TRST, torek 7. maja 1957
Leto XIII . Št. 108 (3643)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
GOH?c*-CUI ‘c % n- “f-.r JE,LE^ON 9,JM W **43* ~	pr8<lal 558 ~ UraAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. M —
višine v	S-	.PeUi5® 1'1L* Te4 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 3T-338 — CENE OGLASOV: Za vaak
—	trgovski	80.	fmančno-upravni 120, osmrtnice »0 lir - Za FLRJ za vsak mm Drine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Uržavna založba Slovenije. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 - 375 • izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
Čez noč )e Saragat ugotovil, da ni več pogojeT za sodelovanje
Segni je podal ostavko svoje vlade
po odstopu socialdemokratskih ministrov
V opozicijskih krogih so mnenja, da je glavni Saragatov namen obnovitev štiristrankarske koalicije. V novi Segnijevi vladi naj bi on prevzel zunanje ministrstvo? Toda KD najbrž ne bo podpirala Segnija.
Navajata se imeni Campillija in Zolija za novega predsednika
(Od našega dopisnika)
RIM, 6. — Danes zvečer ob 20. uri je predsednik £aae Antonio Segni podal predsedniku republike ostav-5°. sv°je vlade. Pred tem je bila seja vlade, o ka-J® Pravi uradno poročilo, da je predsednik vlade fParočil, da je proučil položaj in smatra za umestno P°aati ostavko vlade, ki ji predseduje. Ministrski svet je soglasno potrdil predsednikovo sporočilo. Tudi tiskovni urad predsednika republike je izdal poročilo 0 ostavki, v katerem je rečeno, da si je predsednik republike pridržal odločitev
kr naprosil Segnija, da °stane s svojimi tovariši na svojem mestu za opravljale tekočih zadev. Posvetovanja predsednika republike, pravi nadalje poročilo, 86 bodo pričela jutri dopoldne.
Čeprav kriza vlade ni nič Presenetljivega, je pa vendar presenetljiv način, kako je do krize prišlo. Pre-?enetljiv toliko, kolikor jo je rzval prav tisti, ki je ves as zagovarjal sodelovanje “voje stranke v vladi ter stal-nasprotoval tistim, ki so ahtevali izstop iz vlade. Se-eca se zdi čudno, kako se Je Saragat prav v nedeljo ali je v soboto zvečer spomnil, a ne obstajajo več pogoji za odelovanje v vladi in da je et>a izstopiti.
Zahtevo po izstopu iz vlade j® stalno postavljal Matteotti 2 Prav tako voditelj levice .aSar': V zadnjem času pa Ja baje na to zahtevo že pri-Jala tudi ministra Romita in 'gorelli, ki sta se namerava-Prav v nedeljo podrobneje K lera vPrašanju dogovoriti, vi a°r j® *eza za izstop iz (ade pridobivala tla v vrho-'h stranke, tako je bila prav gotovo že čobro vsidrana tu-članstvom. Zato niso *U redki, ki so že računali možnostjo, da Saragat sam , evzame odgovornost za kri-. ter tako dobi v roke vaji adut za prihodnji konji 68 stranke. Ko je torej Sa-agat zvedel za namero Ro-ue in Vigorellija, je že v noto zvečer sKlical svoje ®ste in jih obvestil, da na-k», ava na nedeljskem sestan-večinske struje predlagati .stoP socialdemokratskih mi-- rov tz vlade. Seveča mu d? 8estanku ni bilo težko pro-g.*« s tem predlogom, čeprav bn f .rovalci precej začudeno slušali njegov govor.
ra?anes P°P°idne je bil Sa-8at sprejet pri Segniju, kane mu sporočil sklep veči-j- Y vodstvu svoje stranke. Je odhajal iz Šegnijevega Povanja je Saragat dejal
ANTONIO SEGNI
fetem. da bo večerna selila t zadnia, nakar bo sle-jala ?riza- Vladna seja je tra-1» s ‘fke četrt ure in konča-čett,e tako, kot smo v za-
navedli, j« 0°H-te Segni podal ostavko, in . v poslansko zbornico ‘Porosn4, kter je svoj odstop jem if Poslancem in senator-hgv' , °t je v takih primerih hieri, a’ je zasedanje parla-itl Da. odloženo in senatorji hi j, an®i bodo zopet sklica-Seg .Zasedanje pismeno
he
]e imel danes stevil-
hikom 2 “• Najprej s podtaj-dal ^ , ujssom, kateremu je tiega katera navodila formal-Itoni ?n?-aja v zvezi z začet-hiini-, i?e Potem je sprejel tajni'i.	Andreottija in nato
hlani„a. Fanfanija. Zani-*°Vnr	v*adalo zlasti	za raz-
strani0>'s	panfanijem.	Tajnik
■ s®Bn>iu poročal o hobiji,1 , Brenke, kot 'se je hjijj. kovala na sestanku med ^ieci« “morjem, Ceschijem in ki ;	Na	tem sestanku,
*a	zjutraj, so se	izrekli
*t°*lier°Vltev *tiri*trankarske jo, ,j J®’ čeprav si ne prikriva-Samimi j 8 mYd demokristjani dovolj nasprotovanja
Predvsem pa se demokristjan-ski voditelji niso obvezali, da bi zagotovili ponovno Segni-jevo kandidaturo za predsedniško mesto za primer, da se obnovi štiristrankarska koalicija ali pa da pride do poskusa vlade med KD, PRI in PSDI, Fanfani hoče, da se o stvari izrazi vodstvo stranke, ki bo zasedalo te dni.
Vsekakor se lahko Fanfani-jeva hladnost do Segnija tolmači kot ločitev od njega in njegove politike. Fanfaniju že tako in tako Segni ni bil posebno pri srcu, že zaradi tega ne, ker si je v 22 mesecih vladnega predsedništva pridobil določeno avtoriteto, tako da je lahko večkrat nastopil po svoji volji ne pa po volji strankinega tajništva, ki dostikrat ni prikrivalo svojih želja, da mu odseka noge.
Segni je govoril tudi z ministrom Čarom, liberalcem, ki mu je takoj povedal, da liberalci odločno nasprotujejo odstranitvi Martina, kar so nekateri vladni krogi zahtevali. Povedal mu je tudi, da postavljajo liberalci zahtevo, da	ostane	Martino	še	naprej
zunanji minister, kot conditio sine qua non za kakršnokoli svoje nadaljnje sodelovanje v vladi.
Politično življenje je tako na	mah	postalo	v	Rimu
bolj živahno, kot se je še malo pred tem pričakovalo. In kakor jih je mnogo v opoziciji, ki izražajo svoje zadovoljstvo. da se je končno prenehalo že neznosno stanje. Jih.	je še	več, ki	vadijo v
Saragato-vi potezi zgolj manever. Trdi se namreč, da je Saragat vrgel tristrankarsko koalicijo, da hi spet obudil k življenju štiristrankarsko koalicijo. Z ničemer namreč ni pokazal, da se hoče odreči centrizmu; baje je na nedeljskem sestanku že krožila lista	z novo Segnijevo	vlado,
v kateri naj bi bil Saragat zunanji minister, Taviani notranji. Pacciardi obrambni in neki resor naj bi imel tudi Scelba.
Socialistični senator Lussu,
je izjavil, da Saragatova iniciativa, kateri je silno lahko ugotoviti vzroke, samo potrjuje njegov centristični ideal. Ce republikanci ugodijo želji Saragata, bomo imeli spet štiristrankarsko vlado, je dejal Lussu. ki je dostavil, da se stališče PSI ne more na noben način spremeniti. Voditelj levice PSDI Zagari pa je poudaril, da izstop iz vlade nima nikakega smisla, če ni vezan na perspektivo socialistične združitve in če ne predstav-
lja demokratične socialistične alternative nasproti sedanji centristični formuli. Parlamentarna skupina PSDl ni mogla in tudi v bodoče ne bo mogla izvajati opozicijske politike brez združitvene perspektive na skupni programski osnovi med PSDI in PSI, ki naj služi za skupni nastop socialistov pri prihodnjih volitvah.
Zelo negativen vtis pa j« napravil Saragatov sklep na Simoninija, predsednika poslanske skupine PSDI in voditelja desnice. Bil je v Turinu, kjer je prisostvoval sestanku svoje struje in ga je vest povsem iznenadila. Ko je na poti iz Turina prispel v Reg-gio Emilio, kjer je njegovo volilno okrožje, je časnikarjem izjavil, da ne namerava sprejeti te politike, ki gre kar mimo odločilnih organov in jih postavlja pred izvršena dejstva. Dejal je tudi, da je Saragatov sklep zelo huda politična napaka. Jutri se sestane parlamentarna skupina PSDI in tam bo Simonini stresel svojo jezo, kar pa ne bo moglo imeti nikakega u-činka več, '
Rešitev vladne krize gotovo ne bo lahka. Govori se o treh možnostih: štiristrankarska ali tristrankarska koalicija ali pa enobarvna vlada. Republikanci bi bili za štiristrankarsko koalicijo, seveda pa bi postavili svoje pogoje, od katerih bi bil eden najbrž ta, da se njim podeli resor za cržavne udeležbe, podpredsednik poslanske zbornice Macrelli, ki je republikanec, pa je nocoj govoril v Faenzi ter poudaril, da se mora PRI zavzeti za sestavo vlade široke demokratične baze, v kateri naj bodo KD, PRi in PSDI s podporo PSI. Toda zdi se, da demokristjani nočejo nič slišati '• o. kakih zunanjih podporah. Nikakor pa ni
izključeno, da pride tudi do | predsedniku republike malo
predčasnih volitev,
Danes se je že tudi govorilo o kandidatih za novega ministrskega predsednika. Predsednik republike bo verjetno že po tradiciji ponudil najprej Segniju, da sestavi novo vlado, vendar je zelo težko, da bi Segni dobil podporo celotne stranke. In tako sta se slišali imeni Campillija in Zolija kot možnih bodočih predsednikov vlade. Zlasti se poudarja, da je šel Campilli s Segnijem k
pred vladno sejo Pozno zvečer se je nadaljevalo zasedanje vodstva PRI. Nenni je prečital pismo, ki mu ga je poslal Gaitskell. Problem socialistične združitve, pravi med drugim Gadt-skell, je mnogo težji kot »i ga je on predstavljal pred prihodom v Rim. Treba bo š« mnogo potrpljenja in strpnosti z obeh strani, preden bo to vprašanje rešeno
A. P.
Koroški Slovenci in južnotirolski Avstrijci
BEOGRAD, 6. — «Avstrijski Slovenci in Hrvati se borijo za svoje osnovne pravice, za pravice, ki so jim zajamčene z državno pogodbo. Ne gre samo za dvojezičen pouk v mešanih šolah, temveč za bodočnost pouka slovenščine sploh. Slovenci in Hrvatje v Avstriji se dejansko borijo za svoj narodni obstoj. Čudno je, da Avstrija, ki so ji pravice Tirolcev v Italiji tako pri srcu, ne razume borbe koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Vprašanje avstrijske manjšine v Italiji, ugotavlja nocojšnja «Politika», po izjavah državnega tajnika avstrijskega zunanjega ministrstva Sch,witzarja, ni italijansko notranje vprašanje. Avstrijski diplomat je v zvezi s tem omenil tudi pravico do samoopredelitve. Avstrijska manjšina v Italiji zahteva torej tudi del politične avtonomije. Kakšna bo borba avstrijskih oblasti za pravice Tirolcev, če se ne uresničijo mnogo bolj skromne zahteve jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji?* zaključuje «iPolitika».
Mac Millan danes v Bonnu jeseni pa obišče Moskvo?
Polemika med Smirnovom in zahodnoneinško vlado - Socialdemokrati poudarjajo Hskrajno vljudno obliko" pisma Smirnova - Balke priznava, da v Bonnu proučujejo vprašanje vojaške uporabe atomske energije
LONDON, 6. — Predsednik britanske vlade Mac Millan odpotuje jutri na obisk v Zahodno Nemčijo. V angleških političnih krogih poudarjajo, da je to potovanje izredno važno v sedanjem trenutku, ker sledi le nekaj dni zasedanju NATO in sovjetskim sporočilom bonnski vladi	ter	obisku Edgara	Faura	v	Londonu. Mnenja so,	da	bo od teh	razgovorov	odvisna
tudi potrditev ali	zanika-
nje govoric, da namerava Mac Millan obiskati Moskvo jeseni.
Mac Millan in Adenauer bosta govorila o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih: od razorožitve	do	bri-
tanskega gospodarskega pribli-žamda Evropi, od jedrskega vprašanja do atlantske strate-
gije. O nekaterih teh vpra-
mtuiiHmiiiiiiiuHmmiiiiiiHiiHiuiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiMiiHiHiiiiiHniiiiiiiiiiiiniiiiiniHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiHiiiiiiiu
nji registraciji jedrskih eksplozij pri Združenih narodih na podlagi resolucije, ki so jo predložile v skupščini OZN 18. januarja 1957 Kanada, Japonska in Norveška. Britanska vlada je pripravljena privoliti, da ta
diogovor vsebuje določbe o navzočnosti določenega števila mednarodnih opazovalcev pri jedrskih eksplozijah.
2. Omejitev: Britanska vlada predlaga, naj se v okviru razorožitvenega pododbora u-stanovi komisija tehničnih strokovnjakov, ki bi imeli nalogo proučiti metode, ki naj omogočijo omejitev jedrskih poizkusnih eksplozij, ter proučiti pogoje za dejansko nadzorstvo o izvajanju sporazuma o omejitvi teh eksplozij.
Delo te komisije bi se lahko koordiniralo z delom skupine izvedencev, ki jih predlagajo ZDA, zato da se pripravi splošen sistem nadzorstva nad jedrsko razorožitvijo. A-meriška vlada je nedavno predlagala, naj se ta skupina izvedencev sestane 1. septembra, da pripravi sistem nadzorstva, ki bi stopil v veljavo 1. marca 1958. Od tega dne bise morala popolnoma prenehati proizvodnja atomskega materiala v vojaške namene.
3. Prenehale: Britanska vla-
  ..........
Nadaljevanje dela v razorožitvenem pododboru OZN
Novi predlogi	b
o jedrskih	poizkusnih
1. Registracija, 2. omejitev, 3. ukinitev - Ameriški odgovor japonski vladi - Na zasedanju skupščine ZEZ poudarja Spaak, da morajo zahodne države še dalje razpolagati z atomskim orožjem
LONDON, 6. — Razorožit veni pododbor je danes nadaljeval svoje delo. Britanska delegacija je predložila nekatere predloge o poprejšnji registraciji atomskih poizkusov v OZN, o njih omejitvi in o končni ukinitvi.
1. Registracija: Britanska vlada predlaga, naj se takoj sklene dogovor med Veliko Britanijo, ZDA in Sovjetsko zvezo o poprej š-
GIUSEPPE SARAGAT
Včerajšnji razgovor Mollet-Dulles
Mollet ponovno napoveduje <?presenečenja» zaradi Sueza
Nesoglasja med Francijo in ZDA glede ureditve plovbe po prekopu - Pred bližnjo krizo v trancoski vladi? - Novi protesti zaradi mučenj v Alžiru
PARIZ, 6. — Na dveh konferencah. ki se jih je danes udeležil v Parizu ameriški državni tajnik Dulles, so govorili o politiki na Srednjem vzhodu, o Sueškem prekopu, o nemškem vprašanju ter o zadnjih sovjetskih notah.
Prva je bila konferenca voditeljev ameriških diplomatskih predstavništev v trinajstih državah Zahodne Evrope. Druga pa. ki je trajala eno uro, je bila s predsednikom francoske vlade Molletom in zunanjim ministrom Pineau-jem. Popoldne je Dulles odpotoval v VVashington.
V poučenih krogih zatrjujejo. da sta Dulles in Mollet ugotovila, da nista zadovoljna z egiptovsko spomenico o Sueškem prekopu. Toda medtem ko je Mollet vztrajal, naj bi izvajali večji pritisk na Naserja, je Dulles baje izjavil, da želi obdržati ameriška vlada korektne odnose z Egiptom in prepustiti času razjasnitev položaja, do katerega bo vsekakor prišlo.
Ravno včeraj je Mollet na zborovanju francoskih socialistov v Nimesu izjavil, da «sueška afera še ni končana in da bo neurejeno vprašanje Sueza povzročilo še marsikatero presenečenje*. ((Francija, je dodal Mollet, za zdaj čaka, da vidi, kako se bodo iz te zadeve izmotali vsi tisti, kti so imeli v njej prste.*
To izjavo tolmačijo v Parizu kot opomin ZDA, ki niso hotele podpreti anglesko-fran-coskega napada na Egipt. V političnih krogih izjavljajo, da
je Mollet pri današnjem razgovoru z Dullesom protestiral proti sklepu ZDA, ki so dovolile svojim ladjam pluti po Sueškem prekopu. Francoska vlada je namreč ponovno dala ukaz pomorskim družbam, da morajo Suez bojkotirati Toda tudi glede Združitve Nemčije so nastala med ZDA in Francijo precejšnja trenja. V Parizu izjavljajo, da pomeni veliko popuščanje Zahodni Nemčiji ac-jstvo, da je v uradnem poročilu zasedanja atlantskega sveta na prvem mestu poudarjena potreba po združitvi Nemčije. Prav tako so precejšnja nasprotja glede razorožitve. Ta nasprotja izhajajo iz dejstva, da Francija nima še atomskega orožja in zato poudarja, da bi atomsko orožje bilo neučinkovito, če bi ne upoštevali enako atomske in običaine oborožitve.
V političnih krogih izjavljajo tudi, da je Mollet podrobno poročal Dullesu o položaju v Alžiru. S tem v zvezi sta se oglasila še d^a vidna francoska pisatelja; Francois Mau-riac in Jean Paul Sartre. Oba sta poslala predsedniku republike pismo, s katerim protestirata, ker vlada skuša potlačiti resrico glede metod, ki jih uporabljajo francoska vojska v Alziru in zaradi kršitve svobode tiska. Pismo pravi, da se je razburjenje, ki je nastalo zaradi dokazov o sistematičnem mučenju, da se zatre upor v Alžiru, novečalo zaradi ovir, ki se postavljajo delu anketne komisije, in za-
radi zaplembe tednika «Fran-ce-Observateur». «Ta ukrep, pravi pismo, kaže. da vlada niti zdaleka ne želi ugotoviti resnice in skuša to resnico potlačiti s tem, da krši svobodo tiska.*
Ravnateljstvo tednika ((France - Obsservateur* pa tivlja, da je uvedlo sodne korake, da zahteva povračilo prvomajskih izvodov, ki jih je policija protizakonito zaplenila.
Medtem pa vsi francoski listi komentirajo resolucijo, ki so jo sprejeli na kongresu radikalne stranke, in pripominjajo, da je Mendes - France povečal napade proti Mol-letovi politiki, da pa ni povedal, kakšna naj bo nova politika. Progresivni »Liberation* pravi, da »se ne more razumeti, kako Mendes - France, ki sicer lahko vsak trenutek povzroči krizo, pušča Molleta svobodnega, da ob sokrivdi desnice pogublja državo s svojo sedanjo nevarno politiko*.
•Combat* pa piše, da je Mendes - France na kongresu izjavil med drugim: »Predvidevam padec Molletove vlade v prihodnjih treh tednih*, in da je dodal: »Konec koncev pa rajši prepuščam zmernim odgovornost, da povzročijo vladno krizo*. List pripominja, da bi hotel Mendes -France naprtiti drugim političnim skupinam odgovornost za krizo vlade ter pri tem rešiti sodelovanja med socialisti in radikali.
da predlga.a naj se pred prenehanjem vseh poizkusnih jedrskih eksplozij prepove proizvodnja atomskega materiala v vojaške namene v okviru splošnega sporazuma o razorožitvi.
V britanskih krogih zatrjujejo, da se ameriška, francoska ir. kaafuV.ik delegacija načelno strinjajo z angleškim načrtom.
Znano je, da je sovjetska vlada zavrnila predlog Kanade, Japonske in Norveške o registraciji jedrskih poizkusnih eksplozij. Sovjetska vlada poudarja, da bi to registriranje samo legaliziralo oboroževalno tekmo.
V Washingtonu pa so danes objavili Dullesov odgovor na japonski protest proti ameriškim jedrskim poizkusom. V tej noti pravi Dulles, da je po mnenju ameriške vlade mogoče doseči mednarodni sporazum o nadzorstvu in o jamstvih glede jedrskih eksplozij ter da si bo še dalje prizadevala, da se ta sporazum doseže. Dulles dodaja, da v pomanjkanju takega sporazuma morajo ZDA nadaljevati svoje jedrske poizkuse, ter trdi. da se do sedaj radioaktivnost v atmosferi ni povečala v toliki meri. da bi bila nevarna za človeški organizem.
O atomskem orožju so danes govorili tudi na zasedanju skupščine zahodnoevropske zveze. Belgijski zunanji minister Spaak je kot predsednik sveta ministrov ZEZ govoril o zadnjih sovjetskih notah raznim zahodnim državam zaradi atomskega oboroževanja. Spaak je med drugim izjavil, da bi bilo najboljše sredstvo za zagotovitev stalnega in trajnega miru v svetu izvedba kolektivne razorožitve. «Dokler pa do tega ne pride, je pripomnil Spaak, je potrebno sprejeti načelo, da je najboljše jamstvo za mir obstoj strašnih uničevalnih sredstev*. Spaak je pripomnil, da bi se zahodne države lahko odpovedale atomski oborožitvi, samo če «bi Rusi pokazali pripravljenost, da se odpovedo atomskemu taktičnemu orožju*.
Glede odnosov med Vzhodom in Zahodom je Spaak govoril o naporih za zbližanje med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo po XX. kongresu KF SZ in je pripomnil, da so se ti napori prekinili po dogodkih na Madžarskem.
V skupščini je bilo predloženo tudi poročilo komisije za obrambo, ki poudarja, da mora »evropska* obramba, zato da bo učinkovita, razpolagati najmanj s 30 divizijami, ki naj bodo opremljene z a-tomskim orožjem. Poročilo pravi tudi, da je nedopustno morebitno znižanje števila o-boroženih sil na evropskem kontinentu. Vse zahodne oborožene sile pa morajo biti e-nako oborožene in imeti taktično atomsko orožje. Nocoj pa je 10 parlamentarcev, članov skupščine ZEZ, predložilo resolucijo, s katero graja svet ministrov, ker ni izčrpno obvestil skupščine o vzrokih, zaradi katerih je odobril delni umik britanskih čet z evropskega kontinenta.
Položaj v Jordaniji
DAMASK. 6. — Jordanski poslanik v Damasku je danes izjavil novinarjem, da sta kralj Husein in njegova vlada Večkrat poudarila, da se ((Jordanija ne bo oddaljila od politike, ki jo vodijo druge osvobojene arabske države*. Do-
dal je. da je jordanska vlada I lovici maja, potem ko bo 11. sprejela ameriško pomoč 101 maja obiskal Bagdad.
milijonov dolarjev brez pogo jev in da je to gospodarska pomoč. Pripomnil je, da bi bila Jordanija vedno pripravljena sprejeti katero koli pomoč, naj prihaja od Zahoda ali Vzhoda, vštevši Sovjetsko zvezo.
Glede odnosov med Jordanijo. Sirijo in Egiptom je izjavil, da so ti odnosi bratski in da bodo taki tudi ostali. Jurdanija bo vedno ostala zvesta dc-govorom, ki jih je podpisala z ostalimi arabskimi državami ter bo skupno z njimi izvajala arabsko politiku, ki so ju .auločili na konferenci štirih arabskih vladarjev v Kairu. Radio v Damasku javlja, da bo kralj Saud obisikal Jordanijo v drugi po-
Medtem pa javljajo, da bo vlada revidirala položaj vseh vladnih funkcionarjev in nadaljevala «čistko». V kratkem pa bodo začela delovati posebna vojaška sodišča. Kakor javlja libanonski radio, bosta biivša načelnika glavnega štaba gen. Nuvar in Hajari sojena v odsotnosti pod obtožbo izdajstva. Kakor se govori v Kairu, sta ta dva generala baje prišla v egiptovsko prestolnico in nameravata oditi v Saudovo Arabijo.
Jordanska vlada je prepovedala nadaljnje izhajanje levičarskih časopisov, sleherno politično delovanje študentov in odredila razpustitev njihove zveze.
(iiiMiimimmiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiHiiiHiimuiiiiiiimiiiimimiiiniiiiiiiMMiiiiiiiiiittiiiiiHii
Adolf Schaerf izvoljen za predsednika Avstrije
Prejel je 51.1 odst., prof. Denk pa 48.9 odst. glasov
DUNAJ, 6. — Socialistični ( ta 1934. Po nalogu Dollfussa kandidat in dosedanji pod- je bil 12. februarja 1934 are-
kancler Adolf Schaerf je bil izvoljen za prečsednika avstrijske republike za dobo šestih let. To je sinoči uradno sporočil podtajnik v zunanjem ministrstvu. Schaerf je dobil 2,259.975 glasov, to je 51.1 odstotka, Denk pa 2,160.551 glasov, to je 48.9 odstotka. Schaerf je tretji povojni avstrijski predsednik.
ADOLF SCHAEHF
Tudi prva dva sta bila socialista, in sicer Karl Renner in Theodor Koerner. Kakor je znano, je bil njegov nasprotnik prof. Denk kandidat de-mokristjanske stranke in desnice sploh.
Kot verjetni novi podkancler se omenja voditelj socialistične parlamentarne skupine poslanec Pittermann, ki je vršil funkcije podkanclerja, ko je Schaerf vodil volilno kampanjo, ali pa notranji minister Helmer. O tem bo odločalo vodstvo socialistične stranke v sredo.
Novi predsednik republike Schaerf ima 67 let; rodil se je 20. aprila 1890 v Nikols-burgu. Ko je bil star devet let, se je njegova družina dokončno naselila na Dunaju, kjer je Schaerf študiral pravo. Ze zelo mlad se je posvetil politiki. Ko je še obiskoval srednjo šolo, je ustanovil socialistično študentovsko združenje. Po propadu habsburške monarhije je bil tajnik predsednika parlamenta Karla Seitza, ki je bil istočasno poglavar države. Kmalu zatem je postal tajnik socialistične parlamentarne skupine in član predsedstva stranke, kateri je pripadal od le-
tiran in konfiniran. Ko je bil izpuščen na svobodo, se je posvetil odvetniškemu poklicu in je preč vsem zagovarjal politične preganjance. Ob prihodu nacistov leta 1938 je bil ponovno aretiran in nato znova izpuščen. Leta 1944 je bil znova aretiran.
Aprila 1945 je bil član avstrijske vlade in od tedaj je vedno zavzemal mesto podkanclerja. Imel je velik vpliv pri političnem, gospodarskem in kulturnem razvoju dežele. Pri pogajanjih za državno pogodbo je imel zelo važno vlogo za rešitev vprašanja avstrijskega petroleja. Bil je velik prijatelj s prejšnjima dvema predsednikoma republike. Napisal je več publikacij. Zlasti so zngne: «April 1945 na Dunaju*	in «Meč demo-
kracijo in ljudsko demokracijo*.
Ves povojni čas je bil Schaerf predsednik avstrijske socialistične	stranke in kot
takega ga je stranka imenovala za kandidata,
V Dubrovniku zaseda Mednarodno združenje za socialno varnost
DUBROVNIK, 6- — Ob u-deležbi 90 delegatov iz 24 držav se je	začelo danes v
Dubrovniku	zasedanje sveta
mednarodnega združenja za socialno varnost. V imenu jugoslovanske vlade je zasedanje pozdravil član zveznega izvršnega sveta Velimir Stoj-nič.
Po pozdravnem govoru pomočnika glavnega ravnatelja mednarodnega urada za delo Blancharda, ki je pcgidaril povezanost delovanja mednarodnega urada za delo in mednarodnega združenja za socialno varnost, je predsednik mednarodnega združenja za socialno varnost Renato Mo-relli v svojem govoru jzrekel prepričanje, da bo združenje nudilo pomemben prispevek k razvoju socialne varnosti v svetu. Na popoldanskem zasedanju je glavni tajnik združenja poročal o delu združenja od zadnjega zasedanja.
 «*------
SAINT LOUIS (Missouri) 6. — Joseph Kennedy, eden od štirih učenjakov, ki so odkrili plutonij, glavni element pri izdelovanju atomske bombe, je umrl zaradi raka.
sanj imata britanska in bonn-ska vlada enake poglede, o drugih pa vlada spor.
V zvezi s temi razgovori sta se danes že sestala angleški zunanji minister Selwyn Lloyd in zahodnonemški zunanji minister von Brentano.
V londonskih političnih krogih z gotovostjo računajo, da bo Mac Millan obiskal Moskvo jeseni, da se s sovjetskimi voditelji razgovori o evropskih vprašanjih in o razorožitvi.
Foreign Office aktivno pripravlja Mac Millanovo potovanje in se posvetuje z zavezniškimi vladami, predvsem pa z vladama EDA in Zah-Nemčije- Mac Millan je odredil popolno revizijo britanskega stališča glede raznih vprašanj ob upoštevanju zadnjega razvoja dogodkov.
Pričakujejo, da bodo formalni odgovor na vabilo maršala Bulganina poslali, takoj, Jt° bodo končali poizkuse z britansko vodikovo bombo. Londonski «Sunday Times* piše, da bi se angleška vlada rada pogajala v Moskvi, kjer bodo med drugim govorili o razorožitvi in združitvi Nemčije, s položaja velesile. List je mnenja, da bo Mac Millan obiskal Moskvo po septembrskih volitvah v Zahodni Nemčiji in da vsekakor ne bo šel v Moskvo brez soglasnosti Wa-shingtona. Zatem navaja list dva razloga, ki govorita v prid obiska; vlada mora napraviti vse, kar je v njeni moči, da se poglobi sožitje s Sovjetsko zvezo, in ta obisk bi hkrati odprl nove vidike britanski zunanji politiki.
Medtem so uradno javili, da se bo delovna skupina za združitev Nemčije sestala v Bonnu 15. maja. Zasedanje bo trajalo približno en tečen.
LTradni p/edstavnik bonnske vlade je danes na tiskovni konferenci izjavil, da izmenjava pisem med Adenauerjem in sovjetskim poslanikom v Bonnu Smirnovom ter zadnja Bulganinova nota v ničemer ne spreminjata predlogov zvezne vlade o nemško-sovjet-skih pogajanjih za trgovinsko izmenjavo in za repatriacijo nemških državljanov iz Sovjetske zveze.
Kar- se tiče odgovora Smirnova na pismo kanclerja A-denauerja, je predstavnik izjavil, č a se zahteva sovjetskega poslanika, naj bi se zvezna vlada obvezala, da se bo odpovedala atomskemu oboroževanju, ne more sprejeti.
Predstavnik je dalje poudaril, da ni mogoče zahtevati od katere koli vlade, da bi se odpovedala zajamčenju varnosti, ne da bi upoštevala meč narodne dogodke in položaj. Pripomnil je, da pi-
smo sovjetskega poslanika ne vsebuje nobenega namiga na morebitne koncesije, na katere bi bil Kremelj pripravljen v zameno za omenjeno obveznost.
Pismo Smirnova Adenauerju so objavili včeraj. V pismu pravi Smirnov. da niti Adenauer niti von Brentano nista pri zadnjem razgovoru z njim podala nobene izjave, ki bi kazala namen, da bonn-ska vlada ne misli opremiti svoje vojske z atomskim o-rožjem.
Poleg tega pravi Smirnov, da se je pri tem razgovoru in tudi v poznejši noti zvezne vlade povsem ignoriralo dejstvo, da je bilo ozemlje Zahodne Nemčije dano na razpolago zahodnim državam, da tu postavijo zaloge atomskega orožja. V zvezi z. željo Zahodne Nemčije, da bi prispevala k atomski razorožitvi, pa pravi Smirncv, da zvezna vlada ni do sedaj začela nobene akcije v tem smislu. Nato pripominja, da politika bonnske vlade dejansko ovira sklenitev sporazuma o razorožitvi.
V krogih socialdemokratske opozicije pa poudarjajo »skrajno vljudno obliko* pisma Smirnova in pozivajo vlado, naj da ((objektiven odgovor*, da bo lahko ugodno vplivala na pogajanja o razorožitvi in na rešitev nemškega vprašanja.
Načelnik tiskovnega urada socialdemokratske stranke Heine je izjavil, da bi morala vlada pismo Smirnova zelo resno upoštevati, zlasti zaradi vljudne in nepropagandi-stične oblike in da vlada do sedaj ni pokazala volje, da bi na konstruktiven način obravnavala vprašanje odnosov s Sovjetsko zvezo.
Včeraj pa je zvezni 'minister za atomske zadeve Balke izjavil, da ne misli sodelovati v vladi, ki bo izšla iz prihodnjih volitev, pac pa se hoče umakniti v privatno življenje. »To, je tizjavil Balke. tudi zaradi tega, ker ne spada v mojo pristojnost pečati se z vojaško uporabo atomske energije.*
Socialdemokratska stranka je takoj 'objavila izjavo, ki u-gotavlja, da te izjave pomenijo odkrito priznanje, da vlada sedaj proučuje vprašanje uporabe atomske energije v vojaške namene.
Vorošilov v Djakarti
DJAKABTA, 6- — Maršal Vorošilov je danes prispel z letalom v Djakarto, kjer so ga na letališču sprejeli indonezijski predsednik Sukarno, člani vlade in druge osebnosti. V Indoneziji bo Vorošilov ostal dva tedna. Na poti v Indonezijo se je Vorošilov u-staVil 90 minut na letališču v Rangunu, kjer ga je pozdravil predsednik vlade U Nu
"Hiftmiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiitiiiiiiiiimiifi,,inmimi,Hlinim,minimumu,i,imi|i(|||||||||||
Nenaden val mraza zajel vso Evropo
Povsod je povzročil precejšnjo škodo kmetijstvu
Mraz je pritisnil nad vso tem ko je sneg pobelil okoli*
frntvi Cnnh i 1 a	(n/1:	.. n— č. 1__1___•- _____ Tf	*	m
Evropo. Snežilo je tudi y Parizu, v Bernu, v Švicarskih Alpah, kjer so razni prehodi blokirani, temperatura pa je padla ponekod celo na 12 stopinj, v Varšavi je padla temperatura pod ničlo. V Franciji na Vogezih prav tako. Obilen sneg je padel na Češkoslovaškem, v Nemčiji je padal sneg in toča, zlasti v Zahodni Nemčiji. Močne nevihte z mrazom, točo in snegom so bile v Belgiji, zaledenele ceste so ovirale promet.
V Severni Angliji je padlo nekaj snega, ki se je kmalu spremenil v tenko plast ledu. V južni Irski je pihal mrzel veter m polja so bila vsa zaledenela.
Hladni val je zajel tudi vso severno in delno tudi sred-pjo Italijo. Iz Tridenta poročajo, da je zapadel sneg po vseh vrhovih. V primeru, da bo mraz še trajal, bo nastala velika škoda na vseh kulturah. Kmetje se po dolinah poslužujejo čima, da bi preprečili nastajanje leda. V Cremoni je padla temperatura z lg stopinj nad ničlo na 2 stopinji pod ničlo, padala je toča in povzročila hudo škodo na raznih kulturah. V Emilij je padal sneg na višinah iznad 700 metrov, pastirji so morali prignati svoje črede s hribov v ' doline kjer pa nenehno dežuje. V Genovi je pihal mrzel sever do 80 km na uro. tako da so morali v pristanišču zaščititi številne ladje.
Temperatura je padla tud; v Florenci do 5,2 stopinj nad ničlo, po vrhovih pa je snežilo. V Anconi je bila najnižja temperatura 7 nad ničlo, v Bologni pa skoraj na ničli. Celo v Perugi je padla temperatura na 1 stopinjo nad ničlo, snežilo pa je zelo malo, med-
sko hribovje. V Aqui Terme pa je najnižja temperatura dosegla celo 11 stopinj pod ničlo,
Nenavaden mraz v maju so povzročile hladne mase zraka. ki so prodrle z Arktike.
Včeraj se je v zahodnem delu Jugoslavije vreme nenadno poslabšalo. Skoraj vsa Slovenija.	Lika, Kordun	in
dobršen del zahodne Bosne so pod snegom, ki je ponekod dosegel višino 20 cm. Temperatura je včeraj naglo padla za 1Q do 15 stopinj.
Sneg, ki je začel naletavati včeraj dopoldne v Sloveniji, je zapadel od Celja, Maribora pa do	Novega mesta	in
Postojne in je povzročil veliko škoco	kmetijstvu in	go-
zdarstvu Slovenije. V Ljubljani je nametlo okrog 15 cm snega, v	Novem mestu	22
cm. Zaradi snega so prekinjene telefonske in telegrafske zveze. Največjo škodo je sneg povzročil sadnemu drevju. Pod težo snega so se prelomila številna drevesa in v nekaterih krajih prekinila promet.
Zaradi škode, ki bi se lahko še povečala, če bo mraz se bolj pritisnil, je kmetijski svet v Sloveniji objavil posebna navodila za kmete. V Ljubljani so se nujno sestali zastopniki kmetijskega zave-da, glavne zadružne zveze in drugi, da bi se dogovorili o nadaljnjih zaščitnih ukrepih Po vesteh iz Maribora je na Pohorju zapadlo okrog po! metra snega, v koroškem delu Slovenije na področju Slovenske Bistrice so danes morali čistiti sneg s ceste s snežnimi plugi, z Reke pa poročajo, da je temperatura padla na štiri stopinje nad ničlo. Na obalnem področju piha burja z dežjem, medtem ko je snežna odeja pokrila Gorski Kotar, Velebit in Učko.
Vrem« včeraj Najvišja temperatura 6,5, najnižja 3,9, zračni tlak 1008,3, burja s sunkil do 71 km, 38,9 mm pad., t, morja 112, Vreme danes: Pretežno oblačno vreme, možnost padavin. Temp, se bo nekoliko dvignila.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 7. maja
Stanislav, Stojan Sonce vzide ob 4.45 in zatone ob 19.19. Dolžina dneva 14.34. Lutra vzide ob 11.54 in zatone ob 0.56.
Jutri, SREDA, 8. maja
Mihael, Miša
Za ureditev avstrijskega prometa skozi tržaško pristanišče
Danes prvi sestanek obeh delegacij ital.-avstr. paritetne podkomisije
Italijanska delegacija včeraj pripravila osnutek dnevnega reda Pismo Zbornice za okrepitev prometa med Avstrijo in Trstom
Danes cb 11. uri dopoldne bo v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice otvoritveno zasedanje italijansko - avstrijske paritetne podkomisije za promet skozi tržaško pristanišče, ki je bila ustanovljena na osnovi sporazuma podpisanega 22. oktobra 195S v Rimu. Predvideva se, da bosta predhodno predsednika italijanske in avstrijske delegacije vskladila dnevni red.
Nekateri člani italijanske delegacije so se sestali že včeraj od 17. do 19. ure v prostorih zbornice, kjer so pripravili svoj osnutek dnevnega reda in razpravljali o italijanskih predlogih za rešitev nekaterih perečih vprašanj.
Včeraj se je sestal tudi izvršni odbor Zbornice za okrepitev prometa med Avstrijo in Trstom, ki je soglasno o-dobril naslednje pismo, ki so ga poslali predsednikoma o-beh delegacij:
((Pogajanja paritetne podkomisije, ki se bodo pričela jutri so spodbudila izvršni odbor Zbornice za okrepitev prometa med Avstrijo in Trstom, da se obrne na Vas, predsednika avstrijske delegacije (odnosno italijanske delegacije) s prošnjo, da upoštevate položaj, ki pripada Trstu pri prometu z Avstrijo v okviru obojestranskih koristi in v okviru evropske gospodarske integracije.
Razširitev pristaniškega prometa, ki je tako potrebna za Trst, se lahko po mnenju zbornice doseže samo v primeru, da Trst zaradi svojega geografskega položaja naleti v okviru evropske integracije na upoštevanje njegovih interesov. Zaradi tega Vas prosimo, da upoštevate to vprašanje pri pogajanjih, ki se bodo pričela. Podpisana zbornica je poslala enako pismo tudi predsedniku italijanske delegacije (odnosno avstrijske deleg»icije)».
Pismo sta podpisala predsednik omenjene zbornice Ja-nitti in tajnik Thuerridl.
Avstrijsko delegacijo vodi minister Platzer, ki zastopa ministrstvo za zunanje zadeve, sestavljajo pa jo; dr. M. von Schullern, avstrijski generalni konzul v Trstu, ki je tudi član stalne avstrijske podkomisije v Trstu, ki bo ustanovljena na osnovi čl. 2 sporazuma od 22. oktobra 1955, dr. P. Stolberg, tajnik ministra Platzerja, ing. G. Zuk predstavnik ministrstva za gospodarstvo, dr. J. Soukp za finančno ministrstvo, ing. R, Closs, predstavnik ministrstva za trgovino, ing. F. Seifer za kmetijsko ministrstvo, dr. H. Frehlich za ministrstvo za promet - oddelek za trgovinsko mornarico, dr. E. Hell, šef tarifnega urada generalne direkcije avstrijskih železnic, dr. Kepnik za. prometni urad avstrijskih železnic, F. Klei-bel, predstavnik DOSAG, dr. P. Von Raininghaus, šef odbora za Trst Zvezne avstrijske trgovinske zbornice, A. Winkler, šef oddelka za promet Zvezne avstrijske zbornice, grof W. Pace, avstrijski trgovinski ataše v Trstu, dr. F. Erschen, predstavnik Štajerske v Zvezni avstrijski tr-
govinski zbornici, dr. H. Korbl za Zvezno kmetijsko zbornico, dr. Sauer, poročevalec za promet v okviru Združenja avstrijskih industrijcev, doktor Friesz, predsednik komisije za promet avstrijske Zvezne trgovinske zbornice, O. Luczen-sky in A. Beham, predstavnika Delavske zbornice. Sestava avstrijske delegacije priča o velikem avstrijskem zanimanju za tržaško pristanišče, saj delegacijo sestavljajo visoki funkcionarji in visoko kvalificirani tehniki, ki podrobno poznajo tržaška gospodarska vprašanja.
Italijansko delegacijo pa bo vodil veleposlanik dr. Guar-naschelli, predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, sestavljali pa jo bodo: grof D. L. Millesi Ferretti, predstavnik ministrstva za zunanje zadeve in šef oddelka za izvajanje londonskega sporazuma, dr. A. Ziglioli, trgovinski ataše italijanskega veleposlaništva na Dunaju, dr. A. Ta-gliarini, predstavnik ministrstva za finance, dr. L. De Pao-
li za ministrstvo za finance, dr. S. Matrone za carinski oddelek v Trstu, dr. M. Forna-ra in dr. E. Sardo za državne železnice, dr. F. De Angelis za ministrstvo za zunanjo trgovino, dr. F. Vaudano za ministrstvo za trgovinsko mornarico, dr. V. Vitelli, dr. G. Cimino in dr. N. Geremira za ministrstvo za mornarico, dr. E. Maria za vladni generalni komisariat, dr. R. Bernardi za tržaška Javna skladisca. dr. R. Caidassi, kapetan A. Leva in dr. G. Višal za tržaško trgovinsko zbornico, dr. G. Budini za Združenje svobodnih brodarjev, dr. A. Milani za Tržaški Uoyd in dr. C. Zotti za pomorsko družbo ((Adriatica«.
Predsednik italijanske delegacije je sinoči priredil avstrijskim gostom svečano večerjo. Danes zvečer pa bo na čast obeh delegacij priredil sprejem vladni generalni komisar v prostorih vladne palače. V sredo pa bo priredil sprejem avstrijski generalni konzul v Trstu.
Zaradi nepopustljivosti oblasti
Danes in jutri stavka krajevnih uslužbencev
Kakor smo že poročali, bo danes in v sredo stavka u-službencev krajevnih ustanov (občinske uprave, pokrajine, ECa ter umobolnice). Stavkalo ne bo le nekaj uradnikov in nameščencev na anagraf-skem uradu, nekaj grobarjev in cestnih pometačev, živino-zdravnik, nekaj bolničarjev v umobolnici ter osebje v kuhinji umobolnice; osebje torej, ki je neogibno potrebno za najnujnejše primere in službo na občini, pri pokrajini in pokrajinskih ustanovah. Do stavke je prišlo zaradi odklonilnega stališča oblasti glede uvedbe poenotenja plač uslužbencev javnih ustanov.
 ^
Konec stavke poštnih uslužbencev
Sinoči opolnoči se je nenadoma prenehala stavka poštnih nameščencev in uslužbencev, ki je zajela vso državo in bi morala trajati do srede ooplnoči, zaradi vladne krize. To pa zaradi tega, ker hočejo prizadeti poštni uslužbenci in nameščenci počakati, da se sestavi nova vlača, ki se bo morala vsekakor čim-prej izjasniti glede njihovih zahtev.
Ker je stavka zajela tudi Trst in je delovala le telefonska služba, smo bili včeraj brez pošte.
luiiiiimliiiiHimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiminiiiitniiiltMniinHiiliiHllilililHliiiiiiiiliMiniiiimiiHiiiiitiiiiiniMliiilliliiiiiilliiiiniimiiiiiiuu
Še vedno nič novega glede občinske krize
Bo Krščanska	demokra
kandidirala	Bartoli	ja
V desničarskih krogih govorijo, da bodo demokristjani prekinili sodelovanje s socialdemokrati v pokrajinski upravi
Sinoči je bila zadnja seja mestnega občinskega odbora pod predsedstvom inž. Barto-lija. Čeprav so župan in odborniki že podali ostavko in je formalno občina brez župana in brez odbora, se morata župan in odbor še vedno u-kvarjati z občinskimi upravnimi vprašanji, dokler ne bo občinski svet izvolil novega župana in nov odbor. Kot smo že pisali, bodo novega župana in nov odbor ponovno volili na prihodnji seji občinskega sveta, ki mora biti najkasneje do petka.
Prve voiitve župana, ki so bile pretekli petek so pokazale, da se je spor zlasti med tremi strankami dosedanjega odbora še bolj zaostril. Zdi se, da nezaupanje, ki ga je večina občinskih svetovalcev izrazila do inž. Bartolija, ni še spametovalo Krščanske demokracije. Fo nekaterih vesteh je razvidno, da KD se vedno vztraja na kandidaturi Bartolija za Župana. Glede tega so imeli nekateri demokristjan-ski prvaki sestanek z republikanci, da bi jih prepričali, naj na prihodnji seji podprejo Bartolija. Kaj so jim republikanci odgovorili, še ni znano. Dejstvo pa je, da je njihov svetovalec na za'dnji seji občinskega sveta pri volitvah novega župana oddal belo glasovnico, kar pomeni, da ni hotel glasovati za Bartolija. Kaj hočejo doseči demokristjani z vztrajanjem na inq. Bartoliju, je težko uganiti. Sicer pa ni izključeno, da bodo v zadnjem trenutku menjali kandidata, da omogočijo vsaj izvolitev
*
I
Dolinčani letos pač niso imeli sreče s plesom pod mlajem in prvo razstavo domačih vin. V nedeljo je še nekam šlo, kajti kljub nalivom dežja je bilo pred kioskom pod kostanjem še precej ljudi, ki so pokušali res dobro kapljico domačih, vinogradnikov, zvečer pa je bil ples, ki ga je žal že ob 21-30 prekinil dež. Včeraj pa je bil kiosk zaprt in tudi plesa ni bilo, saj je bil mraz kot ju. Toda Dolinčani se ne dajo
kar tako! Ce
tl
v januar-se je tokrat
ponesrečilo, bo drupo nedeljo bolje, pravijo! Sklenili so namreč, da bo razstavu «•" »pet prihodnjo nedeljo, ponedeljek in torek, ples pod mlajem pa bo v nedeljo in ponedeljek zvečer. Takrat pa na snidenja v DoliniJ
župana. V nasprotnem primeru jim ne ostane drugega, kot 'da se tudi oni odločijo za nove volitve, ker je sedaj skoraj izključeno, da bi Bartoli na prihodnji seji dobil več glasov kot protikandidat združene leve opozicije. Desnica pa je ze na pretekli seji glasovala proti Bartoliju.
V nekaterih desničarskih krogih pa govorijo o možnosti, da Krščanska demokracija prekine svoje sodelovanje s socialdemokrati tudi v pokrajinskem svetu. Čeprav so to samo govorice, obstaja pa vendar dejstvo, da izvajajo desničarske sile močan pritisk nad večinsko stranko, da bi prekinila vsako sodelovanje tudi s socialdemokrati ter da bi usmerila občinsko in pokrajinsko upravo popolnoma na desno. Ce bi demokristjani odpovedali svoj# sodelovanje » socialdemokrati v pokrajinski upravi, potem ne bi mogli več računati na absolutno večino v pokrajinskem svetu, ki jo s#daj imajo tri stranke demokratičnega centra. Pokrajinska uprava lahko mirno dela samo dokler demokristjani, socialdemokrati in republikanci sodelujejo med seboj, ker imajo skupno 13 sevtovalcev, med tem ko jih imata združena leva in desna opozicija 11. S socialdemokratom v opoziciji bi bili demokristjani prisiljeni iskati podpore pri fašistih ali pri monarhistu. kar pa bi gotovo povzročilo, da bi jih zapustil tudi republikanec. Ce pa pomislimo. da je pokrajinski svet do sedaj dobro delal in da ga je tudi opozicija v mnogih primerih podprla, potem ne vidimo vzroka, da bi prav Krščanska demokracija prva začela razbijati to posredno in neposredno sodelovanje z ostalimi strankami, ki je rodilo v pokrajinski upravi vidne uspehe.
 «t»------
IZPRED PRIZIVNEGA
SODISCA
Dva uspešna in en neuspešen priziv
22-letni Giuseppe Čepar, katerega je sodišče obsodilo na 22 mesecev zapora, ker je bil spoznan za krivega, da je hotel posiliti neko dekle, je sedaj pred prizivnim sodiščem dosegel ne le znižanje kazni na 10 mesecev zapora temveč tucd pogojnost brez vpisa v kazenski list, s čimer je dosegel, da so ga izpustili na svobodo.
Pred prizivnim sodiščem je tudi 24-letni Stellio Bacilo iz Domus Civica dosegel precejšnje zadoščenje: zaradi tatvine lambrete, ki jo je marca 1953 ukradel izpred trgovine s čevlji Donda. ga je kazensko sodišče aprila 1955 obsodilo na 9 mesecev zapora in 6000 lir globe.
Obsojeni pa je vložil priziv in ker je očpadlo nekaj obtežilnih okolnosti ter se je tatvina izvršila že leta 1953, so sodniki na podlagi amnestije z dne 27 januarja leta 1953 prekinili postopek.
* * *
Manj sreče pa je imel 25-letni Epimaco Formentin iz Marana Lagunare, ki je bil obtožen, da je 28. maja 1955 udaril dva agenta finančne straže. Agenta, in aicer Gian-carlo Vitali in Giorgio Pfan-nenstein sta se tistega večera namenila v kino, a ko sta prišla do bara »Amedeo« sta se ustavila, ker je iz lokala prihajalo huronsko vpitje.
Agenta sta Formentina, ki se je najbolj drl, pozvala, naj se oddalji, a mladenič je, namesto da bi ju ubogal, močno udaril Vitalija v trebuh, medtem ko je drugega agenta silovito pocrl na tla.
Posledica je bila, da se j«
Po podatkih tržaške trgovinske zbornice
Gospodarski položaj Trsta v marcu nekoliko boljši
Industrijska proizvodnja se je nekoliko dvignila, prav tako tudi pomorski promet tržaškega pristanišča
moral napadalec zagovarjati maja lani pred videmskim sodiščem, kjer so ga sodniki obsodili na 4 mesece zaporne kazni in na plačilo sodnih is broško v. Proti obsodbi je Formentin vložil priziv, ki pa mu ni prinesel ničesar razen plačila povečanih sodnih stroškov, kajti tržaško prizivno sodišče je prvotno kazen potrdilo v celoti.
 «»--------
Od 9. do 12. maja v Trstu
Vsedržavni kongres sindikata kanelistov
Od 9. do 12. maja bo v našem mestu 9. vsedržavni kongres avtonomnega sindikata kanelistov in sodnih tajnikov.
Otvoritev kongresa bo ob prisotnosti predstavnikov oblasti in dv*h visokih funkcionarjev pravosodnega ministrstva 9- t.m. ob 10. uri v veliki dvorani tržaškega prizivnega sodišča.
Popoldne se bo začelo rečno delo, med katerim bo tajnik sindikata Sebastiano Di Massa podal poročilo.
10. t.m. bodo kongresiste, ki jih bo 100 do 200, sprejeli v občinski palači, medtem ko je organizacijski odbor pripravil za zadnji dan kongresa izlet po okolici Trsta ter v Redipuglio in Gorico.
Zadnji kongres te kategorije je bil v Trstu leta 1927, medtem ko je bil začnji po številu, to je 8., leta 1954 V Florenci.
MiiiiiiiiiMiimiHtmtiiiimMiiiiiiiiiitiiititiiimminMmiitiiniMiimimmiiiiMiiMiuiiiiiMitiiiiii
V noči od nedelje n« ponedeljek
Nenadno poslabšanje vremena z nevibto, bar jo in snegom
Strela udarila v vlačilec <Herculei» in televizijski stolp Cesto Postojna-Ljubljana so čistili z motornim plugom
Objavljeni so podatki o gospodarskem položaju Trsta v. marcu, katere zbira tržaška trgovinska zbornica.
industrija: Indeks industrijske proizvodnje (osnova mesečno povprečje 1938 je enako 100) je dosegel 162.1, medtem ko je znašal v februarju 141.5. V tovarni ILVA so proizvedli 6991 ton litega železa, 5116 ton jekla in 4016 ton jeklenih plošč. Proizvodnja se je v primerjavi z marcem močno znižala, saj so proizvedli 25.1 odst. litega železa in 20.3 odst. jekla manj kot v februarju. Ugodno je bilo obratovanje tržaških čistilnic mineralnih olj, ki so precela-le 96-284 ton surovih mineralnih olj, medtem ko so v marcu predelale 88.139 ton. Tovarna (dtalcementi)) je izdelala 8721 ton cementa, tovarna vžigalic pa 83.2 milijona vžigalic.
Trgovina: V tem sektorju niso zabeležili večjih sprememb. Trg na debelo je zabeležil običajen obseg kupčij, razen trga z vinom, ki je zabeležil zboljšanje in trga s kavo ter dišavami, kjer se je položaj poslabšal.
Trgovina na drobno pa še vedno preživlja težave ter tudi v marcu obseg kupčij ni bil zadovoljiv. Povečala se je potrošnja rib in v enakem razmerju znižala potrošnja mesa.
Nepremičnine; V marcu so zaključili 263 prodaj nepremičnin v vrednosti 505 milijonov lir (v marcu 1956 262 prodaj v vrednosti 254 milijonov lir).
Promet:	Pomorski promet
tržaškega pristanišča je dosegel 433.407 ton in je bil za 15.9 očst. višji kot v februarju. 2elezniški promet pa se je znižal za 13.1 odst.
Kredit: Število zastavljenih predmetov se je povečalo za 0.9 odst. ter so ob koncu meseca zabeležili v tržaški zastavljalnici 136.455 zastavljenih predmetov v vrednosti 727 milijonov lir.
Uprava tržaškega rotacijskega sklada je izdala tri posojila v višini 455 milijonov, 70 milijonov in 7 milijonov lir. Poleg tega so izdali iz sredstev vladnega generalnega komisariata posojilo v višini 208 milijonov lir in 16 posojil v višini 36 milijonov lir za gradnjo stanovanjskih hiš.
Davki: V mirreu so tržaški davkoplačevalci plačali 454 milijonov lir taks in posrednih čavkov na kupčijo (od česar 445 milijonov lir IGE), medtem ko so v istem mesecu leta 1956 plačali 926 milijonov lir. V prvih treh mesecih tekočega leta so tržaški davkoplačevalci plačali 2233 milijonov lir taks in posrednih davkov na kupčije, medtem ko so v istem razdobju 1956 plačali 2719 milijonov lir.
Zaposlenost in brezposelnost: 31. marca 1957 je bilo vpisanih na uradu za delo 88.052 zaposlenih oseb, kar je bilo za 0.8 odst. več kot 21-februarja. Brezposelnih je bilo ob koncu marca 18.501 in 1166 oseb manj kot v februarju.
 s«--------
Pojasnilo KP TO
Tiskovni urad KP TO nam je v zvezi z vestjo, ki jo je objavil «Piccolo Sera« včeraj
Na Opčinah in v nekaterih drugih vaseh zgornje tržaške okolice »i je včeraj zjutraj marsikdo pomencal oči, ko je pogledal skozi okno, saj se je nudil res nenavaden prizor. Burja je nosila po zraku *ne-žinke, ki so do 7. ur* že prekrile strehe, pa tudi na cestah, ki so bolj izpostavljene burji, je bilo že precej snega. Da bi bil 6. maja sneg, se niti najstarejši ljudje ne spominjajo in zato včeraj dopoldne niso o ni čemer drugem govorili kot o snegu ter bliskanju in grmenju, ki je sko-ro vso noč pretresalo ozračje.
Med nevihto je okoli 3.30 udarila strela v vlačilec eller-cules«, ki je bil zasidran v starem pristanišču. Strela je povzročila požar v kabinah in majhnem salonu, ki so ga takoj začeli pasiti poveljnik vlačilca in še dva mornarja, ki sta bila na ladji. Kasneje so na mesto prišli še gasilci, ki so skupno s posadko vlačilca »Gladiator« pogasili o-gen j. »Hercules« bo moral o* stati približno en mesec v popravilu.
Druga strela }e udarila v peto nadstropje hiše št. Iti v Ulici S. Anastasio. Skozi okno je prišla v sobo, kjer je spala neka deklica, nato pa, ne da bi povzročila najmanjšo škodo, zopet izginila od koder je prišba. Strela je udarila tudi v televizijski stolp na Banovskem vrhu ter povzročila precejšnjo škodo. Naprave so začeli še ponoči popravljati, tako da so bile do popoldneva spet popravljene.
V tržaškem pristanišču je bilo zaradi slabega vremena onemogočeno samo delo na prostem.
Tudi iz bližnjega tržaškega
zaledja poročajo o hudih posledicah slabega vremena, predvsem pa snega. Tako je v Postojni zapadlo kakih 20 cm snega, še več v okolici Logatca. Tudi Ljubljana je vsa v snegu. Na cesti Postoj-na-Ljubljaua so včeraj ves dan čistili sreg z motornim plugom, tako da promet ni bil prekinjen, čeprav so prihajali avtobusi, ki vozijo na tej cesti, s precejšnjimi zamudami. Bilo pa je prekinjenih več telefonskih zvez.
Meteorologi predvidevajo, d/i bo mraz trajal še nekaj dni, prav tako tudi burja. Zato pa bomo imeli verjetno lepo vreme za tri mrzle svetnike, to je 12., 13. tn 14. maja.
Omeniti je še treba, da sta mraz in sneg povzročila veliko škodo po vsej Sloveniji, ki sicer še ni ocenjena, a gre brez dvoma v milijarde.
zjutraj pod naslovom «Vida-lijevo zborovanje prekinili balkanski begunci«, poslal naslednje pojasnilo:
«V nedeljo dopoldne bi moralo biti na Trgu Valmaura zborovanje, ki ga je priredila sekcija KP od Sv. Ane in kjer bi moral govoriti Vi-dali, Zaradi neprekinjenega dežja in potem ko so čakali več kot 'pol ure, da bi prenehal, so morali or|anizator-ji zborovanje prenesti na kasnejši datum in so o tem obvestili prisotne. Do tistega trenutka je bil na mestu tudi Vidali, ki je nato odšel na sedež KP pri Sv. Ani. Ni bilo nobene intervencije beguncev in je zato netočno, kar je pisal uPiccolo Sera«, da je hilo Vidalijevo zborovanje zaradi tega prekinjeno«.
O Nadaljuje se nabiranje prispevkov v sklad solidarnosti CGIL. Člani in simpatizerji nove Delavske zbornice CGIL v Tovarni strojev so nabrali in izročili te dni 32 tisoč 100 lir in s tem čosegli že 50 odstotkov sprejete obveznosti.
Priprave za bližnji kongres kovinarjev
Danes ob 18.30 bo na sedežu nove Delavske zbornice CGIL v Ul. Zonta 2 sestanek sindikalnih aktivistov Tržaškega arzenala; jutri ob 18. sestanek sindikalnih aktivistov iz Tovarne strojev, v četrtek ob 17. pa iz ladjedelnice Sv. Marka. Na sestankih bodo razpravljali o delovanju in nalogah sindikata v sedanjih razmerah in pripravah za bližnji kongres Zveze kovinarjev.
ObveštiiolNAM
INAM sporoča, da bo zaradi popravil od 6. do 25. maja zaprta ambulanta v Ul. Duca D’Aosta št. 12- Med tem časom se oskrbovanci lahko o-brnejo na svoje zdravnike v ambulanti v Ul. Slataper 5, ki bo poslovalo z nespremenjenim delovnim urnikom.
 *»------
Od 10. maja pouk v šoli na prostem
Pokrajinska uprava sporoča, da se bodo 10. maja začeli tečaji v šoli na odprtem na Koloniji. Starši vpisanih učencev naj »premijo otroke na postajo openskega tramvaja na Trg Oberdan točno ob 7.30, od koder bo odpeljal poseben tramvajski voz.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiinu
Zborovanje delavcev podjetja Sbocchelli
Jutri ob 10. bo spet enotno
zborovanje delavcev podjetja Sbocchelli iz industrijskega pristanišča, ki je pred dnevi prenehalo obratovati zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Na sestanku, ki je bil pretekli teden,' so delavci izvolili delegacije, ki so obiskale predstavnike oblasti ter političnih strank in prikazale razmere v podjetju ter zaskrbljenost odpuščenih delavcev. Obenem so predstavnikom oblasti priporočile, naj bi podjetju priskočili na pomoč s primernim posojilom, da bi lahko spet začelo obratovati, saj ima raznih naročil za nad 300 milijonov lir.
Delegacija • delavcev tega podjetja, ki je pred dnevi odpustilo vse, delavce, je bila danes tudi na vladnem generalnem komisariatu, toda dr. Falamara je ni sprejel, ker je bil ocsoten.
'— «»------
Zahteve delavcev v Tržaškem arzenalu
Zveza kovinarjev FIQM je po razgovoru z delavci in po sindikalnih sestankih s člani notranje komisije v Arzenalu sklenila predložiti vodstvu tega podjetja med drugim zahtevo po izboljšanju doklade za zdravju škodljiva dela in raztegnitev te doklade na vse delavce, ki so zaposleni pri nezdravih in nevarnih delih.
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Tožilec zahteval obsodbo «zobotehnikov»
Sredi procesa proti 18 zo-botehnikom, ki so jih policijski organi obtožili nezakonitega izvrševanja zdravniškega poklica, zaradi česar so bili tudi prijavljeni sodišču, je obramba sprožila vprašanje protiustavnosti sodnega postopka, sklicujoč se na člena 3 in 35 republikanske u-stave.
Sodiščte pa j# gahttvo o-
brambe z dolgim in utemeljenim odlokom zavrnilo, češ da o protiustavnosti ni mogoče govoriti ter istočasno odredilo nadaljevanje razprave. Pred sodniki so si ta,ko sledile priče, v glavnem policijski agenti, ki so obrazložili potek preiskave in razne podrobnosti, ki so pripomogle k odkritju nezakonitega delovanja zobotehnikov.
Končno je spregovoril Se tožilec, ki je po kratkem govoru predlagal obsodbo vseh obtožencev, in sicer za tri po mesec dni zapora in 50.000 lir denarne kazni, za enega 3 mesece zapora, za ostale pa 40.00Q lir globe in 50,000 lir denarne kazni.
Proces se bo nadaljeval jutri z govori številnih zagovornikov obtoženih zobotehnikov.
Preds. Rossi, tož. Tavella, zap, Rachelli.
Pravočasno preprečena sleparska kupčija
V soboto je jugoslovanski državljan Jože Rener prišel v Trst na obisk, si nakupil
nekaj malenkosti, ogledoval izložbe, pa se mu je približal 49-letm Napolitanec Ciro Sta-race, ki stanuje v ljudskem prenočišču v Ul. Pondares 5, in mu vsiljivo ponujal «zlato uro« prav poceni. Nagovarjal ga je, naj vendar izrabi krasno priliko, saj bo lahko za samih 6000 lir dobil uro, ki je vredna mnogo, mnogo več. Rener ga je poslušal, ogledal si je uro in po kratkem pogajanju sta se zmenila za 3000 lir. Kupčija je bila skoraj že sklenjena, toda nenadoma so posegli vmes organi javne varnosti, ki so ob strani opazovali pogajanja. Spoznali so, za kaj gre in so v pravem trenutku posegli vmes, pozvali na poveljstvo policije Napolitanca in Jugoslovan® in ju zaslišali. Rener je povedal, kako ga je Starace nagovarjal, kako sta se pogajala in sklenila kupčijo. Agenti pa so pogledali Napolitancu v žepe in mu našli tuci žensko »zlato« uro. Ni bilo težko ugotoviti, da je hotel Napolitanec prodajati malo vredne ure iz rumene kovine kot zlate, zaradi česar so ga aretirali in se bo moral zagovarjati zaradi sleparije.
-« »-
Najprej podrl pešca nato pa povozil psa
Ko
ure
je sinoči okrog 20. 17-letni Sergio Trošt od Spodnje Magdalene 631 peljal z motorjem proti Sv. Ivanu, je v Ul. R. Sanzio povozil 28-letnega uradnik« Alda Kuštrina z Lonjerske ceste, ki je ravnokar izstopil iz tramvaja. Kuštrin se je opraskal po obrazu in rokah ter si poškodoval koleno leve noge. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek in s« bo moral zdraviti dober teden.
Trošt pa je imel sinoči pravo smolo; ko se je vračal v mesto, je na Rotondi povozil psa, ki mu je prečkal cesto. Zletel je na tla in si ranil ustnic« ter se opraskal po obrazu in nogah. Sam je odšel v glavno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. O-zdravel bo v 7 dneh.
 «»---------
O Pokrajinska turistična u-stanova, mora že sedaj pripraviti program raznih prireditev, kongresov, športnih srečanj itd. za leto 1958, vabi vse krožke, združenja in ustanove, da p tem čimprej obvestijo pokrajinsko turistično u-stanovo v Ul. S. Nicolč 6.
O Sinoči »e je sestal Izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, ki je razpravljal izključno o upravnih vprašanjih, ki se nanašajo na	notranje	po-
slovanje zbornice.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIH
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 5. in 6. maja 1957 se Je v Trstu rodilo	10 otrok	(1
mrtvorojen), umrlo Je 23 oseb, porok pa Je bilo 8.
POROČILI SO SE:	delavec
Modest Serial in	gospodinja	)m-
perna Svtloeossl,	Šofer Betlino
Tosolm in gospodinja Bruna Ba-lestier, davčni agent Oreste Castro in bolničarka EMa Olga Got. tardls, uradnik Pierlno Rlseardl. no in gospodinja Anna Maria Inclso, uradnik Vuttorio Arcan-gel-i in knjigovezika Rosa Chia-relll, mehanik Gnido Preprost in bolničarka Elda Kmet, železničar Konto De Vita In prodajalka Emilia Malzen, krojač Duitio Cavrtnt in gospodinja Anna Torre.
UMRLI SO: 71-letm Vlttorto Benussi, 74-letnl Glusto Gr ogor l, 78-letni Giovanni Cappcl, 62-let-nl Mario Malattla, 73-l«tna Klena Esporito vd. Oblak, 35-letna Erlna Pagnuasat, 32-letni Adamo servesi, 44-tetni Lucio VassMlu, 64-letna Arnella Botteghelz vd. Ketter, 56-letnl Antonio Kain-radl, 85-1 et n a Alda Donaggio, 72-letna Margareta Stipančič por. Farnetti, 79-letna Francesca M*, rinello vd. Saksida, 53-letna Terezija Benčina vd. Fantuzzl, 75-letni Krancrsco Lelter, 58-letni Ludvik Malalan, 62-letna Angela Pagrvucco por. GomleelN, 56-let rvl Paolo Grima, 6 »-let ni Giuseppe •Sartoretto, 76-letn.l Rodolfo Germani, 92-let n a Ernesta Bello vd. Martirvuazi, 60-letnl Josip Prlbec, 72-letnl Francetsco Muolo,
SOLA GLASBENE MATICE
Jutri, 8. maja ob 20.30 v Avditoriju
Prva shlepna produkcija
Nastopijo solisti s pestrim sporedom skladb slovanskih in tujih avtorjev (klavir, violina, čelo, flavta, harmonika), Otroški pevski zbor bo pod vodstvom prof. Svetka Grgiča zapel Jobsto-Vo »Veselo šolo« in Jerajevo «Nesrečo».
Kot gost bo nastopila Hilda Hoelzl, ki bo izvajala samouspeve Lajovica. Sivica in Merkuja ter operne arije Verdija in Mascagnlja.
Vabila so na razpolago danes in jutri v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom nastopa v Ul. Roma 15.
Slovensko narodno gledališče
in
Glasbena Malica
v Irstu
V nedeljo 12. t.m. ob 18.30 v Avditoriju v Trstu
PLANINSKA
ROŽA
Dirigent OSKAR KJUDER Režiser: MODEST SANCIN Scenograf:
J02E CESAR Zborovodja: SVETKO GRGIČ Koreograf: ADRIJAN VILLES
Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigami, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro in pol pred pričetkom predstave v Ul. Roma št. 15-11.
V torek 14. t.m. ob 21, uri v Skednju
PLANINSKA
ROŽA
SNG
za Tržaško ozemlje
V petek 10. t.m. ob 21. uri v kinodvorani
v SKEDNJU
Zgodba za smeh
dramatična farsa v treh dejanjih prvič v slovenščini
Spisal: ARMAND SALACROU Prevedla:
DRAGA AHAC1CEVA Režiser: BALBINA BARANOVIC-BATTELINO, kot gost
Scenograf:
Ing. arh. NIKO MATUL
V soboto 11. t.m. ob 21. uri v Avditoriju v Trs'u
Zgodba za smeh
Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigarni, Tr*t, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro in pol pred pričetkom predstave v Ul. Roma št. 15-11.
( Šolske vesti )
Ravnateljstvo Višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da Je treba vložiti prošnje za sprejemni izpit v klasični licej In vstopne izpite za ostale razrede do 15. maja. Pojasnila daje tajništvo Višje realne gimnazije v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. vsako dopoldne od 10. do 12. ure * * *
Ravnateljstvo državne nižje »rednje Sole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemne In razredne Izpile ter za nižji tečajni Izpit do 25 maja
Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu šole v Ul. scuo-la Nuova 12-11.
( IZLETI
Izlet SPDT r Rakovo dolino.
SPDT priredi v nedeljo 12. maja t. 1. izlet v Rakovo dolino. Odhod Iz Trsta z glavne avtobusne postaje ob 7.30. Vpisovanje na sedežu SPDT v Ul. R Manna 29-11. v dneh 6., 7., 8,, 9. in 10, maja od 19. do 20, ure,
^DAROVI «N PRUPKVKl)
Srečko Zobec daruj« 1000 lir za Dijaško Matico.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU
Bartoo-Carniel, Garibaldijev trg 8; Benussi, Ul. Cavana U; At Ualeno, U). S. Ctllno 38 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Ravastni, Trg Ll-barta «.
( OtiEDALlSČA
VERDI
Jutri zvečer ob 21. uri koncert tržaškega tilharmoničnega orkestra, ki ga bo vodil Ettore Gracis in na katerem bo nastopil tudi pianist Maurizio Potmi Na sporedu so: Cimarosa: «Lepa Grkinja«, Beethoven: Koncert It-5 v e-molu, Bartok: Suita št. 2 in Ravel: «Spa-nska rapsodija«.
[	R A P	«	O	J
TOREK, 7. maja 1957 THS'1 POSTAJA A
11.30 Lahka glajdja; 12.00 Ste-dozemske države in dežele: »Tunis«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Slovenska kmečka glasba — 'B*"* kmečki kvartet iz Doline; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Beethoven; S0"*' ta za klavir v G-auru; 18-22 Nekaj arij iz Verdijeve oper' »Otello«- 18.42 Lahke melodije;
19.00 De Fa-lla: Koncert za kla-vičembailo; 19.15 Zdravniški ve-dež; 19.30 Pestra glasba; 19.00 Šport; 20.05 Berlinovi motivii 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Hasch-Kisch: »Vltzv* ski brodarji«, komedija v 9 slikah; igrajo člani Radijskega odra; 27.00 Chopinove mazurke.
I R ST	1.
16.45 Kontrasti v jazzu; lf-1® Wenzel-Ma4negka: «Trio v G-b0' ru op. 26»; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Roberto Bracco: »Tavajoči«, igra v 3 dej.
KOPER Poročila v slovenščini:	7-3t1,
13.30, 15.00.
Poročila v ltaHjanščtel:	8-3U’
12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane.
6.15 Jutranja glasba; 7.00 -7J« Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasb* za dobro jutro; 740 Glasba 7* dobro	jutro, vmes	ob	7.45	K®-
ledac	11.00 Otroški	kotiček;	11«
Polke in valčki; 13.40 Kmetij®" nasveti: Prehod živine od suh' na zeleno krmo; 13.45 Torkov operni mozaik; 14.30 Gospodarska oddaja: Prisluhnimo tržišč®. 14.40 Pisan spored lahke glasb®’
15.10 Zabavna glasba; 11.25 rodne pesmi in plesi iz razni® krajev; 15.40-16.10 Spored >z Ljubljane; 16.10 Ritmi in pob®*' ke; 16.40 Orkester Maicolm LočJ" yer; 17.10 Popoldanski koncer, 18.00-19.00 Spored iz Ljubija’«®,
19.00 Claudio Bernardini:	19JU'
23.00 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA
327.1 m. 282,1 m. 212.4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.0».
10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	193U’
22.00.
5.00 Pisan glasbeni spor®*
8 05 Obisk pri jugoslovanski
zborovskih skladateljih; 8.40 IP*; Jo matj zabavni ansambli; 9» Johannes Brahms:	Koncert *
violino tn orkester v D-dur»;
10.10 Od melodije do melodij®’
11.15 Za dom in žene; 11-30 * solistične glasbe; 12.00 Pol ur* ,* vokalnim kvintetom »Niko
tof« in Veselimi godci; 1*7, Kmetijski nasveti — Ing. Ferčej: Kakšna so teleta osemenjenih krav; 12.40 Jules senet: Le Cid, baletna gh>™r
13.15 Zabavna glasba: 13.30 {r’ ster sporedi opernih m elod'1 ■ 14.35 Naši poslušalci čestitajo" pozdravljajo; 16.10 Po.pold*""* simfonični koncert; 17.10 Z »»JV na In plesna glasba na teko*®;. traku; 18.00 Športni tednik; l8-3 Pesmi Slavka Zlatiča in M"3" Prebande; 20.00 Posnetki s koncerta zbora »Slava Klavora« ‘ Maribora: 21.47 Igrajo vel Itd *' bavnl orkestri; 22,15 Nočni komorni koncert.
"»"ELE VIZIJ A	,
17.30 Spored za otroke; lj-5. Shakespearskt utrinki; 18.30 Muzeji v Italiji; 19.00 Šport; J*3«; Prijatelj tivatl; 21.30 Vari*1®’
22.10 Film: «Pivoplvec».
KINO
Exceliior 16 00:	«Poslani^
hči«, Olivi a Havilland, J"’. Forsythe, Myrn* Loy In Aov phe Menjou.	,
Fenlce. 1.6.00:	»Guendalina«. ’
Sassard, R. Mattioll, R. Vali'
In Koščina. ’
Nazionale. 16.00: »Izgonskl C. Greco, R. BaUlini, M. ^ rato.
FUodramrnaUco. 16.00: *s?fnf^fnc«.
Anthony Perklns, Jack P* gp Grattacielo. 15.30: »Souvenlr ^ talle«. Teehnicolor Ran ,,no, Sordi, V. De Sle a, A. Cifari*1 M. Girotti, June Lzverlck, belle Corey, Inge Schoener_ Supercinema. 16.00: »Veliki 7.
) ii«r«w<« VArnanfiAl
m*-
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI
Ijlvec«, Fernandel, techn"
Arcobalcno. 15.30: »Duša tnhSii. so«, Deborah Kerr, R. Mit®1
Astra Rojan, 16.00 in vrtincu«, C. Gable in V. " Znižane cene m brezi" jgo
vstopnice n« veljajo. Cena In 160 lir.	tfe
Capiiol. 15.30: »Bitka Pr' S La Plata«, J. Greyson. Wuayle.	lt,
CrUtallo. 16.00:	»Dekle I«•	„t-
Vegas«, Rosalmd Ruasell m nando Lamas.	£|»
Alabarda. 16.30: »Oklahoma«,^ nemascope, techmcolor. “ hame, S. Jones, Gordon Rae. Zadnji dan.	,,
Artston. 16.00: «Svobodtia Q. F. Cnstophe, P. Cressoji Cervl.	. .luvl
Armonla. 15.00; »Neraždf
prijatelji«. Nov variete. ^ Aurora. 16.00: »Vampirji«. F^o-ler, G. M. Canale. leimke prepovedano.	jj£k
Ideale. 16.00: «Dolga roka«.
Havvklns.	.	pi-
Impero. 16.00; »Mademol**‘‘®,tte galleo. Clnemascope. e Bardot	iv*
ItaMa. 15.30: »Mešana kri*.	r.
Gardner ln Stevvart Gran« p S. Marco. 16.00: «Z valčkom«.
Priče, G. Previl le. V barv .j; Kino gledališče ob morju, «Vohun zelenih oči«,
Krahl, Margot Hieischer. m Moderno. 16.00:	»Zločinci
svetu«, F. Lovejoy, K. sel le.	vta-
Savona. 16.00: »Lepa Otero«, rla Feltx, teehnicolor.
Vlale. 16.00: «Ubcžmki», r.
nay, S. Mont o rt.	„gnot'<
Vltt. Veneto. 16.00: «Mea**' J. di... Fifa«, D. Martin ‘n Leivls.	,	ijU-
Bdvedere. 15.30: «Kleopa<®'VLi<jr.
beznln, H. Fleming, terhnn |K» Marconi. 16.00: »Ljubezen kraljice«, K. Ludvvlg Hoven.	,
Masnim". 16.00:	»Paslo"* njl
Zgodba o legendarni )a -Mfi* mehikanske revolucije- ' Kelix, Pedro Armendar|z_ Br*o. Novo cine. 16.00: ((Operacij*^!.
strelka«, S. Barclay, M- . Odeon. 16.00: »Pogumna de*
S. VVtnters, B. Sultlvan. opt-Radlo. 18.00: »Pustolovec y#g, me«, R. Ryan, B. St*0*' teehnicolor.
ZASEDANJE PODODBORA ZN ZA RAZOROŽITEV
Jugoslovansko mnenje o novih predlogih SZ
Ni6 ne pretiravamo, če rečemo, da so oči vsega naprednega sveta uprte 'v London, kjer zaseda pododbor ZN za razorožitev, in kjer se po dol-0‘h letih diskusij, predlogov 'n protipredlogov vendarle odpira možnost za vsaj delen iporazum med velesilami o tem vprašanju. To zanimanje naprednega sveta za delo teoa pododbora je tudi povsem razumljivo in upravičeno, kajti •udi ie začeten delen sporazum med velesilami o razorožitvi bi hkrati pomenil tudi začetek reševanja še vseh tistih odprtih mednarodnih vprašanj, ki se vlečejo iz leta v leto od zaključka druge svetovne vojne in zastrupljajo odnošaje med velesilami, včasih tako močno, da se svetovna javnost večkrat vp ra-Ne, če nismo morda že na tem, da se ponove grozote voj-he — to pot v neprimerno tesnejših, da, celo usodnih Pogojih za vse človeštvo.
Vse te dolgotrajne in utrud-|)ive diskusije okrog razorožitve so nedvomno posledica okoliščine, da med velesilami vlada še vedno vzajemno nezaupanje glede ciljev, ki jih •udi pri tem zasleduje ta ali ona velesila, ta ali oni blok držav, in to je glavna ovira, da še ni prišlo do ustrezne-Oa sporazuma tudi glede raz-oorožitve.
Medtem pa so nastale razne spremembe, ki so pozitiv-"o vplivale tudi na razvoj tena vprašanja; zlasti je načelo o aktivni miroljubni koeksistenci med državami z različnim družbenim redom ~~ načelo ki ga je Jugoslavija Prva zagovarjala — dobilo v novih pogojih večje možnosti 2a svoje praktično uresničeni*, hkrati pa je tekma v atomskem oboroževanju prepričala človeštvo, in tudi odgovorne državnike, da stara Pot nezaupanja in hujskanja ne vodi nikamor. V tem novem vzdušju gledajo tudi na Zapadu z drugačnimi očrni na nove sovjetske predloge; kalco gledajo na te predloge v Jugoslaviji — ki je predlo-‘*lo pododboru ZN tudi svoj Predlog, o katerem smo že poročali obširneje — pa je razvidno iz naslednjega komentarja beograjske »Politike* od 4' •■ m.;
»Jugoslovani, ki se s svojim splošnim stališčem in po-‘Hiko, kakor tudi s konkretnimi predlogi, že leta vztraj-n° zavzemajo za napredek na Področju sporazuma o razoro-••tvi, morejo le pozdraviti ys*k napor, ki teži za zmanjkujem tistih razlik in nesogla-5ii. ki so do sedaj ovirala do-s®go vsaj delnega sporazuma
0 razorožitvi. Tako njihovo stališče odreja tudi njihov od-j'Ps do zanimivih predlogov,
jih j^ pred dnevi postavil v Londonu v imenu sovjetske '*ade Valerian Zorin; ti pred-°gi predstavljajo nedvomno npv, pozitiven korak pri iska-niu formule za sporazum med ^»lesilami, članicami pododbora ZN za razorožitev.
Priznati je treba, da so posedanji predlogi na področno razorožitve, ki so jih postavili z obeh strani tekom oolgih let razgovorov podobni Neprehodnemu labirintu, v ka-e.em se vse prepleta, v kavern se komaj spozna, kaj
1 kdo predlagal in sprejel, oriroma odklonil, da bi kas-t'»je sprejel, pa zopet odklonu, Bistvo vprašanja je osU-
. vedno isto — pomanjka-1*1® zaupanja med velesilami ’n Pomanjkanje stvarne volje, Oa bi s kompromisi in vztraj-N'm iskanjem in skupnimi _apori prišlo do sporazuma, ®iprej začetnega, a kasneje Plošnega sporazuma o enako-•#®r,'i, kontrolirani razorožili na vseh področjih.
Toda v toku teh dolgih let * vrsti predlogov in proti-Ptedlogov se je vendarle iz-^rlstaliziraio mnogo takega, ’*r so stališča enaka, ali pa rugo drugemu zelo blizu. Prav to — kakor tudi dej-v°i da se je povečala zavest nevarnosti jedrske vojne in
j * »e to v mednarodnem živ-ja*nJu, izraža kot pozitivna si-• ki vpliva v smeri spora-•Novanja o razorožitvi — je •dna osnova za določen opti-jnlz®m, s katerim qe gledajo Vq »Premljajo letošnji razgo-_ * v Londonu. Relativno .1-Zn sPl°šna atmosfera in st no zbližana stališča v vr-p' vprašanj so omogočala — bot- po8°ieln, da obe strani p0 kažeta največje prizadeva-v. * ‘n pripravljenost na po-
®anje — dosego vsaj delana sporazuma o razorožitvi.
*». da gremo postopno od ^c®tnih, omejenih sporazu-ra°V ^ sP*°^nemu dogovoru o s^Zoro2'tvi, je v splošnem po-
a * dominantna.
lo
V tej zvezi so sovjetski predlogi vsekakor dobrodošli. Tudi če v tem, kar je Zorin
predložil, ni mnogo novosti, vend .r imamo interesantne ideje in predloge. Tak je na primer predlog o inšpekciji zraka, na temelju Eisenhower-jevega načrta o vzajemni inšpekciji iz zraka, kot o eni izmed metod kontrole. Zori-novi predlogi namreč znatno razširjajo področje zračne kontrole v primeri s prejšnjimi sovjetskimi predlogi. Z zapadne strani se seveda že slišijo pripombe, da je predlog ugodnejši za ZSSR, ker predlagano področje ne zadeva vitalnih področij ZSSR, medtem ko zadeva taka področja na Zapadu. Toda v tem trenutku to ni bistveno; nasprotno, glavno je to, da se tudi s tem predlogom zmanjšuje rob nesoglasja. Vsak nov, pozitiven predlog daje nove, ugodnejše možnosti za bodoče razgovore in zbližanje stališč.
V ostalih vprašanjih ZSSR vztraja na onem, kjer je že v glavnem dosežen sporazum, ali	je obstajal,	ali	ga	je lahko	doseči, ker	so	si	stališča
zelo blizu. Poleg tega se predlaga ločen sporazum o prepovedi nadaljnjih eksperimentov z jedrskim orožjem, predlog, ki ga bodo v svetu vsekakor sprejeli z velikimi simpatijami. Zorin prav tako sprejema zamisel o dosegi začetnih, omejenih sporazumov To	daje možnosti	za	nadaljnji	napredek —	in	tudi v tem
smislu, kot izhodiščna točka za nadaljnje razgovore v Lan-chester houseu, kot nova pobuda, so sovjetski predlogi nedvomno koristni.
Bilo bi zares škoda, če bi se nanje gledalo izključno kot na ((propagandno potezo* ali (imanever*, kakor to že delajo nekateri na Zapadu. Za stvar miru in napredka na področju razorožitve so mnogo bolj koristni tisti glasovi — in ima mo jih, na srečo, mnogo! — v zapadnem tisku in javnost: (londonski «Times» poziva, na primer., na skrbno proučitev), ki vidijo v novih sovjetskih predlogih predvsem zmanjšanje področja nesporazuma. Pričakovati moramo, da bodo tudi uradni krogi ostalih držav članic pododbora, oziroma delegati teh dežel tako gle-doli na Zorinove predloge — ne glede na to ali se z njimi povsem strinjajo, ali ne. Kajti edino tako je moč iti naprej — počasi, korak za korakom-.. Zaradi tega bi se »Times* ne smel pritoževati, češ da je Zapad dovolil, da je pobuda glede razorožitve v sovjetskih rokah. Nove pobude v splošni smeri sporazumevanja in zmanjšanja razlik (kakršna j« tudi ta sovjetska) bi prav tako pozdravili. Tako se namreč vse določneje kaže možnost za dosego začetnih, omejenih sporazumov o razorožitvi.
To pa bi na splošni mednarodni položaj dejstvovalo zelo pozitivno.*
rPof-fh
CHARLES MADISON: «ZGODOVINA DELAVCEV ZDA JE POLNA TRPLJENJA»
Visoke življenjske ravni ni delavcem nihče poklonil
Trenje med vedno bolj koncentriranim kapitalom in vedno močnejšimi sindikati se bo nujno nadaljevalo
Pred dnevi Je Bulganin sprejel v Moskvi skupino 18 ameriških radijskih In TV napovedovalk. Z njimi je bil zelo vljuden in jim naročil, naj doma povedo vse, kar so videle
«Zgodovdna industrijskih delavcev ZDA je polna trpljenja in težav, krvi in zatiranja, bojev in uspehov. V nobeni drugi državi niso bili delodajalci tako proti delavcem, tako srdito proti njihovim naporom, da bi se organizirali, proti njihovim potrebam in težnjam. Nikjer drugje ni bila moč države vse do pred kratkim orožje industrije za brzdanje sodobnega individualizma in sodnimi odločitvami, ki so dajale večje pravice osebni lastnini kot pa pravicam ljudi, so mogli delodajalci tako dolgo onemogočati poskuse sindL katov, da bi odstranili poniževalne pogoje dela.* (Charles
Madisonova zgodovina ameriškega delavskega gibanja.)
Vsak, ki se zanima za delavsko gibanje v ZDA, za pravice delavcev in njihovo življenjsko raven, mora predvsem u-poštevati tri odločilna dejstva.
2e v začetni dobi industrializacije ZDA je bilo značilno pomanjkanje delovne sile. Medtem ko so na vzhodu rast-la industrijska podjetja, so zahodne divje pokrajine kar požirale koloniste. Posledica tega je seveda bila, da so imeli delavci na vzhodu vedno razmeroma visoke mezde (vsaj višje kot je bil to primer v tedanji Evropi). Najbolj zgovorno dejstvo v prid te trditve je, da so bile vse stavke
 ..................................    |IWIUIIIII>IIIIIHMIIIIIHHmHlmn(IHm»WIIIIHIIIIHUIHIIim4IIWniimilllllimHllllHIIUIH
ZELO ZANIMIVA ZAMISEL FRANCOSKEGA KONSTRUKTORJA ROUGERONA
Neznaten vlačilec bi lahko vlekel velike podvodne petrolejske ladje
v
Čeprav je zamisel že izpred deset let, se je nihče ni lotil, kar pa je pripisati verjetno sedanjim «kraljem> petrolejskega ladjevja
Preden je naša doba začela dobivati vzdevek «atomska doba*, je že nosila ime «doba petroleja*, kajti večini sodobne industrijske dejavnosti, kakor tudi številnim dejavnostim nasploh pomeni bencin odnosno nafta tisto življenjsko potrebščino, brez katere bi ne mogla delovati in bi se je ne mogli niti zamisliti. Ko je lani poleti prišlo do sueške krize, je bilo vsakomur jasno, da je bila glavna teža tega dogodka vprav v tem, da se je Evropi zaprla najbližja pot do naftnih vrelcev v Perzijskem zalivu. Ob tej priložnosti se je v tisku ponovno obravnavalo vprašanje pomanjkanja petrolejskega bro-dovja Onassisa, Niarchosa, Livanosa in Ludvviga, ki so v raznih ladjedelnicah v svetu že naročili petrolejske ladje z nosilnostjo 80 ali celo 100 tisoč ton.
Kaj je te ljudi navedlo na to, da so se lotili tako velikopoteznih načrtov? Momentov je več. Toda ne zadnji je v odnosu med nosilnostjo neke petrolejske ladje in tako
imenovanimi režijskimi stroški, to se pravi v odnosu med prevoznimi stroški v »klasičnih* petrolejskih ladjah in prevoznimi stroški z velikani po 60,. 80 ali celo 100 tisoč ton. Znano je namreč, da ima petrolejska ladja z nosilnostjo 15.000 ton malone iste režijske stroške kot petrolejska ladja z nosilnostjo 30.000 ton. Razmerje se mnogo ne spremeni tudi pri večjih ladjah, le da ti velikani ne morejo skozi Sueški prekop. Toda daljša pot okoli Rta dobre na-de. okoli afriške celine, pa se izplača zaradi manjših režijskih stroškov*, tako da je prednost velikih ladij v tem, da niso odvisne od »trenutnega razpoloženja Egipta*, kot so ocenjevali Naserjevo pravico po podržavljenju Sueškega prekopa.
Ti elementi pa imajo proti sebi vrsto negativnih elementov, med katerimi sta važna dva. Velikani s 60, 80 ali 100 tisoč tonami nosilnosti ne morejo pristati v vsakem pristanišču in danes more na evropski celini sprejeti tako lad-
jo le pristanišče v Le Havra dočim se pristanišči v Marseillu in Bordeauxu na to šele pripravljata. Druga pomanjkljivost teh ladij pa je že znana šibkost v času vojne, ker postane tak velikan kaj primerna tarča za zračne napade.
Se preden je priilo do sueške krize in vrste njenih posledic, pa se je tega vprašanja lotil francoski inženir Ca-mille Rougeron, ki je že leta 1948 izdelal svojevrsten načrt za prevoz nafte od vrelcev do čistilnic. Njegova zamisel sicer ni povsem izvirna, ker so Nemci v drugi svetovni vojni, mu dali pobudo zanjo že ko so s podmornicami oskrbovali z nafto razne vojne ladje na odprtih morjih. Toda Rougerovova zamisel je prav gotovo zelo značilna in kljub Onassisovim naročilom sto tisoč tonskih ladij petrolejskih bi znala priti v poštev, seveda v kolikor bi lastniki petrolejskega brodovja v svetu ne vtaknili svojih prstov vmes, kot so to verjetno že storili, saj se vse od leta 1948, ko je
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiii»niiinNn»iiiiittiii>iMiiiiniiiminiiMiiii»iiiiiiiiiiiinuu">t'>iu""""">u""""iiuii«iu<("iHiiHii(i(iiulnuii"<i'uiniiiiiMii<HiiiMi<inn'ui<>iiiiiiiiiiiniiiiiiinH
PO PETEM DNEVU RAZPRAVE PRED POROTNIM SODIŠČEM V PADOVI
'rejeli
smo
dni?STRo EIGLIO. Mesečna
®Drii‘n“‘a rev’j“- Stev- 4 Lun ^ Uredništvo hgotevere Ripa; 1
za
Rim,
Lbi1&ARSTVO JUGOSLAVIJE. Lm ,*a s'*dkovodno ribištvo. N’*1 XII, stev 2 Ode ur.
Za-
Sloviti «zaklad iz Donga» so nacisti odnesli v Avstrijo
sab:
štev. 2. Odg, 'on®®Uo; uredništvo;
• Urenovucka 30,
Pred porotnim sodiščem v Padovi »e je v soboto zaključil peti dan razprave v zvezi s slovitim «zakladom iz Don-ga», med katerim naj bi bilo tudi poleg osebnih stvari pokojnega Mussolinija, njegove priležnice in raznih drugih mi. nistrov in visokih funkcionarjev fašistične stranke, šest kovčkov z vrednotami bivše italijanske socialne republike.
Prejšnjo soboto so nadaljevali zasliševanje oškodovanih strank, med katerimi so zaslišali tudi letalskega pilota Virgilia Palottellija, ki je bil v Mussolinijevem spremstvu, ko so partizani zaustavili kolono med Mussom in Dongom, in agent varnostne policije Pietro Carradori.
Glede omenjenih kovčkov ie Palottelli izjavil, da je le videl, kako so Pietro Carradori, prefekt Gatti in kapetan Nudi natovorili omenjene kovčke na neki nemški kamion. To se je zgodilo v glavnem stanu v Gargnanu, od koder je krenila na pot kolona avtomobilov, v kateri so bili poleg Nemcev tudi Mussolini, razni ministri in drugi fašistični visoki funkcionarji.
Neki drug policijski agent. Rosario Boccadifuoco, ki je bil dodeljen tajni službi notranjega ministrstva, pa je povedal zanimivo okoliščino, da mu je minister Zerbino naročil, naj poskuša doseči Milan in naj skuša stopiti v stik z nadškofom Schusterjem; —
Recite mu, — je dejal Zerbino, — da vlada socialne republike čaka v Musso, da bi se pogajala o predaji.s To nalogo bi moral Boccadifuoco opraviti skupno z zgoraj omenjenim Palottellijem, a njuno potovanje je bilo kratkotrajno, ker so ju partizani kmalu zajeli in spremili v Dongo.
Ponovno so zaslišali Pietra Carradorija, ki je pripadal o-sebni Mussolinijevi straži. Ponovno so ga zaslišali, da bi sodišče izvedelo kaj več o vse. bini aktovke, ki mu jo je bil Mussolini izrdčil v varstvo s priporočilom: — Pazi nanjo, ker v njej je usoda Italije,— Hranil jo je precej časa, Mussoliniju pa jo je vrnil v trenutku, ko je le-ta stopil na nemški kamion, da bi dosegel Švico. Glede zgoraj omenjenih šestih velikih kovčkov nam je Pietro Carradori povedal, da je dobršen del *ako imenovanega «zaklada iz Donga* izginil čez avstrijsko mejo, in to po zaslugi nacističnih oficirjev in vojakov, ki so sestavljali Mussolinijev konvoj, ko so ga zaustavili partizani 62. garibaldinske brigade. Carradori je povedal, da je ministrski funkcionar dott. Gatti, čim so partizani zaustavili kolono, dal prenesti ne neki nemški kamion šest velikih kovčkov, ki so vsebovali italijansko in tujo valuto in dru. ge dragocenosti. Vse to je skupno z nemškimi avtomobili, ki so jim partizani dali prosto pot, prekoračilo itali-
jansko-avstrijsko mejo, kamor se je z Nemci vred izmuznil tudi Gatti.
Tako se )e končno izvedelo, da je pretežni del slovitega »zaklada* končal v Avstriji. In to se je zvedelo šele 12 let po dogodku in iz ust osebe, v katere verodostojnost ni moč dvomiti. Tako se je končno porušila vsa zgradba bivših fašistov, ki so z legendo o zakladu iz Donga skušali omadeževati italijansko partizansko gibanje v splošnem, italijansko komunistično stranko pa še posebej, saj je znano, da so s tem v zvezi hoteli spraviti na zatožno klop celo znanega partizanskega poveljnika, polkovnika in poslanca Valterja Audisia, znanega pod imenom «Valerio». Proti temu pa je nastopila večina poslanske zbornice in tako bo polkovnik Valerio sicer zaslišan na razpravi prihodnjo soboto, ampak le kot priča.
V prihodnjih dneh bi morali zaslišati še okrog 80 oseb, toda mnogi med njimi so na sodišču javili, da se ne bodo mogli odzvati, bodisi zaradi bolezni, ali zaradi drugih razlogov. Med tistimi, ki se prav gotovo ne bodo javili, so člani Mussolinijeve družine, starši Clarette in Marcella Petac-cija (od te družine se bo morda javila le Mirjam, sestra Clarette Petacci). Rachele Gui. di, vdova po Mussoliniju, je predsedniku porotnega sodišča poslala pismo, v katerem mu pojasnjuje, da zaradi starosti
ne bi mogla na pot, in ga zato prosi, naj jo oprosti pričanja, ker bi itak ne mogla povedati nič več kot to, kar je že izjavila med preiskavo. Podobna pisma so predsedniku porotnega sodišča poslali tudi drugi člani Mussolinijeve dru. žine, Romano, Anna Maria in Edda Mussolini, vdova po Cia. nU, ki ga je dal Mussolini u-streliti. Prihodnjo soboto bodo poleg Valterja Audisia za slišali še Zieto Bitosso, svakinjo Clare Petacci in vdovo po ministru Zerbinu. Med zaslišanimi bo tudi partizanski poveljnik Urbano Lazzaro-«Bill».
Rougeron podal zamisel, da se do danes še nihče njegove zamisli ni lotil, pa čeprav so jo že tedaj ocenili kot dobro in izvedljivo. V čem pa je ta Rougeronova zamisel?
Rougeron si je zamislil bodoče petrolejske ladje takole: razmeroma majhen vlačilec bi vlekel za seboj velikansko petrolejsko ladjo, ki bi imela obliko nekakšne podmornice in bo plula le nekoliko metrov pod vodo. Po njegovem mnenju ima ta petrolejska ladja vrsto prednosti. Take petrolejske ladje bi stale štiri-
trebna le določena plast tako imenovanega balasta, ki vzdržuje ravnotežje podvodne petrolejske ladje na vnaprej določeni ravni.
Kaj pa vlačilec? Iz vseh treh doslej omenjenih razlogov je razvidno, da tu ni potrebna neka izredna pogonska sila in bi tudi za velike tovrstne petrolejske ladje zadostoval srednji vlačilec. Nasprotniki Rou-geronove zamisli sicer zatrjujejo, da bo vožnja s takimi petrolejskimi ladjami počasnejša od sodobnih petrolejskih ladij. Toda sam Rougeron za-
krat manj kot ustrezne povr-1 trjuje, da ni važno, če majhna ladja s še manjšimi stroški pluje z nekoliko manjšo brzino, če pa hkrati pripelje tudi dvakrat več tovora — nafte, zaradi česar se prevozni stroški nesorazmerno zmanjšajo. K temu je vredno pripomniti, da je v času vojne podvodna petroeljska ladja slabša tarča za zračne napade.
Ali bo Rougeronova zamisel uspela, danes ne moremo še govoriti. Zabeležili smo jo kot zanimivost, ki vsekakor zasluži pozornosti, pa čeprav je prišla ponovno na dan sedaj, ko je sueška kriza praktično že kolikor toliko rešena.
šinske petrolejske ladje. Iz navadnih 8-milimetrskih jeklenih plošč bi lahko zgradili petrolejske ladje, gi bi merile 10 metrov v premeru in bi bile dolge 80 metrov ter bi zato pri neznatni lastni teži 250 ton lahko prevažale 6500 ton nafte. To bi bile zelo enostavne, razmeroma majhne petrolejske ladje, toda po nje. govem načrtu bi se z določenimi popravki mogle izdelovati tudi 300 metrov dolge ladje, ki bi imele premer 60 metrov in bi lahko naenkrat prevažale do 640.000 ton nafte. Konstrukcija takih ladij bi ne predstavljala nikakih tež-koč, ker bi kljub mnogo manjšim opornim konstrukcijam, kakršne so potrebne pri sedanjih petrolejskih ladjah, bile te podvodne petrolejske ladje popolnoma trdne in gotove, ker bi bil učinek valov, ki sedanjim površinskim ladjam tako močno škoduje, odstranjen, saj bi ladja plula pod vodo. Tudi kar se tiče navadnega trenja, bi to ne predstavljalo večjih ovir, ker bi ladja plula le tik pod vodo in ker bi njena konstrukcija imela obliko podmornice. Znano pa je, da je trenje močno povezano prav s tem elementom, a konstrukcijo, in da imajo podmornice mnogo manjše trenje kot površinske ladje vprav zaradi tega, ker je njihov trup izredno dolg in ozek.
Tretji močan element v tem igra tudi teža prevoznega bla. ga — nafte, ki je le nekaj odstotkov lažja od vode. Zato niso potrebne nikake posebne naprave in nikaki posebni stroški za to, da podvodna petrolejska ladja pluje stalno na določeni višini. Za to je po-
do konca prejšnjega stoletja predvsem namenjene proti zni. zevanju mezd (zlasti v dobah kriz) in šele po letu 1920 se je začelo obdobje stavk za zviševanje zaslužka in skrajšanje delovnega časa.
Drugo upoštevanja vredno dejstvo pri obravnavanju a-meriškega delavskega gibanja je visoka storilnost dela, ki se že od pred vojne neverjetno zvišuje. Naj zadostuje podatek, da je bila že leta 1938 storilnost ameriškega delavca 2,8-krat večja od storilnosti britanskega delavca. Storilnost je seveda odvisna od splošnega gospodarskega stanja države — ali vsaj toliko, kot od posameznega delavca.
Seveda pa razmeroma visokih mezd delavskemu razredu ni nihče dal, ampak si jih je moral skozi desetletja priboriti sam. Stavke so bile glavno orožje ameriškega delavskega razreda in so še danes. Od začetka tega stoletja se povprečno število stavk vsako leto giblje okoli 3000, stavka pa letno od 1 do 4 milijone delavcev. Med tem ko so bile stavke do leta 1920, kot že rečeno, proti zniževanju mezd pa so odtlej glavno sredstvo za zviševanje delavskega zaslužka. Od 19 centov na uro, kolikor je znašala delavska mezda leta 1909, se je dvignila na 173 centov na uro leta 1956, medtem ko so se cene predmetov široke potrošnje približno potrojile. Leta 1948 so si delavci priborili tudi 40-urni delovni teden, kar je brez dvoma ena izmed glavnih pridobitev delavskega razreda.
Toda dejstvo, da ima ameriški delavec najvišjo življenjsko raven na svetu in da ima sindikate, ki imajo vedno večjo besedo v življenju ZDA, se ni dovolj, da bi proglasili konec boja ameriškega delavskega razreda. Družbeni boj ne more nikdar o-stati statičen in trenje med vedno močnejšimi delavskimi organizacijami na eni strani in vedno )>olj koncentriranim kapitalom na drugi se bo nadaljevalo, nemara celo z vedno večjo srditostjo.
V podporo gornje trditve velja navesti še nekaj gospodarskih podatkov. Število tovarn v ZDA se je v zadnjih 90 letih podvojilo. Delavcev je sedaj trinajstkrat več kot pred devetdesetimi leti. Plače so se v istem času dvignile 120-krat, vrednost produkta pa 150-krat. Iz tega sledi, da so tovarne neverjetno dvignile svoj obseg in svojo proizvodnjo, da pa se plače delavcev kljub neverjetnemu napredku niso dvignile v em-kem sorazmerju. To bi pričale tudi številke o dviganju dobičkov korporacij ki predstavljajo dnres večino ameriških podjetij. Od 1' milijard dolarjev dobička lčla 1929 s>
se dobički dvignili na okoli 50 milijard leta i955. PribHž-no polovico dobičkov podjetja spet investirajo, kar je tudi delen lazlog zi ameriško p;osperite o. Toda osnovno dejstvo istane; delež delavcev v pr^spe-itet še vcJvi ni i.akš»u kot bi bil lahka, ali kakrš.T. bi moral biti.
I 'unajt da je v ZDA stalno zaposlenih okili 60 milijonov ljuL in 40 milijonov od teh, pravijo sindikalni voditelji, jih pride v poštev za članstvo v sindikatih. Toda v sindikatih is •• ’ anienih samo Nekaj nad 16 milijonov ameriških delavce/.
Tudi protideia, >k? zakonodaja še vedne c'j laja in prav zadnje čase so sindikati postali pozorni na vrsto zakonov o «pravici do dela*, ki jih sprejemajo posamezne države in ki pomen jo v glavnem to, da zakon ščiti delodajalca, ki noče privoliti na obvezno članstvo v sindikatu za svoje delavce. Te zakone sprejemajo zlasti južne diža-ve, kjer je sedaj vpliv s;ndi-katov najmanjši, kjer pa »e vedno bolj širi. Tudi senatne preiskave korupcije v sind-katih, ki so v nekaterih primerih nemara upravičene, so opozorile delavce, da bi se lahko spremenile v splošno gonjo proti sindikacsm — kot se je spremenila v splošno gonjo proti vsemu naprednejšemu tudi preiskava «protiame-riške dejavnosti*.
Seveda je sedaj položaj nekoliko drugačen. Posamezni sindikati so postali prava kapitalistična podjeUa saj razpolagajo z milijoni):.mi zneski denarja, celimi štab: advokatov, svojimi «lobbyisti» v Kongresu ter niso nikakor tiste naivne organizacije izpred tridesetih let. Vendar je pa vprašanje, ali bo še aolgo zadovoljevala oblika dela, ki je v teh desetletjih vendarle pripeljala ameriški delavski razred do sedanjega položaja. S tem vprašanjem *“ ukvarjajo tudi ameriški sindikati: nekateri, na primer vlagajo zbrani kapital v podjetja in s tem sami postvajo nekakšni kapitalisti, neka‘eii prigovarjajo delavcem, ni; investirajo prihranke v delnice raznih družb in tako dalje. Vse to morda pomaga, ni pa odgovor na vprašanje: kam sedaj? Sedaj imajo delavci mnogih panog delovne pogodbe, mnogo jih ima pravico do pokojnin in zdravljenja, toda s časom se bodo morale pojaviti zahteve za še večjimi tovrstnimi pravicami:	polnim
zavarovanjem, pokojninami, zaščito pred brezposelnostjo itd. Tu pa bo prišla nujno v ospredje vloga države ter vprašanje elementov socializma (čeprav verjetno ne pod to besedo), vsaj v ogliki švedske «welfare» države, nato pa še kam naprej.	A.	F.
umm
Gornja slika nain prikazuje sedanjo petrolejsko ladjo tn bodočo podvodno petrolejsko ladjo ter ustrezen vpliv velikih valov na prvo In drugo
nitiiiuiiiiiiiiimiiimiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiniiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiimiiitiiiMiiiitmiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiittiimiiiiniii
KAJ PRAVIJO STATISTIČNI PODATKI UNESCO
Največ literarnih del prevedenih v Evropi
Prevajalna dejavnost v svetu je danes tako močno razvita, da znanstvena in književna dela niso več omejena na deželo ali jezikovno področje, v katerem so zrast la 0-ziroma bila ustvarjena, amjak da razmeroma naglo prodirajo v vse predele sveta. Zelo zanimive podatke o tem daje UNESCO v svoji bibliografiji prevodov, ki nosi naslov «Indeks translationums in ki izhaja vsako leto. Pred kratkim je izšel osmi zvezek tega indeksa, ki nam daje podatke o vseh prevedenih delih v 51 državah. Po teh podatkih je v letu 1955 izšlo na vsem svetu 24.274 prevodov najrazličnejših del.
Največ se prevaja v Evropi. Največ prevodov pa odpade na ZSSR, kjer je v letu 1955 izšlo 4282 prevodov. Druga država v svetu glede tega je Nemčija z 2056 prevodi. Okoli 1500 prevedenih del je izšlo v Franciji in na Češkoslovaškem. Na vrstnem redu so na. to Italija, Nizozemska, Švedska in Poljska z okoli tisoč prevodi, nato Španija z 800 prevodi,' kmalu za njo pride Jugoslavija, kjer je bilo leta 1955 tiskanih 158 prevodov. V Veliki Britaniji, na Norveškem, v Romuniji in Belgiji je bilo istega leta prevedenih ti00 del, na Portugalskem, v
Finski, Bolgariji in Švici o-koli 500, na Madžarskem okoli 400, v Avstriji in Grčiji pa od 150 do 200.
Ce vzamemo v poštev število prevodov po celinah, jih ja najmanj izšlo v Avstraliji, kjer so v vsem letu 1955 izšla le štiri prevedena dela, in to sveto pismo, neka zbirka novel, zbirka poezij ter neki potopis. V Novi Zelandi pa ni izšel niti en prevod.
Tudi ameriška ■celina se nima kdo ve kaj pohvaliti. V ZDA je izšlo komaj 800 prevodov, v Kanadi pa vsega skupaj 30 prevedenih del. Tu prihaja v poštev precejšnja sorodnost jezikov ali pa vsaj dobro poznavanje kanadskih Francozov angleščine.
Sorazmerno malo prevodov pa je izšlo tudi v Latinski A-meriki. Argentina je leta 1955 dobila le 286 prevodov, Brazilija in Mehika vsaka po 200 prevodov. Vse ostale države Južne Amerike pa so izdale kvečjemu po deset prevodov.
Za azijske države se ne da ugotoviti točnih podatkov, ker tu bibliofilska služba, ki bi morala te podatke zbrati, Se ni razvita, razen v šestih državah, kjer kolikor toliko deluje. Kljub temu pa ie podatki šestih držav kažejo na precejšen razvoj prevajalne dejavno-
sti. Na prvem mestu je use-kakor Japonska s 1200 prevodi, ki je hkrati na petem mestu v svetu. Takoj za Japonsko pride Indija s 354 prevodi.
Kaj pa se največ prevaja. Največ se prevajajo književna dela. Od že prej navedenih 24.272 prevedenih del odpade na leposlovje 12.420 prevodov, na drugem mestu so prevodi pravnih in družbenih znanstvenih ter prosvetnih del, katerih je bilo prevedenih 2516. Nadalje je bilo prevedenih 2492 zgodovinskih in zemljepisnih del, 2463 del iz tehničnih ved, 1109 del s prirodoslovnega področja, 1353 del z verskega področja ter 960 del, ki obravnavajo umetnost, o-ziroma umetnostno zgodovino. S filozofskega področja, ki je vsekakor mnogo bolj omejeno, je bilo prevedenih 762 del.
Kaj pa avtorji, čigava dela se največ prevajajo? Prvo mesto nosi Lenin. V letu 1955 je bilo prevedenih na razne jezike kar 350 njegovih publikacij. Na drugem mestu je sveto pismo s 84 novimi izdajami, od katerih samo v Nemčiji 16. Za svetim pismom pride na vrsto Engels s 64 in Marx s 50 izdajami v raznih jezikih.
Goriško-beneški dnevnik
Obmejni promet na Goriškem v aprilu
V Gorico prišlo 42.000 oseb
v Jugoslavijo pa jih je odšlo 21.000
Na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši so zabeležili	še	prehod	1.384	tujcev in 2.019	avtomobilov
V	aprilu	se	je	obmejni	pro- . ma pripetijo	prometne ne-
met na Goriškem precej po- j zgode, ki terjajo svoje žrtve, večal. Na	mednarodnem	blo-	V nedeljo ob 15. uri sta se
ku pri Rdeči	hiši	so	zabele-	trčila avtomobil in vespa. Motocikel je vozil	27-letni Dome-
nico Capito iz	Ul. del Prato
15, za njim pa	je sedel 18-let-
ni Franco Lupi iz Ul. Torria-ni 12. Zdi se, da je nesrečo zakrivil avtomobilist, ki je privozil iz Ul. XXIV Maggio. Vozili sta se močno trčil: in fanta sta se prevrnila z vespo vred. Najhuje se je poškodoval Lupi, ki si je zlomil levo nogo, medtem ko si je Capito poškodoval desno nogo. Oba ponesrečenca so z avtomobilom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, na kraj nesreče pa je prišla cestna policija, ki bo ugotovila, kdo je nesrečo zakrivil.
žili tudi veliko število jugoslovanskih in italijanskih potnikov, ki so prešli mejo s potnim listom. Tako je tod potovalo 2.519 italijanskih državljanov in 1.384 tujcev Zabeležili so tudi prehod 2.019 osebnih avtomobilov in 920 tovornih ovtomobilov. Odpeljali so skupno 7.835 ton, u-vozili pa 91.927 ton blaga.
Z obmejnimi propustnicami je v goriško pokrajino prišlo skupno 42.00Q jugoslovanskih državljanov, v Jugoslavijo pa je odšlo 21.000 ital’-janskih državljanov. Največje število se je seveda poslu-žilo obmejnega bloka pri Rdeči hiši, kjer je prišlo v Italijo 14097 jugoslovanskih državljanov, v Jugoslavijo pa je odšlo 8-443 italijanskih državljanov. Sledijo bloki pri Solkanu, v Šempetru in v Mirnu.
Zelo povečan je bil tudi promet z avtobusi, tako je na primer bilo v avtobusu, ki vozi na progi Gorica - Tolmin - Trbiž v aprilu skupno 906 potnikov; .1.791 potnikov pa so zabeležili na avtobusu, ki vzdržuje progo Gorica -Medana. Večje število potnikov je bilo še na progah Gorica - Solkan in Gorica - Vrtojba.
Iz strahu pred umobolnico se je vrgla pod vlak
V noči med nedeljo in ponedeljkom so potniki potniškega vlaka Trst - Benetke v bližini železniške postaj pri Pierisu začutili nenadoma nenavaden sunek maloštevilnih vagonov; vlakovodja je vlak ustavil in s sprevodnikom skočil pogledat, kaj se je pripetilo. V bližini železniške proge sta opazila žensko telo, ki je bilo zelo razmesarjeno od pasu navzgor. Poklicala sta rešilni avto in orožnike iz Pierisa, ki so preiskali truplo in ugotovili, da gre za 56-letno Mario Sari, por. Tomini iz Pierisa, Ul. O-berdan. Takoj so obvestili moža in hčeri, s katerimi je živela nesrečna žena. Ti so povedali, da je bila pokojna že večkrat na zdravljenju v umobolnici; pred letom dni se je vrnila domov z upanjem, da bo popolnoma ozdravela, toda v zadnjem času je imela ponovne duševne napade, m zato si je iz strahu pred vrnitvijo v umobolnico rajši izbrala prostovoljno smrt pod kolesi vlaka, ki je ob 4. uri zjutraj privozil iz Trsta.
Športni dnevnik
30. kolo italijanskega nogometnega prvenstva
Slabe perspektive za Zagreb po igri Fiorentine v Trstu
Odlična igra Triestine proti kandidatom za reprezentanco - Med Atalanto in Genoo borba za rešitev
•iiiimiMiimiiMiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiMiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiititiiiiiiiitiiiiiiMMi
V soboto ponoči v Gorici
Strašen samomor mladenke v plamenih
Oblila se je z alkoholom in se zažgala zaradi hudih posledic bolezni iz mladih let
V nedeljo se je v Gorici | Amendola.
IZ SOVODENJ
Srebrna poroka
Danes je v družini Alojzije Fajt in Antona Tomšiča iz Sovodenj velik praznik. Praznujeta namreč 25. obletnico svoje poroke. Slavljenca sta vneta prosvetna delavca ter zvesta naročnika in čitatelja {(Primorskega dnevnika#. Ob lepem jubileju jima prijatelji in znanci, člani prosvetnega društva ter naprednih organizacij iz Sovodenj čestitajo k življenjskemu prazniku, obenem pa izrekajo željo, da bi slavljenca spremljala na življenjski poti zvrhana mera zdravja in sreče. Čestitkam in željam se pridružuje tudi naše uredništvo.
Sneg in mraz na Goriškem
Najnižja včerajšnja temperatura 4,4 stopinje nad ničlo
Včeraj je naše kraje zajel nenavaden mraz. V jutranjih urah je sneg pobelil hribe v goriški okolici skoraj do polovice. Pihala je mrzla bur-ja, ki je ozračje zelo ohladila. Ob 7. uri so na goriškem letališču zabeležili 4,4 stopinje nad ničlo. Proti poldnevu se je stalil sneg na Sabotinu, Sv. Gori in na SV. Gabrijelu, obdržal pa se je na Trnovem, na Mrzelcu in na Faitjem hribu. Zelo zasneženo je Alpsko Predgorje, posebno pa visoki hribih v Julijskih in v Karnijskih Alpah.
Nenadna ohladitev je znova prinesla veliko vprašanje, ki povzroča skrbi predvsem kmetom: kaj bo z letošnjim pridelkom krompirja, ki je lepo pognal in je prav sedaj izredno občutljiv za slano.
Prometna nezgoda na križišču pri sodniji
18-letni (ant si Je polomil levo nogo
Kljub raznim prometnim znakom se na križišču pri goriški sodniji preveč pogosto-
zelo hitro razširila veet o strašnem samomoru, ki ga je izvršila v soboto zvečer na svojem domu v Ul. Michael-staedter, komaj 27-letna vzgojiteljica otroškega vrtca Egle Sala.
Nesrečno Egle je našel njen 14-letni bratec na tleh v kuhinji; njeno telo je bilo en sam plamen. Preplašen je deček skočil po mater, ki je bila pri sosedih, toda vsaka pomoč je bila odveč; mlada Sala je bila že mrtva. Kot se je izvedelo, je Egle že dvakrat poskušala napraviti samomor, toda obakrat so jo starši pravočasno rešili. Tokrat pa se je nesrečnica skrbno pripravila: polila se je z alkoholom in prižgala vžigalico, da so jo plameni docela zajeli. Umrla je v strašnih bolečinah, zato si njeno strašno dejanje lahko obrazložimo le z ugotovitvami, do katerih so prišli orožniki s Svetogorske ceste. Pokojnica je kot otrok zbolela za otroško paralizo in ostala delno pohabljena vse življenje; v tretjem letu starosti je tudi padla in si pretresla možgane, kar je tudi zapustilo svoje posledice. Bila je večkrat nerazpoložena in je kazala tudi znake neuravnovešenosti. Nesrečno Egle Sala so pokopali ob veliki udeležbi sosedov in prijateljev.
Tombola Zelenega križa preložena na poznejši čas
Zaradi slabega vremena, ki je vladalo v nedeljo zvečer v mestu, je bil goriški Zeleni križ primoran preložiti tombolo. Datum prireditve bodo javili pravočasno.
  «»------
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini je bilo od 28. aprila do 4. maja 15 rojstev, umrlo je 13 oseb, oklicev je bilo sedem, porok pa 17.
Rojstva. Chiara Raigelj. Donatella Colella, Claudio Lini, Alessandro Fasano, Silvana Bressan, Sonja Drufovka, Mau-ro Coceani, Fulvio Nikolav-čič, Gaetano Bitetti, Franca De Marco, Romana Gorjup, Luigi Cittardi, Mauro Fere-sin, Nevio Tesolin in Giorgio
Umrli so: 47-letni uradnik Luigi Galvani, 5i7-letni trgovec Bruno Massi, 78-letni upokojenec Giuseppe Collodi, 71-letni trgovec Anton Abuja, 70-letni trgovec Giovanni Cu-lot, 74-letni upokojenec Franc Trokar, 64-letni čevljar luigi Lorenzon, 50-letni kovač Giovanni Pian, tri mesece star Sergio Marconi, 25-letni Um-berto Marassi, 24-letni Fran-cesca Genovese poročena Medvešček, 76-letni upokojenka Antonia Bellin vdova Tavan in 60-letni upokojenec Augu-sto Mosetti.
Oklici: mizar Pietro Mariz-za in Caterina Morosin, uradnik Enea Casavola in učiteljica Tea Ferrari, delavec Anton Mrakič in šivilja Hedvika Šuligoj, orožnik Michele Pal-missano in Laura Fosdituri, šofer Sergio Brumat in delavka Ersilia Medeot, podoficir Cesare Podlipnik in Elsa Pa-luzzano, agent javne varnosti Ezio Melchior in bolničarka Dosso Valeria.
Poročili so se: mesar L:vio Ruppi in Gisella Bisi, uradnik Antonio Zorzi in Renata Vittori, Alhprt Klanjšček in Lucia Picciulin, podoficir a-meriške vojske George Pool in Editta Morgani, uradnik Renato Tornada in Luciana Zanitzer, visokošolec Corrado Chiara in profesorica Giulia-na Riggio, finančni stražnik Alfredo Gandini in Giorgina Tornada, šofer Josip Sokol :n Maria Lucci, visokošolec Viktor Vižintin in učiteljica Li-dia Boškin, Mario Lovisoni in Maria Delpini, agent javne varnosti Cesare Di Stefana in Rienza Del Negro, uradnik Renato Valentini in Nadia Starchi, agent javne varnosti Torquato Barardilnelli in Gemma Milocco, elektromeha-nik Egidio Buttignaschi in Giovanna Tagliarol,	šofer Ri-
naldo Gaier in Elda Lillich, šofer Domenico De	Palo in
Maria Marson.
— KINO —
CORSO. IV.00:	uNotre dame
de Pariš«, Gina	Lollobri-
gida, A. Quin, v cinemasco-pu in v technicolorju. VERDI. 16.00: «Duša in meso«, R. Mitchum in D. Kerr. VITTORI A. 15.00:	»Obtoženec
mora umreti«, Glenn Ford. MODERNO. 15.00:	«Plitha
smrti«.
30. kolo italijanskega nogometnega prvenstva je končno le nekoliko bolj razčistilo po ložaj na koncu lestvice s tem. da je neposredna nevarnost za izpad poslej vsaj v praktičnem smislu omejena na tri enajsto-rice: Palermo, Atalanto in Genoo, oz. na dve, v kolikor je Palermo ze dokončno obsojen Za to razčiščenje se je treba zahvaliti Torinu in Milanu ki sta sicer nezasluženo a vendarle premagala Atalanto in Genoo na njunih tleh z enakim rezultatom 1:0.
Poraza Atalanta 'n Genoe pa sta istočasno dvignila delnice vseh ostalih domovalcev spodnjega doma, ki so se, oz. se še nekoliko tresejo za svojo usodo, med katerimi so v prvi vrsti Triestina, Padova, Lanerossi in Juventus, čeprav je treba *rkoj dostaviti, da i-majo za to zasluge tudi sami: Juventus in Lanerossi z zmagama nad Palermom oz. Spa-lom, Padova in Tnestina pa z neodločenima rezultatoma proti Laziu oz. proti Fiorentini. Teoretično so seveda še vse te štiri enajstonce v nevarni coni, vendar je njih prednost treh oz. štirih točk tolikšra, da pomeni praktično skoraj toliko kot rešitev.
Posebno poglavje zasluži tokrat vsekckor srečanje med Triestino m Fiorentino, ne sama zato, ker pomeni dobljena točka za Triestino zelo vejo, temveč predvsem zato, ker je bila to prav gotovo najlepša tekma, kar jih je odigrala Trie-stina proti mošstvu, ki bo prihodnjo nedeljo skoraj kompletno zastopalo Italijo v tekmi z Jugoslavijo v Zagrebu in še tiste, ki so na to računali, so navdajali lokalpatriot-ski razlogi. In vendar Triestina renomiranemu nasprotniku ni bila samo kos, temveč ga je kot moštvo tudi nadigrala v vseh pcgledih vključno od taktičnega do tehničnega. Da, tudi tehničnega, čeprav bi bilo nelogične trditi, da so člani Triestine kot posamezniki boljši od raznih Julinhov, Montuorijev. Orzanov, Gratto-nov, Prinijev Magninijev, Chiappelie itd.
Uspeh Triestine pa tiči predvsem v dejstvu, da so šli njeni igralci v borbo brez vsakršnih manjvrednostnih kompleksov, brez vsakršnih zapornih taktik, z ofenzivo a obenem tudi previdno defenzivno igro, pri čemer je nosila levji delež krilska vrsta z odličnim opravljanjem dvojne vloge: napadalne in obrambne, medtem ko je bila obramba z Bello-nijem na čelu skoraj nepremagljiva ovira tudi za takega fenomena kot je Julinho.
Odlična igra prvih dveh vrst je omogočila, da je bila Triestina v polju vsaj enakovreden naspiotnik in da so njeni napadalci, prosti vsakih drugih naiog, kot prerojeni vračali milo za drago vsak napad renomiranih gostov, pri čemer jim je bilo preigravanje obrambe, ki velja za najboljšo v državi in po mnenju nekaterih celo v Evropi, prava igrača. Da pri tem kljub številnim ugodnim priložnostim niso prišli do gola kriva zgolj njihova neizkušenost in v manjši meri odlična obramba vratarja Sartija.
Za Fiorentino je mogoče z eno besedo reči, da je razočarala, čeprav je treba to trditev razumeti s stališča tega, kar se od nje sme jpraviče-no pričakovati bodisi zaradi
tega, ker je do konca prvenstva še vedno državni prvak, bodisi zaradi tega, ker sestavljajo njeni igralci ogrodje državne reprezentance, da nit ne omenimo ventilirane možnosti. da bi v celoti (z izjemo vratarja in enega napadalca) predstavljala proti Jugoslaviji italijansko reprezentanco. Fiorentina je hočeš nočeš morala sprejeti taktiko in tempo, ki ga je diktirala Trie-
REZULTATI Torino-* Atalanta	1-9
*Bok>f ua-Sampdorki	4-2
Milaa-*Genoa	1-9
Udinese-*Inter	3-2
•Juventus-Palermo	6-4
*Lan«rossi-Spal	4-1
•Lazio-Padova	1-1
Roma-*Napoli	2-1
*Triestina-Fiorentina	9-9
	LESTVICA						
Milan	39	29	3	S	59	33	45
Fiorentina	39	IS	1	7	49	34	39
Lazio	39	12	11	7	41	34	35
In ter	39	19	13	7	44	39	33
lldinete	39	14	S	11	52 51		33
Roma	39	19	11	9	47	36	31
Sampdoria	39	19	11	9	51	47	31
Torino	39	12	6	12	37 36		39
Spal	39	13	4	13	36 43		39
Bologna	39	*	11	19	43	39	29
Napoti	39	19	*	11	34 37		29
juventus	39	9	19	11	44	45	29
Lanerossi	39	*	f	12	43 47		27
Padova	39	7	13	19	29	36	27
Triestina	39	>	11	11	27 35		27
Genoa	39	7	19	13	31	43	24
Atalanta	39	S	13	12	29	42	23
Palermo	39	S	t	IS	27	46	29
Stavni stolpec
2 1 2, 2 1 1, X 2 X, X 1 1 1
Kvote: 13 točk — 34.102.000 lir, 12 točk	744.000 lir. V Trstu
je 7 zmagovalcev z 12 točkami.
Stolpec TOTIP 1 2 2, X X X, X 1 1, 1 X 1
Kvote: 11 točk — 734.504 tire: 10 točk — 56.245 lir. V Trstu:
3 zmagovalci z 11 točkami in 3 z 10 točkami.
kot posameznik igral dobro. Nikakor ni namreč mogoče o-prostiti tako renomiranim in izkušenim igralcem dejstva, da so jih neznani mladeniči, od katerih so mnogi letos šele debutirali v A-ligi, večkrat ne samo naigrali temveč celo tudi osmešili, še slabšo igro pa je nudil napad 'n res ne vemo kakšni občutki so obhajali dr. Tonija in druge tehnike, ki so s tribune opazovali igro kandidatov za reprezentanco z določenim namenom. da se prepričajo o formi Montuorija, Virgilija, Prt-nija in Grattona. Ce je Foni stavil po slabem eksperimentu proti Irski vse upe na ta napadalni kvintet, potem je moral ostati do kraja razočaran, kajti tako Montuori kot Virgili in Prini niso nudili nič takega, kra bi jim dalo legitimacijo za vključitev v reprezentanco. Gratton pa ni mogel priti dovolj do izraza, ker je
igral defenzivno. Res je sicer, da so vsi trije poslali nekaj lepih strelov proti vratom in da bi z nekoliko več sreče oz. preciznosti lahko trije naši; pot v mrežo namesto v drog, toda za reprezentanco je to premalo, če je istočasno manjkala vsaka kolektivna povezava in prodorna igra.
Toda pustimo to razmišljanje ob strani, saj si bo z njim belil glavo dr. Foni in poglejmo še malo, kaj se je minulo nedeljo aegajalo na ostalih l-griščih. Za največje presenečenje je vsekakor poskrbela Udinese, ki je sredi Milana prizadejala Interju prvi poraz na domačih tleh v letošnjem prvenstvu in tako postavila svojo kandidaturo na tretje mesto. Uspeh na tujem je dosegla tudi Roma z nepričakovano zmago nad Napolijem, medtem ko je bila na domačem igrišču uspešna Bologna proti Sampdoriji.
Kolesarska sezona v polnem razmahu
Derycke zmagovalec dirke Liege - Liege
Dirka je bila zelo naporna zaradi snežnega neurja - Italijan Ranucci osmi
LIEGE, 6. — Belgijec Ger- 23. 10. Poblet (Sp.) 20,
main Derycke je zmagal na kolesarski dirki Liege - Basto-gne-Liege. 247 km dolgo progo je prevozil v 7.24’57” Dirka je bila izredno težka, ker jo je oviralo neurje s snežnim me-težem. Zaradi hudega mraza in izčrpanosti je veliko število kolesarjev tudi odstopilo, med njimi De Bruyne.
Vrstni red na cilju:
1. Germain Derycke (Bel.) 7.24’57”, 2. Schoubben (Bel.) 2’46”, 3. Buys (Bel.) 4. Martin Van Geneugden (Bel.) 5’36”, 6. Planckaert (Bel.) 7’04”, 6. Zaegers (Bel.) 7’05", 7. Hay-vaert (Bel.) 7’53”, 8. Ranucci (It.) 8T1”. Bobet itd.
Vrstni red za pokal Desgran-ge - Colombo je po dirki v Liegu naslednji:
I. De Bruyne (Bel.) 70 točk. 2. Plankaert (Bel.) 48, 3. Im-panis (Bel.) 47, 4. Van Daele (Bel.) 35, 5. Van Steenbergen (Bel.) 30, 6. Schoubben (Bel.) 28, 7. Kerckhoven (Bel.) 25. 8. Derycke (Bel.) in Barone (Fr.)
•MMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllMlIlllllllllllllllKlIlllllllllllllllllllllIltllllllllllllllfilliinilillllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIHNIlUiiNlllltlll
Nezadovoljiv start jugoslovanskih nogometašev
Grčija-Jugoslavija 0:0 v tekmi za svet. prvenstvo
Jugoslovanski napad ni znal realizirati terenske premoči moštva
ATENE, 6. — Prva kvalifikacijska tekma VII. skupine (Jugoslavija - Romunija - Grčija) za sodelovanje na svetovnem nogometnem prvenstvu med Jugoslavijo in Grčijo se je končala neodločeno z rezultatom 0:0.
Stadion Panatenaikos,
stina in plesati po njem. Bili so sicer trenutki velike tehnične vrednosti, ko se je skušala otresti vsiljene ji zelezne srajce, toda vsi tovrstni poskusi so razbili ob perfektnem
kritju «na moža«, ki ga je _________________=,	 ___
izvajala Triestina načrtno zel stič, Rajkov, Veselinovič (Mi-
gle-
dalcev 25.000, sodnik Duvier (Francija).
Grčija:	Panakis,	Populidis,
Angelopulos, Kotridis, Linoksi-lakis, Dermatitis, Papazoglu. Nestoridis, Infantis, Polihronu, Panakis.
Jugoslavija: Beara, Crnkovič Herceg, Boškov. Spajič, Kr-
od prvih minut igre.
Iz perspektive prihodnje nedelje (Zagreb!) je 'reba najprej ugotoviti, da niti knlski par Magnini - Cervato in se manj kriiska vrsta v sestavi Chiappella - Orzan - Segato ni zadovoljila, čeprav je Orzan
tič), Kostič, Vukas. Zebec Tekma je bila dovoli razburljiva ir. hitra, toda ne preveč lepa. Obe moštvi sta igrali požrtvovalno, tako, da je srečanje poteklo v pravem prvenstvenem vzdušju.
Prve minute so minile v raz-
 ...................................IIIlilIIIM 11 Ml IIIIIIIIIM 1111II
Kolesarska dirka po Španiji
Tognaccini prvi v X. etapi lorono	prevzel^
Bahamontes zaostal za 7’ in zdrknil s prvega na tretje mesto
TORTOSA, 6. — Po IX. eta pi kolesarske dirke po Spanij;. v kateri je zmagal Italijan Be-nedetti, je danes v X. etapi prišlo do revolucije v splošni klasifikaciji. Bahamontes, ki je doslej vodil z vec kot 3’ naskoka pied Moreno in Mora-lesom, je v današnji etapi izgubil 7’5” in v splošni klasifikaciji zdrknil na 3. mesto s je 6’5” zaostanka za Loronom. ki se je od 12. povzpel na prve mesto.
V današnji etapi Valencia -Tortosa (177 km) je zmaga. Italijan Tognaccini s časom 4.15' in 10”. Z istim časom je prispelo na cilj še 6 kolesarjev, med katerimi tudi Lorono. Tognaccini je pobegni' prt 30.
km in za njim so potegnili najprej štirje in nato se dva kolesarja. Zaradi brezbrižnosti favoritov so si ubežniki kmalu povečali prednost.
Vrstni ted v X. etapi:
1. Tognaccini (It.)	4.15’10".
2. Bernard Ruiz, 3. Escola, 4. Lorono, 5. Barbosa, 6. Campil-lo, 7. Da Silva, vsi s časom Tpgnaccimja.
Splošni vrstni red po X. etapi: 1. Lorono (Šp.) 50.27’40”, 2 Ruiz 50.2<’43”, 3. Bahamontes 50.33’45”, 4. Barbosa 50.3452”. 5. Morena 50.35’5T', 6. Da Silva 50.36’23”, 7. Morates 50.44
8. Adriaenssens (Bel.) 50,44’35 ",
9. Gemimani (Fr.) 50.44’53”
10. Walkowiak (Fr.) 50.45T7', 14. Fornara (It.) 50.49',
trgani ign. Grki so sicer poredkoma r apadali, toda njihovi napadi so bili odločnejši, hitrejši in mnogo preprostejši od jugoslovanskih. Domačini so bili v rahli premoči, toda po kakih 20 minutah so se Jugoslovani povsem znašli in obdržali potem pobudo do konca prvega polčasa. V teh minutah so imeli nekateri napadalci tudi ugodne priložnosti pred nasprotnikovimi vrati, vendar jih niso znali izkoristiti.	\
Jugoslovani že v prvem de lu tekme niso našli poti, da bi po njej prevarili žilavo o-br&mbo Grkov. Umetnost Jugoslovanskih napadalcev se je dosledno končavala v 16-metr-skem prostoru.
Položaj na igrišču se tudi po odmoru ni bistveno spremenil. Grki so tod ali tam prekašali Jugoslovane. Sicer pa so bili predvsem v tehnični igri Jugoslovani daleč boljši. Ravnovesje na igrišču je imelo za posledico tudi neodločen izid. ki v glavnem ustreza poteku tekme. Drugih 45 minut je v jugoslovanskem moštvu Rajko Mitič zamenjal kapetana in slavljenca Veselinoviča, ki je v Atenah igral 25. tekmo za reprezentanco.
V ■ jugoslovanskem moštvu je zadovoljila obramba, napad pa zatajil na vsej Črtu Pohvaliti velja predvsem Crnkoviča in Bearo, pa tudi Spajiča. Med Grki so bili najboljši desni krilec, srednji napadalec m obe izredno hitri krili.
Jugoslavija B-Rol£arijaB
2:2 (2:0)
BEOGRAD, 6. — Na stadionu JLA sta se B reprezentanci Bolgarije in Jugosla-
vije razšli z neodločenim rezultatom 2:2 (0:2). Moštvi sta igrali takole;
Jugoslavija: Krivokuča, Co-kič, Sijakovič, Kaloperovič, Krajnčič, Tasič, Petakovič (Mesaroš), Mujič, Papec, Radovič (Medved), Živkov.
Bolgarija: Dervenski, Kirčev, Manolov, Largov, Dimitrov, D. Kostov, Milev (A. Kostov), Bačev, Panajotov, Vladimirov, Ilijev (Gugalov).
Po 35 minutah igre je jugoslovanska reprezentanca vodila 2:0. Ta izid pa nikakor ni bil v skladu z dotedanjimi dogodki na igrišču, 'e manj pa z nadaljnjim potekom. Gostje so bili terensko premočni in so pokazali lepšo in bolj dovršeno igro. Gola, ki sta ju zabila Mujič v 23. minuti in Tasič v 35. minuti iz enajstmetrovke, sta bila posledica napak pri Bolgarih, ne pa plod dobre igre reprezentance. Z nekaj več sreče bi bili Bolgari gotovo zmagah. Gostje so zabili prvi gol v 60. minuti po posameznem prodoru Vladimirova in izenačili v 85. minuti,
-—- «»----
Poljska-Madžarska 1:0
VARŠAVA, 6. — Nogometna tekma med reprezentancama Poljske in Madžarske, ki je bila Včeraj pred 50.000 gledalci v Varšavi, se je končala s presenetljivo zmago Poljakov z 1:0.
Schepens (Bel.), Uefilipph (It.), Dupont (Fr.) 19, 14. Ke-teleer (Bel.) in Privat (Fr.) 13, 16. Buys (Bel.), Adriaenssens (Bel.), Robinson (V.B.), War-tel (Bel.) 15.
PRAGA-EERLIN-VARSAVA
Belgijec Proost zmagal v 4. etapi
KARLOVY VARY, 6. — V četrti etapi kolesarske dirke Praga-Berlin-Varšava, Praga-Karlovy Vary je zmagal Belgijec Proost. 174 km dolgo progo je prevozil v času 4.52’22”. Drugi je bil Sved Oehgren, tretji pa Nemec Braune.
V tretji etapi Tabor-Praga je zmagal Bolgar Kristov S časom 4.10’32”.
Danes je bil prost dan.
TENIS V FLORENCI
Cooper premagal Merla
FLORENCA, 6. — V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Florenci je Avstralec Cooper premagal Merla s 6:2. 6:2, 6:2.
Ostale finalne borbe:
Moške dvojice: Ayala (C1* le), Stevvard (ZDA) - David-son, Schmidt (Sv.) 6:2, 7:5, 4:6, 7:7 odstop.
Mešane dvojice: Long (Ay-stralija), Ayala (Cile) - Ra-mirez, Llamas (Meh.) 6:1, 5:7, 6:4.
RIM, 6. — Rezultati prvega dne mednarodnega teniškega turnirja v Rimu:
Moški posamezno:
Jacobini (It.) - Moss (ZDA) 4:6, 6:3, 6:1, 4:6, 6:1. Segal <•*• Afr.)-Lemonnier (It.) 6:1, 5:2, 6:2. Forbes (J. Afr.)-Pirro (I1-) 4:6. 6:2, 10:8, 8:6. Rodrigu« (Čile) - Theodomacopuios (Gr ) 6:1, 6:1, 6:2. Fancut* (J. Afr.) J Maggi (It.) 6:1. 9:7. 6:3. Pie-trangeli (It.) - Buttimer (ZDA) (>:}, 6:2, 6:1. Schwartz (ZDA)
- Bonaiti (It.) 6:8, 6:2, 3:6, 6:0. 6:1. Patty (ZDA) - Garrid« (ZDA) p*edaja. Palafox (Meti)
- Fraser (Avst.) 6:3, 2:6. 6:4, 7:5. Hcwe (Avst.) - Molinan (Fr.) 6:3. 6:1. 6:2.
Zenske posamezno:
Buding (Nem.) - Lepre (R-) 6:1, 6:2. Lazzarino (It.) - ®u' bois (Fr.) 6:4. 6:4.
 «»-------
Avstrija-Švedska 1:0
DUNAJ, 6. — Pred 62 000 gledalci na stadionu v Pra" terju je nogometna reprezel' tanca Avstrije premagala re-prezentanco Švedske z (1:0). Edini gol tekme je v 22. minu'1 dosegel leva zveza Dienst. Avstrijci so bili v celoti boljše moštvo in bi lahko dosegli večjo zmago, čeprav So tudi Švedi imeli več priložnosti za dosego golov.
Odtovorm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk’ zavod ZTT - TW*
Kine ua Onciimh
predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. urt Cinemascope barvni liim:
«Duševni dvom»
Igrajo: ANNE BAXTER, STEVE FORREST SIMONE RENANT
in
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOCKKKJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOPOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOOtdOOOOOOOOOOOOOOOOOOO00
Sedla sta	k	oknu. Ozračje	se	je	bilo	že	toliko	ogrelo,	da	šla mimo in Chevrier le moral mim« m*mH	tako
?t.!,„Oknl!^A0,odPria Tam	.spodaj	v	rečnem	pristanišču	je	kakor je moral tiho prenLti Lucasovo nagaK mežikanje.
«Na splošno je bil kar dober možakar, škoda, da	je
tako zaverovan v tiste konjske dirke! Kako, da je bilo	zaprto
GE0RGES SIMENON
16.
Maigret in njegov mrtvec
Detektivska zgodba I
Sicer pa ni kazalo drugega, če hočejo priti stvari do dna. Samo po sebi je bilo razumljivo, da morilcem gospodarja tega lokala ne bo vseeno, ko bodo videli, da je odprto? Tudi Nina, če je še živa, bi morala priti na dan.
Okoli devetih je šla stara vedeževalka nekajkrat mimo kavarne in vselej čisto pritisnila nos na okenska stekla. Potem se je oddaljila, govorila sama s seboj in mahala s torbo.
Telefonirala je Maigretova gospa in se zanimala za moža.
»Hooeš, da ti kaj prinesem? Morda zobno ščetko?«
»Hvala! Kupil sem si novo.»
«Sodnik je telefoniral.«
«Menda mu vendar nisi dala moje številke, upam!«
«Ne. Rekla sem mu samo, da si zdoma že od včeraj opoldne«
Pred hišo se je ustavil taksi. Izstopila je gospa Chevrier s polno torbo nakupov.	,
Maigretu, ki jo je klical za gospo, je dejala:
«Recite mi Irma! Boste videli, da me bodo tudi gostje kmalu začeli tako imenovati. Saj ti nj narobe, kaj Emil?«
Toda gostov ni bilo. Trije delavci, ki so popravljali cesto, so prišli in prinesli s seboj salame in kruha. Naročili so liter rdečega.
»Kako pametno, da ste odprli. Te dni smo morali hoditi po deset minut, da smo pr:šli do dobrega vina.«
Nič jih ni motilo, da so v lokalu novi obrazi.
«Ali je prejšnji gospodar prodal?«
Drugi je dodal:
«Sijajen človek je bil.«
»Ste ga poznali že dalj časa?«
»Nič več kot štirinajst dni. Odkar smo začeli z delom
na cesti.«
Maigret je zmeraj stikal po lokalu in se je tem trem zdel malo sumljiv.
»Kdo je pa tale? Ni videti, da je domač,« so namignili Chevrieru.
Ta pa s prstom na ustnih:
»Pst! Moj tast je...«
Iz kuhinje je že prihajalo šumenje, ko je vrelo v loncih. Skozi okna so prodirali medli sončni žarki. Lokal je počasi oživljal. Chevrier si je zavihal rokave in pometel vse žaganje po tleh.
Zabrnel, je telefon.
«Za vas gospod šef. Moers je.»
Ubogi Moers si vso noč ni dal spati, toda prstni odtisi niso prinesli zaželenih zaključkov. Preiskal je številne odtise vseh vrst, na steklenicah, na pohištvu a večina jih je bilo starih in so se mešali drug čez drugega. Najvidnejše Je takoj poslal antropometričnemu oddelku, a niso ustrezali nobenim odtisom, ki jih imajo tam.
«V hiši so prijemali mnogo predmetov pa zmeraj v gumijastih rokavicah. Samo preiskava žaganja je dovedla do zanimivih izsledkov: analiza je pokazala v žaganju sledove krvi.«
»Človeške krvi?«
»V kratkem bom natanko izvedel, a sem že zdaj prepričan.«
Lucas, ki ga je tisto jutro čakalo določeno delo, je prišel pogledat okoli enajste. Bil je dobro razpoložen in Maigret je brz opazil, da ima novo, zelo svetlo kravato.
«En export-cassis, prosim,« je naročil kolegu Chevrieru in mu pomežiknil,
Irma je obesila ob vhodu v lokal tablico z napisom dnevne jedi izrezki z limonovo ofnako«. Skakala zdaj sem, zdaj tja, imela je polne roke dela. Za vse na svetu ne bi bila prepustila danes svojega posla komu drugemu.
»Pojdiva malo gor!« je dejal Maigret Lucasu.
žerjav razkladal sode iz čolnov. Vmes so udarjali žvižgi piščalke in rožljanje verig. Po blesketajoči se vodi so se premikali vlačilci.
«Ime mu je bilo Albert Rochain. Bil sem na davkariji. Obrtnico je dobil pred štirimi leti.«
»Si našel ime njegove žene?«
«Ne. Obrtnica je na njegovo ime. Bil sem tudi na ana-grafskem uradu, pa nisem mogel ničesar izvedeti. Ko je prišel v Pariz, je bil že poročen.«
»Kaj pa na komisariatu te četrti?«
»Nič. Lokal je bil zelo miren In policija ni nikoli morali posredovati.«
Maigret je večkrat pogledal fotografijo žrtve na posteljni omarici, na njej je bil Albert nasmejan.
«Mislim, da bo Chevrier kmalu marsikaj izvedel od gostov.«
»Boste ostali še tu?«
»Saj lahko kosiva kar tu v lokalu kakor dva slučajna gosta. Kaj sta opravila Torrence in Janvier?«
»še imata opravka s poizvedbami na dirkališčih.«
»Ce ju moreš doseči s telefonom, jima naroči, naj poizvedujeta zlasti v Vincennesu.«
Ni moglo biti drugače: dirkališče v Vincennesu je bilo nekak podaljšek te mestne četrti in Albert se ni mogel ločiti od nje, kakor tudi ne Maigret.
»Ali se ljudje kaj čudijo, ko vidijo, da je lokal odprt?«
«Ne posebno. Nekaj sosedov je prišlo gledat, mislijo, da je Albert prodal.«
Opoldne sta sedla za mizo pri oknu in Irma jima je stregla. Drugi gostje, zlasti delavci pri žerjavu, so sedeli pri drugih mizah.
»Kaj je Albert zadel pri dirkah?« je vprašal nekdo Chevriera.
»Za netkaj dni je šel na oddih na deželo.«
»In vi ga nadomeščate, ne? Hvala bogu, da je šel z ženo. Morda zdaj ne bomo morali jesti toliko česna. Saj ni slab, le iz ust človeka preveč diši.«
Ta delavec je mimogrede vščipnil Irmo, ki je ravno takrat
.kar štiri dni, ko ga že nadomeščate? In nihče niJtega"povedal* Prvi dan smo morali celo dol do Charentonskega mostu, smo dobili kaj za v usta.»
Delavec je živahno razpravljal s svojim tovarišem in obema se je videlo, da se za Irmo posebno zanimata.
»Chevrier tega ne bo dolgo prenašal,« je šepnil Lucas Maigretu. Potem je dodal:	.»jr
«Poročen je šele dve leti in če bosta ta dva še dolS° šcipala zeno, bodo začele leteti zaušnice.«
Pa ni prišlo do tako hudih stvari. Chevrier je stopil * n j um mizi ko sta naročila pijače, in dejal odločno:
«to je moja žena.«
»Čestitamo, fant! Le nikar se ne jezi, če ne delamo * rokavicami.«
Od srca sta se zasmejala. To nista bila take vrste brusa, da	ne bi brž razumela, kako je	to žgalo Chevriera.
»Ves, Albert je bil previden.	Ni bilo nevarnosti, da	bi	m*1
kdo speljal Nino.«
»Kako to?«
«Ali je ne poznaš?«
«Se nikoli je nisem videl.«
»Nisi velikega zamudil, prijatelj. Ta bi bila vama sred* celega bataljona Senegalcev. Drugače pridna ženska, nihče more oporekati, kaj Julien?«
»Koliko je stara?«
»Misliš, da se ji leta kaj poznajo?«
»Saj se ji res ne poznajo,	lahko jih ima trideset,	lab*0
pa	tudi petdeset. Kakor jo pač	gledaš... Ce v desno oko,
recimo..., če pa v levo...«
«Gleda križem?«
»Pa kako! Se sprašuješ, z enim očesom gleda konce tvojih čevljev, z drugim pa vrh Eiflovega stolpa.«
»In jo je Albert imel rad?*
tRadaLjsvanj* »Udih