenčni dvorani ameriškega finančnega ministrstva Cai!laux je podal v imenu f*an-
Prihod kralja in kraljice v Dalmacijo,
Svečan sprejem kraljeve dvojice v Budvi in Tivtu, — Kralj si
ogleda vaje vojne mornarice.
Tivat, 25. septembra, r. Včeraj dopol- 1 no in katoliško cerkev. V katoliški dne sta prispela kralj in kraljica iz Ba- I cerkvi ie pokazal župnik kralju sliko
ra po cesti ob obali z avtomobilom v Tivat. Prvi sprejem se je vršil v Spiču, ki je bil ves okrašen z zastavami in zelenjem. Povsod so bili postavljeni slavoloki. Pri vasi Perocu je vrh gore postavila rudniška družba «Mercurium». ki ima tu rudnik živega srebra, velik slavolok. Tu so tudi sprejeli kraljevo dvojico rudarji z inženjerjem Deskalo-vičem na čelu. ki je na tem mestu leta 1900. izsledil živo srebro. Na poti pred Sv. Stevanom je pozdravil kralja in kraljico župan Sima Gjorgjevič. Sprejema so se udeležili tudi mnogoštevilni dobrovoljci.
V Budvi se je vršil sprejem s sodelovanjem vojaštva zelo svečano. Pred mestnimi vrati je bil postavljen kraljev monogram, zgrajen iz kamnov, medtem ko so se zbrali pri slavoloku godba. Sokoli, dobrovoljci. šolska mladina in mnogoštevilno prebivalstvo.
Prihod kralja in kraljice so napovedali streli iz možnarjev ter zvonenje zvonov. Kraljevska dvojica se je med ovacijami prebivalstva odpeljala v okra šeno mesto, kjer je posetila pravoslav-
Matere Božje, ki jo je daroval car Du^ šan. Kralj si ie ogledal tudi originalno listino carja Dušana.
Sijajen je bil sprejem v Tivtu, jugo-slovenskem pomorskem opirališču. Pred mestnimi vrati so pozdravili kralja župan Petrovič in druge ugledne osebnosti. Mestna godba je igrala državno himno, medtem ko se so poklonili kralju tudi člani bokeljske mornarice. Nad mestom so krožila tri letala, medtem ko so se iz boinih ladij razlegali streli iz topov. Kralj in kraljica sta odšla v spremstvu častne straže z dolgimi puškami. ki jo je tvorila bokeljska garda, skozi dolgi špalir pozdravljajočega občinstva do arzenala, kjer se je vršila defilacija belo uniformiranih mornarjev. Letala, ki so nizko krožila, so metala na kraljevo dvojico pri tej priliki vence. Z vežbališča je odšla kraljeva dvojica med grmenjem topov desetih vojnih ladij na parnik «Karagjorgje*. Jutri se vrše v Tivtu velike vežbe jugoslovenske vojne mornarice, pojutrišnjem pa odpotuje kraljeva dvojica v Kotor.
Stabilnost nesoglasja v vladni večini
Minister Radojevič odpotoval k g. Pašiču, ki se vrne baje šele okoli 7. oktobra. — Beograjski listi o situaciji.
Beograd, 25. septembra, p. Tudi danes je bila vsa politična pozornost obrnjena na spor med radikali in radičevci. Dopoldne je prometni minister Radojevič konferiral z ministrom Slavkom Mi-letičem o notranjem političnem položaju, o katerem bo poročal min. predsedniku Pašiču. Popoldne je imel minister Uzunovič v svojem kabinetu konferenco radikalnih ministrov, na kateri se je nadaljevala razprava o strankarskih odnošajih z radičevci.
Nocoj je odpotoval v Monte Carlo prometni minister Ante Radojevič. Kakor se doznava, je podpisan ukaz, s katerim se za namestnika prometnega mi nistra Radojeviča imenuje minister za javna dela Uzunovič.
«AvaIa» je službeno objavila poročilo v katerem Radojevič demantira pisanje nekaterih listov, da potuje v Monte Carlo, da poroča Pašiču čisto o re-sortnih vprašanjih svojega ministrstva, ki čakajo na nujno rešitev. Čas bivanja Radojeviča v Monte Carlu ni določen.
V političnih krogih se trd!, da se bo Pašič vrnil v Beograd okoli 7. oktobra. Pašič je svoj povratek od"odil rad: tega, ker do takrat ne bo v Beogradu nobenega nrnistra in tudi kralja do takrat ne bo v Beogradu.
Minister Uzunovič odpotuje danes v Niš. kjer bo otvoril veliko kmetijsko raz stavo in šolo. Bržkone pride v Niš tudi
minister Krsta Miletič, ki se nahaja v Skoplju. V Beograd se je vrnil minister socijalne politike Milan Simonovič, da pripravi gradivo za konferenco 28. t. m. na kateri se ima rešiti vprašanje tujih delavcev v naši državi.
Beograd, 25. septembra, r. Današnja «Pravda* piše o situaciji: «Odnošaii so zopet došli v nered. Napetost se pričenja, ker mnogi radikali govore, da se ne more verovati v Radičevo iskrenost ter zahtevajo, naj se sklenjeni sporazum objavi. Tudi v vi, J sami so osebni odnošaji tako napeti, da se bodo morale gotove osebe odstraniti. To je sicer že davno znano, a se je spretno prikrivalo. Nestrokovnost in nesposobnost posameznih novih ministrov sta mnogo zakrivila, da pride do spopadov. To vse so nesoglasja, ki se bodo odpravila s preosnovo vlade, katera je neizogibna. Presnova se pričakuje in brez neprijetnosti se bodo nesoglasja težko odpravila, ker jih nihče ne ublažuje. Do tega je hitro prišlo in na prvem mestu je k temu pripomogel Sv. Pribičevič, ki je povzročil, da so tudi drugače nezadovoljne radikalne množice pričele širiti proteste in nezadovoljstvo*. Današnja «Politika» istotako ugotavlja, da so odnošaji med vladnima strankama nasprotni mirnemu razvoju političnih dogodkov in da obstoje v vladi nesoglasja, ki jih je treba poravnati. .
Ogorcenie radi Radičevega govora v Ženevi
Zelo slab utis v radičevskih krofih. — «Polit<ka» poziva Radiča na odgovor, — «Reč» zahteva uradno poročilo o «ženevskem
škandalu«.
Beograd, 25. septembra, r. Govor St. Radiča, ki ga je imel v Ženevi in s katerim je prišel v nasprotie z vsemi našimi zavezniki, je zelo slabo učinkoval v Beogradu, zlasti v radikalnih krogih. Radičeve izjave o Makedoniji so napravile tak vtis. da je neki radikalni prvak iziavil vašemu dopisniku: «Go-spod Radič je s svojimi govori zrušil Davidovičevo vlado, a našo vlado ruši v inozemstvu, kar je še slabše.«
Današnja «Politika» prinaša tri ver-ziie o besedah, ki iih je Ra^ič izrekel o Makedoniji. Po prvi je Radič dejal: «Makedoniia je naša beda. Makedonci se še niso opredelili, ali so SrH ali Bolgari. Res ie. da so potegnjene meie. toda to še ni dovoli.® Po drugi ver?"' ^a ie dejal: «So nekateri, ki pravi?o o Ma-kodoncih. da se še niso op-edelili Fni pravijo, da so Srbi, drugi pa, da so Makedonci, brezdvomno na je. da so vsi naši bratje po krvi, jeziku, tradiciji in nad vsem po skupnem trpl'eniu.» Po tretji verziji ie dejal: «Za narod v Makedoniji se ne ve. ali so Srbi ali Makedonci«. kar nai bi pomenilo, da na-od
tamkaj še ni zadostno nacijonalno opredeljen. «Politika» pravi, da originalnega stenograma o Rad;čevem govoru ni mogoče dobiti in poziva zato Radiča, naj odgovori, kai je točno, kar je dolžan storiti napram naši in inozemski javnosti, kakor tudi napram sebi in svoji državi.
Nocojšnia «Reč» ima uvodnik z naslovom: «Ženevski škandal®, v katerem razpravlja o Stjepanu Radiču z ozirom na njegov govor o MakedonHi in vnra-šanie. kdo ie odgovoren za škandal, ki ga je Radič napravil pred Evropo. ali on sam ali tudi niegovi pajdaši? K-'o ga je poslal tia? Ali ho sporazumaški tisk tudi nadalje trdil, kako nam bo s sporazumom RR zrastel ugled pred Evropo? «Reč» zahteva uradno poročPo o tem škandalu v Ženevi brez zav.ivinia in praznih zamotanih fraz. To zahteva v imenu narodnega in državnega dostojanstva, katero Stjepan Radič ponižuje pred licem vse?a kulturnega sveta. (Glej poročilo našega nosebnega poročevalca iz Ženeve! Ured.)
coskega naroda zahvalno izjavo, v kateri omenja ameriško pomoč Franciji v svetovni vojni ter izraža željo Po ureditvi materiialnih interesov na način, ki ga zahteva nriiateliska preteklost obeh velikih narodov.
Značilen ie odgovor ameriškega finančnega taimka Mellona. ki je izjavil v imenu vlade Zedinienih držav, da ie treba računati s težavami, ki ogrožaio bodočnost Franc;ie. Podčrtal ie težko finančno stanie Francije, na katero se ie treba ozirati. Končno ie Iziavil. da smatra ameriška delegaciia francoski predlog za dobro podlago ori oosniamih. ki bodo imela velik vpliv na svetovni mir
Pričetek poeajani torei uoravičuie
Caillauxov optimizem v polni meri. saj bi bilo tudi čudno in neumljivo. ako bi oficiielna Amerika postavljala ovire fran coski dobri volji in s tem končni ureditvi težkega vprašama vojnih dolgov v Evropi. Kakor kažejo vsi znaki, bo tudi to vprašanje v doglednem času rešeno v smislu zahtev, ki so iih postavile milnonske žrtve zaveznikih držav skupno z ameriškimi Z^dimenimi državami Končno na se tudi lahko pričakuje, da naziranie senatorja Boraha in niegovih somišljenikov ni Istovetno z ameriškim iavnim mnenjem, ki bo znalo brezdvomno cer^i pomen gospodarske konsolidacije v Evropi.
Svetozar Pribičevič o politični situaciji
Uspehi njegovega pota med narodom. — «Samouprava» ga zagotavlja, da se ima tudi po sporazumu s HRS izvajati politika prejšnjega Narodnega bloka.
Beograd, 25. septembra, r. Burne in navdušene ovacije, s katerimi je bil sinoči sprejet Svetozar Pribičevfč ob svojem povratku v Beograd, so napravile na vodilne politične kroge velik vtis ter izzvale v zvezi s politično situacijo mnogo komentarjev in ugibanj. Vašemu dopisniku je Svetozar Pribičevič
izjavil, da je v vseh krajih, kjer je bil, to je v Hercegovini, Bosni. Dalmaciji, Liki, Krbavi in Bosanski Krajini videl, da narod odločno in ostro obsoja sklenjeni sporazum in da se tudi pristaši radikalne stranke v teh krajih dele v dve skupini, v oficijelne in narodne radikale. Prvi so zelo maloštevilni, drugi iz naroda pa vzdržujejo našo nacijonalno politiko in samo radi tega se more razumeti lepi uspeh, ki ga je imel povsod in ne samo v Liki in Krbavi, ki sta izključno domeni SDS. Ako bo radikalna stranka hodila po dosedanjem potu in na njem vztrajala, '-o v teh krajih popolnoma propadla. Svetozar Pribičevič se je z zadovoljstvom dotaknil tudi lepih uspehov, ki so jih dosegli slo venski samostojni dei; '.krati pri občinskih volitvah. Z bodrilnimi besedami ie končno pozdravil svoje prijatelje v Sloveniji.
Beograd, 25. septembra, r. Glavni organ radikalne stranke »Samouprava*
priobčuje z ozirom na energično akcijo Svetozarja Pribičeviča daljši članek, v katerem med drugim piše: «Ko bodo objavljeni protokoli o sestankih za za-ključitev sporazuma med NRS in HSS od 3. in 4. julija t. L. bosta g. Pribičevič in vsa naša javnost zvedela, kolika krivica se dela radikalom od samostojnih demokratov, ko jim očitajo, da so prehitro in prelahko opustili sodelovanje s samostojnimi demokrati. Prejšnji sporazum kot politični akt ni v ničemer odslabljen s sporazumom, ki je sklenjen s HSS, ker se tudi po tem novem sporazumu ima izvajati ista politika, ki je bila dogovorjena s sporazumom med SDS in radikali. Kot politična stranka SDS torej nima objektivnih političnih razlogov, ako nastopa proti temu sporazumu*. Nadalje piše «Samouprava»: «§v. Pribičevič sežiga za seboj vse mostove, uničujoč vsako možnost povrat-ka za slučaj, da ga uspeh sporazuma med HSS in radikalno stranko privede k njemu! In je mnogo izgleda za tako eventualnost!«
Članek ^Samouprave* je vzbudil veliko pozornost ter se ga zlasti v hrvatskih krogih smatra kot poskus uposta-vitve složnejšega razmerja med NRS in Svetozarjem Pribičevičem.
Priprave za varnostno konferenco
Nemčija oiicijelno sprejela povabilo. — Pooblastila nemških delegatov neomejena. — «Italijanski interesi« na konferenci. —
N;!cST"yost vamostaTi H ra-r-	t
Berlin, 25. septembra, d. Ministrski I bilo se pričakuje v kratkem. Kakor S6
..i ? _ ___1 l-I	^vi y r\ A c e\ r\	Xiu'a Ka rvrl rrrv\rr»t* trrofpV in ni> hn vspho.
svet je pod Hindenburgovim predsedstvom oficiielno spreiel povabilo na varnostno konferenco ter je določil za glavna delegata dr. Lutherja in doktorja Stresemanna, ki imata neomejena pooblastila.
Kraj konference še vedno ni defini-tivno določen, dasiravno je že došlo uradno poročilo, da se bo vršila konferenca v Locarnu. Kakor zatriui<=:" v vladnih krogih, je povzročil to zmešnjavo italijanski ministrski predsednik Mussolini. ki še tudi ni definitivno izjavil, ako se udeleži konference osebno.
Veliko senzacijo je povzročila v politični javnosti oficijelno potrjena vest, da ie Mussolini nedavno vprašal nemško vlado, ako namerava Nemčija na varnostni konferenci začeti vprašanje o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Nemška vlada ie odgovorila, da ne smatra za potrebno, razpravljati o tem vprašan iu na konferenci o varnostnem paktu. Mussolini pa se je že prej v Berlinu informiral. ako bi bila Nemčija pripravljena jamčiti Italiji za mejo na Brenneriu. Nemška vlada pa ni hotela odgovoriti ne pozitivno in ne negativno. V vladnih krogih misijjo. da bo skuša! Mussolini v slučaju udeležbe na konferenci ponovno izsiliti tozadevni odgovor.
Pariz, 25. septembra, r. Odgovor dr. Stresemanna na Briandovo pova-
čuje, bo odgovor kratek in ne bo vseboval nobenih pogojev. Nemčija bo bržkone stavila svoje pogoje pri otvoritvi konference ter bo zahtevala, naj ima konferenca samo pripravljalni značaj ln naj se bavi samo s porenjskim vprašanjem. Vsak poizkus Nemčije, da bi se ločilo varnostno vprašanje od pogodb za razsodišče, pa bo nesprejemljiv, ker se obe pogodbi izpopolnjujeta^ Ko sta v Ženevi razpravljala dr. Beneš in Skr-zynski o vprašanju morebitne ločitve teh dveh vprašanj, je bilo sklenjeno, da se morajo pogajanja vršiti o obojem istočasno, čemer je prifrdi! tudi Chamberlain. Nemčija mora vedeti, da vztrajajo Francija in njeni zavezniki pri ženevski sklepih.
Berlin, 25. septembra, r. »Vorvvarts« meni, da mora po zaključit vi varnostnega pakta prenehati sistem sankcij, zasedb, podtij-šrriia okupacijskih rokov, kakor tudi francoskih aspiracij po nemških pokrajinah v Porenju. »Vossische Zeitung« zahteva od bližnje konference ne samo zunanjih mirovnih zagotovil, temveč tudi ustvaritev mo-ralične podlace za resničen mir »Berliner Tageblatt« spominja na mnoge obveznosti versailleske pogodbe, ki ovirajo nzvoj Nemč:ie in od katerih se mor^o nekatere trkoj razveljaviti, ako naj Nemčija podpiše varnostni pakt za zahodne meje ter vstopi v Zvezo narodov.
Pričetek pogajanj v ¥/ashingtonu
Caillrux naglaša notrebo ureditve svetovnega gospodarstva. — Ameriški zastopnik priznava težaven položaj Francije in upa na ugodne uspehe Dogajanj.
cijo svetovnega gospodarstva.
Državni tajnik Mellon je v svojem odgo* voru izvajal: Vojna je minula, kljub temu pa ne smemo prezreti velikega francoskega
Newyork, 25. septembra, d. Včeraj so se pričela v konferenčni dvorani zaklad, ura. da v VVashingtonu oficijelna pogajanja za ureditev francoskih dolgov.
Ob tej priliki je francoski finančni mini. ster Caillaux v pozdravnem nagovoru izja. vil med nigim: Francija me je pooblastila, da pričnem pogajanja za ureditev njenih do'gov. Nihče v Franciji ne bo nikdar poza. (—51 na ameriške dobrote in na njeno sijajno sodelovanje v svetovni vojni. Prepričan sem da tudi Američani ne bodo nikdar pozabili na zveze med obema državama. Naša želja je, da uredimo materijalne interese v skla« du velike preteklosti obeh velikih narodov. Ta ureditev naj bi utrdila mir in stabiliza«
bremena in ravno tako ne težav, ki ogroža« jo bodočnost Francije. Francija je morala oživeti uničene produkcijske sile ter trpi na posledicah zavlačevanja rcparacijskih plačil. Zato je finančni položaj Francije te« žek in mi se moramo ozirati nanj. Francija ^leda na vse to s pogumom, ki je kljuboval napadom na Verdun. Znano nam je, da bo imela ta konferenca velik vpliv na svetovni mir ter se zavedamo svoje vehke odgo« vornosti. Naša dolžnost je, da dosežemo z vam; praktičen sporazum.
Po razkritju komunistične zarote na Madžarskem
Na Dunaju se je vršil tajen komunistični kongres. — Zanimive iz"30vedbe aretirancev. — Rakosy bo obsojsn na smrt.
Budimpešta, 25. septembra, s. «Az Est» pi. še, da bo ljudski komisar Rakosy v pospe« šenem kazenskem postopanju obsojen na smrt na vešala. Vsi vlaki, ki prihajajo in od hajajo na Dunaj, so pod strogo kontrolo in imajo vsled tega velike zamude Budim, peštanskih listov danes ni bilo mogoče od« poslati.
«Pesti» Naplo* priobčuje zanimive podrob nosti o komunističnem kongresu, katerega so se udeležili Bela Kun, Evgen Landlcr. Ju. lij Alparv, Rakosv, Ivan Hyrosek, Ivan Re. vey in Žoltan \Vcinberger. Po informaciji tega lista se je vršil kongres dne 24 avgusta na Dunaju v neki hiši drugega okraja. Ob tem času je zboroval na Dunaju tudi kon» gres esperantistov. Zarotniki so porabili pri liko ter se Dod tuio znamko kot esperan*
tisti utihotapili na Dunaj. Bela Kun je • svojim tajnikom Vladislavom Baloghom sta« noval na dunajskem sovjetskem poslaništvu. Budimpeštanska policija je vedela za vse to in je odposlala skupino detektivov na Du« naj, da so komuniste nadzorovali. Dobila je v roke stenograme s kongresa in je ve« dela celo za sejo eksekutivnega odbora ter za misijo Rakosvja v Budimpešti Dne 7. septembra, je Rakosv s ponarejenim potnim listom na ime Matije Brauna, trgovca z mo« torii, prestopil madžarsko mejo in se po prihodu v Budimpešto nastanil v nekem za« kotnem hotelu. Tajna policija ga je ves čas zasledovala.
Sartiimo za sokelski Tabor!
Radičevo predavanje v Ženevi
«0 diplomaciji in novi demokraciji."
(Od našega posebnega poročevalca.)
Ženeva, 22. septembra. Današnji »Journal de Geneve* je prinesel v skritem kotičku z drobnimi črkami to - le notico:
«0b 21. uri v Athenče: predavanje g. 'dr. Stjepana Radiča, poslanca v srbskem parlamentu: »Diplomacija in nova demokracija^
Čeprav je bila notica tako skrita, vendar se nas je zbralo precej radovednežev, da čujemo, kaj bo povedal naš Radič, ki v Ženevi figurlra kot «doktor» in »poslanec* v srbskem (!) parlamentu. Med poslušalci smo opazili razen tukajšnje jugoslovenske kolonije tudi več tujih novinarjev, tukajšnjih profesorjev, par zastopnikov pri Zvezi narodov in dokaj ženskega sveta. Govoru je prisostvovala na odru tudi Radičeva soproga v elegantni črni obleki z ogromnimi všitimi belimi rožami.
Predavanje je priredila Mednarodna linija vseučiliščnikov. Predsedoval pa je Anglež, profesor politične zgodovine Zimmern, pisatelj več knjig, zlasti o Zvezi narodov.
RaJi: le stopi! v dvorano točno ob devetih, pozdravljen z zmernim ploskanjem. Profesor Zimmern ga je predstavil kot zastopnika Jugioslovenov in Hrvatov, ki je ne le šef kmečke stranke, ampak takorekoč oče hrvatskih kmetov. Predsednik je izrazil svoje obžalovanje, da Radiča ne bi poslušalstvo razumelo, če bi govoril v svojem jeziku. Potolažil pa nas je z ugotovitvijo, da zna Radič skoro ravno tako dobro francoski kot hrvatski
Radič rts govori francoski precej dobro in jako hitro, gotovo najbolje v naši delegaciji. Spočetka je skoro šepetal, pravzaprav sika!, pozneje pa se je razvnel in je dvignil glas. Radiču se ne more očitati, da bi bil dolgočasen. Iz de-magoškega patosa pada v lisjaško muzanje. iz vljudnih, hinavskih fraz v brutalen napad, iz apostolske poze v ton harai.gerja na volilnem shodu. V njegovih izvajanjih ni nobene logične doslednosti. enotne ideje. Na koncu smo imeli vtis. da si moramo nabaviti vsaj motiko. da bi imeli pravico šteti se med ljudi. Kajti za gosp. dr. Radiča v elegantni salonski obleki so pravi ljudje le kmetje. Navzlic dejstvu, da bi Radičev govor spadal bolj na kak shod ne-razsodrih seljakov, so bili vendar vsi poslušalci veseli, zakaj Radič je skrbel s svojimi dovtipi za obilen, hrupen in zdrav smeh. Kar ie govoril, je nemogoče podali v smiselnem ekscerptu. Njegova izvajanja so niz sentenc brez organske zveze. Zato naj zadostujejo le nekateri stavki iz morja njegovih besed.
Po njegovem mnenju stoji z demokracijo skrajno slabo. ^Demokracija služi če sto samo za etiketo.® »Sicer pa so težave ne le v državah, ampak tudi v zasebnem življenju. Težko je napraviti dober zakonski-par iz dveh liudi, ki sta se ljubila, Še težje iz takih, ki se pred poroko nista ljubila. Ljubezen mora biti zavedna, ne slepa.*
fz ljubezenskega polja pridemo na Angleško.
»Velika Britanija je divna dežela. Toda kaj je njena demokracija? V tej demokraciji vlada aristokracija, ki morda edina na celem svetu zasluži to ime, ki pa ie spremenila polja v parke. Ta aristokracija ie ugonobila kmeta. Vsak zajec ji je več vreden kot sto kmetov. Tudi volilna pravica ni popolna. Ženske smejo voliti šele s tridesetim letom. Ca-srcpisie je skoro (to besedo je Radič naglasi!) neodvisno. Ampak kmetov ni na Angleškem in to je s!abo.» Iz Arglije poletimo v zrak k ptičem: «Ves smisel življenja .ie veselost. Ve-selost je večen studenec sreče. Na kmetih nas razveseljuje ptičje petje. Jaz imam najraje ptiča, ki poje, ko leti. V angleških mestih imaio prebivalci morda peruti, ampak peti so pozabili. Na Angleškem r.i kmetov, pač pa jih je 200 milijonov v kolonijah in dominijonih.»
»Angleški budžet je izvrsten, sijajno sestavljen in proučen, olod dolgih debat. Ce pa upoštevamo 200 milijonov kmetov v ce'em imperiju, je to debata vrhovne kaste. In Anglija je prva demokracija sveta!* V Ameriki ni nič boljše: «Nekaj časa ie Amerika rada sprejemala milijone in milijone emigrantov. A danes, če hočete vedeti, kaj je pekel, pojdite na izselieniški otok v newyor-ški luki. In za Anglijo je Amerika druga demokracija. Seveda je v Ameriki veliko imenitnih ljudi, ampak to so milijarderji, tovarnarji, bankirji, trgovci, advokati. Ti so zgubili stike z zemljo. Tudi farmer ni kmet. ampak buržuj. Zato ni v Ameriki kmečke stranke.»
«0 južni Ameriki je težko govoriti. Dobro tam ni. Pravi gospodar v vseh teh republikah je jezuit.«
Zdaj pridemo k boljševikom. Njihova politika je nespametna. Radič jih ie videl, ko je bil v Moskvi. «Boljševiki dokazujejo, da morejo ljudje z različnimi možgani in idejami postati enotna masa za neumnosti in uničevanje.® Nekaj dobrega pa so le izpeljali. Indijskim in^ kitajskim kmetom so vcepili sovraštvo do vojne. Ruski kmet brani le svojo zemljo, kakor tudi poljski kmet. Kmetje priznajo le obrambno vojno, ne pa osvo-jitvene. Kmečki vojak ne pojde preko meje. če je njegova država napadalka. To načelo je kmet pridobil iz svetovne vojne.
»Kmetu se ne smejo govoriti neumnosti Ce bi bil jaz le enkrat rekel kmetom, da v republiki ne bo davkov in
vojaštva, bi takoj zgubil vso avtoriteto. V našem programu stoji: dolžnost braniti domovino preneha šele s smrtjo.* «Clovek sme biti neumen v zakonskem življenju, v državnih rečeh pa je neumnost zločin.« Takoj nato pa pravi: «Kadar se oženiš, moraš biti zaljubljen, zelo zaljubljen, ampak tudi pameten. Isto velja za volitve: ko glasuješ, moraš biti še desetkrat pametnejši kot zakonski mož.» Zdaj se ustavimo v Švici. »Tekom stoletij je bila le v Švici majhna, pa dostojna demokracija, prei čisto kmečka, zdaj pa kmečka in bur-žuazna To je edina res demokratična dežela. To pa je premalo za Evropo.* «Francija ni prava demokraciia. Tam ni kmečke stranke. Tatn se glasuje samo za etikete. Francoska revolucija je bil upor Pariza. Ona ni poznala kmeta, ampak le abstraktnega človeka.*
Seveda so tudi mesta potrebna razen kmetov. »Stambclijski je razglasil, da je Sofija največji sovražnik dežele. To zmoto je plačal s smrtjo. V današnjem času industrije in komunikacij se ne sme tako govoriti.*
«Z ljudstvom moramo vedno biti v stikih, le med volitvami ne. Ce ostanem na vladi, — in mislim, da ostanem — se bodo pri nas volitve vršile v veliki naglici. Vse delo je treba opraviti prei. Pred volitvami pa bi moralo biti sploh prepovedano govoriti o volitvah.* Vračamo se zopet v Rusijo: «Bo1iševiki ne vedo. kai je politika. Oni iščejo v politiki le materialistično dinamiko, dočim ie politika sociialna. psi hološka. včasih — žalibog — tudi finančna dinamika. Boliševiki ne morejo odpraviti vere v Boga. Ce vprašaš ruskega otroka: «Ali veruješ v Boga,* ti odgovori: «V šoli ne verujem, doma pa verujem.*
Ko ie že Tiri boljŠevikih, govori Radič o delavcih sploh:
«Mešanica, v kateri ima premoč delavec, je nevarna. Delavec si je prisvo-iil vse s'abe lastnosti nokvarjene meščanske družbe To velia zlasti za Anglijo. V južni Afriki iz istega razloga ni posebno dobro. V Avstraliji Je že boljše. v Kanadi pa je naravnost imenitno, ker je Kanada kmečka dežela.*
»Delavski voditelji postavljajo čisto materijalne zahteve. Govore tako - le: Delavec rabi toliko in toliko mesa, krom pirja. makaronov in sira. To je lepo. Človek mora živeti. Toda delavski voditelji se ne vprašajo, če je delavec tudi res toliko storil za človeštvo, da zasluži zahtevano količino živil, in če je sploh na razpolago to, kar zahteva * «B!ato se ne umiva z blatom. Mora biti nekaj vode vmes. Kapital se ne sme pobijati s sovraštvom. Sociialisti govore o pacifizmu. pa razglašajo civilno vojno in razredni boj.*
«Kmečka politika pa teži za notranjim mirom, za mirom s sosedi, za sporazumom s celim svetom.*
To je Radičeva politika i v.lugoslaviji. «Do zdaj so se sporazumeli Srbi in Hrvati. Sčasoma pa pridejo k nam kot tretji (!) še Bolgari na temelju kmečke demokracije.*
Radič se ne boji za svojo stranko. «Najprej sem si ustanovil močno politično orodie, zato sem govoril za republiko in proti vojni. Nato sem deloval za moralni napredek, končno pa sem povdarjal pamet in odkritost.
Tem elementom pripada tudi v diplomaciji bodočnost.*
Diskusija.
Nekdo ie vprašal Radiča. kakšno stališče ima Jugoslavija napram Zvezi narodov.
Radič: «Na Hrvatskem izvrstno. Mo.ia stranka je izdala brošure o Zvezi. Na Hrvatskem ni kmeta, ne intelektualca. ne človeka iz kateregakoli stoja, ki ne bi natančno pozna! štatutov in dosedanjega dela Zveze. Vsi smo za Zvezo. V Srbiji je malo slabše. Toda v-iskalna stranka, s katero smo v zvezi, je že nekai storila za pouk ljudstva o Zvezi narodov. Tndi druge stranke so nekai napravile.*
Neki italijanski profesor izrazi dvom. če so res kmetie nosilci tiste misije, ki jim jo prisoja Radič. Kmetje so zadnji dostopni novostim. Kmetje so reakcijo-narci, Vandeia. Demokracija more poteči le iz mest. (Aplavz.) Radič se ne da vreči iz sed!a: »Kmetje so slabi le tedaj, če jih vodijo neodgovorni elementi, advokati, duhovni. bankirji. Kmetje nočejo novosti v modi. pač pa v produkciji. Naše hrvatske kmetice so oblečene kot nimfe (!), kot boginje, kot angeli. Najlepše obleke so na kmetih, najlepše pesmi na kmetih, najlepša družba na kmetih.*
«Mi smo majhen narod. Ml nimamo kolonij in smo veseli, da jih nimamo. Mali narodi prineso srečo človeštvu.* Veliki narodi nimaio te prednosti, kajti: »v največjih gozdih prebivajo največji zverine.*
«Jaz sovražim vsako nasilje. Nisem pa nobeno jagnje, sicer bi me volkovi požrli.*
»Ljudstvo je kot riba: deni ribo na mizo in potem se čudi. zakaj ne plava. Ribi treba vode. kmetu svobode. Kmet dela 12. 16. Pa tudi 24 ur. On je steber civilizacije. Njegovo načelo ie: Zvestoba ženi, ijubezen otrokom. V tem je vsa civilizacija.*
Nato zagovarja Vandejce. Oni so branili veno in monarhijo. »Tudi jaz sem bil za Habsburga. V tem ne vidim nič slabega,*
Končno ie Radič tako - Ie ahsolviral
Italijana: »Moj politični program je nova vera. če hočete. Vi ste »tempi
passati* in mi smo bodočnost.*
Mulat iz Haitija dr. Bellegarde je nato vprašal Radiča, kaj misli o manjšinskem vprašanju.
Radič: »Strah je slab svetovalec. Vlade, ki se boje. preganjajo manjšine. Moj sporazum z radikali, ki je plod dolgotrajnih priprav, tako z moje kot s strani gosp. Pašiča. je iz Jugoslavije napravil močno državo. Zdaj se ničesar ne bojimo. Za hrvatski narod je prava sreča, da ima manjšine. Tu se ravno izkaže, ali smo kulturen narod ali ne. Res so prejšnje vlade nekai preganjale Nemce. Tjp pa ie naredil Pribičevič in ne Pašič. Nemci so pri nas delavni, mirni in divni državljani, v poljedelstvu celo boljši od Srbov in Hrvatov. Mi jim dajemo in jim bomo dali vse. karkoli hočejo. Prav vse. Zato pa dobimo njihovo hvaležnost.*
«Tudi Madžarom se pri nas dobro godi. Madžarski kmet v Jugoslaviji živi v paradižu v primeri z ogrskim kmetom na Madžarskem.*
Zdaj pride Radič na manjšinsko vprašanje v drugih državah. Imel je poguma odkrito napasti Italijo, česar se drugi naši diplomati ne upajo.
»Italija je tista velesila, ki je v srcu Evrope ustvarila Armenijo. Ona noče ničesar slišati o zaščiti stotisočev Jugo-slovenov in Nemcev. Zveza narodov pa ne bi smela kontrolirati samo. kaj delajo Rumuni, ampak bi morala pogledati. kai dela Italija s svojimi manjšinami.* (Ploskanje.) To so bile edine razložne in dobre besede gosp. Radiča.
Slovenska klerikalna stranka in Srbi
»Slovenec* je primerjal klerikalno stranko s srbsko radikalno stranko in trdi, da je SLS slovenskemu narodu v narodnem pogledu to. kar je radikalna stranka srbskemu narodu. Pavno v narodnem pogledu pa je velika razlika med klerikalno in radikalno stranko.
Naj se misli o radikalni stranki tako ali tako, vendar pa ji mora vsakdo priznavati, da ima velike zasluge ne samo za osvobojenie in zedinjenje vseh Srbov, pač tudi za osvobojenje in zedinjenje Hrvatov in Slovencev v skupno jugoslovensko državo. Slovenska klerikalna stranka je to združenje samo ovirala, kakor bi tudi še danes rada preprečila popolno duhovno zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Klerikalna stranka je proglašala za izdajalce vse, ki so delali za osvobojenje Jugoslovenov izpod avstrijskega in habsburškega jarma, denuncirala jih je in šele, .ko je vsak otrok že videl razpad Avstrije, je dozorela v njej potreba za pregrupacijo. V časih, ko se je slovensko ljudstvo v Avstriji borilo za svoj narodni obstoj, je slovenska klerikalna stranka po možeh, ki so ji ustvarjali principijelno podlago, proglašala narodnost za poganstvo, v škofiji pa so se sežigale slovenske knjige. Kako more torej »Slovenec* primerjati v narodnem pogledu radikalno stranko s klerikalno stranko, četudi izvzamemo škodo, ki so jo prizadeli klerikalci zadnja leta s svoiim separatizmom slovenskemu ljudstvu?
Še manj pa je utemeljeno «S!ovenče-vo» sklicevanje na to, da se radikalna stranka v vprašanjih pravoslavja in srbske cerkve ravna gotovo po inten-cijah cerkvenih krogov, kar da še ne pomenja, da diktira cerkev stranki njene politične cilje. Srbska pravoslavna cerkev je srbska narodna cerkev in njeni interesi se niso nikdar križali z interesi srbskega naroda. Vse kaj drugega pa je bila katoliška cerkev v narodnem oziru za nas Slovence, med katerimi je od zgodnjega srednjega veka dalje vedno vršila vlogo raznarodovanja in io še danes vrši na Koroškem in v Italiji. Ali naj pozovemo za dokaz najnovejše priče. pregnane slovenske duhovnike iz Koroške in Italije ter morebiti celo samega mariborskega škofa dr. Karlina?
Katoliška cerkev se je med podiann-Ijenimi Slovenci postavljala od nekdaj na stran močnejšega, ne samo v srednjem veku in za Avstrije, ampak tudi v sedanjem povojnem času. Radi tega se ne morejo primerjati odnošaji srbske pravoslavne cerkve napram Srbom z odnošaji katoliške cerkve nanram Slovencem. pa je tudi umevno, da jutroslo-veska javnost z nezaupanjem gleda v one slovenske cerkvene kroge, ki se eksnonirajo za stranko, katera se po njihovih intencijah bori proti jugosiovenski unitaristični misli.
Ako še ugotovimo, da pravoslavna cerkev v Jugoslaviji priznava oarifetno načelo za vse vere. da pa se je duhovnik dr. Hohnjec v Mariboru v imenu klerikalne stranke izrekel proti njemu, sicer precej previdno, potem je umevno. da se postopanje slovenske klerikalne stranke po intencijah cerkvenih krogov tudi v vprašanju katolicizma in katoliške cerkve precej razlikuje od postopanja katerekoli srbske stranke po intencijah pravoslavnih cerkvenih krogov. V tem oziru bi lahko služilo kot dokaz tudi stališče, ki ga zavzemajo jugosiovenski cerkveni krogi v vprašanju pogajanj med našo državo in Vatikanom. saj jih je sam naš prvi delegat pri teh pogajanjih dr. Voja Janjič javno obdolžil rovarjenja proti interesom naše države zlasti v vprašanju jugosloven-skega bogoslužja. Dokler bodo v klerikalni stranki imeli zasedena vsa važna vodilna mesta izključeno eksponenti in sluge Vatikana, se bo »Slovenec* zaman trudil dokazati, da klerikalni stranki cerkveni krogi ne diktirajo političnih ciljev.
Politične beležke
+ Ali je SLS klerikalna? V polemiki s «Kmetskim listom* objavlja »Slovenec* članek, ki dokazuje, da je SLS pozitivno katoliška stranka in da morajo biti vsi katoliki njeni pristaši, ker more samo papež dovoliti katolikom, da so lahko pristaši stranke, ki vsaj ne nasprotuje kotoliškim načelom. Clankar zahteva za katolištvo pravico do politične formacije človeštva, pravico do vladstva nad vesol.istvom in pravi, da se mora katolicizem ude.istvovati v svoiih posebnih katoliških političnih strankah. To navajamo samo zato, da drugič »Slovenec* ne bo zopet trdil, da SLS ni klerikalna stranka.
+ SLS se ponuja radikalcem. Komaj je minulo par dni potem ko je dr. Korošec izjavil v Mariboru, da klerikalna stranka ni načeloma proti sodelovaniu z radikali in da bi bila pod gotovimi pogoji pripravljena kapitulirati, že objavlja včerajšjiji «S!ovenec» iz Beo^a-da poročilo pod naslovom «Radikali snubijo SLS*, v katerem pravi med drugim: »Radikalni krogi trdijo, da so se pojavile tendence, katere bo Radoie-v!č sporočil Pašiču, da bi bilo treba sporazum spopolniti in kombinacijo vsekakor razširiti s SLS. Z njo bi radikali mogli obenem krotiti nestalnega duha Stjepana Radiča in držati v pravih mejah*. Po stilizaciji tega poročila se vidi, da je bilo sestavljeno v »Slovenčevem* uredništvu, ker ne pove. kateri radikalni krogi govore o potrebi vstopa SLS v vlado in kje so se pojavile tendence, ki to potrebo naglašajo. Znano je namreč samo, da so se te tendence pojavile v klerikalni stranki, ki prebrid-ko občuti svoio osamljenost, in da so v njej tudi prevladale, radi česar je moral dr. Korošec tudi potolažiti svoje pristaše z omenjeno izjavo na maribor-
Danes premljera
Bestija iz It. Silosa
Roman trgovca z dekleti Kino ,Dvor
skem shodu. Da Izraža «Slovenčevo beograjsko poročilo samo prikrite žel« klerikalne stranke, je dokaz tudi dej stvo. da v Beogradu sedaj ni nobenil vodilnih činiteljev radikalne strankt pa ima zato to poročilo samo namen ustvariti pred njihovim bližnjim po vratkom ugodno razpoloženje za kleti kalno stranko. Klerikalcem teče voda grlo in bi radi s svojim vstopom v vla do rešili, kar bi se moglo s tem rešiti «Slovenec» pravi na koncu svojega po ročila tudi naslednje: »Ako hoče ta vla da priti do popolnega izraza, je trebi vzeti v ozir slovenski narod, ne pa si pri reševanju prilik ozirati in misliti sa mo na razmere Srbov in Hrvatov*. Ti se pravi, da je klerikalna stranka kiju! radikalni »korupciji* in radičevskemi «izdajstvu», nad katerim je zadnje me sece toliko rohnela, zadovoljna s se danjo sporazumaško vlado, treba je sa mo, da se tudi njej omogoči vstop va njo, seveda pod «gotovimi posnij*. 2i vela kapitulacija!
+ Radičevsko preganjanje uradnikov v Hrvatski. Posl. dr. Gjorgje Ponovil je poslal kralju brzojavko, v kateri na vaja, da je primorsko-krajiški veliki žu pan tekom meseca premestil, suspen diral in degradiral nad dvajset občin skih uradnikov v liško-krbavskcn okrožju. To se ie zgodilo brez kaki preiskave in popolnoma protizakonito pri čemer niso bili izvzeti niti dobrovoljci. Posl. dr. Brankovfč prosi kra-Ija, naj se zavzame za občinske urad. nike v Liki, ki so po nedolžnem preganjani.
Učiteljska imenovanja v ljubljanski oblasti
Minister prosvete je imenoval za učitelje
nastopne učiteljske abiturijente:
Pri sv. Katarini (srez Laško) Doto Slap-šakovo; v Črnomlju Izidora Kocha in Julijo Vostnerjevo; v Adlešičih Olgo Spazi-erjevo; v Dragatušu Miroslava Vidmarja; v Sinjem vrhu pri Vinici Ano Vardjanovo; na Vinici Berto Lovšinovo; v Kamniku Petra Suhadolca; v Krašnjl Cilko Jetenčevj; v Vrhpolju (srez Kamnik) Rozalljo IgMčevo; v Skaručni Ferdinanda Završnika; v Jaršah (srez Kamnik) Milico škuflevo; v Kočevski Reki Anico Dolenčevo; v Spodnjem Logu (srez Kočevje) Josipa Tavžlja; v Loškem potoku Ljudmilo Stlovo; v O silnici Makso Chrobathovo; v Sodražici Frana Ostanka in Vinka Rupnika; v Verdrengu Edvima Kle-raenteja; v Dražgošah Ivana Resmaaa; v Križali pri Tržiču Edvarda Deržaja; v So-rici Martina Železnika; v Šmartnem pri Kranju Danico Rožinovo; v Tržiču Drago-tina Christofa; na Čatežu pri Brežicah Stanislava Pogačnika; v Leskovcu pri Krškem Frana Jarnovfča ln Emilijo Svetčevo: v Mokronogu Ernesta Staniča; v Radečah pri Zidanem mostu Otona Finka ia Rožo Petelinovo; v Tržišču Slavka Schotta; v Veliki Dolini Antona Straha; pri sv. Miklavžu pri Laškem Danico Štrekbevo; v Trbovljah-Vo-dah Viljema Bal tesarja; v Toplicah pri Zagorju Jano Levstikovo; v Lokah-Toplicah pri Zagorju Angelo Svetičevo; v Korinju (srez Litija) Marijo Cibejevo; v Znoiilah Terezijo Glaesnerjevo; v Št. Jurju pri Grosupljem Frana Grodna; v Šmartnem pod Šrrarno goro Vflibalda Zehrerja; na Blokah pd Rakeku Albino Raznožnikovo; v Gornjem JezeTu (srez Logatec) Ivana Hribarja; v Št. Petru pri Novem mest« Marijo Urbančičevo; v Trebnjem Nado Vozljevo; v Mirni peči Josipa Prusnika; v Dobrnlčah Vi-Iibalda Koutnega; v Gorjah Henrika Zdešar-ja; v Sevnici ob Savi Frana Zomra hi Mirka L.iubiča; v Mokronogu za učiteljico ženskih ročnih del Mihaelo Drolčevo.
Nadalje je namestil g. minister prosvete; v Dobovi (srez Brežice) Adalberta Božiča, učitelja v Tržiču; na Bizeljskem Marijo Sevnikovo, učiteljico v Pišecah; v Globokem Vero Perkovo, učiteljico v Valti vasi; v Zdolah Amalijo Labteevo, učiteljico v Stopi-čah; v Adlešičih Ivana Sumpererja, učitelja v Studencu; v Črešnjevcu Marijo Sevnikovo, učiteljico v Semiču; v Semiču Ivana Baica, učitelja v Rožt.em dolu. Slavo in Marto Lipovškovo, učiteljici v Št. Jurju pri Grosupljem; v Črnomlju Julija Trotovška, učitelja v Starem trgu pri Črnomlju; v Rožnem dolu Ferdinanda Podržaja. učitelja v Henini; v Talčjem vrhu Gabrijelo Vardjan, učiteljico v Mirni; v KTašnji za učitelja ln šolskega upravitelja Vladislava Rapeta, učitelja v Mostah pri LjubUani; v Pečah Ano Lipovškovo, učiteljico pri sv. Duhu pri Novi vasi; v Moravčah Srečka Berlota, učitelja v PrevoTiu; na Brdu pri Kamniku Vilmo Pe-trlčevo, učiteljico v Mengšu; v Dobu Ivana Bitenca, učitelja v Vinici: v Tunicah Valerijo Hrovatovo, učiteljico v Ihanu, na Vrhpolju pri Kamniku Marijo Igličevo. učiteljico v Lipoglavu; v Kočevju Cirila Kopitarja, učitelja v Ribnici; v Dragi Marijo Pristov-Čuk, učiteljico na Viču; v Strugah Stani-slavo Iskrovo, Stanko Trtnikovo, učiteljici v Ljubljani; v Mozliu Jelo Divjakovo, učiteljico pri sv. Marku pri Ptuju; v Stari cerkvi Antonijo Čokovo, učiteljico v Loškem potoku; v Starem Logu Rozo Krische-Progarjevo, učiteljico v Hinjah: v Kužlju Justino Pipanovo, učiteljico v Kočevju; v Dražgošah Marijo Brlovčevo, učiteljico v Poljanah pri Škofji Loki; v Dupl:ah Franjo Kalanovo, učiteljico v Št. Vidu; na Prim-skovem pri Kranju Heleno Čolnarjevo, učiteljico na Krki pri Stični; v Smledniku Ano Grndišarjevo učiteljico v Logu-Zaplani; v Poljanah Jri Škofji Loki Leopolda Bohinca, učitelja v Preddvoru; v Škofji Loki Vido Štolfovo, učiteljico v Artrčah; v Sovodnju Marijo Ruparjevo, učiteljico v Pol anali; v Št. Jerneju Vaclava Požarja, učitelja v Sodražici: v Št. Juriu Dod Kumom Juliio Fa-
turjevo, učiteljico v Ratečah; v Mokronog Andreja Zupančiča, učitelja v Gradacu; Radečah pri Zidanem mostu Frana Čuka učitelja v VeTfkl Dolini; v Studencu pri Krškem za šolskega upravitelja Cezarja San čina in za učiteljico Maro Sancrn-Bunčcvo sedaj v Boštanj«; v Radečah Pri Zidanen mostu Alojzijo Debeljakovo, učiteljico LJubljani ln Slavka Cotmana, učitelja v Ko čevski Reki; na Raki pri Krškem za šolske ga upravitelja Staneta Sveteta. učitelja Vrhpolju; v šmarjetl Julijano Karlovškovo učrteljioo v št. Petru pri Novem mestu; Št Rupertu Anico Bercetovo, učiteljico Tržiču; v Sv. Katarini pri Laškem Anic Slapškovo, učiteljico v Repnjah; v Jurklo štru Adolfa Arzenška, učitelja v sv. Jederti v Trbovljah Mercedes Globočnfkovo, učite oo v Trbovljah-Vodah; v Šmartnem pri Litiji Milo čerlnovo, učiteljico v Dolnji Len davi; v Litiji Marijo Korltzko, učiteljico Zagorju ob Savi; v Št. Vidu pri Stični An torljo Demšarjevo, učiteljico v Adlešičih Vido Frefihovo, učitertjloo v Brežicah; v št Petni pri Ljubljani Natašo Suhadolc-Sarto-rrjevo učiteljico v Notranjih goricah; v Ko panju Doro Skubičevo, učiteljico v Št. Vida pri Cerknici; v Lipoglavu Avgusto Lohe-Berntkovo, učiteljico v Šmarjeti; v Studencu -Igu Hfldo A h č! novo, učiteljico v Osilnkrl; v Tomlšlju Judfto Sp!ihak>vo. učiteljico Sinjem vrhu; v Logu-Zaplani Ivano Klemen-čevo, učiteljico v Polhovem gradcu; v Rakitni Marijo Trtnikovo, učiteljico v Vrhpolju; v Igavasl Ladislava Furlajiija, učitelja na Blokah; v Grahovem Danloo Mercinovo učiteljico v Igavasi lit Almo R5smanovo učiteljico na Blokah; v Hotedršlci za šolskega upravitelja Cirila Jelinčiča, učitelja Starem trgu; v Igavasl Marijo Kunčevo učiteljico v Rovtah; v Rovtah Franjo Udov-čevo, učiteI!ico v Gornjem Jezeru; v Planin Pri Rakeku Miro Strojevo, učiteljico v Rakitni; v Žlreh Cirila Justina, učitelja v Igavasl; v št. Vidu pri Cerknici Ivano Lipov-čevo, učiteljico na Uncu; v Brusnicah Ru-rerta Smolfka. učitelja v Št. Lenartu pri škofji Loki; v Doižu pri Novem mestu Valerijo Šeškovo, učiteljico v Gornjih Sušicah v Mirni pečš Amalijo Jenkovo, učiteljico Stopičah in Mrroslavo Vogrinčevo, učiteljico v Trebnjem; v Toplicah pri Novem mestu Srečka Gostinčaria, učitelja v Kuži u; v Hinjah Elizabeto šumanovo. učiteljico Gornjih Sušicah; v Mirni Slavico Benediči-čevo, učiteljico v šmarjeti; v Koroški Bet! Andreja Zvana. učitelja v Adlešičih; Kranjski gori Franjo Zupančev-o, učiteljico v Gorjah; na Bledu Gabrijelo Debeljakov.i učiteljico v Radovljici; v Dovjem Franjo Hlebčevo, učiteljico v Bohinjski SrednH vasi; na Jesenicah na deški osnovni šoli Nadi Šegovo, učiteljica istotam na dekliški osnovni šoli; istotam Ano Vagaja-Sorkova, učiteljica na Koroški Beli; na Koroški BeB Marija Krama ršičeva. učiteljica v čemše-i,!ku; na Dobravi pr! Jesenicah Ivana Li-hainerja, učitelja v Lesa; v I^šah Viljema Grundnerja, učitelja na Breznici; v Senovem Milana Strausa, učitelja v Sevnici; pri prosvetnem oddelku v Ljubljani Vero Divjakovo, učiteljico pri sv. Marku pri Ptuju; r Hajdini pri Ptuju Irma Kotnavli, učiteljica Radvaniu.
Premeščenja profesorjev
Premeščeni so sledeči profesorji: Schwel> ger Josip iz II. realne gimnazije v Ljublja* ni na realko istotam, dr. Pavel Breznik \l realke v Ljubljani na II. drž. gimn. v Ljub« Ijani, Ivan Maselj iz II. realne gimnazije Ljubljani na humanistično gimnazijo v Ljub Ijani, Cimperman Ludovik iz II. realne gim nazije v Ljubljani v Arandjelovac, Franko> vič Vladimir iz III. realne gimnazije v Ljub< Ijani v Niš in dr. Jos. Žontar iz Niša na gimnazijo v Kranj.
Za profesorja in začasnega ravnatelja n« državnem učiteljišču v Kastvu je imenovan Grgo Brigl/evid, sedaj referent v ministrstvu prosvete. Istotam sta vpokojena profesorja Jakob Jakac in Mate šerrid.
Pred volitvami v Št. Vidu nad Ljubljano
Št. Vid, 25. septembra. Vse kaže. da je klerikalizem pri nas le imel polno luno in da se bliža sedaj zadnjemu krajcu. To vedo klerikalci z jekanom vred. kakor mi. V zavesti, da je poraz neizbežen, poizkršaio na vse načine hudem dokazati, da je rešitev jbčine mogoča le tedaj, če jo dobe v roke razni liudie okrog dekana, izmed katerih se gotovo nihče več ne snominia. leda i ie nazadnje mislil s svoiimi možgani. V svoji razburjenosti se klerikal- | j celo izpodtikaio nad delavskimi kan- j iidati. Klerikalnim mogotcem so pač potrebni glasovi delavcev, ne privoščijo na delavcem pasivne volilne pravice, j Io nai si delavci prav dobro zapomni- j o! Prepričani smo. da ne bodo oddali svoiih glasov za one. ki imaio g. dekanu na liubo za patrona tekoči mesec Kimavec®. »DomoHubu® in »Slovencu* ne bomo odgovarjali, če pa bo kdo s!:ša1 kakega lerikalnega papn?a'a trobiti 7". njima, .ca ootipajte. da vidite. a'i mu žila normalno biie. Kako se ie gospodarilo takrat. ko sta se po iziavah klerikalcev po občini cedila mleko in med. nai na- . vedemo samo nekai slučaiev: Žuran j Ehbnik ie brez vednosti odbora ln sklepa seie iz občinske blaeame kimil srečke za orlovsko loterijo. Mogoče ie imel naiboliši namen, vendar pa občina, četudi ima še tako dobre namene, ne sme staviti v loterijo. To ve sedai dobro tudi 2. Babnik in ie dotični denar zopet lepo doma. Drugi vzgled: Občinski odbor ni imel nuineišega dela. kakor da 'e neprestano jokal za neko učiteljico, ki e bila službeno premeščena. Iz liubezni do bližnjega je navdušil za jok tudi starše in otroke, kar je pripravilo staršem mnogo potov in nepotrebnih stroškov, gosnodu županu pa ie iznodmak-nilo stolček. Kai podobnega se klerikalcem radi nepremišljenosti in unornosti lahko zopet pripeti — občani bodo oa plačevali.
Še nekaj takih primerov, pa bi bila plačana meščanska šola, ki je pri nas nepotrebna samo zato. ker nekateri no-čeio. da bi se moglo reči. da so io pri-obili samostojni demokrati. Tako morajo otroci naše občine obiskovati ?olo v Ljubliani. kar povzroča starcem trikrat tako velike stroške. Klerikalci so dejali, da je denar boli potreben za zi-davo nove občinske hiše. Odbornik demokratske stranke jim ie na neki seji povedal takole: «Ako je nekoč občinski odbor tako globoko »razumel® cerkvene potrebe, da je staro šolo podaril cerkvi. bi mogoče tudi cerkev blaeohotno uvidela potrebo občine in ii odstopna v nekdanji občinski šoli vsaj eno sobo, ter io rešila izdatkov za zidanje občinske hiše.® Nato ie bil stavljen predlog, nai se nekai denarja veže pod značko »za občinsko hišo*. Pa se je — in še kako trdno! Kar težko ga bo odvezati.
Je pa še mnogo drugih stvari, ki so rečinoma znane, in iih zato ne navajamo posebej. Mnogo vas je, ki veste, kako sta šla župan v uradova-niu in odbor pri vršenju svoiih dolžnosti in pravic posameznikom na roke. Spomnite se klerikalne prevzetnosti in strankarstva. ko boste glasovali, in vrzite zato vsi kroglice v drugo skrinjico. katere nosilec je sedanji gerent gospod Josip Matian iz Vižmariev, ki je s svojim soci.ialnim čutom in razume-vaniem občinskega gospodarstva šel vsakomur na roko ne glede na njegov stan ali politično prepričanje. Samo napredni mo7;e jamčiio. da se bodo vaše zahteve tudi uresničile in da se bo v odboru delalo za gospodarski napredek in orocvit občine. Za ta cilj vsi do zadnieea na volišče!
France Dolničar umrl
Maribor, 25. septembra.
Danes je v Mariboru v 60. letu starosti preminul kolodvorski restavrater g. France Dolničar. Žalostna vest je vse narodne kroge porazno presenetila. ker je bil umrli še v polni živlienski svežosti. Davi ga je nenadoma zaJela kap.
S Francetom Dolničarjem. ki je nedavno prevzel kolodvorsko restavracijo v Mariboru, kamor ie prišel s Pra-gerskega. smo zgubili izvrstneea go-stilničarskega strokovnjaka, ki ga bo težko nadomestiti. Težko ga bodo pogrešali tudi v krogu narodnih delavcev. Saj je umrli stal vedno v ospredju narodnih boriteljev, njegova hiša pa ie bila na stežai odprta slovenskim umetnikom. Zlasti ie zbiral okrog sebe glasbenike. Številna njegova družica. H-kalno visoko nadarjena in izobražena, je tvorila kar svoj orkester, ki ie tvoril na Pragerskem. kier ie imel raini po prevratu kolodvorsko restavracijo, kader narodnega živlienia. Zapustil ie soprogo in devet olakaiočih o*-ok. Pogreb se bo vršil v nedeljo 27. t. m. ob 16. na mestnem pokopališču v Pobrežiu.
France Dolničar ie bil rojen dne 26. novembra 1865. v Šmartnem ori Liub-liani ter ie služboval najprej v Kreditnem zavodu v Ljubliani in nri Trboveljski premogokopni družbi. Šele nozneie se ie posvetil gostilničarski obrti in bil vedno na svoiem mestu Vodil ie z veliko nriznanostjo restavracijo v Trbovljah. kier ie bil dolgoletni predsednik Oostilničarske zadruge, dalie Narodni dom v Celju. Narodni dom v Trstu in po prevratu kolodvorsko restavracijo na Pracerskem. Tudi niesrovi bratie so vsi priznani restavraterii.
V Mariboru ie Dolničar takoj po prevzemu dvignil kolodvorsko restavracijo v splošno zadovol.inost. Istočasno pa je tudi tu široko odprl svoje radodarne roke. Med drugim je bilo na primer pri niem dnevno kar šest diiakov brez"!ač-no na hrani, in še dvoje sirot ie vzdrževal. Udeistvova! se je tudi v politiki ter se je lani z vso vehemenco trudil, da združi napredne kroge v enotno falango in ie tud' kandidiral na programu Narodnega bloka.
Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožal.ie!
NčfvečH kulturni film
in flmii"
v soboto, nedeljo in pondeljek
v kino «!dea!»
Na dnu Beograda
Palilula je bila v Beogradu dolgo časa središče nemoralnosti. Razne zakotne kavarne, gnezda bolezni in zatočišča nainižjih elementov, so vzdrževale in razširjale to nemoralnost. Problematične žene in propadle devojke so kot dozdevne natakarice prodajale tamkaj svoio ljubezen, dočim so kavarna rji strastnim in piianim gostom izžemali denar na brezobzirne načine. Dosti časa je bilo treba, predno se je policiji no-srečilo razgnati ta gnezda nemoralnosti. Zaprla je celo vrsto lokalov, ki so bili najbolj na slabem glasu. A s tem seveda še ni bilo doseženo vse. Policija je sicer zapirala, preganjala in kaznovala vse ženske, ki iim ie prodaianie ljubezni edino sredstvo zaslužka, vendar pa je vse to ostalo brez uspeha. Čim so namreč prišle zonet na rmeto so nadaljevale svoj posel in uvajale v svoie društvo še nove in zopet nove.
Po zatvoritvi raznih nočnih lokalov v Paliluli, so se vse tamka.išnie šf?vilne »natakarice® razpršile po mestu. Vse
ELITNI KINO Matic*
Telefon 124.
'reds'ave ob nedeliah:
3. '/25., 6., '/28 9. 'redstave ob delavnikih >b: 4., '/26., '/28. in 9.
metniški orkester svira ">ri vsph n-edstavah
Veliki senzacijonalni brezkonkurenčnl spored
Dekamsponske noči.
"rekrasni Mnskl umotvor v 6 ve1, dej.injih po mativih slavnega Boccacljevega llDecameponall.V davnih vlogah na bol'-ši ni-m*ki filmski umetniki io sicer: Temperamentna HA\'NA RALPH, srčkana XE\TIA DE-NI !VY DUKE. BERNHARD GflTZKE te' WERNER KRAUSS, znani .Lord Hamilton'. Priljublienl in vsem dobro znani omenjeni igralci jamčijo dovolj za popo'ni uspeh tega veMilma
Kulturni pregled
»Nora« z gospo Mansviefovo v Beogra- j
eu. V četrtek dne 24. t. m. se je izvajala v beograjski drami Ibsnova »Nora« z Rusinjo jo Man«vietovo v naslovni vlogi
Glasbena šola Jarmlle Gerbičeve. V »hsbeni šoli operne pevke, profesorice Jar-mile Lily Gerbičeve prične pouk s 1 oktobrom. Poučuje se solopetje, klavir in de-klamacije, od prvih začetkov do najvišje izobrazbe. Vpisovanje se vrši v pondeliek dne 28. septembra ter traja do vštetega 30. septemora, vsak dan od 11. do pol 1. ure dopoldne in od 4. do 5. ure popoldne. Vsa tozadevna pojasnila v Čevljarski ulici št. 1, 11. nadstropje.
Za poprjvila Nar. gledališča v Beogra. du je dovolilo prosvetno ministrstvo večjo vsoto denaria. ki znnša vštevši stroške za restavracij Etnografskega muzeja 346 tisoč 4inariev.
Razstava češkega slikarja Kuhe ▼
Skopi5!) V pos1op;u prosvetnega inšpektorata v Skoplju je razstavil svo>e pokraMnske ■:':!<p 'n portrete iz Tu'ne Srbiie češki slikar L. K"ha. k; ie svoie čase slikal in risal tudi ra? Bled. Poleg drugih del so v Skopliu razstavljene slike, ki prikazujejo Strugo samostan sv. Klimenta, Trtskovac. sv. Jovana
ulice nočnega Beograda so bile polne teh siromašnih deklet brez staršev ali pa takih staršev, ki se niti najmanj ne brigajo zanje. Ko pa je pričela policija zapirati eno za drugo, so našle svoje zatočišče na skrajni periferiji mesta. Male. mračne kavarnice na Kraguje-vačkem drumu in v Voždovcu so nenadoma oživele. Vsa nočna Palilula se je preselila tjakaj.
Neprestani pretepi, incidenti in tatvine. ki so vedno v zvezi s takimi sumljivimi lokali, so končno izzvali policijo. da je priredila v četrtek nočni pogon oo vseh beograiskih predmestiih. Prišla je popolnoma nepričakovano v razne zakotne kavarne, kjer ie naš'a vse polno izgubljenih ženskih duš in jih aretirala. Čudni so tipi teh nočnih žensk s periferije. V vseh je nekaj surovega, odurnega, vidi se jim na obrazu popolna propalost. Niti ena izmed niih še ni bila nikdar kaznovana, vse žive večinoma pod napačnimi imeni in se izdaia-io za natakarice. Nagnala pa iih ie na dno Beograda — beda in brezposelnost. Naiinteresantneiša med niimi pa 'e "-'a-da Miroslava, ki ie na policiji hladnokrvno izjavila: »Mar želite, da umreva e'adu iaz in moj otrok? Hva'a lena! Zahtevate, nai živim pošteno. Kako pa naj sc preživim za 15 do 20 Din dnevno? Poskusite to Vi in ako se Vam posreči. poter*- nostanem tudi iaz takoj poštena ženska! Sedai me boste vtaknili v zapor Dobro! Saj to ne bo prvič. Ko pa pridem zopet na prosto, bom nadaljevala svoie dosedanje življenje. Ako hočete, da bom poštena ženska, preskrbite mi pošten posel, da bom mogla preživljati sebe in svoje dete!®
Enourna bitka med Mostarci
Nekaj, česar svet že dolgo nI slišal, a se je zgodilo pred kratkim.
Jesen je. Drevje spreminja barvo, listi padajo z vej, hladno postaja v zraku. Pla. ninski pastirji ženo drobnico v dolino na prezimovanje v staje. Tudi v okolici Mo« starja, kjer žive mešana plemena katolikov in pravoslavnih, plemena: Borozanov, Kuli« džanov, Didičev in Krešičev, se vrača živi. na jeseni domov. Ob takih prilikah se vrši selo, katerega so udeležujejo prebivalci vseh okoličansklh vasi. Pije se vino, razlegajo se udarci tamburice, pleše se kolo, skače se, vriska in tudi strelja. Kajti streljanje je Her cegovincem že od nekdaj v krvi in ga ne morejo opustiti pri nobeni domači slavno« sti.
Tako je bilo tudi letos. Pastirji so pri. gnali živino s planin nad Mostarjem. Na. polnili so čutare z opojnim vinom, nabasali pipe s tobakom in začeli udarjati v tam« burice. Ko ie kri burno plala o žilah, se je dvignilo kolo. tu pa tam se je sprožila puška v zrak. Veselje je bilo splošno Objemali so se mladci in devojke, poljubovali so se deds ci in žene ... Nihče ni slutil, da utegne ta stvar končati nesrečno in krvavo.
Ko je veselje doseglo višek v večernih urah, so prižgali veseljaki lampijone, da bi si svetili. Nastal je gost mrak in ieščerbe so se kadile in svetile motno. Kolo pa je rajalo dalje. Nihče ni vprašal, doklej bo trajalo veselje in kaj je, kar ga podžiga, da postajajo plesalci in plesalke čedalje strast, neiši... In zgodilo se je tiho. v temi, čisto potihoma: kolaš je sunil leščerbo z nogo. da je njegov lampijon ugasnil in namah so se fantje spoprijeli. Nastal je klopčič, v ka. terem sta se rvali dve stranki. Veseljaki so se namreč r*zd~lili na dve gruči, ki sta se med seboj vztrajno naskakovali in nista ho» teli omagati. Naposled so se nrači izgubili v noč Bili so vsi potolčeni.
Naslednji dan so veselje obnovili Na ras ženj je prišel nov kozliček, posode so se zopet napolnile z vinom. Obnovila se ie tu« di igranka. Godci so natezali svoje instru« mente, pištole so se kresale, kmalu je bilo zopet vse zidane volje. Objemali in polju« bovali so se vsi vprek, tudi tisti, ki so se prejšnii dan tolkli med seboj. A ponovil se je tudi prizor v mraku: padla je leščerha, začelo se je rvanje in nabijanje po hrbtih in buticah. Kmetje so razumeli, da je tu po sredi nekaj več, kakor navadna pijanost in so pogruntali. da prihaja do pretepov ra« di neke ljubezenske storije. A niso se bra« nili priložnosti, da se premikastijo med se« boj. Zopet so se razdelila plemena na dva
Velika novost
Igračka M Pariza
pride v Ljubljano!
tabora, ki se nista hotela vdati ter priznati nadmočnega nasprotnika.
In zgodilo se je, da je v vročem boju pri« solil neki Milan Borozan svojemu neprija. telju gorko zaušnico. Nasprotnik ni miro» val. Zaletel se je v Borozana. ki je potegnil nož in začel mahati okolu sebe. Kmalu so letele klofute vsevprek. A poleg rok so pri. šle v akcijo tudi gorjače, pištole in noži. Spopad je postal tako srdit, da ni hotela od nehati ne ta, ne ona stranka Naposled je nekdo tekel po žandarje, ki so prišli in ločili viharni vojski. Rezultat spopada ie bil stra» šen: na kmečkem bojišču je obležalo več mož z razklanimi glavami, nekateri pa so bili težko ranjeni, da so' jih morali takoj po slati v bolnišnico. Med slednjimi sc nahaja tudi neki 651etni starec, kateremu še vedno vre kri po žilah in ki se bo moral zagovar* jati pred sodiščem, če bo okreval Takšen je bil konec jesenskega slavja med mo> starskimi kmeti.
Iz lepsh starih časov
Kavarniški račun Iz leta 1752.
Ob prilik nabiranja materijala za novo* sadski mestni zgodovinski muzej, so našli v novosadskem mestnem arhivu med dru. gim tudi stare, silno zaprašene akte o dob goletnem sporu med novosadsko občino in veleposestnikom v Futoku radi nekega po= sestva. Akti o sporu samem, ki je trajal od i. 1746 do 1750, sami na sebi nimajo posebne zgodovinske važnosti, vendar pa nudijo ne» kateri izmed njih zanimive podatke o ta« kratnih živlienskih razmerah.
Posebno zanimiv je ukaz, po katerem je moral občinski blagajnik Miloradovič izpla. čati štirim osebam, ki so bile poklicane za priče radi tega spora iz Sv. Ivana v Novi Sad, stroške za jedačo in pijačo za časa šestdnevnega bivanja v Novem Sadu, v skupnem znesku 3 gld. in 37 krajcarjev in vrh tega še 17 krajcarjev dnevno na račun izgube časa. Evo podrobni račun, ki ga je napravil takrat novosadski gostilničar Petar Poznič štirim svojim gostom: Nedelja: štiri polovice piva po 5 kr., večerja 9 kr. Pon« deljek: štiri polovice piva po 5 kr., kosilo in večerja 20 kr. Torek: pol litra piva 5 in liter žganja 8 kr., kosilo in večerja 18 kr. itd. Kakor je razvidno iz tega računa, v No* vem Sadu sredi 18 stoletja pivo razmeroma ni bilo poceni, zato pa je veljal liter žganja samo 8 krajcarjev. Najbolj poceni pa je bil živež. Kakor razvidno, so plačali leta 1752 štirje Svetoivanjčani vsak dan za kosilo in večerjo skupaj 18 do 20 kr. Res srečni stari časi!

Iz Primorja
*	Smrtna kosa. Umrla je v Avčah na Ka. nalskem 181etna Karolina Kovačičeva, zaved na slovenska mladenka. V Bertoših poleg Pazina v Istri je preminul Ivan Bertoša, ka» terega so Italijani 1. 1919. internirali.
*	Umrl je kmet Ivan Vadnjal iz Velike: ga otoka pri Postojni, katerega je zabodel pri vojaških manevrih italijanski vojak z bajonetom. Vadnjal je srečal vojaka na njivi pri tatvini sadja.
*	Hišne preiskave uprizarjajo orožniki in miličniki v Istri. Zadnje dni so zopet bili v Gračaštini, kjer so preiskali tri hiše, seve« da brez uspeha.
*	Kongres psihijatrov v Trstu. V palači Llovdove paroplovne družbe se vrši te dni kongres psihijatrov Iz cele Italije. Zboro* vanje vodi profesor Pastrovich.
*	Goriški Slovenci gredo v Rim. Pod vod stvom goriškega knezoškofa dr. Sedeja bo romalo v Rim 300 goriških Slovencev, kate« re bo spremljala desetorica duhovnikov.
*	*Voce di Gorizias bo izhajala odslej po trikrat na teden, fašistovsko glasilo V Ison« zo pa je prenehalo izhajati, keT mu je pošel kapital za izdajanje.
*	Obžalovanja vreden dogodek. Blizu Ajdovščine je obstrelil 12letno Ivanko Sla. vec iz Loga orožniški maršal, ki je mislil, da se skriva za grmom, kjer je ležala dekli« ca zajec, od katerega si je obetal dobro pečenko. Deklico so prepeljali v goriško bolnišnico in ni verjetno, da bi okrevala.
*	Enciklopedija slovenske književnosti. Kakor poročajo slovenski listi v Italiji, je bivši rimski naučni minister Gentile napro« sil goriškega profesorja Lorenzonija za so» delovanje pri sestavljanju enciklopedije slo venske književnosti, katera izide pri Trecs caniju.
• »Bestija iz St. Silosa
Danes premijera!
Kino »Ljubljanski dvor"
Telefon 730
Predstave: ob delavnikih ob 4., Vi 6., % 8. in 9. — Ob praznikih ob « 11, 3, >j 5, 6, H 8. in 9. uri.
Iz demokratske stranke
V	soboto, dne 26. t. m. se vrši občni zt>or K. O. v Novem mestu. Poroča g. ravnatelj Jug.
V	nedeljo, dne 27 t. m. se vrši ob 7. ari zjutraj sestanek v Prečni pri Novem mestu. Poroča g. ravn. Jug.
V	nedeljo, dne 27. se vrši ob pol 8. uri zjutraj sestanek v Žužemberku. Govori g. Vinko Janežič.
V	nedeljo, dne 27. t. m. se vrši ob pol 8. uri zjutraj sestanek v Dvoru pri Zuženu berku. Poroča g. Janko Blagajne.
V	nedeljo, dne 27. t. m. se vrši ob pol 3. uri popoldne sestanek v Št. Petru pri Noe vem mestu. Poroča g. ravn. Jug.
V	nedeljo, dne 27. t. m. se vrši ob pol 3. uri popoldne sestanek v Toplicah pri Nos vem mestu. Poroča g. Janko Blagajne.
Mladinska organizacija
Zveza D. M. ponovno opozarja vse ziina« nje organizacije, da sigurno pošljejo svoje zastopnike na sejo delegatov, ki se vrši v nedeljo 27. t. m. v društveni sobi Narodne« ga doma L
Seja osrednjega odbora se vrši v ponde« ljek dne 28. t. m. in opozarjam vse odbor« nike, da so je sigurno udeleže. Predsednik.
Člane ljubljanske »Edinosti® opozarjamo, da se vrši v sredo članski sestanek, katere« ga naj se vsi udeleže. Oni, ki so izpremenili svoj naslov, naj takoj javijo odboru seda« njega. To pa radi tega, ker odbor ne more dostavljati vabil in obvestil na posamezne člane.
Člane dramatičnega odseka vabimo za pon deljek 28. t. m., da se udeleže sestanka na katerem se razdelijo vloge V torek dne 29. t. m. tamburaška vaja. — Načelnik
Litija. Pretekli četrtek se je vršil v pro«. štorih čitalnice »Sokola® dobro uspeli se« stanek «Edinosti», na katerem je predaval g. Fincinger «0 temeljnih naukih demokra« tlzma in nalogah mladinske organizacije*. Predavanja so se poleg članov mladinske organizacije udeležili tudi zastopniki kra« jevne organizacije SDS v Litiji. — V torek, dne 28. t. m. ob pol 8. zvečer bralna vaja za veseloigro «Vozel». Opozarjam vse, ki so vloge prevzeli, da se iste sigurno udele* že. V četrtek, 1. oktobra ob pol 8. zvečer redna odborova seja. Udeležba obveznal Bralna vaja in seja se vršita v sejni sobi »Sokola®. — Opozarjam tudi. da se bo pri« čelo 8 pobiranjem članarine. — Tamburaše obveščam, da je mladinska organizacija pro« vzela tamburice: one, ki čutijo veselje, pro* sim, da se prijavijo. — Predsednik.
Kamnik. Tu se je vršil 24. t. m. ustanovni sestanek »Edinosti® v čitalniških prostorih, ki je bi! jako dobro obiskan. Poročal je de« legat iz Ljubljane. Nato se je izvoli! slede« či pripravljalni odbor: predsednik: Ludvik Žiger, odborniki: Janežič Rado, Srdar Slav« ko. Zore Janko, Zore Franc, Dehevc Božo, Mesner Lucij an. Vedlin Živko in Vedlin Mirko. Pozdravljamo našo najmlajšo orga« nizacijo, ter ji kličemo: Naprej po začrtani potil
KINO JDEAL"
Največji, znameniti znanstveni film
„New-York in Newyoržani"
predvaja se še danes, nedeljo in pondeljek. Ne\vyork, potovanje s kinokamera. — Llov dov parnik »Columbus®. — Conev Island. — Vožnja z aeroplani. — Nebotičniki. — Vožnja po mestu. — Fifth Avenue. — Mest« na četrt srednjega stanu. — Družabno živ« Ijenje. — Šport. — Trgovski svet. — Poli« tično življenje. — Newyork po noči — Življenje v četrti revnih. — Kaznilnica Sing Sing. — Amerikanska mentaliteta in drugo. Fredstave v delavnikih: popoldne ob 3,
H 5., 6., 8. in 9. uri. Ob nedeljah dopoldne ob Vi 11. uri, popol« dne ob 3.. H 5., 6., Vi 8. in 9. uri.
Ohridskega in slične motive. Na po.tretnih slikaT je Kuba upodobil kmete in kmetice v narodn'h nošah.
Nove knjige Srpske književne zadruge. Srpska književna zadruga izda v svojem XXVIII. kolu koncem novembra sledeče knjige: Pesme Vladimira Nazora; Pripovet-ke Milovana Glišiča; Pripovetke Veljka Petroviča; Moj život, avtobiografiia Vlaha Bukovca, v redakciji Marko Cara; Uspo-mene Imbre Tkalca, prevod in redakcija dr. J. Matasoviča, Bomarše, književna študija Bogdana Popoviča in Figarova svatba od Bomaršea, v prevodu Milana Grola. Vseh sedem knjig bo v platneni vezavi kot lanskoletno kolo. Prijave za XXVIII. kolo, ki stane 100 Din, sprejema g. Dimitrije Janko-vlč, pravoslavni prota, Resljeva cesta 12 v Ljubljani.
Iz dunajskega gledališkega življenja.
Burgtheater ima na repertoarju: Medcjo. Julija Cezarja, Idealnega soproga, Pygma-llona, Hamleta, Beatričin palčolan; Državna opera uprizarja: Tosco, Palestrino, Margareto, Ples v maskah. Rensko zlato in Wal-kuro; v Nemškem Volkstheatru gostuje še vedno Sari Fedakova v »Antoniji®; Volks-opera ima nastopni program: Evangeljnlk,
Tosca, Afričanka, Carmen, Cavalleria rusti-cana, Bajazzo, Mojsterski pevci norimber-ški, Hoftmannove pripovedke. Vesele žene VVindsorske, Madame Butterfly, Margareta. — Molnar ]e s svojo zadnjo novostjo »Stekleni čeveljček, propadel. — Burgtheater pripravlja serijo novih inscenacij. Med njimi so: Romeo in Julija. Večni mladenič, Judita, 2 X 2 = 5 in Hauptmannov Wie-land. Tudi Volksopera hiti, da bi nudila čim več svojemu občinstvu; ravnatelj Blech nadaljuje vaje za »Svatbo v postu® in »Figa-rovo ženitev. Isto gledališče pripravlja tudi Verdijevega »Othella®, opero »La forza del destino®, Sevikkega brivca, Lortzingo-vega «Waitenschmieda» in drugo.
Hans Moser pri Reinhardtu. Režiser Reinhardt Je angažiral Hansa Moseria za gledališče v Josefstadtu. Moser Je podpisal pogodbo z izrecno pripombo, da se obvezu-ie igrati samo v Reinhardtovl režiji.
Troje novih gledališč v Pariza predvideva pariški ravnatelj »Odeona« g. Oemier, ki se Je mudil zadnje čase na pogajanjih v Berlinu, kamor Je potoval radi ustanovitve zveze gledališč pod protektoratom Zveze narodov. Gemier je z rezultatom svojega potovanja zadovollen in Je sprožil misel, naj bi se zgradila v bližini Eifflovega stolpa tri nova gledališka poslopja iz lesa po načrtih japonskih arhitektov. V teh gledališčih bi se prihodnje leto igralo v raznih sve
tovnih jezikih, v francoščini, nemščini, ruščini in španščini. Gemier se je v Berlinu dogovarjal z Jessnerjem in se je z njim sporazumel glede gostovanja francoskih igralcev v Berlinu ter je dosegel, da pridejo Nemci s svojim ansamblom v Pariz. Gemier bo insceniral s svojimi igralci nemški repertoar, Jessner s svojim osobjem pa francoske drame.
Gostovanje gdč. Vere Šterkove v dunajski Volksoperl. V četrtek zvečer ie pela v dunajski Volksoperl naslovno vlogo Bizeto-ve »Carmen« gdč. Vera ?*<:rkova, članica opere v Brnu in bivša članica 1'ubljanskega Nar. gledališča. Predstavo je dirigiral ka-pelnik Blech, dona Josčja :e pel Hubert Leu-er. Escamila Brand. Micaelo ga Gerojeva.
Pisatelj Helmann amrl. V Berlinu je preminul pisatelj Moritz Heimann, esejist in dramatik. Bavil se ie zlasti s študiinml o gledališču ter je kot kritik bil v sredini med šolo logikov Lublinskega in med impresionisti Kerrovavega tipa Pisal je mnogo o Ibsnu In Hauptmannu ter je dal tudi par dram Zadnja leta je bil zaporen kot lektor v Fischerievi založbi v Berlinu. Ugasnil je v 57 leto.
Prvi vokalni koncert v letošnM sezonf priredi v pondeliek. dne 5. oktobra t. I. v veliki dvorani Uniona pevsko društvo »Ljub ljanski Zvon». Vstopnice In besedila skladb v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Oestwigovl uspehi v Beogradu. Norve. ški pevec Wagnerjevega repertoarja g. Agaard Oestwig je dosegel s svo imi dosedanjimi nastopi v Beogradu popoln uspeh. Njegov junaški tenor terrne barve je poslušalce očaral. Posebno je gaja! v ariji May-erbeerjeve »Afričanke« ter v Wagnerjevi »Povesti o Gralu«. Na klavirju je spremlial umetnika naš rojak g. Brezovšek.
Šaljapin v Pragi. Ruski pevec Šaljapin nastopi v Pragi dne 9. oktobra ter bo pel ta večer 32 arij in pesrrti.
Rusko gledališče v Pragi. Ruski igrale* v Pragi, ki so se koncem zadnie sezone razšli, so sedaj stopili skupaj in osnovali »Stalen ruski dramski oder v PracU. Skupina šteje naslednje člane: Baharevo, To-karsko. Hovančevo in Ratfiansovo, Komisa-rova. Svobodina, Bogdanova. Zelickega, Normanda ter Ivorsa. Režlrali bodo: Svo-bodin, Komisarov in Zelickij. Oder otvori sezono dne 3. oktobra z Gorkega dramo »Na dnu« v prostorih vinohradskega »Nar. doma«. Druga premijera bo »Kaširska starina«. delo Averkijeva.
Madžarski Illharmonlkl v Bratislavi. Madžarski filharmoniki Iz Budimpešte, ki so zadnje dni dvakrat zaporedoma nastopili v Pragi, koncertlraio tudi v Bratislavi. Na programu imajo Dvofaka, Bartoka. R. Strau ssa. Liszta In Dotaanyjevo skladbo »Natu-ralia Hur.garica«,
Domače vesti
*	Ukinitev takse za tujce ▼ Nemim. Naš
generalni konzulat v Berlinu poroča, da se na osnovi skupne oaTedbe ministrstva notranji del in ministrstva financ nemške republike, naslovljene ra pristojna oblastva po čerši v 1. oktobrom t. 1. ukine pravica občin, da pobirajo doslej obstoječo takso za sobe (B&lierbergungssteuer) koje dajejo v najem hoteli in privatniki. Mnoga mesta, med temi tudi Berlin so že prej v interesu tujskega prometa ustavila pobiranie te takse a mnoga mesta so takso iz fiskalnih razlogov še obdržala.
*	Iz državne službe. Poštni uradaik Hinko Ilaš v Kamniku je imenovan za poštnega upravnika na pošti Ljubljana 4. V področju ljubljanske železniške direkcije so upokojeni naslednji uradniki III. kategorije: Anton Sedej, Franc Brinovec, Ivan Hirsch, Alojzij Očko, Josip Loger, Ivan Gros, Fran Pregl, Ivan Lfpovšek, Josip Gospodarič, Matevž Seme, Anton Suler, Jakob Kristijan, Adolf Zor, Miha Pepevnjak, Jakob Mencej, Peter Kresnik, Alojzij Sikora, Fortunat Kurnik in Peter Železnik.
*	70 letnica grofa Teodorja Pejačevlča. V Svoji graščini v Našicah je praznoval v petek bivši hrvatski ban fn minister dr. Teodor Pejačevič, 70 letnico svojega rojstva. Njegovo ime je tesno zvezano s političnim življenjem Hrvatske in Slavonije v zadnjih desetletjih. L. 1S80. je bil prvič izvoljen v hrvatski sabor in je postal že z 31. leti veliki župan virovitiške župan i ie. Po padcu zloglasnega bana grofa Khuena Hedervaryja je bil imenovan za bana Hrvatske tn je ostal na tem mestu štiri leta. V ogrsko-hrvatskem dižavnem zboru ie bil predsednik kluba hrvatskih državnozborskih poslancev, I. 1913. pa je bil imenovan ministrom za Hrvatsko. Svetovna vojna ga je zalotila v Vichyju v Franciji, kjer je bil poldrugo leto interniran.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je preminula včeraj v 75 letu starosti gospa Sofija Ran-z i n g e r, roj. Hofner, vdova Kottek, mačeha špediterja g. Raika Ranzingeria. Pogreb bo danes, ob 5. popoldne iz Masarykove ul. št. 7. -» V splošni bofaici je umrla v sredo gospa Karolina K r e m ž a r, soproga posest rika v Dravljah, skrbna mati in blaga žena. Pogreb bo danes, ob 2. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — Na Savi pri Jesenicah je umrl včeraj po daljšem bolehanju posestnik g. Josip Mencinger. Pokojnik je bfl umen gospodar in ljubeznjiv človek, ki je vžival splošen ugled. Pogreb bo v nedeljo, ob pol 5. popoldne na farno pokopališče na Jesenicah. Blag ;im spomin, žalujočim naše so-žalje!
*	Smrt koroškega rodoljuba. V Malča-
pah pri Zitarivasi na Koroškem je umrl dne 8, t. m. g. Jurij Rutar, p. d. Habnar, star 68 let. Z Rutarjevo smrtjo je zadel koroške Slovence zelo težak udarec, kajti pokojnik je zelo živahno deloval na narodnem, gospodarskem in socijalnem polju in je vžival med svojimi rojaki velik ugled. Z zlatimi čr-kamii ostane njegovo ime zapisano na Narod nem domu v Zitarivasi in v analih hranilnice in posojilnice v Sinčivesi, katere neumorni in dolgoletni odbornik oz načelnik je bil. Naj bo vrlemu rodoljubu lahka slovenska koroška žemljica, katero je tako ljubil!
*	V Sarajevu je umrl po vsej Evropi znani preparator tamkajšnjega muzeja, Edmund Celebor, eden izmed ustanoviteljev sarajevskega muzeja, v katerem je deloval 40 let. Dosegel je starost 74 let. Celebor je bil eden najboljših preparatorjev na svetu in so se često obrnili nanj za nasvet največji znanstveni zavedi. Najlepši komadi arheološke in predzgodovtaske zbirke sarajevskega muzeja so njegovo delo.
*	Slovenci na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Na višjo pedagoško šolo v Zagrebu so prejeti iz ljubljanske oblasti: Ivanka Pro-ser.čeva, učiteljica v Ljubljani; Maksirmir Rozman, učitelj v Dolnj; Topli rebri; Zoreč Frančiška, učiteljica v Št. Vidu pri Stični; Korene Henrik, učitelj v Dolenjem Logatcu; Pristov Anton, učitelj na Viču; Bežek Emilija, učiteljica v Velikem Gabru; Zargaj Tomo učitelj v Duplici pri Kamniku; Slapšak Jerica, učiteliica v Hrastniku ter Ivane Va-leri;a, učiteljica v Brežicah. — Iz mariborske oblasti: Kosi Ema. učiteljica v Mariboru Javšovec Fratic, učitelj v St. Jurju ob Sčav-nici; Senčar Milica, učiteljica v Ptuju; Ke-celi Marija, učiteljica v Sv. Križu pri Rogaški Slatini; Lekše Josip, učitelj v Solčavi; Artel Antonija, učiteljica v Št. Ilju pod Turjakom; Lečnfk Angela, učiteliica v Vojnfku; Pirkmajer Ljubica, učiteljica v Mariboru; Perme Olga, učiteljica v Mariboru; Mlačnfk Ignacij učitelj v Prevaljah; Vrane Ernest, učitelj v SHovenjgradcu: Španger Alojzij, učitelj v Murski Soboti; Strmšek Alojzij, učitelj v Celju; Trobej Joško. učitelj v Šoštanju; Verhovnik Marta. učitelHca v Ptuju in Knapič Janko, učitelj v Vojniku.
*	Slovenci na beograjski pedagoški šoli Na višji pedagoški šoli v Beogradu so bili letos sprejeti iz ljubljanske oblasti: Iva Kunčeva, Felicita Labernikova, Fran Rupnik Fortunat Turk. Ladislav Vanič in Cirila Zupančičeva; iz mariborske oblasti pa: Edvard Gregorič, Fran Martine, Josip Rudež ta Zofka VerbančJčeva.
*	Palača češkoslovaškega poslaništva v Beogradu. Češkoslovaško poslaništvo v Bee. gradu priredi 28. t. m. intimno svečanost ob priliki poteganja temel!nega kamna za palačo češkoslovaškega poslaništva, ki se zgradi v ulrcl kralja Aleksandra. Palača bo petnadstropna ter bo ena največjih in najmodernejših v Beogradu.
*	Nova železniška proga. Prometnemu ministru Ante Radojeviču ie bil predvčerajšnjim predložen definfttvni načrt železniške ptoge Beograd-Obrenovac. Minister je projekt odobril ter ga v kratkem predloži ministrskemu svetu v odobrenje.
*	Meteorološke postaje v Črni gori. Ns Cetmju se zgradi kmalu metereoioška postaja prve vrste. V posameznih krajih Črne gore pa se ured; večie število manjših meteoroloških postaj.
*	Izpremembe v sekvestrih. Iz Beograda poročajo, da je minister za agrarno reformi Pavle Radič odstavil celo vrsto upraviteljev sekvestriranih posestev. Tako je na ve-ltpos«stEU grofa Thurn-Tax'sa razrešen sekvester Jurij Gašparac, na njegovo mesto pa imenovan Ivan Šimič iz Zagreba. Z ve-leposestva grofa Festeticsa v Čakovcu Je odpoklican sekvester Stevo Stojainoivič. Njegov naslednik še ni imenovan.
*	Iz Zvez© kulturnih društev. V »Slovencu« št. 216. z dne 25. sept. 1925. napadajo gospodje okoli SLS našo Zvezo kulturnih društev ln svare društva pred njih vstopom v našo ZKD. Povdarjamo, da vrši ZKD že 6 leto neumorno jn zvesto svoje idealno in nadvse požrtvovalno delo t. j. kulturno dviganje našega ljudstva na deželi, ter dosega na tem polju vedno lepše in vidnejše uspehe. Ti uspehi, katere doseza ZKD predvsem potom predavanj, ki se tičejo narodnogospodarskih, kulturno-vzgojnih, znanstvenih in osobito higi jen skih vprašanj, so našim klerikalcem, ki so vedno polnih ust lastne hvale, da so največji prijatelji našega naroda in ljudstva, največji trn v peti, ker so še vedno isti veliki sovražniki in nasprotniki vsakega narodnega napredka. Zveza kulturnih društev je strogo nepolitična ustanova, ki hodi po svoji strogo začrtani poti in katere cilj je bil In bo vedno isti, boriti se za koristi prosvitlienost In nacijonalno zavest našega naroda. Vsa njena predavanja, so dostopna vsakomur in gospodje klerikalci se morejo ob vsakem času prepričati, da se tičejo zgolj onih tem ln vprašanj, ki so za naše ljudstvo prepotreb-na ln velike koristi. Obsojamo pavšalno ta zlobno kritiko ustanove, ki donaša narodu zgolj koristi«.
*	Vodovod za SkoplJe In okolico. V ministrstvu za poljedelstvo in vode se Izdeluje načrt za izgradnjo velikega modernega vodovoda v Skoplju, k! bo preskrboval mesto Skoplje ter vso okolico z dobro pitno vodo.
*	Konflikt z zdravniki na zagrebški bolnici. V Beograd je odpotovala deputacija zdravniških asistentov zagrebške zakladne bolnice, v kateri je minstrstvo za narodno zdravstvo z brzojavno odredbo ukinilo brez plačno prehrano mladim zdravniškim asistentom. Ti mladi zdravniki so vsled te na-redbe prišli v zelo neugoden položaj ter se je najprej govorilo, da bodo radi tega začeli s stavko. Vendar pa se končno k temu koraku niso odločili ter so poslali v Beograd deputacijo v svrho, da se ta ministrska na-redba razveljavi, s katero bi bilo težko prizadetih okoli 35 mladih zdravniških asistentov. Pričakuje se, da jim bo šlo ministrstvo na roko.
*	Dom glumcev v Crlkvenlci. Udruženie glumcev je sklenilo, da zgradi v Crikvenici dom za svoje člane. V domu bo tudi velika dvorana, v kateri bi se v poletnem času prirejale predstave in koncerti. Crikveniška občina je dala udruženju potrebno stavbišče blizu parka brezplačno na razpolago. Z gradnjo »Doma« se prične prihodnjo pomlad.
*	Slovnostna številka »Jadranske straže«
Povodom prihoda kraljevske dvojice v Split izide slavnostna dvojna številka »Jadranske Straže« za september in oktober, ki bo vsebovala nad 100 slik ter bo posvečena Jadranski razstavi in kraljevemu potovanju po Dalmaciji. Na uvodnem mestu se bo nahajala slika kraljevske dvojice in pozdrav »Jadranske Straže«.
*	Zadruga kro'ačev, krojačlc In sorodnih obrtov v LJubljani opozarja zadružnike na veliko razstavo krojev, katero priredi naš ugledni tovariš g. Ivan Bizjak iz Celja v nedeljo 27. t. ra od 9. do 13. ure v Ljubljani na srednji tehnični šoli. G. Bizjak bo istotam ob 11. uri predaval o zgodovini krojev. Vabimo vse zadružnike in zadružnice, da se razstave in predavanja v lastnem interesu polnoštevRno udeleže. — Načelnik. 1878
Sad"ikar]ev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev
z živinozdravniškim navodilom in opisom rdečice 12 Din. Izdeluj"e in razpošilja: tafearna H^žSVAR, Vrhnika.
413 Tatka i
Ali zopet nova bluza In novi čevelj Jkl, draga RuJal
Nečakinja i
Motite se, tetka Klara! Samo novO pobarvane so (e stvari, kar sen storila včeraj sama 2
BRAUHS-ovimi barvami za tkanine in novo lVILBRA barvo za usnie
Tovarna anilirskih barv
Viljem BRAUNS, Celfe
mm mM
je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor Štirje pari drugih^ Dobivajo k v prodajalnah,
Velika novost
Ho iz Pariza
pride v Ljubljano!
HileptiiM
na velesejmu v paviljonu „H"
Danes koncert
v salonu restavracije na glavnem kolodvoru. Igra prvovrstni salonski orkester železničarske godbe. Začetek ob 8. url zvečer. — Vstop prost. — Odprto vsak dan do 1. ponoči.	5390a
*	Vodnik za jugoslovensko Primorje. Gospod Rudolf Badjura, dobro znani naš turistični pisatelj, se je na povabilo g. Jerica Čullda, ravnatelja »Putnika«, delj časa mudil v Splitu v svrho dogovora in priprave za izdajo vodnika »Jugoslovensko Primorje« ki naj bi vseboval tujcem potrebne podatke o vseh važnejših krajih od Sušaka do Bojane. Gospod Badjura je sprejel ponudbo ter bo takoj pričel s svojim delom. Prepotoval bo vso Dalmacijo in Hrvatsko Primorje. Vodtiik bo izdal urad »Putnika« na svoje stroške. Tiskal se bo v Ljubljani, generalne in speci jal ne karte pa bo izdelal Kartogra-fični zavod na Dunaju. Delo bo obsegalo mnogo slik ta umetniških prilog. Minister Krajač je podjetju obljubil svojo podporo. »Jugoslovensko Primorje« izide meseca februarja 1927.
*	Fotografi, amaterjil Med najbolj priljubljene in koristne športe spada danes brezdvomno fotografski šport. On nam razvija čut za lepoto in vzbuja smisel za krasote narave, katerih nam ravno naša Slovenija nudi v neomejenem številu. Da se ta panoga- športa čim bolj razširi fn da je vsakemu posamezniku dana možnost, da se v tej stroki Izpopolni, se snuje v Celju »Klub ljubiteljev fotografije«, ki bo Imel namen, združiti brez razlike vse, ki se zanimaio za ta lepi šport. Klub bo imel za svoje člane lasten laboratorij in jim bo po znižani ceni nabavljal fotografske potrebštae. Delokrog tega društva ne bo samo Celje z okolico, temveč bo obsegal po možnosti celo Slovenijo. Prosimo tem potom vse cenjene dame ta gospode, ki se zato 'zanimajo, da se najkasneje do 10. oktobra pismeno aH ust-rreno javijo na naslov: Ivo Kvac, prokurist d. d. »Triglav«, Celje, Gosposka ulica, Hotel Balkan.
*	Okrožni urad za zavarovanje delavcev v LJubljani preklicuje s tem veljavnost pooblastila za pobiranje zavarovalnih prispevkov OUZD v Zagorju, glaseče se na ime Schaffer Ivan, ki je bilo izdano 25. avgusta 1924. pod opr. št. 1-13.161/24-25 V slučaju, da se Pji delodajalcih kdorkoli pojavi z omenjenim pooblastilom, ga je takoj javiti oblasti.
*	Izlet hrvatskih planincev na Pohorje.
Na povabilo mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva prirede hrvatski planinci v nedeljo, dne 4. oktobra velik skupni izle* na Pohorje.
*	Razstava gasilnih strojev v Zagrebu. Hrvatska »Vatrogasna zajednica« proslavi prihodnje leto petdesetletnico svojega obstoja. Na seji centralnega odbora zajednice ki se je te dni vršila v Zagrebu, je bilo sklenjeno, da se za petdesetletnico priredi razstava gasilnih strojev ta tečaj za izobrazbo gasilskih častnikov.
*	Izpremembe posesti. Dr. Sadnikovo hišo na Florjanskem trgu v Ptuju ie kupi! tamkajšnji trgovec Kraker. V hiši se nahajajo prostori podružnice Ljubljanske kreditne banke, ki ima vknjiženo najemninsko pravico do leta 1930.
*	Slovensko planinsko društvo naznanja, da se zatvori v nedel'o dne 27. septembra Erjavčeva koča na Vršiču.
*	Zveza avtonomnih mest Slovenije. Na poslednji seli občinskega sveta ptujskega je župan dr. Senčar naznanil, da je od ge-renstva mestne občine ljubljanske prispel dopis, ki predlaga, naj bi se avtonomna mesta Slovenije združila v Zvezo, ki naj bi se pozneje razširila na celo našo državo. Mestna občina Ptuj se je tej akcij! pridružila.
*	Pokvarjena mladina. V Kladištu v Hercegovini le izvršila samomor neka 15 letna deklica, posestnica, kateri so umrli starši in je ostala sama na svetu. Začeli so se fi približevati razni snubci, ki so jo nadlegovali s svojimi ponudbami. Dekle se je odločilo za nekega mladeniča, kateremu ie podarila svoie življenje. Kmalu je opazila, da je nalezla ostudno venerično bolezen. Strah pred bolnico jo je pognal v smrt. Oblasti vrše pretskavo.
*	Maloleitnl »svetovni potniki«. Trije trgovski vaienci iz Velikega BečkeTeka so se naveličali trgovskega posla ter so sklenili, da gredo Po svetu. Prišli so te dni na Sušak previdno prekoračili most. ki vodi na Reko ter odločili, da se podajo v Trst in tamkaj vkrcajo za Afriko, kjer prežive zimo iz enostavnega razloga, ker mmaio zimskih suken!. A prišlo je drugače. 2e v Trstu jih je policija prijela ter odpravila nazaj na nnš teritorij. Podjetni »svetovni potniki« so že na potu v Bečkerek, kier bodo lahko sanjarili o širokem svetu____
+ Škoda povzročena po toči in povodnjl. Po poročilih, k! iih je prejelo poljedelsko ministrstvo do 9, septembra, znaša škoda, ki jo je v naši državi povzročila toča 383 milijonov 877.700. škoda povzročena po povodni! pa 12.900.000 D!n.
*	Oče aretiran — mati v smrt. V Šmarjah pri Ljubljani se je zastrupila z oetovo kislino delavčeva žena Marija Puš. Odpeljali so jo v nezavestnem staniu sfcer takoj v Ljubljano, vendar pa je nesrečnica že na poti umrla. Dopoldne so ji orožniki moža odpeljali v zapor, kar jo ie tako raziurilo. da si ie v obupu sklenila vzeti življenje. Zapustila je tri nepreskrbljene otroke, ki o ostali v erem dnevu sirote brez očeta in matere.
Kupujte srečke loterije za Sokolski dom v Šiški
Iz Ljubljane
u— jubilej dela. Livarski mojster g. Ivan Zidan praznuje jutri 30-letnico svojega delovanja v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani.
u— Orjuna Št. Jakob - Krakovo-Trnovo poziva člane in članice na sestanek, ki se vrši dne 28. septembra v gostilni Kavčič Privoz št. 4. Na dnevnem redu je razgovor O vinski trgatvi. Udeležba obvezna.
u— Širši sestanek mojstrov progovne službe dir. drž. železnic sklicuje za nedeljo dne 27. septembra ob 13 uri popoldne v re stavraciji »Novi svet» odsek U. J. N. Ž.
u— Gledališki oder Narodne čitalnice v Šiški uprizori v nedeljo dne 27. septembra «2enitev». Pri tej priliki se poslovi od Šiške g. Kovič Pavel, ki odhaja v Maribor k gledališču.
u— Škofova vinska klet toči pristen dalmatinski mošt.	1881 u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Antonija Ko-ščina, zasebnica, 86 let. — Gabriela Eckert. hči strojevodje, 23 1et. — Frančiška Lindič, krojačeva žena, 32 let. — Marjan Ovsenek, novorojenček davčnega sluge, 8 dni. — Leo poldina Kocjan, žena čevljarskega pomoč nika, 24 let — Gašper Repič, bivši mestni delavec, 66 let — Karolina Kremžar, klju-čavničarjeva žena, 45 let. — Josip Zupančič, dninar, 42 let. — Zofija Ranzinger, špediter jeva vdova, 75 let.
u— Mladinska organizacija jug. demokratske stranke. V nedeljo dne 27. septembra ob pol 4. uri na «01ympu» (prostor vse-sokolskega zleta) nogometna tekma S. K. Edinost : S. K. Olimpija. Člani: Da Damos, Zorko, Augustinčič, Svirčev, Znidarič, Otič, Oberstar, Videnšek, Bogi, Rakuš, Mirtič, Unšuld in Kastelic morajo biti brezpogojno ob 3. uri pripravljeni na igrišču. Načelnik.
u— Vojni Invalidi In vdove se opozarjajo, da se namerava v Zg. Šiški 75 ustanoviti nova trafika. Kdor reflektira na podelitev navedene trafike, mora razpolagati s tozadevnim primernim kapitalom in lokalom. ZglasitI se ie tekom petih dni v pisarn! »Udruž. vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani«, šentpeterska vojašnica. Odbor. 1882 u— Prodaja prešlčkov, izpod 6 mesecev starih. Dne 7. oktobra t. !. se bo vršila v vojašnici kralja Petra Velikega Osvoboditelja v Ljubljani javna prodaja 40 komadov prašičkov izpod 6 mesecev starih. Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani na vpogled.
N?ivečji kulturni film
jrti in ifepiir
v soboto, nedeljo in pondeljek v kino «Ideal»
Bencin
po znižani ceni
litep Din 8<25
iz bencinske sesalke pri
Jugo-Anto, Dunajska c. 36.
Telefon 236.
Špirit denat.
firnež, oljnate in suhe barve, pleskarske in slikarske potrebščine
Rsvhekar & Derganc
Pred škofijo 20.
Posebnost!	Posebnosti
Dr. Slavlkova hordolska črnina
se toči po 17 Din liter v restavraciji pri „Levu", Ljubljana, Goiposvetska cesta 16.
Iz Maribora
a— Shod narodnega poslanca g. dr. Pivka v Pobrežju pri Mariboru. Za četrtek dne 24. septembra je sklicala krajevna organizacija SDS v Pobrežju pri Mariboru članski sestanek in povabila poslanca g. dr. Pivka, da poroča o politični situaciji. Sestanka pri g. Tončiču se je udeležilo r.ad 60 oseb, veliko članov organizacije je pa bilo zadržanih. Udeleženci so bili po veliki večini kmetje. Poslanec g. dr. Pivko je v iskrenih, poljudnih besedah pojasnil navzočim današnjo situacijo in je žel za svoje poročilo veliko odobravanje vseh navzočih. Po niegovem govoru se je razvila nad dveurna debata, v katero so navzoči zborovalci v velikem številu posegali in tako pokazali svoje razume vanje za politična, gospodarska in razna druga vprašanja. Zborovanje je prav srečno vodil g. Klemenčič. Soglasno so zborovalci izrekli zaupanje svojemu poslancu. Sklenilo se je tudi, da bo organizacija zlasti v zimskem času pridno prirejala predvsem gospodarska predavanja.
a— Spremembe v občinskem svetu. Odložil je mandat občinski svetnik železniški uradnik g. Selinšek, član NSS, ki je bil že v prejšnjem občinskem svetu in je prav marljivo sodeloval na občini. Na njegovo mesto je pozvan demokrat g. Detela, ravnatelj Mariborske tiskarne z liste Narodnega bloka. Vodja NSS g- Ivan Roglič, ki je član občinskega in mestnega sveta, sicer tudi ne prihaja več k sejam, vendar še svojega mandata formalno ni odložil, čeprav že vodi kino «Apolo» kot poslovodja občine. G. Roglič se izgovarja, da njegova pogodba glede kina za mestno občino še vedno ni pravomočna ter veliki župan še ni rešil tozadevne p-itožbe socialističnega občinskega kluba. }o naših informacijah pa je pritožba že šena. Opomba poročevalca). Vsakomur r; ie jasno, da bi moral g. Roglič svoja častna mesta v občinskem in mestnem svetu odložiti vsaj že v onem trenutku, ko je pričel poslovati v kinu, če že ni čuti! te moralne potrebe onega dne, ko se je kot občinski in mestni svetnik sploh pri-
Danes premij era
Beslija iz It. Silosa
Roman trgovca z dekleti Kino .Dvor1
Ne pozabite posetiti
veliko razstavo kroJev učnega zavoda IVANA BIZJAKA v Liubiiani na srsdaji tehnični Soli ? nedeljo 27. t. m. od 9. do 13> ure ter se vpiftite v tečat za prifero Jevanjs «seh vrst oblačil.
če! pogajati z občino za prevzem kina. To. zadevna določila zakona o občinah so ve{ kot jasna. Čemu ne napravi reda g. župan?
a— Subvencije kulturnim društvom. Ma-riborski občinski svet je te dni sklenil po. kloniti mariborskim kulturnim društvom podpore v skupnem znesku 35.000 Din. Pro-ti predlogu so glasovali socijalisti in Nemci, pri čemur je prišlo celo do burnih scen, Zal, da je tudi pri tei subvenciji igrala glav no vlogo politika Tako so dobili pod raznimi firmami največ klerikalci za svoja raz-lična društva. Ker pa so hoteli tudi narodni socijalisti pri tej delitvi kot člani Narodnega bloka dobro odrezati, so dosegli tudi or.: 10.000 Din za svoje društvo «Bratstvo», o katerega delovanju pa v Mariboru nihče ničesar ne ve, dočim so dobila važnejša in res delavna nestrankarska društva malenkosti, kar gotovo ne bo vplivalo moralno in vzpodbudno. Želeti je, da se v interesu pozitivnega kulturnega dela subvencije ne dele po tem merilu.
a— Gledališki abonma se zaključi danes dne 26. septembra. Prijave sprejema gledališka blagajna dnevno od 9. do 12 in pol in od 15. do 17 ure.
a— Mariborski novinarski klub bo zastopa! na skupščini Novinarskega udruženja v Skoplju glavni urednik «Marburger Zeitung« g. Udo Kasper.
a— Češka deca se vrača... Te dni se je vrnilo na Češkoslovaško par transportov češkoslovaške dece z jadranske obale. Z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom se je pripeljala večja skupina otrok, ki jim je bilo tako vroče v vagonu, da so ležali na ličnih posteljicah v vagonu kar v kopalnih oblekah. Mladina se je na morski obali mol no okrepila, vsi so bili ogoreli In veselih lic. Vračajo se v spremstvu vzgojiteljev »Češkega srca*, ki ima vso akcijo v svojih rokah.
Iz Celja
e— Krajevna organizacija demokratske stranke v Celju - okolici ie imala po počitniški dobi v četrtek zvečer v gostilni Nerad v Gaberju zopet svoj redni tedenski sestanek, ki je bi! Iejjo obiskan. Na sestanku je poročal predsednik g. Vinko Kukovec o gospodarskem delu občinskega sveta celjske okolice. Vrši se kanalizacija Gaberja, predmestni kraji okoliške občine so dobili delno električno razsvetljavo, dela pa se na tem, da se razsvetljava še razširi. Razpravljalo se je tudi o stavbi nove deške okoliške šole, o napravi vodnjakov na tkzv. Lastnem domu v Gaberju in še o drugih zadevah. V debato so navzoči pridno posegali in večer je zanimivo in prijetno potekel. Prihodnji sestanek se bo vršil v četrtek dne 1. oktobra ob 20. uri zvečer v gostilni Podržaj na Bregu.
e— Hotel «Celjski dom». Hotel v Celjskem domu prevzame dne 1. novembra v oskrbo g. H. Tome z Bleda. G. Tome ima sedaj hotel «Jek!er» na Bledu in jamči s svojo prakso in z imenom za dober razvoj našega podjetja.
e— Nočno lekarniško službo bo opravljala prihodnji teden lekarna «Pri Mariji Poma gaj» na Glavnem trgu.
e— Podružnica Prve hrvatske štedionice bo poslovala od 28. t m. naprej v svoji novi palači pri kolodvoru.
e— Mestno kopališče. Radi čiščenja kotla bo parno in kadno kopališče zaprto od 28. t. m. do 4. oktobra.
e— Celjske pevce In pevke opozarjamo, da se bo vršil dne 28. septembra ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma izreden občni zbor. Kaj je bi! vzrok celoletnega brezdelja, nočemo razmotrivati na tem mestu. Čudno se nam je zdelo samo to, da bi celjsko narodno prebivalstvo, ki je pokazalo do sedaj toliko stremljenja ln prizadevanja za svoj kulturni razvoj, ne zmoglo tega, kar je obstojalo že 30 let poprej — namreč pevskega zbora. Kje so oni, ki b posodili svoj pevski dar najdragocenejšem!', biseru Slovencev, naši pesmi? Kje so narodnjaki, ki bi se žrtvoval! tudi v dobi naše svobode ter hoteli tej svobodi dati duška v pesmi? Vemo, da premore Celje dovo' pevcev obojega spola, ki bi lahko stvor" i po številu i po kakovosti zbor, ki bi b članstvu in našemu mestu v ponos, čigar sloves bi se vidll tudi po drugih krajih naše domovine. Zato je naravnost sramotno, d nima Celje vsaj enega reprezentativne;:: pevskega zbora, ki ga ima danes skoro vs. ka večja slovenska vas. — Ravno v preteklem letu smo nekolikokrat občutili to vrzel, ko društvo ni zmoglo dati s svojim nastopom nekaterim narodnim prireditvam slavnostnega obiležja. Sicer priznavamo, da tc ki nastopi niso edini smoter pevskih dru štev in da stavimo nanje danes že veči; zahteve, vendar so bili taki nastopi CPI' doslej tradicijonalni. — Želeli bi, da bi S' tazmere pri CPD končno uredile in da b 'e vzbudili vsi oni, ki jim je na srcu naš< pesem in prospeh enega izmed najstarejših pevskih zborov na bivšem Štajerskem.
e— Življenje Jim je breme. S solno kislino se je hotela v petek zastrupiti 18 let stara Pavla Jelenova na Bregu. Vzrok obupnega čina ni znan. Spravili so jo v mestne bolmeo. — V Celjskem domu pa si je skoro isti čas prerezala žile na roki ga. Erne-stina Tertainova, žena upokojenega avstrijskega podmaršala, ki so jo tudi takoj spravili v bolnico. Ga. Tertainova je skrajne nervozna in trni silno od hipohondrlle.
Argentinske mravlje
v Evropi
Angleški listi pišejo, da so se pojavile v Evropi nadvse škodljive argentinske mravlje. Prišle so k nam z ladijskimi tovori. Strokovne preiskave, ki so jih priredili po velikih poškodbah prestrašeni skladiščniki, so dognale, da so se udomačile mravlje v najrazličnejših krajih Irske, Južne Francije in posebno Nemčije. Argentinske mravlje, ki slovijo po grozni požrešnosti, so nevarne ne ie živilom, ampak tudi drobnim živalim, n. pr. mišim, kuncem, kokošim in celo otrokom. Uničiti tekom ene noči rjuho, volneno odejo ali celo lesene noge pri postelji, ie tem škodljivcem lahka stvar. Lani so pojedle do zadnjega zrna celo koruzno letino v okrajih ob reki Paranl. Evropsko podnebje ne bo sicer ugodno za te neljube goste. Severna mesta, kot n. pr. Hamburg in Brest, bodo menda zavarovana pred udomačeniem argentinskih mravelj, a za južno Evropo pomenijo te mravlje izredno nevarnost, ker se zelo hitro pomnožijo.
Smrt radi planike
En sam korak je včasih dovolj, da Človek ugonobi svoje življenje, kar se zgodi čestokrat vsled nepremišljenosti. Take nesreče niso posebno redke, zlasti v življenju hribolazcev, ki iih smrtna nevarnost izvabi včasih v tak položaj, da zapadejo pogubi.
Pred kratkim sta se napotila v Ziller-talske Aloe na izlet dva mlada moža. 24 letni Franc Goreupp iz Merana in Janez Purtscher. ki ie bil tri leta starejši od svojega tovariša. Priplezala sta srečno do Nassereithove gostilne pod gorskimi stenami, kier ie že marsikak planinec končal svoie življenje nri iskanju vabljivih planik. Krasne planinske rože so izvabile v nevarnost tudi Go-reuppa in Purtscherja. Pri iskanju je bil Purtscher drznejši kot njegov tovariš, zato je tudi prvi plačal drznost z življenjem. Povspel se je na skalo, na kateri se mu je spodrsnilo, da je zdrčal v gorski tesneč. Goreupp je klical oriia-telja in ko ni dobil odgovora, se je napoti! za njim. Tudi n.iega je doletela ista usoda kot Purtscherja. Končal je v prepadu — in to radi ene same planike! Za kakšno smešno-nizko ceno proda človek včasih svoie življenje, katerega brani v manjših opasnostih z naravnost malenkostno srčnostjo!
Zločin nenormalne
postrežnice
Velemesto Dunaj je kakor mravljišče, ii hrani ličinke vsakovrstnih nagonov. Njegovi zločini so ne le krvavi, ampak tudi po svojih vzrokih mnogolični. Od ljubezenske tragedije do samomora je velika skala strasti, bojev in usodnih korakov, ki ne merijo življenja le po stopinjah iz enega kota sobe v drugega.
Fuenfhaus je zadnje čase posebno krvav okraj. Tam je nedavno zaklal brat rodnega brata, ker ni dobi! dedščine. katere se je nadejal od matere. Sedaj se je istotam odigrala drama nenormalne ženske ki je sovražila moške in je simpatizirala, da, naravnost strastno ljubila bi tia svojega spola. To je bila postrežnica Emilija Deutsch.
Služila je že na več mestih, toda nn-tfsod so jo odslovili. Kazala je namreč vedno iznova svojo nenormalnost, ki je veljala ženskim osebam. Drutrače pa ie bila marljiva in delavna. V zadnjem času je služila pri ženi pomožnega delavca Rudolfa Babaka v pritlični Poudhon-gasse št. 8. Babak je bi! delomržen lenuh. Po cele mesece ni šel na delo. pač pa je popival in zapravljal denar, katerega je imel od svoje žene. Njegova žena se je mučila za žive in mrtve. Kar je imela, ni bilo nikoli varno nred možem, zato ie vse svoje stvari skrivala pod ključem. Postrežnica pa je v nieni družbi preočitno pokazala svoja nag-nenia. Zato jo je Babakova odslovila ne da bi .ii pri tem odpovedala stano-
.Mlk!aws Biedrich:
Žarek srčne žile
(Humoreska.)
Bila .ie nedelja. Ogljanskih vrt ie bil podoben gostilni ali kavarni. Moških. ?enskih in otrok se ie tu vse trio. Ogljanski so begali ven in noter, da bi vse goste bolie zadovoljili. To vam ie bilo hvalienia in poveličevanja! Ni čuda: saj so bile ustnice z mlekom in kavo zamakane in z medom posladkane. «Tak !ep božji dar. kakor sama žemlia! Ko bi mi v mestu vsai enkrat takega imeli! Ah in to-le maslo, slajše kakor laški oreh. Pa ta sladki med. to je videti, da izboren čebelar stoji za panji! Kuharico. ki zna kuhati takšnole kavo. moreš drugod po svetu pri belem dnevu iskati s svetiliko. pa ie ne najdeš. Verujte, to vas ohranimo v dobrem spominu! Ne tega nikoli ne pozabimo, takšno ljubeznivost in gosto! jublie! Ako kdaj pridete v mesto in če se ne domislite boljšega. sai veste, kie stanujemo . . .«
Tačas nenadoma zagrmi v vrvež vsakovrstnih pomenkov rezek glas:
»Grom in strela! Kako je tu slaba postrežba v tej-!e krtovski kavarni!«
To ie bilo gotovo tujec, ki ga je bil napis zunaj na vratih zmotil in zavedel, da ie stopi! sem in sede! za prazno mizo. Sredi družbe in zabave ni bil nihče tega zapazil. Sedaj je prihitel Ogljanski žur-
Abd el Krimov brat Abd el Krim Si Mohamed (levo) in minister Si Ben Ali,
vanje. Bila je za tako dejanje premalo energična. In tukaj je hotel poseči vmes njen mož, postopač in pijanec Rudolf. Zagrozil je Emiliji, da jo bo vrgel na cesto, če ne pojde sama izpod nog. Postrežnica, ki je medtem dobila službo pri drugih ljudeh, se je malo zmenila za njegove grožnje. Slednjič je policija Babaka zopet zaprla. Ko je prišel iz ječe, ga je tako žejalo po alkoholu, da je vlomi! v Emilijino sobo ter jo okradel. Ukradene predmete jc prodal, denar pa zapravil.
V	Emiliji je strast še bolj vzplamtela, ko je videla, da je izročena na milost in nemilost takemu stanovanjskemu gospodarju. Sklenila je, da se maščuje nad njim o prvi priliki. Priložnost ie prišla kmalu. Pred dnevi sta se Babak in Emilija sprla in ženska je v prepiru pograbila sekiro ter udarila nasilnega stanodajalca po glavi, da je obležal težko ranjen.
Nato je šla na policijo in je povedala kaj je storila. Označila je Babaka kot tatu, ki je prereza! njen koš za prtljaeo ter ji ukradel zlat prstan. Odnesel je tudi ponjave s postelje in vse skupai zastavil, denar pa pognal. Končno je ženska pristavila, da ji ni nič ža! izvršenega de.iania, ker je Babak popolnoma zaslužil kazen, s katero se je nad njim maščevala. Ko je zdravniška komisiia prinesla zapisnik na policijo, ie še vnra-šala «če je pes že crknil«. Ko je slišala, da so poškodbe smrtno nevarne, je zahvalila Boga, da je svoje de!o tako temeljito končala. Policija je zločinko seveda zaprla ter jo bo izročila sodišču.
Ljubezenska drama v avtomobilu
Najbolj opasna je ženska za moškega v letih, ko začuti, da izgublja svojo privlačno silo in da ne. more vžsrati nikogar več. Takrat drži svoj plen kakor tigrinja in ga ne izpusti za nobeno drugo ceno kot za svoje življenje. Izkustvo pravi, da doseže ženska to opasno starost kmalu po štiridesetem letu. Seveda ni povsod enako. Ponekod nastopi jesen že prej, včasih že v petintridesetem in celo v tridesetem letu ko začenja truplo veneti.
V	Berlinu je bila poročena 42 letna dama s slikarjem Kuhnertom. kateremu je bilo preko šestdeset let. Starec ii ni mogel nuditi ničesar več, ona pa si je želela življenja in razigranosti, strasti, katere bi delil moški ž njo. Dolgo je čakala na tako priložnost, katero je slednjič ujela v osebi nekega gospoda sebi enake starosti. A imela je smolo, da je bil moški, na katerega je naletela, navaden don Juan in da je ni ljubil. Prepričati se je morala, da jo ljubček vara in to je v nji zbudilo misel na krvavo osveto.
Svoj načrt je previdno skrivala. Z
no in urno k temu gospodu in povprašal: «Ah. oprostite, gospod, sredi teh pogovorov se nismo zapazili — kaj bi vam bilo po volji? S čim morem postre-či. Izvolite se morda k onim-!e gospodom prisesti, morebiti katerega poznate?«
«Zahvalim,» je odvrnil tujec, »samota mi je ljubša. Prinesite mi čašo kave. ampak malo hitreje, čakal sem zadosti dolgo!«
»In mogoče nekaj za prigrizek? Me-denika. ali« —
»Hvala lepa. drugega ne potrebujem, samo kave.«
Oglianski je odbrzel naročat zahtevano kavo. Alolče se je sam pri sebi z radostjo smejal, kako se bo tujinec čudi!, kadar izve, da to ni kavarna, temveč le *.:.iski dom za prijatelje in znance.
Cez irenjtek je tujec zares s palico potrka? po mizi in zaklical:
»Plačam!«
Ogljanski jadrno priskoči ter udwr-lirvo pojasnjuje:
»Obžalujem, gospod, ne morem vzeti denarja. Srčno me je veselilo, podvo-rtti vas. ali moj dom ni kavarna, kakor se vam je zdelo. To so moji znanci iz mesta, ki so me posetili.«
Prišiec je poskoči! prestrašen in tudi malce jezen, a takoj se je zopet osrčil in dejal resno:
»Dragi gospod posestnik, zahvaljujem
nezvestim ljubčkoin je sedla v avtomobil ter velela šoferju, naj zavije v Span-dau. Šlo je po sreči, ko pa je avto pri-vozil v samotno ulico, je počil zadaj strel, šofer se je ozrl in videl da krvavi moški za njim. Predno je mogel ustaviti, je ženska roka sprožila še nroti sebi in se je zadela v prsi. Z bliskovito naglico je šofer oddrvel do prve policijske stražnice, dal dogodek na protokol in potem zavi! v bolnišnico, kjer je ranjeni moški kmalu izdihnil. Dama, ki je svojemu nezvestemu Ijubčku upihni-la življenje, se sedaj tudi sama bori s smrtjo in je malo verjetno, da bo okrevala. Take so posledice jesenske ljubezni.
Umor grofa Tisze
Pred revizijo procesa?
V procesu proti morilcem madžarskega ministrskega predsednika grofa Štefana Ti« sze, je nastopila sedaj nepričakovana izpre* memba. Sodni dvor je pred leti izrekel ob* sodbo, s katero je obsodil morilce: žurnali« sta Pavla Keryja na smrt, njegova pomoč« nika Stankovskega in Gartnerja pa vsake* ga na 15 let težke ječe. Obtoženec Hiittner, ki je bil med najvplivnejšimi pričami, je umrl v ječi in isto pot je šel za njim Dobo. Obsodbo, ki je bila zelo huda, je sprejelo ljudstvo s precejšnjim odporom, toda radi razmer, ki so tir,te čase vladale v madžar« ski javnosti, se ni pojavil nihče, ki bi to javno izrekel. Sedaj pa je prišel Stankov« sky z novimi pojasnili. Izjavil je, da hoče opisati stvari tako kot so se izvršile.
Soobtoženec Gartner, je rekel Stankow» sky, je žrtev nepravilnega sodnega postopa* nja, ker je Hiittner lagal pred sodiščem. Stankowsky jc razložil svojemu advokatu dejanski položaj ob umoru grofa Tisze in je prosil, da se njegove izjave zabeležijo v zapisnik. Pojasnjevanje jc trajalo tri in pol ure. Glasom izjav Stankowskcga, je povzro* čitelj smrti grofa Tisze on sam, poleg nje« ga pa je sokriva umora cela vrsta ljudi, ki so danes na svobodi.
Umor grofa Tisze sploh ni bil v naprej dogovorjen. To si je Ie izmislila policija. V procesu sta igrala veliko vlogo dva avto* mobila, ki sta v revolucionarnih dneh na Madžarskem rekvirirala živila. V enem teh avtomobilov je sedel Stankowsky, v drugem pa ljudski komisar Bela Szanto. S slednjim je bil še poročnik Korvinv, stotnik Lajer in nadporočnik Girtler.
Avtomobili so se srečali na odprti cesti ter so krenili proti vili grofa Tisze. Bilo je sklenjeno, da se grof Tisza ne umori, mar* več da se ga samo onemogoči, ker je bilo

mi dejstva mmu
da se cenejše oblačilnih predmetov še n! kupilo, kakor se iih bo v dneh od 2. do 10. oUSobra 1.1. pri
Srago Scfawab, LtaisUesn.

6
znano, da je nasproten revoluciji. Pil vpada v Tiszovo sobo je HI najbolj glasen neki mož po imenu Sandor. Morilci so potrkali na hišna vrata in so povedali, da nimajo namena grofa umoriti, temveč ga samo are« tirati. Vojak, ld je Tiszo ustrelil, je storil to iz lastnega nagiba. Na vprašanje, čemu je vojak to storil, pravi Stankovraky, da se je zgodilo radi tega, ker se je hotel Tisza braniti z revolverjem.
S tem je postavljena zadeva umora grofa Tisze čisto v drugo luč in ni izključeno, da pride po teh važnih izjavah do revizije procesa.
K izjavam Stankowskega sta se sedaj oglasili dve verodostojni priči Tiszovega umora, grofica Tisza in grofica Almassyje« va, ki sta bili usodnega dne navzoči v vili in sta čuli in videli celo stvar. Obe dami sta najprej sodili, da je umoril grofa poznejši
ljudski komisar Poganyi Pozneje se je i« kazalo, da je to napačna domneva. Morilec Sandor, ki je ustrelil Tiszo, je vodil voja* ško patruljo. Njegovo popolno ime je San* dor Bahary. Mož je danes živ in se je ne* davno sam javil policijskim oblastem radi vesti, ki ga jc opominjala k pokori. Toda policija je Biharyja zavrnila, češ da sc mu blede. Zato so moža zaprli v norišnico. Tam se je izkazalo, da morilec ni blazen, temveč le zelo eksaltiran. A tekom let so mu živci tako popustili, da je bil zares potreben zdravniškega negovanja. Sedaj zahteva po« licija, da se Bihary ponovno zasliši in even« tualno šele potem sklepa o obnovitvi sen« zacijonalnega proccsa.
Kupujte srečke loterije za Sokolski dom v Šiški
Nove knjige in revije
Dr« Fr. Zbašnik: Žrtve
Povest. Prosveti in zabavi 10. zvezek. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Str. 180. Cena broširani knjigi 24 Din, ve« zani v celo platno 34 Din, poštnina 2 Din več.
aTiskovna zadruga« v Ljubljani razpoši« lja pravkar 10. zvezek leposlovne zbirke »Prosveti in zabavi«, ki obsega dr. Zbašni« kovo povest «Žrtve«. Dejanje svoje veleza* nimive povesti je zajel pisatelj iz resnične* ga življenja v Sloveniji, ko je bila strašna, maščevalna, do mozga nemoralna oblastnost slovenske klerikalne stranke na vrhuncu in ko je bilo politično življenje najbolj divje in surovo. Takrat je bila Slovenija polna žrtev klerikalizma, ki je brez sramu zlo* rahljal cerkev, prižnice, spovednico In celo monštranco za teroriziranje sloven. ljud* stva. Kot leposlovec je objektivno stigma« tiziral ostudne izrodke v takratnem našem političnem življenju in pokazal zle posledi* ce brezvestne gospodarske in kulturne bor* be klerikalizma za ves narod in tudi za vse druge stranke.
Povest »Žrtve« ima torej resnično zgodo* vinsko ozadje. Pisatelj se v nji ne omejuje le na gole zunanje dogodke, nego gleda tu* di v duše oseb, ki nastopajo bodisi kot na* padalci bodisi kot njih žrve. Glavne osebe so bojevit župnik in župan na eni ter pošten mizar in njegova naizvna pobožna hči Manica na drugi strani. Oba zadnja dva postaneta žrtvi klerikalne brezvestno* sti. Spričo tragedije, ki jo doživita oče in hči, ki sta naslikana z veliko ljubeznijo in v vseh duševnih borbah, je vse drugo de* janje skoraj postranskega pomena.
Povest «Žrtve» je vzvišena nad vsako strankarstvo in ima veliko etično in este* tično vrednost, je pisana jako spretno ter v prav lepem slogu ln jeziku. Zato se na* dejamo, da najdejo «Žrtve» prav mnogo hvaležnega čitateljstva.
«Prva pomoc»
Spisal mestni fizik in šefzdravnik rešilne postaje v Ljubljani. S 40 slikami. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 32 dinarjev.
Človeka preganja sto in sto nesreč na dan in podleže lahko smrti, če si ne zna pomagati. Mnogo ljudi lahko rešimo smrti, če jim pravočasno priskočimo na pomoč in če jim znamo pomagati. V to svrho je spi* sai dr. Rus knjigo «Prva pomoč«. Knjiga je velikega pomena za pouk mladine v šoli, za poljudna predavanja, ki jih lahko vsak* do napravi na podlagi te knjige, za ljudske in šolarske knjižnice, ker je knjiga pisana tako poljudno, da je razumljiva vsakomur. Obsega pa tudi vsa poglavja, ki jih mora znati vsakdo, ki hoče priskočiti na pomoč ponesrečenemu človeku. Učitelji jo potre* bujejo, ker se jim pri telovadnem pouku ali pri ročnem delu lahko ponesreči kak otrok, ki mu morajo pomagati. Najprej opisuje, kako je postopati z vsakršnimi ranami, kr* vavitvami iz ran, iz nosa in pri opasnosti izkrvavljenja sploh. Kako nam je postopati z opeklinami in oparinami, z razjedinami, ozeblinami? Kako napravimo umetno diha* nje, še kdo ponesreči? Pri poškodbah po blisku in elektriki. Nadalje obsega še slede« ča poglavja: Odrtine. Tuje tvarine: v očeh, v ušesu, v nosu, v želodcu, v črevih, trnek, kvačka, klopi. Strupene rane, steklost, stru* pene kače, pik mrčesov. Omrtvični krč ali krčevita odrevenelost — tetanus. Zmečka* nine. Izvin in izpad. Kostni prelom. Pretres živcev ali šok. Pretres možganov. Znaki
se vam za vašo dobroto. Dovolite, da bi vam izrazil svoje začudenje ob vaši nevsakdanji gostoljubnosti. V dokaz svoie hvaležnosti pa bi vas rad na nekaj opozoril, ako privolite; moj nasvet vam utegne še kdaj prav priti. Veste, ljubi gospod, stavim z vami kdo vč kaj: Ti-le prijatelji in znanci sedaj na vse pretege hvaliio vaše medenke in maslen ke, vaše mleko in vašo kavo ter vas povzdigujeo v deveta nebesa. Ako pa boste kdaj potrebovali niih pomoči ali iih česa prosili, poidejo mimo vas. kakor mimo praznega pania. Kdo se meni za prazen panj? Preizkusiti je treba in skorai uvidite. da sem imel prav! Še enkrat lepa hvala pa lahko noč. liubi gospod!« Pri tem mu poda posetnico s svojim imenom, se Pokloni ter odide.
Ogljanski ie zamišljen zrl za niim in mrmra! nekaj pri sebi. češ: Kdo vč. ali nima ta gospod prav? Toda brzo je bil prisiljen, da se vrne zopet k svojim gostom. zategadelj ni utegnil dolgo razmišljati o njegovih besedah. Šele kasno zvečer, ko so se bili oddaljili poslednji gosti, ie našel prilike, da je povedal svoji ženi o nenavadnem obisku in tujčevih besedah.
Ponoči se je Ogljanskemu nekaj sanjalo. Zjutrai ie dal služinčadi po dvoru ukaze za delo. sam pa se ie zopet po-žuril noter, se usedel s papirjem in peresom za mizo in zelo goreče pisal. Tedaj pa tedaj se ie nasmehnil in brmotai
smrti. Prevažanje bolnikov. Možganski mrt« voud ali možganska kap. Omedlevica. Bož« jast, božje ali padavica. Histerija. Vročin« ski mrtvoud ali vročinska kap. Solnčarica. Kolika ali krči v trebuhu. Pijanost. Kile. Zastrupljenje. Zadušenje pri jedi. Utopije« nje. Zadušenje po pritisku. Zadušenje s pli* ni. Obešenje. Besnost. V vseh teh slučajih nam pove dr. Rus, kako se jih obvaruje« mo in kako je postopati s takimi ljudmi. Knjiga je edina te vrste v naši literaturi, poljudno pisana in opremljena s slikami iz katerih je razvidno vsakomur, kako je po« stopati v posameznih slučajih.
pri sebi: «Radoveden sem. kako bo to učinkovalo, da. res sem radoveden.« Pisal pa ie list. ki je imel nekako to-le
vsebino:	, ,
»Preljubi priiatelj! Zadela me ie neka nezgoda in prišel sem v stisko. Zatorej sem primoran, prositi Vas pomoči in podpore. Nedavno sem po raznih mestih poraztakni! denar, in če se mj ne posreči na d-ug način zamašiti vrzeli, se bojim, da bom moral končno posestvo prodati. A tega bi mi bilo jako žal. Prosim vas torej, da bi mi blagovolili biti v pomoč s svoiimi bogatimi sredstvi, vsaj za trenutek. Smatrajte to zadevo kot stvar tajnega zaupanja in nikar nc zapuščajte svojega prijatelja! Pričakujoč v kratkem ugodnega odgovora, osta jam Vaš Handrij Ogljanski.«
«Tako - !e,» je menil naposled Ogljanski, «to bo zatrdno zadostovalo, da se jasnost pokaže. Sedai še deset ali dva-naist prepisov. Potem bomo že videli, ie 11 »odvetnik dr. Preveian v istini pravo pogodil.« —
Prihodnjo nedeljo popoldne — čudno — je ostalo pri Ogljanskih po hiši in ogradi vse tiho. Ni bilo tu razen domačih niti žive duše. Ogljanski, takega po-kioia sk-oro nevajeni, so radoznalo gledali zdai skozi to okno. zdaj skozi ono po potu proti mestu, a nikjer ni bilo niti sence kakega prijatelja. Stnprav pod večer se je našel en sam — mladi zdrav nik dr. Kroglica.
Fridolin Žolna: Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko
Domorodne hudomušnice. Splošna knjižni« ca zvezek 56. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 68. Ce« nab roš. 10 Din, vez. 18 Din.
V založbi Zvezne tiskarne in knjigarne te izšel tretji zvezek humoresk znanega hu« morista Frana Mitčinskega alias Fridolina Žolne. Kakor kaže naslov, sc bavijo humo« leske, ali, kakor jih avtor zove: «domorod* ne hudomušnice« s posebnimi socijalnimi, kulturnimi in upravnimi razmerami to« in onkraj Sotle. Posamezne «raritete», ki jih rodijo deloma premaknjene mentalitete, de* loma zveriženi in večkrat slabo razumljeni upravni aparati naših uradov in raznih or* ganizacij so s fino ironijo in nedolžno hu« domušnostjo predstavljene in parafrazirane. V dobrem delu podajajo te hudomušnice vernoz rcalo naših smešnih neprilik in ne* soglasij. Z neupogljivim humorjem in šče* getajočo satiro pripoveduje Fridolin Žolna, kako gleda in vidi komične skoke naših bi» rokratičnih šimelnov ali pa biča razvade na* še komodne družbe. Vsekakor vzbujajo Fri* dolinove hudomušnice tudi pri zakrknje* nem filistru prisrčen smeh, še več pa pri bravcu, ki pri branju mičnih humoresk na« takne ista očala, skozi katere je gledal svet avtor, ko je zamislil svoje vesele črtice. Knjiga jo vredna, da si jo bravci omislijo,
Moliere: Namišljeni bolnik
Komedija v treh dejanjih, poslovenil Fri* derik Juvančič. Splošna knjižnica zvezek 55. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskar na in knjigarna. Strani 80. Cena broš. 15 Din, vez. 23 Din.
Moliere jc bil komediograf in igralec ob* enem. Spisal je mnogo komedij, ki jih je sam igral in režiral; a ker je kot igralec in režiser poznal oder in njegovo tehniko, je znal primerno pisati oderske igre. Ni čuda, da so zato njegove komedije tako zaslove* Ie, da jih šc danes najrazličnejši odri upri* zarjajo z velikim uspehom in da jih še bo* do uprizarjali. Tudi v Narodnem gledališču v Ljubljani je bilo uprizorjenih več Molie* rovih iger, med tem najbolj znane: Nami* šljeni bolnik, Skopuh, Smešne precijoze, Žlahtni meščan itd. Naša mladina jih čita v izvirniku na srednjih šolah. Pravkar pa je izšla v okvirju «Spiošne knjižnice« ena naj* boljših Molierovih komedij »Namišljeni bol nik« v prevodu Frid. Juvančiča. (Čujemo, da namerava »Splošna knjižnica« izdati še nadaljno vrsto najboljših Molierovih ko* medij). Pravkar izdana komedija »Nami« šljeni bolnik« je sveža, prikupna in zabav* na igra. ki je ne samo mično čtlvo, nego je tudi zelo primerna za uprizarjanje na pode* želskih odrih, ker nc zahteva posebne in« sccnaeije in dosega vedno, če je Ie količkaj dobro in živahno igrana, velik uspeh. Ob« činstvu jo priporočamo, i 1
Ogljanski ga ie prijazno pozdravil, ali kako se ie zavzel, bo ga ie mladi mož nekam skrivnostno vprašal:
»Ali se ne bi mogel z vami za trenutek sam porazgovoriti. gospod Ogljanski?«
»Jako rad,« pritrdi Ogljanski. »čeprav ne vem. kaj bi vam moja beseda ali moj nasvet pomagala, zelo rad vam ustreženi.«
Toliko da sta bila sama, se Ogljanski ni mogel temu nadiviti, kar mu je povedal zdravnik: da je slišal o njegovi nesreči, da mu je iz srca žal. pa da se vendar zopet veseli. «Ondan sem po daljnem ujcu podedoval majhno imetje; denar je vsak čas na razpolago. Gospod Ogljanski, vzemite, uporabljajte ga, kakor dolgo se vam zdi. Prosim, storite ml to radost!«
«AIi kje pa ste pobrali vso to zgodbo?« ie dejal Ogljanski.
»Ah, ti sladka dobrota! Saj je vse mesto polno govoric, da boste morali s posestva. Prav ko sem šel iz mesta, sem naletel na prekupca Kupinskega. Ze od-daleč je klical name: «Kam pa tako naglo. gospod doktor? Pa menda nc. ka-Ii v Novo vas k Ogljanskim? To kar pustite! Tam straši. Kdo ve, ali morda ne najdete ondi že tuiih ljudi? Saj je že vse v tuiih pokali. Da. to bahaštvo! Vsak vrč hodi tako dolgo po vodo, da se razbije. Ce hočete sami sebi dobra*
Šport
»»
Razširitev mednarodne obmejne postaje Rakek
Včeraj se je pri direl.ciji državnih železnic v Ljubljani ponovno vršila konferenca železniških zastopnikov obeh držav za proučevanje splošnega projekta za razširjenje postaje Rakek. Italijanski delegaciji je načeloval g. co-mendatore Tessadori, direktor tržaške železniške direkcije. Konferenci ie predsedoval pomočnik direktorja g. inž. Schneller ter izčrpno poročal o vseh tehniških vidikih, ki so vodili ljubljansko železniško direkcijo pri sestavi konferenci predloženega načrta.
Zamišljeni načrt predvideva tri glavna dela:
1.)	Potniški kolodvor. Sedanje kolodvorsko poslopje naj dobi na obe strani primeren uradni prostor za prometno službo, carino in policijo obeh državnih oblastev. Ta kolodvor bi obsegal 6 tirov.
2.)	Posebni de! kolodvora za postavljanje prihajajočih in odhajajočih tovornih vlakov. Ta kolodvor bi mora! dobiti obsežna skladišča za carinsko blago, naprave za veterinarsko službo in no-seben kolodvor za strojno službo z okretnico in remizami. Ta del bi obsegal skuoai 16 tirov.
3.)	Ranžirni kolodvor s 16 tiri, na katerem bi se vsi vlaki ranžirali v sk"«i-ne za obe smeri. Za oba zadnja dela bi moralo biti zgrajeno posebno uradno poslonje.
Načrt predvideva tudi stanovanjska poslopja za okoli 140 uslužbencev (60 italijanskih in 80 domačih), dalje električno centralo z motorsktm nogonom za razsvetljavo celokupnega kolodvora, za pogon v delavnici in dvieanie vode. Po zamišlienem načrtu bi bil novi kolodvor dolg okoli 3200 m. in sicer bi oba tovorna kolodvora ležala to<-+r3n proti Logatcu. Skupni stroški so kalku-lirani za sedaj na okoli 70 000.000 dinar-jev. Ta vsota bi se morala po meddržavnem dogovoru po gotovem ključu skunno kriti.
Delegati italijanskih železnic so bili z izdelanim načrtom v glavnem zelo zadovoljni. Natančneiše se bodo pa pismeno izjavili po referatu in odobreniu svoiega oblastva.
Na osnovi predloženega načrta in odgovorov, ki jih prejme direkcija L;"b-ljana od italijanskih zastopnikov, se bo izdelal v ljubljanski direkciji defnitivni načrt, ki bo po ponovni skupni komisiji predložen obojestranskim vladam v odobrenje. Tako ie upati. se bo ta zadeva vendar premaknila na pot rešitve.
Mednarodni žitni trg
Na našem tržišču so v zadn.iem času cene čvrstejše. ker se je pojavilo večie zanimanje za naše blago iz inozemstva. Verietno pa je, da spričo ugodnih rezultatov svetovne letine ta čvrstoča ne bo mogla tra;ati dalie časa. Po podukih Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu, ki smo jih že objavili, letošnja žetev v Jugoslaviji znatno prek?ya lansko. N,a gospodarskem kongresu v Beogradu se je govorilo, da je letošnii pridelek žita v Jugoslaviji za 50 odst. večji kakor lanski. Izredno ugodne vesti o žetvi prihaja io zlasti iz Poliske. se ie po uradni cenitvi pridelalo Jetos n. pr. pšenice za preko 80 odst. in rži za preko 85 odst. več kakor lani. Stalno so ugodne vesti tudi iz Pusiie. Nemčije. Rumuniie. Paine in nekaterih drugih držav Evrope. Vreme se ie v zadnjih dneh v Evropi nekoliko zbolišalo in so se dovozi ra malenkost povečali, vendar še ne v zadostni meri. ker so kmetovalci močno zaposleni s poliski-mi deli.
Tendenca na ameriških tržiščih Je dalie nesigurna. vendar v glavnem usmeriena navzdol. Dovozi v severnoameriška nakladalna pristaniška so močni, a v Evropo gre malo ameriškega blaga. V nekaterih evropskih državah. ki uvažaio pšenico, je v za"*«'em času naraslo zanimanie celo za nemško blago, ki je zabeležilo nekai večjih zaključkov predvsem za Franciio. Skandinavija in inozemska povprašuieio po
ne hodite raje tja! Upoštevajte nasvet dobrega priiatelia!* Oglianski odgovori v samem smehu-«To imamo. Tako hitro in temeliito si še mislil nisem. — Podajte mi roko. gosnod zdravnik! Prisrčno io hočem stisniti. ker ie v resnici prijateljska roka Po pravici vam priznam, bil sem na vas jezen, ker ste se enkrat ali dvakrat branili ponuiene kave. Zdelo se mi je. da prevzetuiete; ne zamerite, motil sem se! Ali tudi nad drugimi sem se motil. Hvalili so moio kavo in jo pili. si z mojim medom usta namazali do sita. toda niih priiateljstvo se ie mahoma razsulo. Zahvalim vas tako iskreno, kakor bi v isti-ni potreboval vaše pomoči. Pravzaprav pa ie to samo baika. Stvar ie dncela drugačna V vaš posel sem enkrat posegel. Hote! sem svojim priiateljem enkrat žilo potipati. kako jim blie srce, ln tedaj so mi. akoprav si tega nisem želel. pokazali vsi lepo še svoi iezik.»
Poslovenil A. D. D os ta vek. M. Bjedrich (Radlubin) noten 1860.. bivši župnik ralbičanski. ie Iužiškosrbski pesnik. Olavni njegov pomen pa leži v Šaljivi pripovedki. Njegove šegnve povesti in humoreske neusmiljeno šibajo hibe in nedostatke srbskih kmetov in delavcev.
nemški rži, v kateri pa ne pride do frto-čijskih zaključkov. Pridelek ovsa v Evropi ie v splošnem manjši, kakor se je pričakovalo. Ponudbe v ovsu so povsod majhne, celo iz Poliske. kjer se pod pritiskom finančnih potreb vobče forsi-ra izvoz. V splošnem se labko reče. da se kupčija na žitnih tržiščih še ni razvila v isti meri kakor onega leta v tem času.
Zanimiva je pšenična bilanca, ki io ie objavil angleški strokovni list «London Grain Seed and Oi! Reporter« in ro kateri se cenita pričakovani višek v produkcijskih deželah na 107 miliionov quarteriev in predvidena svetovna potreba na 74 mi'i;onov ouarteriev. tnko da ostane prebitek 33 milijonov ouar-ferjev. V teh podaktih ie zanonadeno tudi 14 miliionov ouarteriev. ki so pre-nešeni iz stare žetve. Ta statistika, ki je običaino zelo obiektivna. ookazuie ietos znatno boliše stanie. kajti lani se ie računa! prebitek n?enice le na 12 mi-!i'onov ouarteriev. Zato ie zelo verietno. da se bo nivo nšeničnih cen gibal prej navzdol kakor navzgor.
Hmelj
Žalec (Savinjska dolina), 25. septembra. Irez kupčije. Pričakuje se. da bo kupčija -tnnovno oživela v oktobru Nekateri produ-■enti si obetajo v oktobru še prav lepe cene. Ker so zaloge že maihne, ie pretežna ečina inozemskih kupcev odpotovala. Tu se nahaja še kakšnih 5 — 6 kupcev iz Češkoslovaške.
NOrnberg (Bavarska), 25. septembra. 100 bal prodanih. Mirno. Cene nespremenjene.
Žatec (ČSR). 24 septembra. Trgovina •nirna. 4400 — 4800 Kč za 50 kg.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (25. t m.)
Pšenica: baška. 12 vagonov 20; banatska, 77 kg, 1 vagon 260; baška, za oktober, 7 vagonov 262 50; baška, nova, za oktober, S vagonov 262.50; sremska, 76 — 77 kg, 4 vagoni 255; sremska, 77 — 78 kg, 3 vagoni 260, Turščica: 1.5 vagona 185; ladja, 6.5 vagona 185. Oves: banatski, Zenta, 34 vagonov 157 50. M o k a: baška, kombinirana «0», 1 vagon 415; «2», 1 vagon 360. Tendenca slaba.
Dunajski živinski sejem (24. septembra.) Qoveda: Dogon 719; od tega lz Jugoslavije 229. Ob mlačnem prometu zaradi re-zerviranosti kupcev so cene v primeri s pondcljkom padle. — Svinje: Dogon 3138 komadov. Mesne svinje so se ponovno pocenile za 20 grošev, debele pa za 10 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svinje 2.46 — 2.65 (izjemoma 2.70) in mesne svinje 1.70 — 2.50 šilinga.
Dunajska borza za kmetijske produkte (24. septembra.) Mlačna ameriška tržna poročila, ki zabeležuiejo v pšenici padec tečaja za 2.75 centa in v turščici za 4 cente, so vplivala na dunaisko tržišče neugodno. To se je izkazalo najjasnejše v kesnejših dobavnih terminih vseh predmetov, ki so bili vsi mlačni. V promptnem blagu manjkajo večje ponudbe, zato so se cene prompt nemu blagu držale krepkejše. Najmočneje ie oslabela cena rži, dočim so cene pšenici nekoliko stabilnejše. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine (uradno): pšenica: domača 37.50 — 39.50, madžarska s Potlsja 43 do 44.50, madžarska 39.50 — 41.50; rž: domača 28.50 — 31; i e č m e n: domači 36 — 43, slovaški 42 — 48; turščica: 31.50—32.50 oves: madžarski 29.50 — 31.50,
= Znižanje kreditne obrestne mere v bankah. Iz Zagreba poročajo: Banke so končno sklenile znižati kreditne obrestne mere. Prvo znižanje se jc izvršilo že pred nedavnim časom in je znašalo samo 2 odstotka. Sedaj se je obrestna mera zmanjšala za nadai ne 3 odstotke, tako da računajo banke svojim komitentom samo 15 odstotkov. Pričakuje se da se bo ob novem letu izvršilo nadaljnje znižanje na 12 fn 10 odstotkov Iz Ljubljane se denar že ponuja s 13 odstotki. Ta pojav je znamenje da je težka kreditna kriza. ki }e bila posledica deflacljske politike, že prebolena. Znlžan'e kreditne obrestne mere bo moralo v naikrajšem času povzročiti odgovarjajoči padec blagovnih cen.
= Prometna konferenca v Segedinu se je začela te dni med našimi In madžarskimi teh ničnimi in administrativnim' delegati zaradi uveljavljenja budimpeštanskega dogovora ki se nanaša na otvoritev prometa na progi Segedin-Velika Kikinda.
= Za znižanje uvozne carine na papir. Beograjsko časopisje mnogo razpravlja o perečem vprašanju zaščitne carine na papir in zagovarja stališče da je treba brezpogojno dovoliti uvoz vsaj rotacijskega papirja po znižani carini. To stališče zagovarja zlasti »Trgovinski Glasnik».
= Naši izsel enci s.iujejo lastno banko V splitskem dnevniku »Novo Doba« čitarno: Zaradi nezadovoljnosti z obrestmi, ki jih dajejo banke na vloge, so naši izseljenci po-krenill vprašanje ustanovitve lastne banke, katere sedež bi bil v Splitu. Ako pride do tega, bodo izseljenci vzeli svoje kapltale, ki so precejšnji, iz vseh bank ter Jih vložili v svoj zavod.
= Bolgarski gozdovi za našo državo. Iz Beograda poročajo: V SofFo odpotuje naša delegacija, ki bo z bolgarskimi delegati precenila bolgarske gozdove, ki jih dobimo na podlagi senžermenske mirovne pogodbe
= Nov papir na ljubljanski borzi Od 1. oktobra t. 1. dalie se bodo trgovale na ljubljanski borzi tudi delnice tovarne klobukov «šešir», d. d. v Škofj! Loki.
= Tovorni listi za Izvoz v Italijo. Kakor poročajo, je netočna vest, da se rabijo za Izvoz blaga preko Rakeka v Italijo tuzem-ski tovorni listi. Za Inozemstvo se rabijo samo mednarodni tovorni listi. Tuzemski tovorni listi veljajo za Rakek loco.
= Obilen pridelek češpelj v Srbiji. Po vesteh iz Valjeva so dovozi suhib češpelj veliki, čeprav cene precej padajo. Prejšnji teden se je pripeljalo na valjevsko tržišče preko 200 vagonov. Kakor se ceni, bo količina suhih češpelj mnogo večja, kakor se je pričakovalo ob začetku sezone. Trgovci -izvozniki se pritožujejo, da imajo premalo vagonov na razpolago.
= Trgovinsko - obrtno-indnstrljska razstava v Osijeku se bo vršila od 10. do 18. oktobra t. 1. Posetniki razstave imajo na vseh železnicah in parrrikih 50-odst. popust. Legitimacija, ki opravičuje za ta popust, sta ne 20 Din.
— Prevoz monopolsklh predmetov od Giuža do monopolskih skladišč v Crnigorl.
Dne 20. oktobra t. 1 se bo vršila pri mono-polskem skladišču v Podgorici oiertalna licitacija glede oddaie zakupa prevoza vseh monopolskih in drugih predmetov od Gruža do monopolskih skladišč v Orni gori Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt In indust-io v Ljubljani na vpogled
= Povišek cen sirovemu železu v Ameriki: Iz Newyorka poročao: Zaradi podra-ženja koksa so se tudi cene sirovemu železu v Pittsburgu podražile za 50 centov.
Rorue
25. septembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčrski zaključki. — Vrednote: investicijsko posojilo 80—0, Vojna škoda 340—362. zastavni listi Kranjske deželne banke 20—25. kom. zadoIžn!ce Kranjske deželne banke 20—25. Celjska posojilnica 2Dfl—2f>5. Ljubljanska kre d itn a 225-240. Merkantilna 101—102. (101). Praštediona 1040—0. Kreditni zavod 175— 185. Stroine tovarne 116-^ Trbovlje 360—0 Vevče 120—0. Nihag 39^11, Stavbna družba 165—180 — Blago: les: remel:ni. 48-48. 58-58. monte. fco me'a, 2—6 m dolž. 3 vagoni 460—460 (460); madrieri, 75-200 mm, od 4—8 m dolž., fco meja 585—0; jamski les po uzancah ljubljanske borze, fco naklad postaja 170—0; poljski pridelki: pšenica: domača, fco Ljubljana 265—0, baška, fco bč. postaja 0—260; fižol: man-dolon, orig., fco Ljubljana 265—0, ribničan orig.. fco Ljubliana 310—0, prepeličar, orlg. fco LmbTana 335—0.
ZAGREB. Na tržišču bančnih vrednot se Je nadaljevalo padanje tečajev. Zlasti velika sprememba ie zabeležena pri tečaju Pra-štedione, ki je nazadoval na 980. Drugi banč ni papirji so zabeležili le manjša oslabl.ien.ia. Za industrijske vrednote ni bflo zanima«:a. Gutmann ie oslabel. V Vojni škodi ;e bil promet ogromen. Tečaj ji je zaradi velikih realizacij občutno padel, in sicer na 340— 345. — Na deviznem tržišču ie bila tendenca tudi danes čvrsta. Čeprav je d'nar v Curihu dalje popustil, vendar niso devize v Zagrebu zabeležile večjega skoka. Narodna banka Je intervenirala v čekih na London Švico In Prago. Več.H promet Je zabeležka rleviza na Italijo, ki !e tekom sestanka oslabela od 231 na 229. Skupni promet ie znašal 112 milijona dmariev. Notirale so devize: Amsterdam 2255—2275. Dtmaj 788.5-708.3. Berlin 1337-1347. Budimpešta 0.07865— 0.07965. Italija izplačilo 22S 18—230 58. London izplačilo 272.5—274.5. ček 272 in tri osminke do 274 In tri osminke. Newyork ček 56.03—56.63. Praga 166.18-168 18. Švica 1085.4—1093.4 ček 1085.5—1093.5; valute: dclar 55 35—55.95. avstrijski šilingi 790—800 fr. fr. 268—272 nemške marke 1320-1330 lire 226.8—229.2; efekti: bančni: Eskompt na 129—132 Poliodielska 22—23. Kreditna Zagreb 138-140, Hipo 72—73.5, Jugo 110— 112. LiubVanska kreditna 220—0. Praštediona 98O—990. Slavenska 55—56, Srbska 146 —147, Narodna 0—4600; industrijski: Eksplo atacija 50—52. Dubrovačka. zaključek 670. Gutmann 460—47(1, Slavomiia 53—55. Trbovlje 360—380, Union, zakVuček 460, Vevče 120—0, državni: investiclisko posojilo 81. agrarne 50. Volna škoda, promptna 347—348 za oktober 352.5—0
BEOGRAD Tendenca v devizah čvrsta. Promet zmeren. Poslovalo se je na bazi 918 za Beograd v Curihu. Notirajo: Amsterdam 2269-2273 Dunaj 794-794.5. Berlin 1342—1343 Budimpešta 0.O791—0.0792. Bukarešta 27.25—27.5. Italija 228.5- 229 25, London 273 25—273.4. Newyork 56.35—56 4. Pariz 267 5—267.75. Praga 167.15—167.35, Švica 1088.5—1088 75
CURIH. Beograd 9.20, Berlin 1.233. New-york 518 10, London 25.105. Pariz 24.55. Milan 21, Praga 15 35. Budimpešta 0.007260, Bukarešta 2.50, Varšava 82, Dunaj 72.80, Sofiin 3.75.
TRST: efekti: obligacije Julijske Kra-"-- *8.40, Zivnostenska 270. Assicurazione ili 6650, Dalmazia 269. Lloyd 1100, unia 165. Dalnnzia cement 630, Split cement 440, Krka 329: deVze: Beograd 43.60 — 43.90, Dunaj 3-10 — 355. Bud:mpe?ta 0.0335 — 0.0350, Praga 72.75 — 73.50. Bukarešta 11.75 — 1250. Pariz 116.50—117.15, London 119.65 — 119.90. Newyork 24.55 dn 24.75, Curih 474 — 479; valute: dinarji 43 — 43 75. 20 zlatih frankov 93 — 97, zlata lira 473.86.
DUNAJ. Beograd 12.56 — 12.60. Berlin 168.45 — 16895. Budimpešta 99 15 - 99.45, Bukarešta 3.4025 — 3.4225, London 34.2950 do 34.3950, Milan 28 51 — 28.63. Newyork 707.65 - 710.15. Pariz 33.54 - 33,70. Praca 20 9750 — 21.0550. Sofija 5.1350 - 5 1750. Varšava 116.75 — 117,25. Curih 136.53 do 137.03; dinarji 12.5350 — 12.5950. dolarji 712 - 716.
PRAGA. Beograd 59.95. Curih 652 50. London 163.55, Newyork 33.75. Dunaj 476.75
BERLIN. Beograd 7.45, London 2*1326. New'york 4.195. Curih 80.96. Dunaj 59 18.
LONDON. (Opoldne) Beograd 274. New-york 484 53. It;...k 120.37. Švica 25 11
NEVVVORK. (zak! učno po borzi 24. t m.) Beograd 1 77 in po!, '	kabel 4.84 n po!
Švca 19.30, Italija 4.«. a noi, Dunaj 14.25.
Prvo kolo prvenstvenih tekem v Ljubljani
V nedeljo dne 27. t. m. se prične v Ljub. Ijani z odigravanjem prvenstvenih nogomet nih tekem ter nastopijo štirje pari: pred. poldne ob 9. uri Ilirija rez. : Jadran rez., ob 10.30 SK. Slovan : SK Slavija, popoldne ob 14.30 ASK. Primorje : SK. Svoboda, ob 16.10 SK. Ilirija : SK. Jadran.
Z novo uvrstitvijo klubov v en sam raz. red bo postalo prvenstveno tekmovanje za« nimivejše. Šibkejši klubi bodo brezdvom« nos kušali doseči dobre rezultate ter se bo= do borili z veliko ambicijo Pa tudi naši bivši prvorazredni klubi so precej naprei dovali, kar so nam pokazale zadnje tekme med SK Ilirijo, SK. Jadranom in ASK Pri. morjem, vsled česar je zanimanie med pub> !iko naraslo. Najzanimivejša nedeljska tek« ma se odigra med Jadranom in našim prva* kom Ilirijo, pri čemer bo skuša! Jadran do. kazati, da se ga ne sme podcenjevati. Ven* dar pričakujemo, da se bo vodil boj v do. voljenih mejah in brez vsake surovosti, na kar posebno opozarjamo naše klube, če ho« čejo, da bo objektivna publika v večjem številu posečala nogometne prireditve, so« sebno pa prvenstvene tekme, kar bo le klu« bom v prid
Vse tekme se odigrajo na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta.
Službeno objave LLAP
Za olimpijski petoboj se določajo sledeči gospodje v sodniški zbor:
Vrhovni sod: Goreč, Černe, Vodišek, San ein S., Sancin D. Starter za teke: Sancin D, za skoke in mete: Sancin S. Časomerilci: Vodišek, ing Bloudek, Goree, Sancin S. Brumat. Sodniki pri skokih in metih: Čer* ne, Gregorič, Vodišek, Vindiš Zapisnikar: Letnar Oglaševač: Kordelič. Zdravnik: dr. Maver Vrhovni reditelj: Smersu.
Klubi mortjo postaviti k petohoju po 2 reditelja, ki se imata /glasiti jk>I ure pred začetkom pri vrhovnem reditelju. — Se« stanek jurije v nedeljo dopoldne ob pol 9. na igrišču.
Petoboj se vrši na prostoru Ilirije v ne« deljo dopoldne oh 9. uri. Vstopnina: navad« ne vstopnice 5 Din, dijaške in mladinske 3 Din.	Tajnik II.
Nacijonalni miting ASK. Primorje in TKD. Atena
V soboto in nedeljo, 3. in 4. oktobra pri» redi Akademski športni klub Primorje na svojem igrišču, Dunajska cesta, v proslavo 51etnice svojega obstoja juniorski in seni« orski lahkoatletski miting, istočasno TKD. Atena damski propagandni nacijonalni mi« ting. Pri moškem nacijonalnem mitingu A. S. K. Primorje so obljubili svoje sodelova« nje razven vseh ljubljanskih in slovenskih klubov še vodeči zagrebški klubi Hašk, Ašk in Marathon ter S. K. Jugoslavija Beograd s svojimi najboljšimi atleti. Pri damskem nacijonalnem propagandnem mitingu TKD. Atena pa startajo razven ljubljanskih klu« bov še atletinje Haška in Aška iz Zagreba. Po sedanjih prijavah je videti, da bo ta miting prekosil vse dosedanje te vrste v Ljubljani. Športno in ostalo občinstvo bo imelo pri tem mitingu priliko opazovati borbo naših slovenskih atletov z najmočnej šimi atleti iz cele države in vzporediti višis no in moč slovenske lahkoatletike z isto v ostalih pokrajinah naše države. Predproda« ja vstopnic se vrši v trafiki Sever, Selenbur, gova ulica.
Iz sekcije ZNS. ("Službeno.) Delegirajo se: Ilirija : Tadran g. Sternad, rezervi g. Perko: Primorje : Svoboda g. Mužina; Slo« van : Slavija g. Ahčan; Maribor : Rapid g. Vodišek. — Tajnik.
Službeno Iz LHP. V nedeljo 27. t. m. se vrše sodniški izpiti za hazenske sodnike. V tos vrho se odrejati dve hazenski tekmi za dopoldne ob pol 12. uri na igrišču TKD. Atena. K tem tekmam imajo postaviti ASK Primorje eno družino, TKD. Atena eno družino in SK. Ilirija dve družini. Ker se vrše te tekme le zgoli radi sodniških izpi« tov, se dovoljuje klubom, da lahko nasto? pijo tudi z neverificiranimi hazenašicami Igralke morajo biti na igrišču ob 10. uri. V prvi tekmi nastopi družina Atene proti eni družini Ilirije, v drugi tekmi Ilirija proti Primorju. Naročam vsem igralkam, da pri« dejo točno ob navedeni uri. Opremo ima prinesti vsaka hazenašica s seboj. Tehnični referent.
Opozorilo gg. sodniškim kandidatom. Teoretski izpiti za hazenske sodnike se vr« še v nedeljo dopoldne ob 8 uri v kavarni Emona, domski salon — Tajnica.
Naraščaj Ilirije igra danes, v soboto ob 17. nogometno tekmo z naraščajem Herme« sa, juniorji Ilirije igrajo jutri ob 14. s SK. Panonijo Sestanek junioriev in rezerve da« nes ob 18.30 v garderobi, obenem obračun članarine in stavbnih kamnov. — Načelnik sekcije.
nemški lahkoatletski miting v Mariboi ru. V nedeljo 27 t. m. ob 9. uri se vrši v
Največji kulturni film
JrtS in lipi"
v soboto, nedeljo in pondeljek v kino «Tdeal»
Mariboru na igrišču S. D. Rapid damsko lah koatletski miting zap rvenstvo mariborske« ga okrožja. Tekmovalo se bo v sledečih di« sciplinah: tek na 60 in 100 m, metanje krog« le, diska in kopja ter skok v višino in da« Ijino z zaletom, štafeta 4 X 60 m Ker je to prva prireditev te vrste, obeta biti zani« manje vsestransko veliko.
Domska sekcija S. K. Ilirija. Jutri do« poldne nastopita dve družini v tekmah pro« ti Ateni in Primorju ob priliki sodniških izpitov. Naročam, da so vse hazenašice toč» no ob 11. uri na prostoru TKD. Atena s kompletno opremo. Nastopiti morajo: Koch I, Koch II, Ozebek, Jermol I. Jermol II, Pe« tan, Privšek, Legan, Česnik, Šporn, Schwei» ger, Erber, Koželj, Golob, Vider, Rihar, Fcrjančič. Proti vsem, ki se točno ne odzo« vejo pozivu, se bo najstrožje postopalo.. — Načelnik.
Nadaljevanje mitinga Grad janskega v Zagrebu. Dnnes popoldne se nadaljuje v Za grebu v nedeljo dne 20. t. m. prekinjeni na« cijonalni miting Graaianskega Na progra« mu so danes povečini damske točke Na mi tingu startajo tudi atletinje Ilirije, med nji« mi Omanova, ki je priborila v nedeljo L mesto v troboju. Atletinje Ilirije imajo, da« si so med njimi dve juniorki, lepe izglede, da dosežejo prvo mesto v placementu po« sameznih klubov.
-<4S.K. Primorje. Danes (soboto) ob po» 21. v stranskih prostorih restavracije Dvor seja upravnega odbora. — Tajnik.
Kolesarsko dirko Celje^šoštanj priredi v nedeljo popoldne Klub slovenskih kole. sarjev v Celju. Start ob po! dveh pri «Kro» ni». Tudi drugi kolesarji so vabljeni, da se izleta udeleže.
ASK. Primorje, bazenska sekcija. V ne deljo se vršijo ob 11. uri na igrišču TKD. Atena, Tivoli savezni sodniški izpiti. Dolo« čujem sledeče Igralke, ki morajo biti točno ob 11. uri z opremo na igrišču: Krisch, Pre« kuh, Pire, Regally, Kump, Vidic, Sever, Šu» mi, Jančigaj. — Trener.
Moto*klub Slovenija in drugi motocik* listi, ki prisostvujejo motornim dirkam za državno prvenstvo v Črnomercu pri Zagrea bu, se se sta ne j o v nedeljo, dne 27. t. m. toč« no ob 6. zjutraj pred kavarno Evropo. — Motoklub Slovenija.
Jugoslavija : Italija. Jugoslovenski no« gometni savez je dobil od Italijanskega sa« veza obvestilo, da sprejmejo Italijani 4. ok» tober kot termin za nogometno tekmo med našo in italijansko reprezentanco. Tekma se bo vršila torej ta dan v Padovi.
Avstrtfa : Španija. K zadnjemu poroči« lu o nogometni tekmi med avstrijsko in špansko reprezentanco imamo dodati še na* stopno: Avstrijski savezni kapetan je za to tekmo nominiral sledeče moštvo: Edi Kan-> hSuser (Sportklub)=Rainer (Vienna), Tand« ler (Amateure), Kurz (Simmering), Resch (Wacker), Nietsch (Rapid), Neufeld (Ha» koah), Hausler (Hakoah), Horvath (Sim« mering), Wieser (Amateure), WesseK» (Ra« pid). O mednarodnih tekmah španske rec prezentance po olimpijadi leta 1920 bi bi!o še omeniti: Najprej so se Spanci revanžirali Belgijcem, ki so jih v Bilbao premagali z 2 : 0. Od leta 1920 — 1925 so s! Španci iz« vojevali celo vrsto zmag proti Portugalski, Italiji, Belgiji, Franciji, Avstriji itd. Pora« ženi so bili le pri treh tekmah, in sicer en« krat od Italije in dvakrat od Belgije. Ena tekma proti Italiji je ostala neodločena Do« sedaj je španska reprezentanca letos igrala dve meddržavni tekmi. Proti Portugalski je, čeprav je nastopila z rezervami, zmagala s 2 : 0, proti Švici pa s 3 : 0. Tekmo Avstrija : Španija bo sodi! sodnik Cejnar iz Prage.
Krakovo : Dunaj. Pred tekmo Avstrija t Španija se vrši v nedeljo medmestna tek« ma Krakovo : Dunaj. Poljaki odpotujejo nato v Carigrad, kjer bodo igrali 2. in 4. oktobra.
Ameriško teniško prvenstvo v singlu si je prošlo nedeljo že šestič zaporedoma pribori! W. T. Tilden proti Johnstonu s 4 : 6, 11 : 9, 6 : 3, 4 : 6, 6 : 3. Drugi set je trajal 42 minut. Tilden je žogo Johnstona odbil nazaj s tako močjo in s tako <rfelšo», da je žoga sama preko mreže skočila nazaj na prostor Tildena. Tako vsaj poročajo Ii« sti. Johnston je bi! prvak v singlu v letih 1915. in 1919. Od leta 1920 naprej je bi! vedno drugi za Tildenom.
Mesto Varšava za športne namene. Var šavska občina je raznim športnim klubom dovolila subvencijo v višini 30.000 zlatov. Tudi druga poljska mesta so votirala v športne namene večje vsote
Listnica uredništva
G. Hanzlovsky v Kostanjevici. Izjavlja, mo, da niste v nobeni zvezi z dopisom iz Kostanjevice, objavljenem dne 22. t. m. v «Jutru»,
Vremensko poročilo
L'tibliana, 25 sentembia 1925.	L'nbllana. 306 m nad morjem
Krni opazovanja	ob	Zračni tlak	Ziarua '■mneratura	Veter	Oblačno 0—10	Hadav ne j mm 1
LuM ana . . .	7.	76? 4	12-4	iug. vzh.	ias	3-6
Liuuliana . . .	14	763-6	19 8	sev. vzh.	del obl.	
Liubljana . . .	21.	764-R	14 2		jas.	
Z»gieb ....	7.	7*19	17 0	iug. zap		40
Beograd . . .	7.	76! 4	180	jug. vzh.	del. obl.	40
Dunaj ....	7.	7620	12 0			
Praga ....	7.			jug. zap.	več. obl.	10
Inomost , . .	7.					
Solnce vzhaja ob 5 50 zahaja ob 17-53. luna vzha'a ob 1324. zahaja ob 22 45. Baronu trt višji, temperatura nižja
Beograjska vremenska napoved za	severovzhodu bo malo dežia. Toplota
soboto: V naši državi se zračni pritisk	bo še malo padla, naglo jači. Vetrovi bodo ostali slabot- Dunajska vremenska napoved za so«
ni, oblaki se bodo razredčili, samo na	boto; jasno in toplo vreme.
Popisi
KRANJ Glasbena šola v Kranju, kl je podružnica Glasbene Matice v Ljubljani, zboruje dne 1. oktobra točno ob pol 9. uri zvečer v pevski dvorani Narodnega doma v Kranju z naslednjim dnevnim redom: 1.) Pozdrav društvenega predsednika. 2.) Poročilo o možnosti zopetne otvoritve Glasbene šole. 3.) Slučajnosti. 4.) Volitev odbora. — Odbor pričakuje polnoštevilno udeležbo.
METLIKA. Letošnja sezona odra v Nar. čitalnici se prične v nedeljo dne 27. septembra z Meškovo dramo <-Mati». Kakor vidimo, so začeli tukajšnji diletantje takoj z večjim, resnejšim kosom, a smo prepričani, da bodo svoji nalogi kos — kot so bili običajno v prejšnjih letih. Saj nam je lanska sezona nudila lep in bogat repertoar, če pomislimo, da so spravili na oder poleg dram še tri koncerte, dva otroška in enega, katerega je odpel oktet (koncerti pod taktirko g. Lovšina). Letos torej stopajo na oder z dramo »Mati*, a obeta se nam, da bomo videli tudi letos Ganglovega «Sina», katerega nameravajo uprizoriti ob priliki 60-letnice Nar. čitalnice. — Nedeljska predstava obeta posebno mnogo — saj je naslovna vloga zasedena z najboljšo igralko Metlike, z gospo dr. Sirkovo, ki je dokazala že mnogokrat, da se zna poglobiti v vlogo. Tudi osta le vloge so srečno razdeljene. Dobiček je namenjen zgradbi šol. odra.
HRASTNIK. Člani sokolskega gledališča Trbovlje so uprizorili v nedeljo dne 20. septembra v Narodnem domu v Hrastniku igrokaz *Revolucijska svatba«. To je bilo že tretje gostovanje vrlih Trboveljčanov kot prostovoljni kuluk in le težko se nam bo oddolžiti za njih lepi prispevek k zgradbi našega Narodnega doma. Igra je bila podana v splošnem prav dobro in zasluži režiser g. Baltezar polno priznanje. Svojo vlogo (Mark - Arron) je rešil povsem častno ln je Trboveljčanom na novi pridobitvi le čestitati. Izboren kot vedno, je bil g. Plavšak v vlogi komisarja; izvrstna Alaine le bila gdč. Kuharjeva, dober tudi g. Leveč kot Er-nest. Ostale mnnjše vloge so bile po večini
v dobrih rokah, le sergeant Jeaa Lasque
ima še nekoliko bojazni pred rampo ter govori pretiho in nerazločno. Neumestne so bile tudi šaljive geste grajskega upravitelja Jeroma v času, ko se odigravajo resne scene. Dobri trboveljski režiserji pa bodo znali odpraviti tudi te nedostatke. Med odmori je svirala hrastniška rudniška godba dokaj dobro; želeti bi pa bilo, da se sprijazni tudi s piani. Obisk je bil prav dober, daslravno je obhajalo slov. kat. izobr. društvo pri Logarju istočasno svojo 5-letnico,
PETROVCE. V nedeljo dne 27. septembra ob pol 8. uri zvečer bo v povečani in prenovljeni dvorani g. Vodenika prvi večer C. M. podružnice petrovške v zimski sezoni. Otvoritvena predstava bo nudila gostom pester spored: «Gcrenc» pozdravlja mile goste. Ciciban, živahen in poreden, a dober sinček, živo debatira z vrabci, čebelico in filozofsko razpravlja z očetom, na kar se utrujen prepusti ubrani melodiji narave, da ga zaziblje v svojem naročju. Spodobni ljudje« nastopajo neženlrano in nam odkrivajo svojo «Iskreno ljubezen« do coficijel-ne morale«. In gospod Makso tudi ni zadnji s svojimi originalnimi dovtipi v spremstvu klavirja. Čeravno Petrovče ne ležijo na Balkanu, bo vendar «Orient« v kavarni; seveda solnce ne bo izšlo golo! Najmanj je pa pozabljeno na neutrudljive plesačice in vztrajne plesalce, ki se bodo lahko «produ-cirali«. Celjski salonski orkester ^Ilirija« jim to jamči. Korist od vsega tega pa bo imela naša nadebudna mladežl Čisti dobiček je namreč namenjen v podporo šolski mladini. Zato se vsi prijatelji našega najdražjega kapitala, naše nade in naše bodočnosti uljudno vabijo.
.SOLČAVA. Promet v Logarsko dolino bo prihodnji teden zaprt ker se bo delal nov most. Koča na Korošici in Frischaufov dom sta zaprta. Piskernikovo zavetišče je celo leto odprto, a dobe se poleg vina, čaja, klobase in konzerve.
SLOVENJGRADEC. Dne 23. avgusta je priredilo naše društvo lepo obiskano vrtno veselico s srečolovom, plesom ln pevskimi točkami. K lepemu gmotnemu uspehu so največ pripomogli naši dobrodušni meščani z vožnjami in posojilom potrebnega lesa in
prostora, kakor tudi nekateri tovariši s svojim marljivim sodelovanjem, zakar njim Izreka odbor najprisrčnejšo zahvalo. — Dne 4. septembra smo pokopali enega najmarlji-vejših gasilcev, tovariša Ivana Barla. Pokojni je bil dolga leta zvest gasilec ter med ljudstvom zelo priljubljen, kar je dokazala mnogoštevilna udeležba na potu do groba. Bodi mu žemljica lahka!
Sokolski vesfmk župe Ljubljana
Pravkar je izšla dvojna (6. in 7.) številka tega sokolskega glasila, z bogato vsebino: Župni starosta br. dr. Krejči je napisal za* nimiv članek «Da se razgledamo«, v kate« rem razpravlja špecijelno o naših sloven« skih razmerah. V lepih besedah popisuje misijo našega Sokolstva pred vojno, se bavi s Sokolstvom onkraj provizornih meja v ne odrešeni domovini, kjer je sokolsko delo« vanje ubito in popolnoma onemogočeno. Poziva vse Sokolstvo naj se ob vsaki pri« liki spominja zasužnjenih bratov ter naj jim pomaga. Dalje omenja pisec, kako pada zmi sel za druge naše narodnosobrambne orga« nizacije med našim narodom, predvsem za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Naši ljudje bi morali kar najbolj podpirati to na« so šolsko družbo, ki ima namen zbirati de« narne prispevke za naše manjšinske šole pod tujim jarmom, kakor to delajo naši na« cijonalni nasprotniki v tužnem Korotanu, za svoje manjšine. V članku «Naš I. župni zlet» je nakratko popisan potek prvega žup« nega zleta po fuziji obeh ljubljanskih žup. «Kaj smo in kaj hočemo® pa slavnostni go« vor župnega staroste brata drja Krejčija na prvem župnem zletu. Brat Jože Kregar, žup> ni prosvetar je napisal zanimiv članek «Kri« ze v društvih®. Ta članek naj predvsem pre« čita jo društveni funkciionarji pa tudi osta« lo sokolsko članstvo. Brat Verij Švajger je v članku «Česa nam je nujno potreba?« ute« meljil potrebo, da si vzgojimo mnogo in do« brih prednjakov in prednjakinj®. Članek velja predvsem bratom načelnikom in se« stram načelnicam. Med župnimi vestmi se
nahajajo kratka poročila župnih predsed« stvenih sej in poročilo o prvi redni odboro* vi župni seji. Župni prosvetni odbor poziva na točno izvrševanje dolžnosti društvenih prosvetnih odborov. Med vestmi iz okrožij se nahajata poročili o prosvetnem delova« nju IV. kamniškega okrožja in o I. zletu te= ga okrožja v Radomljah. V društvenih ve« steh pa nahajamo poročila iz župnih dru« štev, kjer so obširno opisane prireditve so= kolskih društev na Ježici, Ribnici, Borovni* ci in na Vačah. Zanimivo je poročilo manj« šinskega društva Muta«Vuzenica, kjer pozi« va celokupno sokolsko javnost na podporo, da si društvo čim preje postavi prepotrebni Sokolski dom. Vestnik je ena naših prvih sokolskih revij in ga vsled tega toplo pri= poročamo vsemu članstvu.
Sah
Match Lasker : Vidmar
Iz centrale za match Lasker-Vidmar, iz Beograda je došla vest, da ja match konč-noveijavno preložen do 20. januarja 1926. Težko se je bilo odločiti, da se prestavi za par mesecev, a vendar je bolje, kot da se sploh ne bi vršil. Vse, kar bi bilo treba za prejšnji turnir z največjo naglioo napraviti, se bo sedaj izvršilo z mirnostjo in preudarnostjo, da bo vse pripravljeno, da se bo vršil veliki boj med dvema šahistoma svetovnega slovesa s sijaiem, ki jima pripada. Odigralo se bo 10 partij ln sicer v Beogradu 3, v Novem Sadu !, v Zagrebu 2 v Maribora 1 in v Ljubljani 3. IgTalo se bo v navedenem redu,, tako da bodo partije v našem mestu najbrž odločevale o porazu in zmagi. Lahko rečemo, da je šla ravno Ljubljana na delo z največjim elanom in da se je pri nas ideja uresničenja mateha najbolj ukorenlmla med tem, ko n. pr. v Zagrebu ni takoj prodrla In je bilo treba mnogo časa in truda, da je tudi tam postala domača. Trdno smo bili prepričan! da se bo match vršil čeprav so denarni pogoji težki, ali zanašajoč se na naše javnost, ki vedno pokaže svojo naklonjenost in smisel za zadeve, pospešujoče naš nacijonalni ugled v širšem svetu, se nismo varali. Mnogi so že prispevali in tisti, ki še
niso naj ne oklevajo, da bo vsota, ki jo V Ljubljani rabimo čimprej zbrana. Tekoči račun pripravljalnega odbora za šah match dr. Lasker-dr. Vidmar je pri Slavenski banki. — Za match se zanimajo vsi svetovni šah. mojstri, ki ga bodo nekateri tudi osebno spremljali in poročali o poteku partij v inozemstvo. Prijavila sta se že češkoslov. prvak Rikard Riti in Snosko - Borovski. Navzočih bo tudi mnoso časopisnih referentov, ki bodo razglašali potek partij dr.evno širnemu svetu. Ideja mateha je že sedaj zelo popularna ker se vri boj med profesionalcem Laskerjem in amaterjem dr. Vidmarjem, ki ima le malo časa, da se posveti šahu.
n^iimn 73 snNski Tabor!
„Jutrov" roman
LUC1FER
katerega skozinskoz napeta vsebina, prepleten« s fantastičnimi zapletljaji od začetka do konca> kl prinašajo navdušenemu čltatelju z interesan-tnim razmotavanjem vsak hip presenečenja, kl mu že sledi razočaranje In konsternadja In zopet presenečenje tako, da so čitateljl nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je izšel ln se dobiva pri upravi .Jutra* v Ljubljani.
Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj naroče za — — svoje domače knjižnice. — —
Bolj
moro
zabavati Vas ne nobena knjiga I
Vezana stane Din 55. Broširana pa Din 45
S37
Pozor, dijaki in njih roditelji!
Sporočam vsem onim, ki bi želeli polagati izpite kot eksternisti v posameznih razredih ali polagati ponav-ijalni izpit iz posameznih predmetov, da bom pooče-val kot instruktoi srbohrv., latinščino, nemščino, francoščino. matematiko, fiziko ln vse realne predmete, ki f o predpisani v gimnazijah. Uspeh siguren, cena zelo nizka. — Informacije daje Eimo Stefanovič, stud. phil. v Ljubljani. Akademski kolegij. Kolodvorska ul. 22.
£5528
Visokošolka
daje nemške konverzacijske nre in instruira vse srednješolske predmete. Honorar 15 Din. Ponudbe na upravo <Jutra, pod »Jeziki 11948» 25550
Absolvent
'vorazredne trgovske lole z nekaj prakse išče mesta. Ponndbe na npravo »Jutrs» pod Sifro »Knjigovodstvo«.
24474
Trgovski sotnidnik
spreten in dober grosist event. tudi detailist, želi spremeniti mesto v mestu ali na deželi. Nastop po dogovoru. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod Sifro »Dobro verzlran«. 24300
Trgovski uradnik
zmožon vseh pisarn, del. samostojen delavec, prosi nam^Sčenja. najraje v mestu. Desetletna praksa Po* loži tlo 10.000 Din kavcije ali pristopi kot družabnik pozneje večja vsota — Ponudbe pod šifro »Uradnik, na npravo »Jutra«. 24291
Šivilja
za fina in navadna dela, gre za nizko ceno šivat na dom. Naslov pove uprava »Jutra«.	25941
Sobarica
pridna in poštena želi stalne službe. Gre tudi v bližnjo okolico Ljubljane. — Naslov pove nprava »Jutra.
24509
Brivski pomočnik
kot poslovodja ali najemnik s kavcijo, samo vesten In soliden se išče. Ponudbe pod »Brijač« na podružnico c Jntra« v Colju. 24020
Več krojaških pomočnikov
dobro izvežbanlh za konfekcijsko delo sprejme *-rdka Drago Schwab.
24501
Kontoristinja
remostojna slov. in nemška koresriondentinja, izurjena stenoirafinja in strojepiska ie takoj sprejme. Golob t Ko., tovarna kem. izdelkov, Ljubljana-Vič. 25526
Delavec
ti bi bil sposoben za pakiranje zabojev kakor tndi ta vsa druga dela, priden, pošten in trezen se takoj sprejme pri večjem tovar-aiškem podjetju. Naslov v ipravi »Jutra«.	25525
Mlado postrežnico
vzame za dvakrat na teden M. P a u 1 i n. Ljubljanska kred. banka, V. nadstropje, vhod pole™ Gorca. 25533
Pletilja in šivilja
iščeta službe, čc mogoče s hrano in stanovanjem — Naslov pove uprava »Jutra« 23699
Brhko dekle
z dežele želi mesta pri boljši rodbini. V začetku tudi brezplačno Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Ukaželjna«.	24487
Absolventinja
4razredne meščanske šole z znanjem strojepisja, išče primerne službe, najraje v Ljubljani. Naslov v upravi »Jutra«.	25323
Deček
15 let star, ki bi imel vso oskrbo v hiši pri mojstru, se želi učiti ključavničarstva. Naslov nove nnTava »Jutra«.	'25530
Državni vpoVoienec
še mlad, zanesljiv in pošten. išče slnžbe. Gre tudi b vinotočn za majhno plačo Naslov pove uprava »Jutra« v Mariboru.	25547
Kniigovodkinja
dobra stenosrrsfinja, vešča več jezikov želi vstopiti podjetje, ozir. trgovsko pisarno. Event. gre tndi nekaj časa brezplačno. — Ponudbe pod »Zanesljiva« na npravo »Jntra«. 25563
V jesenskih dneh, deževnih, dolgočasnih, ki jih preživljaš samec zdaj v Ljubljani, cglej si »Jutro® na straneh oglasnih in spet zabavo našel boš kot lani.
Deklica
17 let stara, ki bi imela vso oskrbo v hiSi se ieli učiti šivanja In kuhanja. NaBlov pove nprava »Jutra«
25529
Službo sluge
išče krepak mladenič Ponudbe pod »Siuga 11939« na npr. »Jutra«. 25538
Uradnik
vešč vseh pisarniških poslov s špedicijsko-carinsko prakso in srednješolsko izobrazbo išče službe. Ponudbe pod »Sposoben« na upravo »Jutra«. 25564
Landaver
skoro nov, se proda ali za menja za landaver ali za drug stari voz Bruno Balantič, sedlar, Spodnja Si-Ska, Jemejeva cesta 44. — 23840
Častniška sablja
in črna jopa ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra«.	2555S
Steklena strešna opeka
je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani.	433
Bolniški naslanjač
(fotelj) dobro ohranjen se ugodno proda. Naslov pave uprava »Jutra«.	24518
Avto
šlirisedežen. v dobrem stanju. ki porabi 9 kg bencina na 100 km se poceni proda. — Istotam se proda dvojni nizki frekvenčni ojačevalec za enocevni radio aparat. Naslov pove uprava »Jutra.
24511
Ugodno se proda:
1 napol krita kočija. 2 lan-dauerja, 3 težke vozove 1 par angleške konjske opreme, 1 par polangleške konj. opreme. 1 par prsne opreme, 1 par težkih komatov. — Naslov pove uprava »Jntra« 25522
Moška obleka
se proda. Poizve se v hotelu »Tivoli« št 10 od 1 do 3 popoldne.	25520
Avtomobil
Motoclkel
Kdor si hoče nabaviti rabljen Fiat 501, OM. Ford, motor Indian. Bianchi. Har-ley, Dawidson Itd. naj se obrne na Mirka Kragelj, Karlovska cesta 24. 25539
Staro stružnico
dobro ohranjeno, z vsemi potrebščinami kupim. — Stružna dolžina 1000—15000 mm, kolesja za Wihtwort in milimetrski navoj. Pogon na stroj. Vpraša se v Reklamni pisarni v Trbovljah.	24472
Damski plašč
»Persianer« dobro ohranjen se kupi. Ponndbe na npr. »Jutra« pod »Zima 1925».
24507
Močno moško kolo
so kupi ter se naj pripelje na ogled v pisarno »Zora«, družba z o. z. v Ljubljani. Kralja Petra tr; 2. 24493
2 slikarski ozadji
(Hintergrund) Ee rabljeni kupim. Naslov pove uprava »Jutra«.	24503
Avtomobil
Motocikel
Kdor hoče prodati avto ali motor, naj so obrne na Mirka Krageli, Karlovska cesta 24.	25541
Jabolka
namizna, vseh mt, razpošilja na vagone in manjše množine Peter Setina, Radeče pri Zidanem mostu.
28719
Jabolka
namizna, obrana, zimska tn letna, od 50 kg naprej prodaja po ugodni ceni Instov Erklavcc, Novi Vodmat S.
23779
Kupci!
Preskrbi se več vagonov otrešenih jabolk za mošt, zdravo čebulo, orehe z mehko lupino in vsakovrstni fižol. Zanesljivi re-flektanti, za cel vagon, se prosijo, da takoj naznanijo plačilo navedenega blaga. Naslov v upravi »Jutra«.
23748
Čebula in krompir
Proda ee večja množina čebule iu krompirja Cena po dogovorn. Dečman Franc. Stožice pri Ljubljani. 24515
Posestvo
v bližini Litije, b prometno gostilno in vsem kmet-skim inventarjem, zelo ceno prodam Poslopje v dobrem stanju, krito z opeko, Soralov gozda, 11 oralov njiv in travnikov, * ravnini. 3 sadonosniki, 10 minut od postajo Sava, pošte In cerkve. Cena 215 tisoč Din. Smuk Franc, Dolnji Log, pošta Sava pri Litiji.	23336
Enodružinska hiša
v Ljubljani, 8 3 sobami, kuhinjo, shrambo in kletjo se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Sobe parketirane in električna razsvetljava. — Poleg hiše krasen vrt. — Naslov pove uprava »Jutra« 24504
Gostilna
na prometnem kraju, z inventarjem in posestvom ee odda s 1. oktobrom v najem radi rodbinskih zadev. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Oktober 11921».
25519
Posestvo
ob glavni cesti, 32 oralov zemlje: travnikov, njiv, sa-donosnik, vinograd in gozd, se ugodno in poceni proda Naslov pove uprava »Jutra« v Maribora pod »Posestvo« 25548
Lokal
s skladiščem na Mariiinem trgu, se odda proti odškodnini ali se proda hiša (2 stanovanji). Naslov v upr »Jutra«	23936
Trgovina
80 let obstoječa trgovina z mešanim blagom v Industrijskem kraju se proda s stanovanjem. — Najemnina
500 Din mesečno. — Samo resni reflektantf naj pošljejo ponudbe na npravo »Jutra« pod »Trgovina«. 24456
Zidano "kladišče
ca. 100 mJ (predeljeno) izven mestne dohodarstvene linije, v pritličja ali svetlo klet iščem. Ponudbe pod »Takoj !» aa upr. »Jutra«.
25521
Majhen lokal
Uiem za 4 tedne s trans-
misijo ali elektromotorjem za poskusni pogon stroja, ki rabi 3 KS, ima prostornino 1600 v 1000 X 1750. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Pogon 11933».
25534
f
".akumulator, MARIBOR,
S?rossmaysrjeva ulica 8.
Manjši lokal
z električno razsvetljavo v sredini mesta se išče za takoj. Ponadbe na upravo »Jutra, pod »Ccntrum*.
24298
Stanovanje
v novi vili na Linhartovi ccsti, 2 sobi, 2 kabineta, kopalnica in pritikline, odda takoj Posredovalec, Sv. Petra c. 23, I.	23995
Kot sostanovalka
se sprejme gospodična, ki je ves dan odsotna. Naslov v upravi »Jutra*. 2-1287
Separirano sobo
ali predsobo z vhodom iz stopnic, opremljeno išče v sredini mesta soliden samec. Ponudbe na upravo »Jutra» pod šifro »Tujec«.
24486
Prazna soba
lepa, moderna, so odda. Naslov pove utirava »Jutra.
24442
Opremljena soba
z 2 posteljama se odda 2 gospodičnama ali gospodoma. Naslov pove uprava »Jutra».	24491
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob. verande,
kuhinje in pritiklin se odda s 1. oktobrom. — Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod »Nova vila 11920».
25518
Kantina in braniarija
s stanovanjem se proda. Naslov pove uprava »Jutra»
v Mariboru.	25546
Sostanovalka
se sprejme ulici 14/1.
Zalokarjevi 24506
I00S) Din dobi
kdor preskrbi mirni stranki brez otrok stanovanjo 1—2 sob, oziroma pa zamenja s stanovanjem na Viču. Cenj. pismene ponudbe na upravo <Jutra, pod »Mirni dom«.
24465
Opremljena soba
velika, z električno razsvetljavo ze odda. Naslov v upravi »Jutra«. 24499
Mesečna sobica
na periferiji ne predaleč od mesta a posebnim vbodom in s souporabo kuhinje se išče. Ponudbe pod »Cista sobica 11916» na onravo »Jutra*.	24514
Opremljena soba
s souporabo kuhinje in pritiklin se odda stranki brez otrok. Plača se za celo leto Naslov pove uprava »Jutra« 25524
Soba
v sredini mesta s strogo separiranim vbodom se išče za gospoda, ki je večinoma odsoten iz Ljubljane. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Soba 271». 25586
Preprosto sobo
s posebnim vhodom Išče gospodična s 15. oktobrom. Plača 400—500 Din mesečno Ponudbo na upravo »Jutra* pod «400—500».	25552
Prazna soba
s posebnim vhodom v sredini mesta ee išče. Naslov v upravi »Jutra*. 25549
Mesečna soba
lepo opremljena, s posebnim vhodom ee odda solidnemu gospodu. Naslov pove upr. »Jotra..	24498
Meblovano stanovanje se išče.
Podjetje rabi meblovano stanovanje dveh do treh sob v centru mesta. Sobe bi se uporabile za pisarno in stanovanje za dve osebi.
Prednost imajo stanovanja v I. nadstr.
Ponudbe z navedbo najemnine pod /. N. A na upravo .Jutra'.
Opremljena soba
lepa se odda boljšemu gospoda. Naslov pove uprava »Jutra«.	25532
Tretjega družabnika
sprejme vsled razširjenja podjetja nova dobro vpeljana trgovska družba v Ljubljani z ali brez sodelovanja Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »30 do 40.000*.
24460
Kdo hoče
svoj kapital v treh mesecih podvojiti? Pišite na upravo »Jutra* pod »Brezkonku-renčno podjetje* in navedi-te višino takoj razpoložljivega kapitala.	24297
Za povečanje
dobro idoče trgovine vzamem na svoja posestva v vrednosti 1,000.000 Din — 450.000 Din na prvomestno vknjižbo. Obresti po dogovorn. Cenjene ponudbe pod »450.000/14« na npr. »Jutru.
24488
PERUTZ-, K0DRR-, flCFII-, HftBFF-
plošče in filme, dalje Mimosa, Satrap, Ko-
dakpapirje, vse foto-po-trebščlne In fotografične aparate Erneman,Contesa,Kedak Oflrtz It od 160 Din naprej ima stalno v zalogi
drogertja: Anton Kant sinova,
Llubljana, Židovska ulica Jtev. 1 Zahtevajte ceniki
Aktna torbica
(Aktentasche) se je izgubila od Poljanske ceste do glavnega kolodvora. — Pošten najditelj sc prosi, da isto vrne proti dobri nagradi pa Poljanski cesti 18, pritličje, desno.	25566
Srečna bodočnost
Dvigni pismo. — Zora 1000.
24510
Govorila bi rada osebno 6 Teboj. Jutri me nI doma.
N.	25585
Sava
Zakaj ni glasu? Kedaj bi bil torej mogoč sestanek in kje?	25555
Znanja
Selim s šiviljo, ki zna do-hro krojiti. Sprejme se takoj v dobro službo. Cenitev ni izključena. Mlajše moči naj pošljejo ponudbe pod »Bosna« na upravo — »Jutra«.	23836
Čevljar
ločen, išče drugo gospodinjo bolj priletno, event. vdovo. Naslov pri podruž-
Sreča Vas išče!
Preskrbite si srečke
efektne loterije Narodno kulturnega društva Mala Nedelja — 300 dobitkov v vrednosti 15.550 Din. Žrebanje nepreklicno 15. novembra 1925. Srečka stane samo 5 Din. Naročite takoj srečke pismeno pri Narodno kulturnem društvu Mala Nedelja. Razprodajalci srečk dobijo 10 % popusta.
380
1 fir Izšla je i
^ za narB*n« leto 1926, » > kl Ima 365 dni. }
<j .VELIKA PRAT1KA" ie J 4 najstarejši sloven. kmetij- F ! ski koledar, kojl je bi! J najbol! vpoštevan it od X naših pradedov.
Tudi letošnia obširna iz-
daja se odlikuje po bo-4 gati vsebini, zato pride L I prav vsaki slovenski rod- J i 419-a bini. Dobi se v vseh trgovinah ! po Sloveniji in stane 5 » Din Kjer bi jo ne bilo % dobiti, na| »e naroči po i dopisnici pri
J. Slasnika naslednikih.!
friaraa ia litsarafiEnt taiod lian* Rron tf 17
Tovarne čevljev!
agilen
Soliden in agilen trgoves v večjem industr. kraja želi prevzeti v komisijsko prodajo razne moške In damske čevlje. Obračun po dogovoru. V kraju ni nobene trgovine s čevlji. — Naslov pove uprava «Jutra» 24454
Dalmtanlski mošt
bel, letošnji, je dospel ia se toči po 12 Din v do-broznanih gostilnah pri An-žoku v Sp. Šiški, na Krakovskem nasipu št. 18 in na Jesenicah na Gorenj, skem. Se priporočata brata Losan.	SS925
Na domačo hrano
sprejmem dva gospoda. —« Naelov pove uprava «Jutra» 25557
Priporočamo
novo izdajo
Mo MM
romanov i
Cyclamen
Broš. 22 Din, vez. 27 Din, poŠt 1-25 Dia
Agitator
Broi 18 Din, vet. 23 Dta. pošt 1-25 Din
Izdala Jih jo
I Tiskovna zadruga T Ljubljani
cKlišeje meh vrst
v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska
izdeluje v kratkem času
„ J V G O G RAF1KA" KL1SARJSTA
F L-TlTiLJAM. SV. PETKA A ASI P ŠT. 23. Naročila sprejema tudi oglasni oddelek uprave „Jufrau, Prešernova ulica i.
Bohdan Leplry: ^
Gosji pastir
Rano zjutraj so Ka budili, še predno /e vzhajalo solnce. Mati mu je dala kos črnega kruha, vrgel si ie preko rame umazano riuho iz grobega, domačega platna in gnal gosi na pašo. Mnogo jih nj bilo. Stara pepelnatosiva in dve mladi zelenkasti goski. V njegovo srečo se jih to leto ni več izleglo. Stara gos se je zibala resno, privzdignjene glave — prav dostojanstvena gospa! Nista se pa mladi dve goski ponašali materi primerno. Vedno sta postaiali. se radovedno ozirali, hoteči ali nazai na domače dvorišče ali pa sta se izgubili v visoki travi. Mati goska ie bila huda nad njih nedostojnim ponašanjem in je besno si-kala in forfotala s perutmi. Hrynunjo se ni menil za njih početje. Sploh ni vedel, čemu ga budijo vsako jutro tako zgodai in zakai ga pošiljajo v takem hladu ven na polle, ko se znaio goske pasti same. brez njega, same čebljati po vodi in se na večer vračati domov.
«Kajne, sivka?® jo ie resno vprašal. Stara goska je molčala. »Kajne, sivka?® je glasneje vprašal in jo ošvrknil z bičem.
Sivka ie sfrfotala s perutmi, okreni!a svoj dolgi vrat in zagagala svoj glasni. «Ge. ge. ge!»
«No. vidiš, ti neumna goska U je odgovoril Hrynunjo in ni dalie vpraševal, ker hotel je malo zaspati. Zna! ie namreč svoie goske gnati na pašo in spotoma spati. Zaprl ie oči, potegnil rjuho čez glavo, dotnišljuioč si. da spi. Gazil Je z nogami po mrzlem spomladanskem blatu in tako dospel do potoka. Sele tu je odprl zaspane oči in se vzdramil. Bil je prepričan, da se je prespal in da noče več spati.
Obrežje tega potočka, ki je žuborel po umazani, močvirnati strugi, je bilo na tem mestu najbolj poraslo s travo. Onstran potoka je bilo še nekaj zapuščenih, razdrapanth koč, ki so se polagoma izgubljale v skrivnostnem gozdu in še dalje v prostrano polje.
Z vriščem se je spustila stara goska
v potok In mladi dve za njo. Hrynunjo je molče stal na obrežju. Komaj je bil malo večji kot njegova sivka, sličen veliki kepi umazano črne prsti in neokreten. Edino njegove velike oči so žarele kakor oglje. Izven teh oči ni bilo na niem nič pomembnega, kvečjemu še njegov. kakor boben napeti trebuh.
Stal ie nepremično in se oziral okoli. Siva megla se je vlekla ob potoku in dajala vsi okolici tajinstven izraz, da je človeku postalo skoro tesno pri srcu. Narava je bila videti, kot da se je pomlad zakasnila. Po mlakužah močvirja so se potikale lačne in riiuišane štorklje, po grmovjih se je oglašalo čivkanje prvih ptičev. Hrvnun.iu so se smilile te ptičke, rad bi iim dal par drobtinic od svojega kruha, a niti en Ptiček ni prišel k niemu, jest! ga ie moral sam.
Njegov kruh je bi! čm. iz debelo mle te moke. ki so io mle!i z ročnim mlinom. Večkrat mu ie obtičala v zobeh ostra rž^na pleva da, včasih cp1o kak kamenček. Hrvnnnia niso motih tak; vsakdan'! poiavi Nikdar b' si ne mogel misliti, da iedo drugi. b""š;. na primer bel ali celo mas'en kruh. Spominja se r>ač nekdaniih dni. ko mu ie mati prinesla iz mesta žemliico ali celo nresto Toda to ie zani že min<V> ker sedai Prinaša mati take pribol<ške samo mali Marrni fn še tei z°1o redko.
Jedel ie pač takšen kruh. ostanke drobtinic Pa ie me4a1 med gosi in se zleknil po travi. Po obrežju ie nihala močna sapa. zato je zlezel nižje k potoku.
Sedai rmi je veter o'ha! samo v glavo in privzd;goval očetovo kučmo Potisnil io ie krepko .na oči. se zavil tesno v riuho in pritegnil noge k sebi. Za trenotek ga je zazeblo, kmalu na mu je odleglo, ne vedoč. ali greie on zemljo ali zemlja niega. Počutil se je povsem dobro: v prsih in rokah. Za n~ge se ni brira!, ker bili sta pri niem tako neobčutljivi. kot dve prosto viseči palici. Umazani, suhi. z velikimi, narazen razpredenimi prsti in s trdimi stopali, so sličile skorai boli krempljem roparskih ptic kot pa človeškim nogam. Nič ga
lUsjSiosslEiejil
ST0EWER
žiaalni stroji
-a Šivilje, krojača tn -evijarje ter za vsak dom. p.edan si nabavite stroj, oglejte si to Izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga Ljubljana
Šeienhurjoti ulici 6/1.
Brezplačen pouk
15-letna garancija _ 15- al
Ce^ko in angleško prvovrstno blago za jesensko sezono. — Ob'eke po meri in najnovejšem kroju izdelirenajsolidneie in najceneje 5^3 a
Vm Mor. MM m Lia^liana.
SipVsandro^a cesta 911. g
acSoS
Hajko Ranzinger, špediter, naznan!a v svoiem in v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je njegova dobra ln skrbna mačeha, gospa
rojena Hcfaer, vsSava KofiSek
dan^s, dne 25. septembra 1925 v 75. letu svoje starosti po dolgi bolezni mimo preminula.
Pogreb predrage rajnke se bo vrš'l v soboto, dne 26. t. m. ob 5. popoldne iž hiše žalosti, Massryko*a ulica (preje Cesta na južno železnico) štev. 7, na pokopališče k Sv. Kr>žu, kjer se bodo zemeljski ostanki položili v rodbinsko grobnico k zadnjem počitku.
Sv. maše zadušniee se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Petru.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1925.

9
Tužnim srcem naznanjamo, da je naš nepozabni, nad vse dobri soprog, oče, brat in ded, gospod
o w
restavrater na glavnem kolodvoru v Mariboru
danes dne 25. t. m. ob pol 10. zadet od kapi v 60. letu starosti za vedno zaspal.
Pogreb se bo vršil v nedeljo 27. t. m. ob 16. uri iz kapelice mestnega pokopališča v Pobrežja.
V Mariboru, 25. septembra 1925.
Ivana Solnfiar roj. Kuhar, soproga Franca* Makso, Rude, Ivan, Jcšbo, Zora, Ivanka, Dragica, Anica, otroci Matija, Vekoslav, Davoria, Ignac, Ivanka, bratje in sestra Leopold, Avgust, Tone, Janko, Jernej, svaki Mmka, sinaha, Zdravka, vnukinja.
V	' '

nI oviralo pri baji. niti ostro kamenje aH nežna trava, niti vroči pesek ali mrzlo blato: še celo po strniščnem polju ni čutil nobenih bolečin.
Privzdignil ie visoko rame in s '.a-mislil. Premišljeval ie. od kdaj že ni te goske na pašo in kako dolgo jih bo še moral. Trudil se je. da bi izračunal; a kako bi. ko ie znaj šteti samo do oet in ni nikoli vedel, ali sledi torek sredi ali sreda torku. In navsezadnje, čemu toliko računanja? Gonj jih že od zadniih praznikov in usoieno mu je še toliko časa. da doraste IVaruna. Toda Maruia kar noče zrasti. Vendar mora enkrat postati večia: tedai pa se bo ona zavijala v kosmato riuho. dočim bo pohajal on za drugim poslom. Mogoče bo obiskoval celo šolo? . . . Da. taka ie ta stvar, malo se bo ukvarjal z domačimi posli, malo pa bo zahaial v šolo.
Ka* ie SHa — tega Brvmmjo ni vedel V'de1 b ie samo "d zunaj, praga še ni nikoli pre?tor>il. 7^'a se mu ie že na zunai mikavna. Tndi zvonec morajo imeti, ker ga 'e že slša!. O liubi Bog — kak užitek, zvonit'! Kake neumne mish' mu blodijo no glavi! Samo stareis'tn učencem dovnlHo uč'toli tu in tam ma!" pozvoniti in še to ravno tedaj, če ie šolski sluga zanoslen drrgie.
Kakor praviin v šoli tudi tepejo poredne otroke! To pa ni vš"č Hrvnuni" ker nalice ie bi! navaien Ne da bi hod-v šolo. ga ie smel vsakdo pretepati.. Ojni! kar tem nai ga! Mislite, da to boli? Nekoč ga ie Pač bolelo, a seda' ne več. Samo zadnjič, ko ie po nenre-vidnosti ubil lonček, ga ie mati tako nretenla. da ie palico resnično občutil Še danes ga bol'io črne otekline . . .
Pustimo sedai to! Ko Maritna odraste. bo vse drugače. Samo. kdaj bo še to?
V takem razmišljanju so se Hrynuniu misli zmotale in postalo mu ie tesno pri srcu. Naenkrat je v resnici občutil prav; mraz, resnično samoto — vse svoje gorie. Kmalu pa si je domislil: Čemu se bati? Saj je dan! Še nekai časa !n vrne se domov. Mati mu skuha vroče pesne juhe in krompirja. Spat poide
hi jutri zarana pride zopet sem z eo-
skaml.
Ozrl se je na potok in zdelo se mu je, da ga ne bo nikoli več videl, da. nikoli več! Hrynunjo je postal silno žalosten!
Ni ga navdajal toliko čut žalosti kot čut bolesti!
Dečka je objela v tem trenotku nepojmljiva bolest, čutil je. kako se mu je pričelo krčiti srce. kot bi ga kdo tiščal z rokami k tlom. hoteč ga ugonobiti. Polasti! se ga je nepopisen strah, grozovit strah. — Mogoče «zli duh?»
Zlega duha ie smatral deček v svoii domiš'iiii za naistrašneiši poiav na svetu. strašneiši od smrti.
Kaj smrt! Suha. s šk!epetaiočlmi zobmi in svetlo koso. Pride do človeka — šk! in končano je'
Videl ie smrt naslikano v cerkvi, zato se je ne boji.
Toda zli duh. to je strašno.
Zelen kot krastača, z račiim klinnom 'n mačiimi očmi. Zelo ostuden. Edino tlorpvna ga ie znaln zagovoriti. «Pusti me!» prične prositi zli duh.
Horpvna Pa kriči: «Ven iz telesa, ven ;z telesa!® Včasih ga izžene. včasih pa tudi ne!
Iz Hy!kovega telesa ga ni mogla izgnati: moral ie umreti. Hrvnunio se je tega dobro spominial. Blo ie pro§!ngn leta, cb času orania. Takrat je obolel Hvlko. r>oV!'cali so Horpvno. ki je kričala: «Ven iz telesa!®
Hylko ie rjovet Horovna na ga je gne tla kakor testo v skledi. Hylko je rjovel vedno glasne'?. Tedai ie bilo Hrv-nunju v srcu strašno hudo. Tekel je iz sobe in odsihmal se ip ba! zlega duha.
Drugi dan ie bi! Hvlko mrtev!
Mogoče ga ie res umoril zli drh!
Čutil je. kako so mu pričeli šklepetati zobie. roke in noge so se začele tresti in v glavi se mu je vrtelo. Ozrl se je na potok, toda tam. kjer bi se morate prelivati niegova umazana voda. je ugle da! travnik, in kjer bi moral biti ta, je bi! potok. In to se je menjalo eno za drugim!
Kaj početi? Nič drugega mu ni pre-ostajalo kot gnati goske domov.
Komaj se Je privlekel domov, te ž«-kričala nanj mati: «T nepridiprav, čemu si prignal goske tako zgodai domov? Zadavila bi te!®
Toda to ni bilo več potrebno. Njegova duša se je že posla vi ;a!a. tcxla tako počasi, kot bi ji bilo žal zapustiti to revno telesce.
Skoro tri dni ie t1rynunb umiral.
Prišli so sosedi, zlasti žene. ki so žalovale in tolaž']?. toda svetovati kai na-metnega ni vedel nihče. «To ie prišlo od Boga.» so de;ale in konec
»O. da bi ga Bog le kmalu poklical k sebi! Doma je itak vsem le v nadlego.®
Toda Bog ga še ni hotel poklicati k sebi.
»Tako maihon.* so deiale žene. «pa
ima toliko moči!®
• To ie zaradi nie, matere,* . . so st šepetale med seboj. «to je kazen za nio!»
Tako so govorile in končno sk!en'1e nos!ati po šeoasfeea Fedorko. ki ie b"! znan pevec v zboru in je ime! sveto pismo.
«On nai pride, da se bo duš- preje in lažie ločila!®
In Fedorko ie Prišel, čita! sveto pismo in Hrvnunjo je umrl.
Zunai ie postaialo topleje, potoček je žuborel živahneie. vrbe ob potoku so pričele zeleneti in dečki so si rezali iz njih vei piščalke. Hrvnunjo pa ni več slišal niih igre: odnesli so ga bili tja pod zelene breze.
Na uho njegove matere so priha'ale govorice hudobnili liudi. ki so namiga-vale. da ie moral umreti sinko zaradi njenih grehov. To ji je bilo zelo neprijetno.
Saj ga je vendar tako ljubila! Da je mora! umreti — je bila volia božia. In da ie moral gosi pasti — iih je pač moral. Kdo naj bi iih drugi, če ne on? . . . Tako pride vedno . . . Vsemu, kar se zgodi na svetu, je kriva mati. ah. da. vse samo mati!
Darujmo za sokolski Tabor!
^ PREOBLIKOVAL.N1CA	1
BARBORIČ & ZAVRŠAN
Radi smrti se likvidira tukajšnja zaloga novih avtomobilov in motornih koles — proda so globoko pod kupno ceno PUCH tipa VIII, PUCH 4 HP. mali tovorni voz fRollvvagen), PUCH motorna kolesa 2 HP. Zastopstvo Austra-9airnler»Puch
t JUBLJANA, Gledališka ul:ca 2.	5559a
oootxx^o3ccoocca3sooaxccojGaooccooaa^^
414 •
LJUBLJANA, Mestni trg 7.
predeljuje damske filee, velar/e itd. po najmodernejših oblikah. Velika izbira damskih klobukov in nakita po zelo nizkih cenah.
A
rfssnss neprekoslfivi
za avtecisfese, potnike in zdravnike In kot osebji, towors*i in avtobu^-vozovi kep so najsolidncjši, najtrpežnejši in najcenejši pri uporabi.
Zastopstvo za Slovenijo i A. Lampret, Ljubljana;
4872-a	Ks-ekov trg št 10.
M^Mi-mmBi-
Mestni posrehni zavod v Ljubljani.
Tužnim srcem naznanjamo, da je naša srčno^ ijubliena dobra soproga ln mamica, gospa
Elektrsiovarna tšie
M Mre ekklromonter!
1 kabelmonteria, 2-3 naviialce za električno žico in 1 preddelavca navijalca za takojšnji nastop. Prošnja na Aloma Comnanv, Ljubljana, pod značko ,sl*!onter". 5490
soproga posestnika v Dravljah
v sredo, dne 23. t. m. po kratki mučni bolezni, previ-dena s tolažilom sv. vce, mirno v Gospodu zaspala.
Pogteb nepozabne nam poko niče bo d.nes » soboto. dne 26. septembra 192S ob 2. popoldne iz mrtvašnice državne bolnice na pokopališče k Sv. Kri u.
LJUBLJANA-DRAVLJE, dne 25. septembra 1925.
Glcbcko žalujoč! soprog In otroci.
a^* POZOR I
iZnrhnA** kot nastavek za lončene peči v ^OrKOOar sobah aH >ot nastavek na štedilnike. 50°/o prihranka na knrjavl, v
10 minutah porka soba Cena nizka. Patent prijavljen. — Naročila spreiema
ffliheSiS in drug, Ljubljana,
Sunajsha oosta St. 4! — Telefon 777. 65^6-a
V-.s' CMSt,-.-.■■■'' :
% ftem • .
'' 'V/'--.' v' .>-:.
1
Potrti od neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri oče, stari oče, stric, tast itd., gospod
Jožef Mencinger
posestnik na Savi št. 65 pri Josenšcah
po dalj-em trpljenju Izdihnil danes svojo blago	dušo.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil	27. t. m.
ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Savi	na larno pokopališče na Jesenicah.
Sava, dne 25. septembra 1925.
Žalujoč^ ostali.
Opozarjamo
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki nai jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2'-
Srebrne krone
kupim
po Din 4-25 ln stare goldinarje Din 11 vsako
množino. Ponudbe je vposlatl na podružnico .Jutra*
Maribor pod .Prodam srebro*.
Domski klobuki
po najnižjih cenahpri
L
v t,
Sv. Petra c. 27,
poleg hotela Tratnik.
Popravila, prekrojenfe, spatri oblike.
Nujna popravila v Šestih urah.
kupuje
po rajvišjili cenah
droserlja H. KM,
Židovska ulica
r. z. z o. z v Ljubljani
M@stnl trg šte?, 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje Bajagodaeje.
io iMi vlose ohišje po igovmo.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
Delniška glavnica Din 50,000 000*-Rezervni zaklad okoli i Din 10,000.000.—
CENTRALAa LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE) Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, — Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logatec
Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Tslafon štev. 281, 413, 502, 533 in 504. «...
se
riporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
BBa——w	■
Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja za Konzorcij »Jutra® Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Frar Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak, Vsi v Ljubljani