MAMPIdC
http://www.mandrac.com, urednistvo@mandrac.com
-) 789612 44067 1
ČETRTEK, 28. JANUAR 2007 / ŠTEVILKA 692, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 230 SIT - 0,96 EUR
Kristanov trg 1 ■ tržnica Izdelki za zdravo življenje	urnik
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 sreda: 8.30 - 15.00 / 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00
frizersko - kozmetični studio
Manposa
naročila sprejemamo na tel. 05 64 00 512
AVTO SOLA BISER
Drevored I.Maja 41, Izola www.biser-as.si tel.: 05/ 641 74 48
Mob. 041 685 277
'Biseri
.	Drevored
V ''e l. Ma|» 4A
Xtv'
Izolska drevesa so že brez glav, kaj pa mi?
Ali se zavedamo, da so bile lokalne volitve že lani, da se bo kmalu začela pomlad in da je upravljanje občine še vedno “v zraku”. Trenutno aktualna občinska oblast se ukvarja s prejšnjo oblastjo bolj kot s sedanjostjo, stara oblast se ukvarja z novo in ji je preprosto obrnila hrbet. Vmes pa se dogajajo drevesa.
Ma je fin ta Šared in
Po cesti iz Kurt pa do Izle je bar Šaredin in v njem se spije en duber kvartin.
So kelnarce mlade se vedno smeje’
| a ko je ura dvaindvajset S se barček zapre.
Izolani nismo naredili nič tako slabega, da bi si zaslužili takšno pomlad 2007. Pravzaprav smo se le odločali o tem ali smo za kontinuiteto ali za spremembo. Zgodilo se je slednje in zdaj smo pač tam, kjer smo hoteli, vsaj za nekaj glasov, biti.
Seveda mora svoje težave nova izolska oblast reševati sama. Naše, davkoplačevalsko, je, da delamo, plačujemo davke in udrihamo čez oblast, ker je tako vedno bilo in bo
tudi v bodoče. Sproti pa vendarle pogledujemo, kaj se dogaja okoli nas in tako spet z zaskrbljenostjo opazujemo ho-ruk obrezovanje dreves v Izoli. Na Komunali pravijo, da je takšno početje nujno potrebno, ker drevesa pač prehitro rastejo, nekateri strokovnjaki pa pravijo, da rastejo hitro in na tak način zato, ker jih narobe obrezujejo. In tako smo spet pri izolski razdvojenosti.
Eni bi jih rezali pri strani, drugi na vrhu, treji nikoli, četrti pa malo pogosteje kot doslej. Kakorkoli že, nekaj je treba priznati:
Vsestransko, skoraj popolno rezanje, ki smo mu priča te dni, ima tudi svojo simbolno vrednost. Ste jo odkrili? (Mef)
Zamenjate občino?
Izolski občinski svetniki so se sešli na še eni seji in spet so morali prebivalci treh občin poslušati naše zelo lokalne zadeve. Očitno smo postali prvi lokalni reality show.
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
!<b
anka Koper
e
10 kos = 620g
V®€ VELI K' yèflJ PRIHRANEK
Avto Center Jereb, Izola www.o-Jereb.sl
*
S tem kuponom boste do konca januarja
lahko kupili 10 svežih, mehkih, toplih in predvsem dobrih kajzeric za vsega 1,10 Eura.J
Občinski svet
Darko Grad - pričakovani a nepoklicni podžupan
Na drugi redni seji so svetniki pričeli s kadrovanjem. Tudi uradno smo dobili novo občinsko svetnico ter (pričakovanega) podžupana Darka Grada (IJN), ki pa bo podžupan (nepričakovano) nepoklicno. Novi so tudi predstavniki občine v Centru za socialno delo, Centru za kulturo, šport in prireditve, Zdravstvenem domu in Rižanskem Vodovodu Koper.
Novi odborniki se predstavljajo, Socialnih demokratov skoraj ni
Estetsko naj lepša točka na dnevnem redu je bila imenovanje Loredane Bakija-Kokol (IJN) za občinsko svetnico, namesto župana dr.Klokočovnika. Po tem svečanem dogodku, pospremljenim z kratkim aplavzom je besedo dobil Darko Grad, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija ni imela lahkega dela. Po okusu vseh strank in list je bilo treba sestaviti šest občinskih komisij in en odbor ter določiti predstavnike Občine v podjetjih in zavodih v njeni lasti. Ali ji je to uspelo, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da je v odborih in komisijah, predvsem tistih najpomembnejših, predstavnikov Socialnih Demokratov le za vzorec ali pa jih sploh ni. Po usodi bivše piranske županje Vojke Štular, ki je kot novopečena svetnica izpadal iz vseh možnih komisij, se Breda Pečan ni niti priglasila kot članica kakega odbora »Da nebi doživela podobnega ponižanja«. Vse nove »odbornike« in »komisarje« si lahko ogledate v naslednjih vrsticah.
Odbor za gospodarstvo in finance:
Edvin Stegovec, Valdi Morato, Alojz Zorko, Aleksander Krebelj, Tomislav Vitezica, Silvano Sau, Almira Samotorčan.
Odbor za družbene dejavnosti:
Anton Juriševič, Robert Mulec, Dalibor Špoljarič, Sandra Letica, Nataša Ružnič, Tomislav Vitezica, Branko Pečar, Lilla Peterzol, Zoran Stolica.
Odbor za okolje in prostor:
Anton Juriševič, Miran Hrovatin, Bojan Zadel, Aleksander Krebelj, Alojz Zorko, George Klokočovnik, Silvano Sau, Danijel Radešič, Slavko Samotorčan
Statutarno-pravna komisija:
Edvard Dečman, Alojz Padar, Aleksej Skok, Marino Domio, Loredana Bakija Kokol, Silvano Sau, Slavko Samotorčan.
Komisijaza vprašanja italijanske narodnostne skupnosti:
Nataša Ružnič, Luisa Gombač, Lilla Peterzol, Silvano Sau, Andrea Šumenjak, Robi Štule
Komisija za regionalno in mednarodno sodelovanje:
Kristina Zelič, Ivan Bizjak, Branko Pečar, Jasna Zorko, Loredana Bakija Kokol, Lilla Peterzol, Darjan Gorela.
Nadzorni odbor:
Ivan Paliska, Mario Gasparini, Vlado Kotar, Simon Dražič, Veniš Bohinec, Nenad Stolica, Egle Tomažinčič
Komisija za razvoj podeželja, kmetijstva in ribištva bo najbrž imenovana na eni od naslednjih sej, saj člani komisije za mandatna vprašana), volitve in imenovanja na mizo niso dobili dovolj predlogov. Zato pa so svetniki v svet Centra za socialno delo imenovali Gino Gluvajič in Vero Neels, v svet Centra za Kulturo šport in prireditve Branka Pečarja, Velimira Vatovca, Igorja Piantonija in Draga Misleja.
Občinske interese v Zdravstvenem domu bodo po novem zastopali Igor Franca, Aleš Bohinec in Tomislav Vitezica.
Občina pa ima razumljivo velike interese in delež tudi v Rižanskem Vodovodu Koper. Svetniki so razrešili dosedanja predstavnika občine Bredo Pečan in Silvana Saua in imenovali Tomislava Klokočovnika in Igorja Franco za njegovega namestnika. Odpoklicali so tudi člana nadzornega sveta Branka Simonoviča in na njegovo mesto imenovali Darka Grada.
Svetnikom 3 /4 takt ni všeč...
Za največ razburjenja in pravno-politikantsko debato med
svetniki je poskrbel predlog o predčasni razrešitvi dosedanjih in imenovanju novih članov nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala. Nadzornikom bi se mandat iztekel 12. junija letos, za predčasen odpoklic pa bi bili po mnenju Alekseja Skoka (SD) potrebni glasovi vsaj svetnikov. Po nekajminutni izmenjavi pravniških mnenj je prevladalo mnenje, da svetniki niso skupščina podjetja in tako so svetniki predčasno razrešili Lucia Gobba in Julijana Peruzina, podaljšali mandat Igorju Franci, dva nova nadzornika pa sta postala Aleksander Krebelj in Alojz Zorko. S tem so dokončno utihnile govorice, ki so bivšega direktorja Komunale, Alojza Zorka vztrajno vračale na ta vroč stolček.
Podžupan po zakonu ali statutu?
V naslednji točki je župan občinskemu svetu predlagal v imenovanje podžupana in sicer strankarskega kolega Darka Grada. Takšnemu načinu je nasprotovala Breda Pečan, ki je župana opozorila, da po zakonu o lokalni samoupravi podžupana imenuje župan in za to en potrebuje soglasja občinskega sveta. Opozorilo je izzvenelo v prazno in svetniki so kljub (preverjenem) pravnem nesmislu podžupana potrdili s 13 glasovi za in 3 proti.
Svetniki so s prepričljivo in glede na stanje presenetljivo večino odtipkali podporo odvetniku Franciju Matozu, katerega bo župan Klokočovnik pooblastil za zastopanje Občine v pravnih zadevah.	Darjan Gorela
Aleksej Skok (SD): Dogaja se ena velika demokratična napaka. Volilni rezultati kažejo, da imajo SD in IJN po 6 svetnikov. Če bi se držali tega, bi lahko imeli v odboru za okolje in prostor vsaj enega predstavnika!
Zorko: Za nas je to sanacija, gospa Pečanova. Pri sanaciji pa grešnikov ni zraven.
Klokočovnik: Verjamem gospodu Gradu, ki je diplomiran pravnik, vi g. Skok pa ste še študent prava, če se ne motim?
Grad: Če bi koalicije bile, to nebi bilo nič slabega. V tem trenutku koalicije ni in je tudi ne bo, ker mislimo da to ni dobro za razvoj kraja.
Občinski svet
Svetniška vprašanja in pobude: za vsakega nekaj.
Novi občinski svetniki so pokazali neverjetno zanimanje za nekatera, po njihovem, aktualna vprašanja, ki bi jih lahko rešili v tej naši občini. Razpon pobud in vprašanj je bil širok: od prevoza dijakov, mimo plina za vse in evrov za nove mamice do ure zastonj parkiranja.
Po kadrovsko- glasovalnih kolobocijah so bila svetniška vprašanja in pobude pravi balzam za novinarska ušesa pa verjetno tudi za ušesa Izolanov, ki se na pravo ne spoznajo in so sejo spremljali preko lokalne televizije.
Enojezična kanalizacija
Silvana Sau-a je zanimalo, zakaj je velika tabla, ki nasproti stadiona izolanom oznanja pričetek gradnje voda čistilne naprave, samo v slovenščini. Ob tem je Aleksander Krebelj (IJN) od Občinarjev zahteval poročilo o načrtu za reševanje prometnih zagat, ko bodo gradbinci kopali jarek proti Kopru.
Rešiti javne prevoze
Branko Pečar (IJN) je predlagal, da bi na naslednji seji obravnavali problematiko javnih prevozov in od občinskih služb zahteval podatke o subvencioniranju javnega prevoza.
O plinifikaciji Izole
Kaže da bodo svetniki na naslednji seji vendarle spregovorili tudi o na žalost najbolj »eksplozivni temi« zadnjih nesecev, neurejenih plinskih inštalacijah v Livadah. Razpravo je predlagal Alojz Zorko (IJN).
Ceplenje deklic
Svetniška skupina Socialnih demokratov je predlagala, da se v Občini Izola pričneš sistematičnim cepljenjem deklic, starih od 11 so 13 let proti okužbi s papiloma virusom. V tem letu naj bi za cepljenje namenili največ 60.000 eur, v naslednjem pa naveč 19.000 eur. Cena enega cepljenja se sicer giblje med 350 in 380 euri.
500 Eur za novorojenca
Aleksej Skok (SD) pa je predlagal, da bi po novem vsako novo izolsko mamico obdarili s 500 evri. Robert Mulec (LDS) pa je predlagal, da se na Velikem trgu, za pošto in na Lonki ponovno uvede ura brezplačnega parkiranja.
Darjan Gorela
Igor Franca ne bo vodja kabineta župana
V ponedeljkovih Primorskih novicah so bivšega požupana in vodjo izolskega LDS Igorja Franco neuradno ustoličili kot novega vodjo kabineta Župana, s čimer bi zapolnil »profesionalno« vrzel, potem ko sta tako župan kot podžupan nepoklicna. Slednji se je odločil za nepoklicno funkcijo zato, ker je že zaposlen v lastnem podjetju in bi mu takšno imenovanje zaprlo številne možnosti poslovanja.
Igor Franca pa je pojasnil, da so navedbe o vodenju kabineta neresnične in da z njim nihče ni opravljal dogovorov te vrste. Ob tem pa seveda ni zanikal možnosti, da bi njegovo znanje in izkušnje lahko novi občinski oblastniki koristno uporabili. Nasploh je treba povedati, da trenutno še ni moč zaslediti kakšnih posebnih kadrovskih premikov v občinski upravi, najverjetneje tudi zato, ker delavcev javne uprave ni moč kar tako odpustiti, glede na to, da je izolska občinska uprava dokaj številna pa bi bile nove zaposlitve kar veliko breme za občinski proračun.
Klokočovnik (2): Gospoda Skoka bi prosil da v svoji glavi uredi debato, ker ga ne razumem...
Breda Pečan (SD): Kako pa vi, g.Vitezica veste kakšna je bila prostorska politika Izole v zadnjih 10 letih? Ali ste to opazili iz Kopra?
Klokočovnik(3); Boš tudi ti, gospod Grad kaj povedal?
Branko Simonovič (DESUS): Z dvema svetnikoma smo dobili le tri mesta v odborih, medtem ko jih je LDS, ki ima prav tako dva svetnika dobila kar šest!
Stranski učinki
Ali smo v Izoli res priče mafijski politiki?
Način in dejavnosti ob, za demokracijo blago rečeno, neobičajni grobi in nesramni volilni kampanji, začetek delovanja v občinskem svetu z advokati, odnos do Izolskih volivcev, ki so zlati, ko rabijo in neveljavni ter telesno nesposobni, ko glasujejo obratno od želenega, sestava KVIAZ-a in sedaj sestava odborov, komisij in svetov zavodov ter nadzornega sveta Komunale, so končno pokazale kako
izgleda mafijska politika.
Naj Izolani vejo, da ne gre za spremembo vladajoče politične opcije, kot je v demokraciji normalno in se redno dogaja - nič tragičnega ne bi bilo v tem.
Preseneča me, da so še vedno v skupini ob Izoli je naša, ki vse diktira, tudi stranke in liste ter osebe za katere sem, ne glede na različne poglede, smatral, da so politično dosledni in korektni.
Ne glede na vladajočo opcijo so organi, ki delujejo za občinski svet, tako kot v državnem zboru in vseh podobnih zborih, sestavljeni približno tako kot pripadajoči zbor, v našem primeru občinski svet. Ponavadi si vladajoča opcija nastavi malo večjo večino v organih.
Ker odražajo občinski svet, je logično, da je sestava podobna.Tega smo se vse koalicije do sedaj tudi držale. Enako je povsod v demokratičnih državah v Evropi in v Sloveniji, razen v Kopru, Piranu in sedaj Izoli.
Mafijska politika je zato, ker čuti, da bo njihovo delo spregledano in
doživelo velika nasprotovanja zaradi pokrivanja čudnih interesov. Kot sem že rekel zadnjič, sedaj to potrjuje.
Stranka Koper je naš - pardon Izola je naša in tisti, ki z njo delujejo v neformalni ampak očitni koaliciji se čutijo nesigurne, verjetno tudi ne dovolj sposobne za 4 letno stalno soočenje z vsaj polovico Izolanov, ki njih niso volili. In tudi razočaranja tistih, ki so jih volili. Da gre za velike interese se vidi v vseh predlogih, a najbolj očitno je v Odboru za okolje in prostor, kjer ni nobenega od SD, čeprav nas je 6 v OS, niti Desusa z dvemi svetniki
Dejstva:
Povprečje STARE koalicije zasedenosti 45,8 % od 44% v OS!
Skupaj stara in (pogojna koalicija) LDS 68 % od 68% v OS ! NOVA (neformalna?) KOALICIJA zasedenost 78% od 52% v OS! Stranka SD-Socialni demokrati v organih občinskega sveta 10% OD 26% v OS v svetih zavodov 0-nula!
in Mladih za Izolo z eno svetnico-torej od skoraj 50% političnih svetnikov nihče v odboru! V tem odboru se bodo pripravljali zelo zanimivi predlogi - Izolani spremljajte!
Seveda, najbolj moteč sem bil jaz. Tako tudi v nadzornem svetu Komunale - nihče od omenjenih (čeprav sedanjemu svetu kjer sem tudi jaz član, rok po odloku poteče junija), tako kot v svetu Zdravstvenega doma, tako kot v Centru za socialno delo, tako kot v Centru za kulturo Šport in prireditve, Rižanskem vodovodu. Ostalo je drobiž.
Izolani, volk je slekel ruto in ne kaže samo svoje prave podobe, začel je takoj gristi!
V tej skupini se je našel tudi Mef in s tem je šla, kakršna je že bila, nevtralnost časopisa Mandrača po gobe....
Občinski svetnik Lucio Gobbo
STALIŠČA ODRAŽENA V PRISPEVKU NISO URADNA STALIŠČA SD IZOLA, AMPAK SO STALIŠČA IN MNENJE AVTORJA
SDS vrača denar sponzorjem
Časnik Dnevnik zamenjal stranki LDS in SDS
Ljubljana, 24. januar 2007 - V Slovenski demokratski stranki smo z veselimi nasmeški prebrali pompozen naslov v časopisu Dnevnik, s katerim ta časopis omenja veliko krizo v SDS. Ne moremo se znebiti vtisa, da je Dnevnik zamenjal kratici LDS in SDS, ali pa je naslov nastal iz velike želje, da bi tudi ‘pri sosedu crknila kakšna krava’.
Takšna želja je sicer razumljiva glede na dejstvo, da je LDS v ozadju oziroma preko povezanih članov in simpatizerjev pravzaprav dejanski lastnik Dnevnika.
Sandra Letica, odnosi z javnostmi SDS
SDS ni kršila Zakonov
O FINANCIRANJU
10 SDS je obravnaval nekatere očitke o kršenju določil Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni kampanji v zvezi z domnevno spornimi donacijami za lokalne volitve 2006. Ocenil je, da SDS ni kršila zakonov, ki urejajo financiranje volilne kampanje in političnih strank. Kljub temu se je Izvršilni odbor SDS, v izogib vsakršnim dvomom o moralnosti delovanja SDS, odločil, da bo SDS tako pridobljena finančna sredstva vrnila. Sredstva so bila danes vrnjena na račune podjetij Mobitel, Acroni, Talum, Hit in Luka Koper Pristan.
V Slovenski demokratski stranki smo pred letošnjimi lokalnimi volitvami (tako kot vedno doslej) vsem večjim in srednjim podjetjem poslali prošnje za finančno pomoč in jih že v sami prošnji izrecno opozorili, da političnih strank ne smejo financirati tista podjetja, v katera je vloženih več kot 50 % javnega kapitala. Pravne osebe so se same odlo-
čale, ali bodo prispevek dale, ter v kakšni višini (v mejah, ki jih določa zakon); ali pa so prošnjo zavrnile.
Vse donatorje je SDS v skladu z zakonom navedla v poročilu računskemu sodišču. Po objavi podatkov so se v nekaterih medijih pojavih dvomi o tem, ali lahko podjetja kot so Mobitel, Acroni, Talum, Hit in Luka Koper Pristan financirajo politične stranke. Donacije od nekaterih od naštetih podjetij so tako SDS kot tudi druge stranke prejela tudi pri prejšnjih volitvah in računsko sodišče po operavi)enem pregledu financiranja volilne kampanje SDS ni ugotovilo nepravilnosti. Omenjena podjetja namreč niso v neposredni državni lasti.
Kljub temu se je Izvršilni odbor SDS v izogib vsakršnim dvomom o moralnosti financiranja volilne kampanje SDS odločil, da bo SDS sredstva, ki so jih doni-rala omenjena podjetja, vrnila. Sredstva so bila danes vrnjena na račune podjetij Mobitel, Acroni, Talum, Hit in Luka Koper Pristan.
Dušan Strnad, glavni tajnik SDS
Odgovor urednika:
Zahvaljujem se zadnjemu izolskemu revolucionarju, da me je uvrstil v mafijo. Glede na to, da smo v Mandraču vedno in dosledno objavili vse kar je zapisal, da smo objavili vse zapise njegovih somišljenikov, tako kot smo objavljali tudi mnenja tistih, ki jih je zdaj razvrstil v mafijo, glede na to, da sem vedno jasno in glasno povedal svoja stališča, tudi če njemu ah komu drugemu to ni bilo všeč in glede na to, da sem na zadnjih volitvah sodeloval predvsem zato, da se neha enoumje, oziroma kar zasebnoumje, katerega del je bil tudi prijatelj Lucio, si tega preprosto ne dovolim. Pa te ne bom tožil, ker nimam odvetnikov kot tvoji bližnji, ampak bom s tabo, glede na to, da mi zakon to omogoča, ravnal kot ravna lastnik časopisa z nekom, ki ga psuje. Preprosto, ne bom več razmišljal o tem kaj govoriš ali pišeš, tudi ko bomo to objavili v našem lastnem časopisu.
Glede sestave odborov in komisij pa te potolažim: Mislim, da so ravnali narobe in na to sem jih v svojem uvodniku že opozoril pred tednom dni. Res pa je, da vsak žanje to kar je sejal. Za primer te bom spomnil na prosluli sosvet za razvoj, ki ga je bivša županja imenovala tako, da je osebno izbirala med tistimi, ki so tja predlagali svoje kandidate. Glede na to, da si tudi ti njegov član verjetno veš, kako je to potekalo. In da bo paradoks še hujši se je istočasno ta ista županja v funkciji poslanke zgražala nad tem, da želi člane sveta RTV izbirati državni zbor (ne le predsednik vlade). Da se razumemo; v obeh primerih je narobe, saj menda še obsojava misel »poslušaj kaj govorim in ne glej, kaj delam«. Ali pač. p.s. Da ne bo pomote: član Zveze borcev sem bil pred teboj a si nikoli ne bi drznil postati predsednik organizacije s tako slavno preteklostjo. Ti si si upal.
Mef
Podzemlje
Cisto prava čistilna naprava
V Prejšnji številki smo le s sliko velike table napovedali pričetek izgradnje čistilne naprave, ki bo jadransko morje končno razbremenila koprskih in izolskih odplak in fekalij. Če bo šlo vse po načrtih gradbincev ajdovskega Primorja ter koprskih in izolskih komunalcev, bomo čez slaba tri leta (2010) v sodobni čistilni napravi, ki bo stala na Serminu čistili vse odpadne in fekalne vode iz Izole in Kopra.
Najprej pa gneča...
Prejšnji ponedeljek so gradbinci pričeli kopati v Žusterni, kjer je sedaj že semafor, ki povzroča zastoje. Skopati morajo kanalizacij ki vod med obema mestoma, ki bo tekel pod kolesarsko in sprehajalno potjo. V začetku tega tedna so obalno pot zaprli tudi iz Izolske strani in pričeli kopati proti Kopru. Rekreacijsko pot ob morju bodo morali v celoti razkopati. Ko bodo skopali poldrugi meter globok in meter do dva širok jarek bodo vanj položili cev iz poliestra s premerom 40 centimetrov.
Delo bodo predvidoma končali nekje v sredini maja. Do takrat bodo vsak dan med 8 in 17 uro s semaforjem zapirali po en vozni pas. Počivali bodo le pred in med večjimi državnimi prazniki, če se bodo dela nepričakovano zavlekla, bodo morali dnevno zaporo podaljšati, če pa jim bo šlo hitreje, obljubljajo kakšno uro manj mučenja voznikov.
Vse cevi vodijo na Sermin...
Že nekaj mesecev pa na Serminu gradijo novo čistilno napravo, kamor se bodo vse cevi iztekale in ki bo prečiščevala odpadno vodo iz izolske in koprske občine. Končana bo konec prihodnjega leta, leta 2009 pa naj bi začela poskusno obratovati. Poleg mehanskega bo opravila še biološko in del kemičnega prečiščevanja. Poleg čistilne naprave in medobčinskega cevovoda bodo gradili še štiri večja črpališča, zadrževalnike, kolektorje in zbiralnike.
V izoli novo črpališče
Na mestu sedanjega črpališča odpadnih voda, nasproti stadiona, bodo zgradili novo črpališče za odpadne in meteorne vode ter zadrževalni bazen s finimi grabljami, peskolovom in izpustnim kanalom. Z gradnjo bi že pričeli, če bi v rokah imeli občinsko dovoljenje za odlaganje materiala na delu bližnjega parkirišča. Gradnja celotne naprave bo stala okoli 18,7 miljona evrov. Od tega naj bi več kot polovico pokrili iz kohezijskih skladov Evropske unije. Darjan Gorela
Zapora s koprske strani. Zaenkrat dela s te strani napredujejo hitreje.

Brezplačno se lahko naučite tehnike samopregledovanja dojk.
V Reviti imamo posebno učno prsno protezo, ki vsebuje zatrdline, na otip zelo podobne tistim v malignem tkivu.
Svetovali vam bomo, kaj lahko naredite sami in pravočasno.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Kristanov trg 1 - tržnica • Tel.:
Tako pa so obalno pešpot zaprli z izolske strani. Rekreacija do nadaljnega odpade!


Staro črpališče odpadnih voda. Tudi tu bo veliko gradbišče, saj bodo zgradili novo črpališče in zadrževalni bazen.
Dajmo naši
dr. Metka Zorc, Slovenka (in Izolanka) leta
Ljudje imamo zdravnike radi. Seveda imamo tudi veliko pripomb na njihovo delo, toda na koncu koncev si vendarle rečemo: nikoli se ne ve. In tako se je zgodilo, da je bil lani osebnost Primorske dr. Tomislav Klokočovnik, letos so bralci in poslušalci izbrali dr. Erika Breclja, Slovenka leta pa je postala dr. Metka Zorc. Politiki so v težavah.
»Samo kirurg ni nič...«
Sedaj jo poznate vsi. Odkar se smeje iz naslovnic časopisov in revij, se pojavlja v vseh mogočih medijih ob vseh mogočih urah. Nekateri se je spominjate še prej, ko se je ustanavljal Medicor, tretji srčni center. Kardiologinja, profesorica in direktorica je zelo zasedena. Kar naprej je na poti med Izolo, kjer je direktorica, Ljubljano kjer predava in Piranom, kjer bo čez nekaj časa zrasel rehabilitacijski center. Ker se za tako imenitno (četudi začasno) sokrajanko pulijo številni veliki in mali mediji smo se zanjo ogreli tudi v Mandraču. In z njo, namesto o njenih občutkih govorili o Medicorju, tretjem slovenskem centru za srčno kirurgijo.
Kdaj se je pričela Medicorjeva zgodba?
Zgodba je stara dobor desetletje. Vmes je bilo veliko ovir. Ovire so predstavljali ljudje, ne birokrati. Tisti, ki niso vedeli, kaj nameravam ustvariti, kakšna je moja osebna vizija zdravljenja teh bolezni. Po desetih letih se lahko pohvalimo s tretjim srčnim centrom v državi, vključeni smo v
mrežo zdravstvenega zavarovanja tako kot vse normalne ambulante in bolnišnice. Naši lastniki so zasebniki, v glavnem pa Društvo na srcu operiranih Slovenije, ki je denar za Center tudi zbralo.
Po čem se vaš center razlikuje od ostalih dveh, mariborskega in ljubljanskega?
Po svetu so najboljše klinike za srčno kirurgijo zasebne. Zasebnik bolj gleda na učinkovitost, pri nas pa management v zdravstvu peša. To je posebna stroka. Jaz sem se je tudi priučila in danes vem da imam na tem področju veliko znanja. Šolala sem se v Švici, ker pri nas te smeri, pa tudi tradicije gospodarjenja v zdravstrvu, ni. Seveda pa brez vrhunskih strokovnjakov ne gre. Tu imamo svetovno znanega kirurga dr.Ninoslava Radovanoviča iz Srbije. Dr.Radovanovič je vse operacije (do sedaj jih je bilo 540 op.av) do sedaj opravil sam. In pri tem dosegel zelo dobre rezultate. Na začetku smo iz Ljubljane dobili serijo izjemno težkih bolnikov s čakalne liste, pri akterih je bolezen že močno napredovala. Pri teh bolnikih je bila smrtnost 1,9 odstotna, kar nas uvršča v sam evropski vrh.
Kako pa sodelujete z izolsko Bolnišnico? Ste samo najemniki njihovih prostorov?
Z bolnišnico veliko sodelujemo in skupaj smo veliko dosegli. Delimo si nov CP Aparat, s katerim takoj vidimo stanje vožilju in večdnevno ležanje ter opazovanje pacienta ni več potrebno. Poleg tega pa še posebej veliko sodelujemo z njihovimi anesteziologi in vrhunskih	strokovnjakom,
dr.Cvjetičaninom.
K vam pa poleg slovenskih prihajajo tudi pacienti iz drugih držav, še posebej Rusije...
Dr. Radovanovič je poznano ime. V Švici ima veliko klientov iz Rusije in drugih držav. In ko operira pri nas v Izoli, lahko pridejo k njemu. Zasebno letalo pristane v Sečovljah in pacient je v desetih minutah že pri nas. Številna leta so naši pacienti na podobne operacije hodili v tujino. Eni v Švico, drugi v Ameriko. Sedaj pa mi je uspelo da drugi prihajajo k nam.
Koliko pa sploh traja ena operacija na srcu?
Odvisno. Od nekaj ur, do polovice dneva, lahko tudi cel dan. Po operaciji pa bolnikom nudimo popolno oskrbo. Nekateri ostanejo 10 dni, nekateri 14 dni pa tudi do mesec dolgo so že bili pri nas. Ne pustimo domov, če se ne počuti povsem v redu. Najpomembneje je, da čakalnih dob več ni. Na operacijo se čaka le okoli 14 dni. Pri vsem tem me žalosti le to, da so neki faktorji, določeni nevoščljivici krivi, da smo začeli dve leti kasneje in tako je kar nekaj ljudi na čakalni listi umrlo preden so dočakali odrešilno operacijo. Pred kratkim je občina, na kateri stoji tudi vaš Center dobila novega župana, dr. Klokočovnika. Kakšno je sodelovanje z njim ? Sodelovanja z dr. Klokočovnikom ni, ne obstaja...
Kaj pa menite o njegovi predvolilni obljubi, da bo brezplačno operiral 100 bolnikov v izolski bolnišnici?
Ne vem kje naj bi jih naredil....Če hočeš zagotoviti varno zdravljenje moraš imeti dobro opremo, ekipo in vso infrastrukturo. Sam kirurg ni nič. Če bodo v Bolnišnici Izola imeli miiljon do dva evra, da bi lahko take operacije zagotovili, potem bi šlo. Če se bo vodstvo bolnice odločilo za take operacije, potem nimam nič proti. Vendar pa potreb po operacijah v Sloveniji več ni. Sedaj so potrebe v ortopediji in drugih področjih, kjer so čakalne vrste zelo dolge.
Boste pri Medicorju ostali le pri operacijah ali načrtujete tudi širjenje ponudbe na rehabilitacijo?
Medicor ima v lasti staro piransko bolnišnico, ki smo jo kupili pred devetimi leti. Takrat je bila moja zamisel, da bi center osnovali tam in investirali v opremo, vendar je bilo takrat to nemogoče, ker zasebnega vlaganja v zdravstvo odgovorni niso najbolje razumeli. V Piranu nameravamo narediti center za rehabilitacijo, ki bo po moji zamisli, da bo okrevanje po operaciji malce drugačno kot v Šmarjeških toplicah in Radencih. Poleg tega pa bo tam še Center za preventivno Kardiologijo, na čelu s profesorjem Davidom Woodom iz Londona.
Pa še vprašanje, ki je bilo pravzaprav povod za intervju. Kako ste se sprijaznili s vso to medijsko slavo, ki vas obdaja po naslovu Slovenke leta?
Ma kaj jaz vem...veste kaj,... nimam niti kaj dosti časa slediti temu...Priznanje Slovenke leta ni le priznanje meni, ampak tudi ekipi iz Medicorja, in vsem sodelavcem iz Fakultete.
En sam - Društvo enostarševskih družin
Vse več je enostarševskih družin v naši družbi.V takšnih družinah običajno preide vsa odgovornost na enega samega starša, le v redkih primerih lahko pomoč pri vzgoji otrok in drugih težavah išče pri bivšem partnerju, kajti pri razvezah - razhajanjih pride običajno do prepirov in zamer.
Nič prijeten ni občutek, sploh po ločitvi, “zdaj je vsa odgovornost na meni, če ne bom zmogla ni nikogar, ki bo poskrbel za otroke”, čeprav smo v praksi že prej večji del vzgoje in odgovornosti prevzemali sami. Neštetokrat se pojavi dvom o pravilnosti naših odločitev in takrat še kako rabimo oporo nekoga, ki je kaj podobnega doživel in nas poskuša razumeti.
Kako skupaj z otroci prebroditi krizo, kje najti moč - oporo, da bi to obdobje bilo čim lažje in brez večjih posledic? Pogosto se po razpadu skupnosti razgubijo tudi skupni prijatelji, kajti problemov že imajo svojih dovolj. Kje smo in kam spadamo? Kam naj gre mati samohranilka iskat družbo: v gostilno na cesto? Kje lahko pusti otroke v tem času? Zato sem se odločila ustanoviti društvo, ki bi odprtih rok in src povabilo te ljudi k sebi z otroci za katere bi bilo organizirano varstvo in druženje.
Vabimo Vas, da se pridružite našemu društvu, da izmenjamo izkušnje in morebitne strahove in si pomagamo med seboj. Informacije dobite na telefonu 040 122 433	(Darinka)
Darjan Gorela
log a :«
Križi in težave
Okrajno sodišče je hitrejše od dimnikarjev
Kar lepo število Izolanovje prejšnji teden prejelo piavo kuverto piranskega sodišča z odločbo o takojšnjem plačilu dolga ali pa jim bodo dolgovani znesek pobrali s transakcijskega računa, z vrednostnih papirjev ali na kakšen drugačen način. Težava je bila v tem, da ljudje iz odločbe niso vedeli kaj sploh dolgujejo.
Dimnikarji so gotovo manj pomemben del našega življenja, ampak v Izoli se nikakor ne izginejo s prvih strani. In ravno ko smo verjeli, da se bo ob razreševanju težav v Livadah rešilo tudi zaplete s koncesionarjem E.D.T. jem iz Kopra, so spet udarili med Izolane. Tokrat posredno a nič manj nenavadno.
Naša bralka je 20. avgusta leta 2005 prejela dva računa za opravljene dimnikarske storitve. Enega za plin, drugega za dimnik. Enega je poravnala, pri drugem se ni mogla odločiti, saj je bilo pripomb na delo dimnikarjev zares veliko. Račun v višini 4.710 tolarjev za merjenje emisij dimnih plinov je vendarle plačala pol leta kasneje, v začetku leta 2006.
Pred dnevi pa je s piranskega okrajnega sodišča prejela sklep o izvršbi za znesek nekaj več kot 6 tisočakov, ter seveda 11 tisočakov stroškov, ki jih je imel z zahtevkom upnik.
Seveda prejem takšnega pisma nikoli ni prijeten dogodek, še posebej če človek dokaj redno poravnava vse svoje obveznosti. Iz Sklepa o izvršbi, ki ga je v začetku januarja sprejelo Okrajno sodišče v Piranu pa za povrh sploh ni bilo razvidno komu oziroma za kakšno storitev dolguje »obsojeni«.
Zapleteno iskanje upnika
Človeka seveda zanima kaj ni plačal oziroma komu ora plačati, toda iz odločbe sodišča je bilo razvidno leto, da je predlog za izvršbo podal upnik »Odkup terjatev d.o.o., Groharjeva 11 Ljubljana« in v njihovem imenu odvetnik. Sodišče je ugodilo njihovemu predlogu za izterjavo in »obsojenemu« zablokiralo poslovanje z nematerializiranimi vrednostnimi papirji (beri obveznicami). Zanimivo pa je, da jih njen transakcijski račun sploh ni zanimal.
Dolžnica je seveda odprla telefonski imenik a tam ni odkrila nobenega podjetja s tem imenom, na tem naslovu pa je sicer prijavljenih nekaj zasebnikov in frizerski salon. Radovednost se seveda veča, zato pokliče odvetnika S. M. iz Ljubljane, ki ji pove, da že celo dopoldne sprejema klice iz Izole in da on ni pravi naslov za razkrivanje vzroka dolga. Pove ji
NOVO V STAREM!
V starem delu mesta
smo odprli NOV
FRIZERSKI SALON
xa*e
toos*e
os*6
m
s.pi

sodelujemo v akciji - IZO kartica
CSM'-
drugo telefonsko številko, ki je na telefonskih informacijah nimajo zabeležene, vendar se na telefonski poziv odzove ženska in ji pove, da je to Klicni center za reklamacijo in pomoč kreditov. Takoj se loti preverjanja nastanka dolga in končno »dolžnici« pove, da gre za dimnikarsko storitev in da ima odprta dva računa. Na odgovor, da ima naša glavna junakinja vse dimnikarske račune poravnane pa svetuje, da naj jim potrdilo pošlje po faksu.
Najhitrejše sodišče na svetu
Minister Šturm je lahko zadovoljen z delom Okrajnega sodišča v Piranu in posebej njegovega izvršnega oddelka, saj so predlog za izvršbo prejeli 15. decembra 2006 in čeprav so bili vmes božični in novoletni prazniki so sklep o izvršbi sprejeli že peti dan dela v novem letu oziroma v dobrih treh tednih, kar je gotovo lep dosežek, glede na običajno trajanje sodnih postopkov.
Res je, da takšne odločbe sprejemajo brez obravnave v prisotnosti dolžnika ali upnika, takorekoč po računalniški poti, vendar pa njihovega dela v zvezi s tem dimnikarskim računom še ni konec, saj jih čaka še obravnava pritožbe. In ta je na mestu, saj je »obsojena« plačala račun pa vseeno prej eia sklep o izvršbi, opravila vsaj 4 telefonske klice, iskala in k sreči našla dokazila o plačilu, zdaj pa mora pripraviti še ugovor na odločbo sodišča ter o tem obvestiti zastopnika upnika.
Razlika je le v tem, da njenega dela in sekiranja ne more zaračunati nikomur, vsi drugi v tej verigi pa so za svoje delo kar lepo plačani. Med njimi so verjetno tudi mala a s tujimi finančnimi družbami povezana podjetja iz male hišice v Ljubljani, ki vam z istega naslova zagotovijo kredit in istočasno tudi izterjavo kredita ali dolga, tudi takega kot je bil ta »dimnikarski«. Zagotovo so imela manj težav pri pridobivanju podatkov o lastnini »dolžnika«, kot je imel »dolžnik« dela, da je prišel do njihove telefonske številke. Tako je pač danes narejen ta svet. (D.M.)
PTTS NOT DEAD
Pisma gospoda Kreblja
Najprej, da postavim vprašanje, ki je tudi subjekt te e-poste.
Kdo odreja katera in predvsem čigava pisma bralcev gredo v objavo? Zakaj vas to sprašujem, vam bom na kratko tudi zaupala. Ali ima morda kakšen delež pri Mandraču gospod Krebelj?
To vas sprašujem zato ker vsako njegovo najbolj nesmiselno, da ne rečem neumno pismo, priroma v vašo rubriko pisma bralcev. Gospod Krebelj ne zna nič drugega kot blatiti ljudi okoli sebe. Ne samo to, ampak meče vsepovprek toliko gneva, da se mu bo ta lepega dne ves sesul nanj. Nikoli nima ene pohvale samo graje in kar naprej nekaj išče in išče pa sam ne ve kaj. Sprašujem se ali ima res v sebi toliko gneva, da ne ve kam z njim pa ga deli pri vašem časopisu, kajti smatram, da ga drugje sploh ne bi toliko upoštevali.
Morda pa vi nimate drugih pisem bralcev, zato pa njega tratirate kot vaš privilegij?
Prosila bi vas,če se le da, da bi bilo tega manj, saj sedaj je svetnik pa naj tam govori kolikor mu srce želi, seveda, če mu bodo to dopustili, kar težko dvomim, da mu ne bi.
(U.K.- naslov v uredništvu)
Pojasnilo uredništva: Zavedamo se, da bo vaše pismo sprožilo reakcijo napadenega in še koga, ampak z demokracijo in zakonodajo je pač tako. Z naše strani le pojasnilo, da g. Krebelj nima pri nas nobenega deleža, ker sploh ni nobenih deležev in je časopis, z vsemi križi, težavami in bojem za obstanek vred, v lasti urednika. Ta ima, po zakonu in novinarski etiki, pravico da kakšna pisma objavi, kakšna pa ne, še posebej če koga žalijo ali širijo nestrpnost. Vaše je blizu temu, za pisma g. Kreblja pa bi to težko rekli, čeprav je res, da je včasih ciničen, sarkastičen a tudi zabaven. In zato njegova pisma, ki mu jih sicer objavljajo tudi drugi časopisi, največkrat objavimo, čeprav je res, da ne bi radi postali zgolj njegovo trobilo javnega izražanja mnenj. Vrata so odprta, papir čaka, torej izvolite.
Prezrte dane obljube
Naj spomnim g. Pečanovo na njeno izjavo, dano za TV po odločbi Upravnega sodišča: »V kolikor bo Občinski svet potrdil g. Klokočovnika za župana mu Bom segla v roko, mu čestitala, ter se z odločitvijo občinskega sveta sprijaznila.«
Mislim, da bi moral vsak županski kandidat držati besedo, ne pa da svojo kredibilnost postavlja pod vprašaj. Gospa Pečanova je pokazala, da zna zelo hitro
pozabiti obljubljeno.
Pred drugim krogom županskih volitev, prav tako na POP TV, je g. Pahor podprl go. Pečanovo m zanjo zastavil svojo besedo. In tako se zdaj postavlja pod vprašaj tudi njegova kredibilnost, saj če ima v svojih vrstah ljudi, ki ne znajo držati besede bo tudi njegova predsedniška kandidatura, z obljubami vred, pod vprašajem. Mogoče bi se moral zamisliti nad tem, ali mu takšni ljudje v stranki škodijo in se nekako odzvati na vse to. Mojega glasu, v tej situaciji, zagotovo ne bo dobil, ga. Pečanova pa bi morala pomisliti, da s tem zavlačevanjem samo škoduje Izoli, če ji je sploh kaj do Izolanov.
Danilo Gregorič
Obrezovanje mestnih dreves je prava znanost
Marsikatero slovensko, da ne govorimo o evropskih mestih, ima prešteta vsa drevesa in ponekod v Evropi imajo drevesa tudi svoj kurikuluum, tako da se ne more zgoditi, da bi ga podrli kar tako, ker nekomu pač ne bi ustrezalo. Za Izolo ne bi mogli reči, da drevesa povsem zanemarja. Prej obratno. Obrezujejo jih, s kooperanti, zelo redno, ob tem pa se seveda porajajo nekatera vprašanja.
Občina sicer skrbi za ozelenitev mestnih površin in sajenje dreves, pri čemer gre še vedno za dokaj stihijske akcije. Pogosto se zatakne že pri izbiri ustreznih drevesnih vrst. Se huje postane, ko se znotraj stroke sprejo, kakšno nego potrebujejo mestna drevesa in kako pogosto in na kakšen način jih je treba obrezovati.
Na spletnih straneh smo lahko prebrali, da imajo v Združenih državah Amerike in Kanadi, kjer je mestna arboristika bolj razvita, vsa mestna drevesa popisana in označena z ustreznimi tablami, imajo svoj zdravstveni karton. Skrbnikom je v vsakem trenutku jasno, kakšen ukrep potrebuje določeno drevo. V večjem delu Evrope in tudi pri nas so to še sanje, vendar bomo ob vse večji zavesti o pomenu mestnih dreves in še posebej z osveščanjem prebivalstva slej ko prej tudi pri nas prišli do tega.
Največji problem z mestnimi drevesi predstavlja večletna praksa prevelikega obrezovanja, ki sicer pomeni pomladitev drevesa in
V spomin
odpravlja tudi nevšečnosti, ki Izdane najbolj motijo. Najbolj se jezijo zaradi prebujnih krošenj, ki poleti sicer dajejo prijetno senco, a hkrati jeseni, ko drevje odvrže liste, povzročajo različne nevšečnosti - mašenje žlebov, veter raznaša listje vsepovsod. Toda dosledno večletno obrezovanje in obžagovanje dreves je pokazalo, da ta ukrep pomaga le za kratek čas. Drevje se odzove s še bolj bujno rastjo, prevelike rane, ki jih povzroči žaga, se ne zacelijo in začne se gnitje. Novi poganjki ne odženejo iz debla, prehitro rastoči poganjki se začno lomiti.
»Rezanje vrhov je sicer modno, a v kratkem se prav pri vrhu krošenj drevo še bolj zgosti, bujna rast pa drevesu škodi. Tako obrezano drevo raste tudi do meter in pol letno, normalna rast približno 30 let starega drevesa pa je do 20 centimetrov letno,« pravijo tudi slovenski strokovnjaki. »Tak način obrezovanja je sprejemljiv le, če ga prakticiramo že na sadikah dreves. Kasnejše ostro nižanje dreves je nesprejemljivo, zato se bo treba tudi pri nas
Ivan Krivec
Malo pred koncem leta se je nepričakovano poslovil od nas naš član, ribiški in vsestranski prijatelj, Ivan Krivec. Od vedno je bilo morje in delo z mladimi njegova velika ljubezen in tega ni nikdar skrival. K nam je prišel, da bi v zrelih letih podoživljal ribiške dogodivščine iz svoje mladosti, predvsem pa, da bi svojemu Aneju našel primerno družbo in zaposlitev v prostem času. Dan za dnevom, teden za tednom se je krepilo naše prijateljstvo. Kmalu je ugotovil, da se je znašel med ljudmi, ki mu bogatijo življenje in mu dajejo voljo do življenja. Pridružil se je izolskim športnim ribičem, da bi uresničil sinove želje, dejansko pa mu je delo v klubu pomenilo še veliko več. Skupaj smo začeli uresničevati zamisli, ki mu jih nikdar ni zmanjkalo. Kako naj pozabimo njegovo delo pri izvedbi ibiške šole in njegovo nesebično pomoč pri organizaciji prireditev našega društva? Ne bomo pozabili njegovega prispevka pri organizaciji in izvedbi ribiških taborov in izleta v Monte Carlo, njegovih afriških zgodb in drugih zabavnih in poučnih prigod, posebej pa kuharskih mojstrovin, ki jih je pripravljal na taboru. Tako smo tudi izvedeli, da je od malih nog zavezan morju, da je veliko prejadral v našem in drugih zalivih, kot tekmovalec in rekreativec pa tudi sodeloval pri organizaciji nekaterih največjih jadralnih tekmovanj v Izoli.
Imel je še veliko načrtov in med njimi tudi aktivno vodenje ribiške šole za najmlajše. Žal mu je prezgodnja smrt preprečila, da bi to in tudi veliko drugih skritih želja uresničil. Vedno si je znal vzeti čas za druge in takih ljudi danes ni več prav veliko.
Njegov pepel smo raztrosili po našem morju in vsakokrat, do se bomo z našimi čolni odpravili v zaliv bomo vedeli, da je nekje z nami.
Prijatelji iz društva Menola
odločati drugače.«
»Mesto je za drevje zahteven rastni prostor. Če želiš v mestu lepo drevje, moraš imeti, kot se je slikovito izrazil eden uglednejših ameriških arboristov, trdo srce in ostro sekiro. Drevo v mestu ne more rasti kot v gozdu, njegova življenjska doba je zaradi urbanih vplivov krajša, njegovo rastišče manjše, zato je pred vsemi, ki se ukvarjamo z ozelenitvijo mest in zlasti s sajenjem dreves, najpomembnejša pravilna izbira drevesnih vrst.«
Res so bile tudi v Izoli v preteklosti storjene nekatere strokovne napake že pri sajenju dreves. Mnoga drevesa so sadili preblizu blokov in zdaj s svojimi krošnjami že dobesedno silijo v stanovanja. Tudi svetilnik pri tem ni izjema, saj po mnenju strokovnjakov ni bil zasajen povsem primerno in so si drevesa med seboj jemala sonce, predvsem pa so tla premalo ozemljena za takšno vrsto dreves.
Dodatne težave povzroča razvejan in zelo površinski koreninski sistem, ki uničuje asfaltirane ali tlakovane površine, čeprav je res, da so bile te tlakovane potem, ko je drevo tam raslo že desetletje ali dve. Tudi z izborom vrst drevja nismo imeli ravno sreče, saj so nekatera dokazani alergeni. Ob tem pa vendarle številni Izolani pravijo, da javno podjetje preveč po svoje skrbi za izolska mestna drevesa. Poleg
neprimernega obrezovanja, ki pa ga na Komunali zavračajo, saj se menda ravnajo po navodilih strokovnjakov, padajo očitki tudi na razmerje betona in dreves v prenovljenem parku na Velikem trgu in na trikotniku ob vhodu na svetilnik.
V nekaterih slovenskih mestih imajo celo komisije, ki se ukvarjajo s to pronblematiko in tako so se, naprimer v Celju, sistematično lotili še nadaljnjega izločanja neprimernih dreves in novih zasaditev, naredili pa so tudi križ čez premočno obrezovanje, četudi ga prebivalci marsikje zahtevajo. Pravijo, da bodo vse spremembe praktično izvedljive šele, ko bo izdelan popis in kataster mestnih dreves, pri čemer pa morajo vzdrževalci na eni strani razumeti opozorila strokovnjakov in komisije, po drugi strani pa upoštevati, da bo denarja za take posege vedno premalo.
Položaj v Izoli je zelo podoben. Po eni strani se stanovalci nekaterih blokov jezijo, ker jim veje dreves jemljejo sonce in silijo v stanovanja, po drugi strani pa so jih zelo veseli poleti, ko jim dajejo prijetno senco. Žal takšne vrste dreves, ki bi zadovoljila ene in druge ni. Res pa je, da nam skoraj vse dajejo kisik. Brez tega pa bomo težko dihali, (ur)
Zahvala
Upokojenci Hotelov Simonov zaliv Izola, se zahvaljujemo kolektivu in direktorju Rajku Rešku za prisrčno in prijetno novoletno srečanje. Njemu in kolektivu želimo v tem in naslednjih letih še veliko delovnih in osebnih uspehov.
MANDRAČ je tednik Izolanov - Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 - odg. urednik: Vlado Grlica; tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFFI? LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
Včasih se ne razumemo
Kako je Pot zdravja postala Parencana in kaj se bo...
Klement Knez ni običajen možakar tretjega življenskega obdobja. V njegovih mislih in dejanjih je živ-Ijenske svežine za človeka v najbolj ustvarjalnih letih. Po svoje je zapisan zgodovini a zna obvladovati tudi sedanjost in ga zanima prihodnost. V teh upokojenskih letih počne marsikaj, med drugim pa tudi izdeluje makete, pripravlja nekakšen mali muzej, se dogovarja o turističnih projektih, mimogrede naredi kakšen zeliščni zvarek ob vsem tem pa piše knjigo o Poti zdravja oziroma o vlaku, ki je nekoč vozil med Trstom in Porečem. In tukaj se zaplet pravzaprav začne. Zato najprej opozorilo: Ko se boste o tem vlaku pogovarjali z njim nikar ne omenjajte Parencane. Zakaj?
Najprej je bila Pot zdravja
Pred leti je trojica: Klement Knez, Mitja Butni inMladen Knez izdelala idejni projekt poti Trst - Poreč, ki je bil seveda vezan na staro železniško progo, ki je nosila ime Železnica Trst -Poreč. To je bilo edino ime te železnice, od začetka obratovanja do leta 1943, neglede na to, da so jo leta 1935 Italijani demontirali in prodali v Afriko. Naredili so idejni projekt rekreacijske poti z imenom Pot zdravja in ga, za vsak slučaj še zaščitili na Patentnem uradu v Ljubljani pod številko R 42/98. Pisalo se je leto 1993 in kmalu potem so povabili župane istrskih občin na ogled stare proge. Župani so idejo sprejeli z navdušenjem, prav tako tudi ime: Pot zdravja. To podporo takšni poti je podpisalo in potrdilo 18 županov treh držav. Potem so koprski občinski uradniki projekt obdelali tako, da je lahko konkuriral za evropski denar in ga poslali v Bruselj, vendar pod novim, izmišljenim imenom: Parencana. Evropskim uradnikom je bil projekt všeč in tako je, med sedemintridesetimi, dobil četrto nagrado. To je seveda lepo, vendar so kar naenkrat
vsi pozabili, da gre pravzaprav za isti idejni projekt, ki so ga že predstavili in so ga istrski župani na nek način že verificirali. Seveda se Klement Knez ni dal kar tako. Prosil je za kopije dokumentov, ki so jih poslali v Evropo, a jih do danes še ni videl. Pa tudi odgovora ni bilo nobenega.
Prepričan je, da nagrada za projekt pripada tudi njim in predvsem, da se projekt imenuje Pot zdravja, ne pa Parencana.
Parencana kot morilka
Knez je ime Parencana, za katero pravi, da je dejansko izmišljeno, neposredno povezal s tragičnim dogodkom v Strunjanu, ko so fašisti streljali na otroke in dva ubili ter tri ranili. Zato tej železnici, prav zaradi ignoriranja njihovega imena Pot zdravja, sam zdaj pravi Morilka. Ob tem je v svojem, nekaj strani dolgem zapisu, pozval občino Piran in odgovorne v Ljubljani, najod Italije zahtevajo, da odpre arhive z dokumentacijo o tragediji v Strunjanu. Do danes tega namreč še niso storili, čeprav je od dogodka minilo že več kot 70 let. Knez ob tem
KONTO -=^r OBALA d.0.0,
računovodski servis
Veliki trg 17/Izola
NOV RAČUNOVODSKI SERVIS V IZOLI H!
Vam vodenje poslovnih knjig vzame preveč časa?
Želite več kot samo urejeno računovodstvo?
Se ne znajdete v poplavi predpisov?
Želite z dobrim nasvetom prihraniti čas in denar?
Želite izkoristiti izjemen 20% popust?
Preverite našo ponudbo in nas takoj pokličite na:
tel. štev.: 040 - 457 - 025 KONTO OBALA d.o.o.
pravi, da je ime Parencana direktno Ob tem seveda ne gre prezreti vezano na umor strunjanskih otrok, dejstva, da imamo v Izoli muzej z zato jo je preprosto preimenoval v imenom Parencana in da se je ime Morilko. Ob tem še omenja, da so že tako udomačilo, da pravtaprav avtorji knjige Parencana po rodu niti ne pomislimo od kod iz bližine Poreča in verjetno vedo pravzaprav izvira. Klement Knez o samem vlaku nekaj več, kot so v tako bojuje zelo negotovo bitko v knjigi zapisali. Zakaj v tej knjigi ne kateri bo težko izšel kot zmagovalec omenjajo največje tragedije tega - vsaj glede imena proge. Tisto o vlaka: zločina iz Strunjana. In za patentiranem idejnem projektu konec še obljuba, da bo v kratkem pa je seveda zgodba zase in lahko izšla knjiga, kjer bo predstavljena bo imel vsaj zadovoljstvo, da bo Pot zdravja, ime Parencana pa bo priznan kot eden od idejnih očetov povsod zamenjano z “Morilka”. rekreacijske proge, ki ima vse več
obiskovalcev tudi med Izolani in v svojem izolskem delu. (D.M.)
Odprta meja in odprti želodci
Harmonija Sredozemlja in krasa med hrano in tamkajšnjimi prebivalci z obeh strani meje , je naslov mednarodne delavnice sredozemsko-kraške kuhinje, ki bo v SOBOTO 27.01.2007 s pričetkom ob 15.00 na Manžanu pri Kopru.
Predavateljica in predsednica »Društva za zdravo življenje«, izkušena kuharica na področju sredozemske kuhinje, Tatjana Butni, ki izkušnje pridobljene s kuhanjem in izobraževanjem prenaša na svoje učence, bo tokrat predstavila to cenjeno kuhinjo na enodnevnem druženju v sodelovanju s prof. Vesno Guštin, zamejsko Slovenko, ki živi in ustvarja v Repnu pri Opčinah. Ukvarja se z odkrivanjem, zbiranjem in zapisovanjem starih ljudskih izročil v kulinariki in širše. Sredozemska kuhinja je zdrava in polna sončnih okusov. V Sredozemlju smo v prednosti pred celino zaradi bogate izbire sadja, zelenjave in začimb čez celo leto, zato temelji kuhinja na pripravi svežih sestavin. Jedi so zelo preproste, obenem pa zelo bogate. Naučili se bomo pripraviti okusne predjedi, bogate juhe in še boljše glavne jedi, ter sladice. Spoznali bomo zdravju koristne učinke oljčnega olja in zelišč, ki
so v tem delu Slovenije veliko bolj aromatična kot drugje. Spoznali bomo tudi priznana rdeča vina, ki nas v zdravju dopustno popitih količinah varujejo pred obolenji srca in ožilja.
Delavnica je prva v vrsti projektov mednarodnega sodelovanja med Društvom za zdravo življenje in ljudmi ter organizacijami v sosednjih občinah v zamejstvu in na Hrvaškem, s katerimi sodelujejo.
Žbogar že jadra v Ameriki
preveč čisto osnovnih napak in bo potrebno še veliko dela, da bomo domov nosili medalje s tekmovanj državnega nivoja.
Jadranje
Z zmago Kristiana Rutha se je v avstralski prestolnici končala prvorazredna regata Sail Melbourne. Vasilij Žbogar se odločilne tekme za medalje ni udeležil in pristal na končnem 10. mestu.
Vseskozi vodilni Vasilij Žbogar je kot napovedano izpustil finalno regato za medalje in odpotoval v ZDA, kjer se bo že v torek srečal s smetano olimpijskega enoseda laser. Predčasni odhod z avstralskega prizorišča pa je Žbogarja drago stal, saj nova pravila olimpijskega formata od tekmovalca zahtevajo, da regato za medalje odvozi po najboljših močeh, sicer ga kaznujejo z največjim možnim številom točk. Marsikdo je seveda računal, da bo ta »penai« znašal 20 pik za 10. mesto v sklepni regati z dvojim točkovanjem, s čimer bi Vasilij vseeno obdržal zmago v absolutni razvrstitvi, a se je seveda pošteno uštel. Bronastemu olimpijcu so prisodili 97 točk, ki se jasno ne odštevajo, kar ga je s prvega pahnilo na končno 10. mesto. Zmagal je Norvežan Kri-stian Ruth, medtem ko je Vasilij razbeljeno Avstralijo kjer je sonce dnevno pripekalo s 40° C že zapustil in odletel na Florido. Tam ga čaka še ena prvorazredna regata in še eno vroče prizorišče, pa ne toliko zaradi klimatskih razmer kot zaradi vrhunske udeležbe. O kakovostni zasedbi v razredu laser priča ne le 112 prijavljenih tekmovalcev, temveč pestra startna lista z imeni vseh desetih najvišje uvrščenih krmarjev na svetovni rang lestvici. Tudi sicer bo letošnja regata Miami Rolex OCR rekordna v vseh pogledih, saj je po najnovejših podatkih število prijavljenih posadk preseglo 850. Od naših bomo onkraj Atlantika lahko spremljali le Žbogarja, saj je Vinčec odhod čez lužo ocenil za predrag špas, pa tudi konkurenca v razredu finn ne bo tako atraktivna kot v laserju.
Odbojka
1. SOL - ŽENSKE
Luka Koper - Galeb grup Hitachi 3:1 (16,-24,22,15)
KOPER - Dvorana na Bonifiki, gledalcev 150, sodnika Pevc (Šk. Loka), Končnik (Jesenice).
Galeb grup Hitachi: J. Pešič 19, Glavič, M. Pešič 3, Skomina, Zavrtanik 3, Baranovskaya 4, Grdič, Bratož 17, Ukota 1. Trener: Tihomir Pešič.
Glede na razmerje moči v obeh taborih je bilo tudi v tretje pričakovati zmago Koprčank. Te so tekmo začele odločno, gostje pa so jim z uvodno nezbranostjo pomagale do prepričljive zmage v prvem nizu. V nadaljevanju so Izo-lanke uredile svoje vrste in tudi po zaslugi tokrat učinkovite Bra-
METROPOLdZOLA 7:3 (1:0)
toževe v napadu večkrat vodile za pet točk. Pri izidu 20:24 bi lahko hitro zaključile niz, a so Koprčankam dopustile izenačenje, zatem pa v dramatični končnici vendarle vzpostavile ravnotežje v nizih. V tretjem nizu je bila igra izenačena, zatem pa so si igralke Luke priigrale manjšo prednost, ki so jo zadržale vse do konca. V zadnji točki tega niza se je poškodovala organizatorka igre in blokerka pri Izoli Zavrtanikova, ki je zadnji niz spremljala z roba igrišča. Na njem se je njena odsotnost dobro poznala, saj se je izolska šesterka zaman upirala razigranim domačinkam.
V soboto imajo vsi tekmeci za izpad težke nasprotnike (Izola -Benedikt, Šentvid - Vital, Kamnik - Nova Gorica). Če bi zaigrala Zavrtanikova, bi imela med njimi Izola še največ možnosti za ovo-jitev niza ali celo točke. Sicer pa v primeru poraza Izole, Kamnika in Šentvida stanje na lestvici ostane nespremenjeno. BV
Rokomet
1. A SRL - ŽENSKE
Celeia Žalec - Izola 37:23 (22:10)
ŽALEC - Dvorana OŠ, gledalcev 200, sodnika Okleščen, Svoljščak. Izola: Čulina, Kalan 2, Maršič 7, Gatarič 1, Adamič 9, N. Bizjak, Ba-rišič, Benčič 3, Hiršelj 1. Trener: Jani Žiberna.
Že sicer zaradi poškodb oslabljeno ekipo so tokrat zredčile še bolezni nekaterih igralk. Spričo izredno kratke klopi tako pri Izo-
li skorajda ni bilo menjav. Gostje tako spričo premoči domače ekipe kljub prizadevni igri in dobrem nastopu vratarke Čulinove niso zmogle boljšega dosežka. Sicer pa je že njihov zaostanek ob polčasu določil zmagovalca tekme. BV
Namizni tenis
V soboto je na Galjevici v Ljubljani potekal drugi odprti turnir RS za mlajše kadete in kadetinje. Na turnirju, ki šteje za državno rang lestvico so se na glavni turnir uvrstile tri mlajše kadetinje ter en mlajši kadet.
Najboljše se je odrezala Vita Vatovec, ki je za uvrstitev za med osem najboljših premagala Ogrizkovo iz Preserja 3:2. Za uvrstitev med štiri najboljše je nato 1:3 izgubila proti Veronikovi iz Preventa. Nika Veber se je uvrstila med 16 najboljših saj je za uvrstitev med osem izgubila proti drugi nosilki Ogrizkovi iz Preserja. Na glavni turnir se je pri dekletih uvrstila še Lara Zakrajšek , ki je za uvrstitev med šestnajst najboljših izgubila proti Veronikovi iz Preventa.
Pri mlajših kadetih je uvrstitev na glavni turnir uspelo Eriku Paulinu, ki pa je za uvrstitev med 16 najboljših nato izgubil proti Gutniku iz Logatca 0:3.
Tekmovalke in tekmovalci Arrigo-nija so glede na prvi odprti turnir pokazali zelo dober rezultatski napredek, saj se na oktobrski glavni turnir ni uvrstil noben tekmovalec Arrigonija,
Vendar se v sami igri dela še vedno
V prvem polčasu je blizu 100 gledalcev, med katerimi so prevladovalibučni.vendarizjemno korektni in simpatični izolski navijači, videlo enakovreden boj, edini zadetek pa je v 17. minuti po natančnem diagonalnem strelu z leve strani dosegel Emo Sarkič, ki je bil tudi sicer eden od najboljših mož na igrišču. Precej bolj pestro, vsaj za gledalce in moderatorja Dejana Kotarja, ki je vsak domači gol opremil z glasbenim vložkom, je bilo nadaljevanje. Že v drugi minuti so gostitelji povišali prednost na dva zadetka, zadel pa je novomeški igralec v ljubljanskem dresu, sicer pa bivši igralec drugo ligaša z Iga, Rudi Žeslin. Ko je najboljši igralec srečanja Sanel Helezovič v 29. minuti dosegel še tretji zadetek za “Žabarje”, je že kazalo na njihovo drugo zaporedno zmago po novem letu. Pred tem so z igrišča odnesli poškodovanega a izolskega kapetana in bivšega 1 reprezentanta Marka Janjiča, ki § je še pred koncem tekme zapustil dvorano in odpotoval domov, od tam pa v izolsko bolnišnico.
Sama tekma je šele v naslednjih minutah postala najbolj zanimiva. Tedaj so gostje ujeli priključek, saj so najprej znižali izid na 2:3, po novem vodstvu domačih z dvema goloma prednosti, pa po igri z vratarjem v polju še na 3:4. Toda, ravno na nasprotnikovo igro z igralcem več se je domači strateg Tomi Kostič najbolje pripravil in Ljubljančani so v zadnjih minutah tekme dosegli še tri gole (zadnjega so zabili dve sekundi pred piskom sirene) in potrdili več kot zasluženo zmago.
Posebej je odleglo domačemu vodji, sicer kapetanu, ki je moral počivati zaradi parnih rumenih kartonov, Borisu Golobu, kateri je vso svojo energijo usmeril k odlično organizirani tekmi. Okrepljena redarska ekipa z ločenimi navijači obeh klubov, se je na koncu izkazala celo za nepotrebno, saj so se, kot smo že omenili, izolski “ Ribari” odrezali kot pravi navijači, kakršne bi potrebovala tudi slovenska reprezentanca na prihajajočih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Laškem. “Ribari” so znali z dolgotrajnim ploskanjem po koncu srečanja nagraditi tudi ljubljanske igralce, kar je redek, a posnemanja vreden primer v slovenski navijaški “zgodbi”. S.D.
2.SFL- zahod
IZ0LA:DIVAČA ROK GRŽEL! Sobota, 27.1.2007 ob 20 uri
Futsal
ZOOTEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI !
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Občinsko prvenstvo v veleslalomu
8. februarja bo v Zancolanu Odprto občinsko prvenstvo v veleslalomu »Pokal Ivo Špiler« dodatne informacije dobite na spletni strani www.SK-IZOLA. ali na telefonu 041 256 306!
Košarka Jadranska liga
V	soboto se je končal tretji krog Jadranske lige - junior. Letniki 1996/97 so igrali v Postojni in Kopru, Izola pa je gostila najmlajše letnike 1998/2000.
V	Postojno so naši zaradi bolezni odpotovali s samo sedmimi igralci .Na prvi tekmi proti Portorožu so bili veliko boljši ter jih premagali z visoko razliko,izkazal se je Majerič Jakob,ki je dosegel25 točk. Z domačini Postojno so doživeli prvi prvenstveni poraz,vendar
POGLED S STRANI
piše: Žarko Kovačič
Morda, smo končno le dočakali reprezentanco, kakršno si želimo. Res, da je bila naša predskupina ena lažjih, vendar pa je tekma proti Tuniziji odpihnila še zadnje dvome o kvaliteti ekipe. Apetiti so upravičeno zrasli, vendar pa se šele sedaj začenja zares. Ogrevanje proti Grenlandiji in Kuvajtu nas je malo razjezilo, Tunizija bi se ob neodločenem izidu z nami veselila prvega mesta v skupini. Ponavlja se vprašanje, zakaj našim nikoli ne uspe »razbiti« lažjih nasprotnikov. Prvi cilj je seveda dosežen, pridobili pa smo tudi nekaj spoštovanja. Vsi predvidevajo še nekaj presenečenj, v finalu pa se njavečkrat omenjata Hrvaška in Francija. Poznavalcem pa se dozdeva, da bi v finalu lahko bili Poljaki, bolj po tihem pa tam uvrščajo tudi nas. Dve besedi o sojenju, zelo pisano in veliko novih imen. Občutek, da jo imajo znami tudi drži. Našim igralcem so namenili kar veliko počitka, proti Tuniziji kar tetino tekme. Ob vsem, pa je zanimivo, kako nekateri skušajo »reklamirati« svetovno prvenstvo. V oko mi je padel spot hrvaške televizije za to
zaradi razlike v koših ostali na vrhu lestvice.
Za Izolo so nastopili: Mittendorfer Martin, Mavrič Damian, Černač Tine, Podobnik Miha, Majerič Jakob, Jerman Jani in Sterchi Damian.
V telovadnici Livade so Izolani gostili najmlajše letnike.Na prvi tekmi našim najmlajšim z borbeno igro ni uspelo premagati starejše in fizično močnejše goste iz Kopra,ki so jih prvič porazili. Bolje je bilo na drugi tekmi,ko so premagali ekipo Postojne za 25 točk.
prvenstvo. V njem, med izjavami, sodelujeta tudi naša igralca Pajovič in Vugrinec. Prvi, kljub odsotnosti, na veliko hvali priprave na prvenstvo, Vugrinec pa v morebitnem finalu s Hrvati napoveduje našo zmago. Morda, pa vse ni niti tako daleč in izmišljeno. Tokrat so v ligi prvakinj, Krimov-ke odigrale zelo dobro. Po trdi in napeti igri so iz vroče Španije odnesle obe točki. Ekipa se počasi le formira in upati je, da bodo prišle daleč. Ostalim našim ekipam je v Evropi že zdavnaj spodrsnilo. Žal si, nobena druga naša ekipa ne more privoščiti evropskega proračuna in v tem je ves problem. Domače žensko prvenstvo je tako tudi v senci vseh teh mednarodnih dogodkov. Žal tudi v Izoli, to pa predvsem zaradi slabih rezultatov ženske ekipe. Ne gre in ne gre, kakšni so občutki trenerja, ko na tekmo lahko odpelje samo devet igralk. Proti ekipi, katera cilja visoko je to nemogoče. Dogodki, na katere nimaš vpliva, vendar pa vzamejo precej volje. Res, da se ni bati za ženski rokomet v Izoli, izgubljamo pa stik in prepoznavnost.
Nastopili so v naslednji postavi: Komac, Poberaj, Černač, Bandelj, Franovič, Markezič, Mittendorfer, Cerkvenik, Hiršelj, Gajič.
Jadranska liga - junior, 3. krog, Postojna, 20.01.	2007, letniki
1996/97
Postojna - Novigrad 31 :19 Portorož - Izola 23 : 59 Portorož - Novigrad 48 : 25 Postojna - Izola 33:24
Koper, 14.01. 2007, letniki 1996/97 Koš Koper - P. Brezec Dutovlje 28:42
Primož Brezec Dutovlje - Koper ml 19:26
Koper ml. - Koš Koper 36:22
Jadranska liga - j unior, 3. krog, Izola, 20.01. 2007, letniki 1998/2000 Izola - Koper mladi 18:32 Postojna - O.Š.Prade 15 : 27 Koper mladi - O.Š.Prade 50 : 7 Izola - Postojna 35 : 10
ŠPORTNI VIKEND
FUTSAL - 2. liga zahod:
Izola - Divača
(Dvorana v Kraški, sobota ob 20.00)
KOŠARKA - 3. liga moški:
Izola - Žiri
(Livade, sobota ob 17.00)
ODBOJKA - 1. liga ženske:
Galeb g. Hitachi - Benedikt (Livade, sobota ob 20.00)
ROKOMET -l.A liga članice:
Šk. Loka - Izola
(Šk. Loka, nedelja ob 18.00)
Anja Argenti in
Manuela Hrnjič sta v vrhu
Teden dni pred zaključkom naše akcije izbiranja najpopularnejšega športnika in športnice Izole je vse več imen naših športnikov, ki kandidirajo za to priznanje. Seveda je še naprej največ glasovanja po elektronski pošti, kar dokazuje, da je klasično glasovanje po pošti skorajda preživeto.
Po treh tednih od začetka akcije je stanje na lestvici še vedno precej nejasno, saj se med dekleti za naziv najpopularnejše pojavljajo poleg Anje Argenti tudi Manuela Hrnjič, tesno jima sledita Kristina Rahotin in Majda Jerman.
Prvi dve sta rokometašici Krima, Kristina je kultna članica namiznoteniške ekipe Arrigonija, Majda Jerman pa najboljša slovenska veslačica.
Med fanti je položaj manj jasen, saj se tedensko izmenjujejo različni športniki. Še vedno je sicer največ glasov za Vasilija Žbogarja, drugič za za Andreja Jereba, potem pa se nenadoma pojavijo pingponkaši, tako da je končni izid res težko napovedati.
Skratka, zdaj gre že zares. Še teden dni časa je, da glasujete za tiste izolske športnike, ki so vam najbližje oziroma bi jim radi dodelili naziv Najpopularnejši športnik Izole za leto 2007.
Glasujte po elektronski pošti: urednistvo@mandrac.com ali po pošti na naslov: Mandrač, Veliki trg 1.
NAJPOPULARNEJŠI IZOLSKI ŠPORTNIK IN ŠPORTNICA
Glasujem za športnico:____
M Sl 5
Glasujem za športnika:
Kultura
Izolska Marjana razstavljata na koncu sveta.
Pred dnevi sta dva izmed izolskih ustvarjalcev in najemnikov ateljejev v starem delu mesta, Marjan Moto h in Marjan Kralj, prejela nevsakdanjo poštno pošiljko iz daljnega Kazakstana. V njej sta bila dva kataloga za dve veliki mednarodni likovni razstavi na katerih razstavljata tudi oba izolska umetnika.
Pošiljko je spremljalo pismo Anuara Otegen Tana, kazakstanskega slikarja, mojstra izdelave ex librisov, ki je lansko poletje, skupaj s soprogo, prav tako slikarko razstavljal v Kopru, prispela pa sta na povabilo našega someščana Leona Bernetiča, ki ga na to daljno deželo vežejo prav posebne vezi. Razstava v Kopru je predstavila dokaj neznan a izredno zanimiv
svet ex librisov, ki so pravzaprav nekakšne slikarske miniature s katerimi ustvarjalec predstavi osebo, dogodek ali zgolj nekakšen poseben občutek na način, da je opazovalcu razumljiv in mu, za razliko od zgolj likovnega dela, doda še vrsto podatkov. Pravzaprav gre za nekakšno kombinacijo plakata in risbe, navadno izdelane s tušem, pomanjšane do te mere, da je nekatere detalje mogoče videti le s povečevalnim steklom.
Čepravstakarnekaj časapreživela v Izoli pa jima ni bilo dano, da bi svoje izdelke razstavila tudi v našem mestu, delno tudi zato, ker je bilo za priprave premalo časa, za na hitro pripravljeno razstavo pa je bilo premalo zainteresiranih. Da gre vendarle za kvalitetna ustvarjalca so ugotovili tudi izolski umetniki, ki imajo v najemu ateljeje za 1 tolar. Marjan Kralj in Marjan Motoh sta jima predstavila svoje delo in slikarske tehnike, še posebej pa sta se zanimala za jedkanje marmorja, ki ga je Motoh zelo izpopolnil. S seboj
sta odnesla tudi nekaj del obeh naših ustvarjalcev in pred dnevi sta oba prejela obvestilo, da bodo dve njuni deli razstavljeni na dveh velikih mednarodnih razstavah v mestu Aktobe, drugem največjem kazahstanskem mestu. Gre za dve veliki razstavi ob stoletnici dveh velikih kazahstanskih umetnikov. Seveda sta oba izolska avtorja tudi predstavljena v katalogih za razstavi, v spremnem pismu pa so organizatorji zapisali:
Sporočam Vama, da bodo vajina dela razstavljena na veliki mednarodni razstavi Ex-librisov in grafik. Z velikim veseljem se spominjam naših toplih srečanj v Izoli in vam želim še veliko ustvarjalnih uspehov. Vaše zanimive tehnike dela na marmorju
še nisem preizkusil, sempaposkušal na granitu, vendar mi ni uspelo, morda tudi zato, ker nisem imel prave kisline za obdelavo kamna. Poskušal sem z dušično kislino, vendar ni bilo pravega rezultata, zato bom še poskušal po vaših navodilih.
Seveda vas bomo povabili na razstavo in resnično upam, da se je boste lahko udeležili in da boste naši gostje, tako kot smo mi bili gostje pri Leonu Bemetiču v Izoli.
Pri nas je trenutno sneg in vetrovno, vendar je pretoplo za naše običajne razmere, saj imamo od 6-8 stopinj Celzija. V novem letu pa vam želim veliko zdravja in ustvarjalnih uspehov.
Anuar Otegen Tana
Seveda sta se oba ustvarjalca ob povabilu le nasmehnila, saj bi bila pot do Kzakstana enostavno predraga, nekaj zadovoljstva v teh dolgočasnih polzimskih dneh pa je pismo iz te daljne dežele le prineslo tudi v ulice našega mesta. (D.M.)

DOMENIGAu 8102*2007
oooooooooooflrerreffiV H Od/ Dalle 13.00 -15.30 OTROŠKO PUSTNO RAJANJE / FESTA IN MASCHERA PER I BAMBINI
V DVORANI V KRAŠKI ULICI / NEL PALAZZETTO DELLO SPORT IN VIA DEL CARSO
SODELUJETA STEN VILAR IN ČARODEJ GREGA / C0LLAB0RAN0 STEN VILAR E IL MAGO GREGA
15. - 15.30	ZBOR SKUPINSKIH MASK / RADUNO DEI GRUPPI MASCHERATI
PRED DVORANO V KRAŠKI ULICI / DAVANTI AL PALAZZETTO IN VIA DEL CARSO
15.30	PUSTNI SPREVOD / CORTEO MASCHERATO
OD KRAŠKE ULICE, PO ZAPRTEM SONČNEM NABREŽJU, DO MANZIOLIJEVEGA TRGA j DALLA VIA DEL CARSO, ATTRAVERSO LA RIVA DEL SOLE, SINO A PIAZZA MANZIOLI
16.00 -21.00	PUSTOVANJE NA MANZIOLIJEVEM TRGU / CARNEVALE IN PIAZZA MANZIOLI
-	IZVOLITEV PUSTNEGA ŽUPANA / NOMINA DEL SINDACO DI CARNEVALE
-	PREDSTAVITEV PUSTNIH SKUPIN / PRESENTAZIONE DEI GRUPPI MASCHERATI
-	NAGRADE PUSTNIM SKUPINAM / PREMIAZIONE DEI GRUPPI MASCHERATI
-	ZABAVA Z OTTAVIJEM BRAJKOM / FESTA CON OTTAVIO BRAJKO
OOOOOOOOOOO!
SREDA>2ir02*20Q7JfMERGQLEDI^2ir02*2007
17.00
POKOP PUSTA I FUNERALE DEL CARNEVALE igrišče Šared / campo giochi saredo ...in pomlad lahko pride! / .. .benvenuta primavera!
Organizacija: Občina Izola, Društvo prijateljev mladine Izola / Organizzazione: Comune di Isola, Associazione amici della gioventù’ Isola PUSTNE SKUPINE PRIJAVITE SVOJO UDELEŽBO NA OBČINI IZOLA, SONČNO NABREŽJE 8,2. NADSTROPJE, SOBA 12 ALI NA TEL: 6600135, E-mail: info@izola.si I GRUPPI MASCHERATI CONFERMINO LA LORO PRESENZA AL COMUNE DI ISOLA, RIVA DEL SOLE 8, II PIANO, STANZA 12 0 AL TEL: 6600135, E-mail: info@izola.si
Kulturniški smerokazi
Četrtek, 25. januar 2007
Kino Odeon
ob 18.00 POČITNICE - The holiday Režija in scenarij: Nancy Meyers Igrajo: Cameron Diaz, Kate Winslet, Jude Law, Jack Black, Eli Wallach / Zenski, ki se nikoli nista srečali in ki živita 10.000 km narazen, sta se znašli v enakih težavah. Tik pred božičnimi prazniki sta osamljeni in razočarani. Po naključju naletita ena na drugo na internetni spletni strani za izmenjavo domov. Dogovorita se, da si bosta za praznike izmenjali hiši.
GsIBTIJQ Alga / Kristanov trg 1
Trienost različnih
SVIT VALOVNI K
keramične lampe
V popoldanskih urah so LAMPE osvetljene in še posebej vredne ogleda. Razstava bo odprta do konca meseca januarja
ob 20.30 »NASMEJANA EVROPA«
ZVEZA KEBAB - Kebab Režija: Anno Saul Igrajo: Denis Moschitto, Nora Tschirner, Gtiven Kirai; / Ibo, kreativno-kaotični hamburški Turek in neizmerni občudovalec Bruca Leeja si ne želi v življenju ničesar drugega kot posneti prvi nemški kung-fu film. Z reklamnim spotom za stričevo prodajalno kebaba postane čez noč zvezda svoje četrti, kjer ga slavijo kot novega Stevena Spielberga. / Nagrada občinstva: Mednarodni filmski festival Ljubljana 2005, 2 nominaciji pri Nemški nagradi za kamero Koln 2005
Petek, 26. januar 2007
Kino Odeon
ob 18.00 POČITNICE - The holiday Režija in scenarij: Nancy Meyers
ob 20.30 »NASMEJANA EVROPA«
SREDINA EVROPE - Die Mitte Režija in scenarij: Stanislaw Mucha Igrajo: Stanislaw Mucha in številni državljani Evrope / Poljski režiser Stanislaw Mucha se je tako s svojo ekipo podal na kratkočasno, včasih burleskno, včasih tragikomično odisejado po celini, v iskanju edine „prave sredine" celine, ki je polna sredin. Filmska nagrada Hessen 2004
Sobota, 27. januar 2007
Kino Odeon
ob 20.30 »NASMEJANA EVROPA«
EN DAN V EVROPI - One day in Europe Režija in scenarij: Hannes Stohr Igrajo: Megan Gay, Lguidmila Isvetkova, Andrej Sokolov / Angleška poslovna ženska in ruska upokojenka v Moskvi, berlinski turist z nahrbtnikom in švabski taksist v Istanbulu, madžarski romar in galicisjki policaj v Santaigu de Compostela, francoski par pouličnih umetnikov v Berlinu: vsi se zapletejo v krajo prtljage. Nominacija Berlinale Berlin 2005 & Evropski filmski festival Bruselj 2005
Nedelja, 28. januar 2007
g3 IG rij 3 INSULA Smrekarjeva 20 izola, tel. 05 / 64i 53 03
BARVA VELIKI FORMAT
Zvest Apollonio, Ljerka Kovač, Janez Matelič, Mira Ličen Kmpotič, Jana Mihelj, Maj k Mulaček in Tomo Vran.
galerija Krajcar ^«1^
razstava vitražev
SILVO MARUŠIČ
Galerija MEDUZA Koper
razstava litografij in lesorezov
Mark Kobal Bašema Mahdi
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Študijski krožek »Skozi druge kulture spoznavamo sebe«
Prisrčno vas vabimo na naše prvo letošnje srečanje ŠK »Skozi druge kulture spoznavamo sebe«,
ki bo v petek, 2. februarja ob 19. uri v čitalnici Mestne knjižnice Izola.
Na potopisnem večeru nam bosta popotnika
Matjaž Corel in Ana Krajnc
predstavila
Kino Odeon
ob 20.30 ŽELVE ZNAJO LETETI - Lakposhtha ham parvaz mikonand Režija in scenarij: Bahman Ghobadi
Igrajo: Soran Ebrahim, A vaz Latif, Ajil Zibari / Želve znajo leteti je prvi film posnet v Iraku po padcu Saddama Huseina. Govori o življenjih beguncev, ki se vsak na svoj način bojujejo za preživetje, pri čemer se osredotoča na otroke, ki razorožujejo zemeljske mine, da jih kasneje lakho preprodajajo trgovcem z orožjem. Kljub tragičnim zgodbam otroci v filmu s svojo očarljivostjo in smehom pokažejo pozitivno življenjsko plat.
Torek, 30. januar 2007
Kino Odeon
Ob 20.30 »KINO V ŽIVO«
Predstavitev knjige »Od Krima do Krima« enega naj zanimivejših in vsestranskih slovenskih filmskih avtorjev in letošnjega dobitnika nagrade Metoda Badjure. Knjigo bo predstavil avtor knjige in gost večera PETER ZOBEC Vabljeni !
Sreda, 31. januar 2007
Kino Odeon
ob 20.30 OTROCI ČLOVEŠTVA-Children of man Režija in scenarij: Alfonso Cuarón
Igrajo: dive Owen, Julianne Moore, Michael Calne, Chiwetel Ejiofor / V bližnji prihodnosti se človeštvo znajde na robu obstanka, saj ženske ne morejo več zanositi. Možnost odrešitelja sveta pade na plača ravnodušnega Theodorja, ki ga nekdanja žena in zdajšnja voditeljica upornikov prosi za pomoč pri skrivanju mlade noseče begunke Kee.
otok Madagaskar.
Spoznali bomo tudi kraje, v katerih deluje slovenski misijonar Janez Mesec. Pred nekaj leti smo mu pomagali s šolskimi potrebščinami.
Veselimo se vaše prisotnosti!
IMAŠ NEKO POSEBNO ZNANJE?
BI TO ZNANJE RAD DELIL Z DRUGIMI?
IŠČEŠ NEKO POSEBNO ZNANJE?
LAHKO TI POMAGAMO!
OBIŠČI NAS V PROSTORIH SREDIŠČA ZA SAMOSTOJNO UČENJE IN BORZE ZNANJA V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA
PONEDELJEK - PETEK 9.00 - 18.30 SOBOTA	8.00 - 13.00
LAHKO NAS TUDI POKLIČEŠ NA 05/66 31 282 (284)
ALI NAM PIŠEŠ NA izola@borzaznanja.si
TEČAJ FRANCOŠČINE ZA OTROKE!!!
Mestna knjižnica Izola in
Kulturno društvo Peter Martinc Koper
prirejata tečaj francoščine za otroke od osmega leta dalje.
Tečaj poteka v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola vsak torek od 18h do 19.15. Za dodatne informacije pokličite Špelo Pahor na tel. Št. 031 413 233.Pridite, zabavno bo! Čakajo vas igrice, pesmice, pogovori v
francoščini...
AUREVOIR! BIENTČT!
Dajmo naši
Trabanti, panonska duša in slovenska pesem
Kot strela je udarila med nas novica, da je naš Moški pevski zbor Izola, kot prvi moški zbor iz Slovenije,
s strani Kulturne skupnosti v Monoštru, povabljeni za tri dni na Madžarsko. No, kako ja do tega prišlo, pa je že druga zgodba. Takoj so nam stopile pred oči slike stasitih, črnookih Madžark- »ma oštja, smo moški zbor, ali nismo«-, pa velikanskih pušč, z nepreglednimi čredami konj in njihovimi ponosnimi pa-
stirji, z gostimi, »polmetrskimi muštači«. Polni vznemirjenja smo se odpeljali Madžarski naproti.
Med potjo se ni dogajalo nič pretresljivega, razen tradicionalnih slovenskih folklornih opazk, kot: «Glej ga, mono, kako vozi«, pa.: »Jasno, spet baba za volanom«... No, to slednje pa zelo potiho, saj naš zbor vodi ženska, priljubljena Mirjana Bonin, ki se ji moramo zahvaliti za vse naše uspehe. Poleg tega pa je še odlična šoferka in dobrosrčno prevaža kar nekaj naših članov na vaje, koncerte in domov!
Med potjo smo odkrili, da je naš šofer tudi pristaš petja in tako smo složno tulili in zavijali, no, pa smo celo malo preveč zavili in se znašli na nekem majhnem, neznanem prehodu s prečudnim imenom - hm, hm, no, ja. Ob prijaznem posredovanju naših policistov pri sosedih in ob njihovih željah, da bi uspešno nastopali, ter se dobro imeli, smo se kmalu odpeljali dalje.O pušči pa ne duha in sluha, o konjskih čredah tudi ne, pokrajina je takšna, kot pri nas, sem pa tja se pase kakšen konj, videli pa smo nekaj razmajanih vozov, traktorjev in Trabantov, pa še nekaj avtomobilov prejšnjega »vzhodnega bloka«, na katere smo pri nas že pozabili. Tudi policija še vedno vozi prve modele Lade - Niva.
Še pomnite tovariši?
V Monoštru so nas že čakale naše gostiteljice z ga. Marto in vodičko ga. Eriko na čelu. Jedli smo v lepo opremljeni restavraciji v središču mesta, z zelo vljudnim in ustrežljivim osebjem. Bograč je bil enkraten, da o vinu niti ne govorimo! V Pionirskem domu smo se porazdelili po čistih, a skromnih, skupnih ležiščih in se spomnili mladosti, delovnih brigad, udarniškega in prostovoljnega dela in zaneslo nas je celo v tisto: »Druže Tito mi ti se kunemo«. Še dobro da nas ni preveč zaneslo, saj je bila sosednja zgradba norišnica in tako ni manjkalo pripomb v slogu: »Nikoli se ne ve«, »Računajte na nas«, »Rezervirajte nam sobo, s pogledom na morje«. Skratka, vzdušje je bili res na nivoju!
Sledil je ogled mesta, spomenikov, stare ketedrale iz 12 stoletja, nove kulturne hiše, ki stoji na temeljih starega	cisterijanskega
samostana in so jo lepo vkomponirali v stavbo. Monošter,	po njihovo
tudi ST Gothard, je lepo, malo mestece z značilnimi
pa ogrska salama, pa... Ob tem naj na kratko predstavim mojo dogodivščino. Ko sem prodajalko v trgovini prosil naj mi da dobro ogrsko salamo mi je odgovorila, da je zelo draga in da jo ona kupuje v Sloveniji, saj je precej cenejša. In tako je beseda dala besedo in smo prišli do tega, da so cene pri njih enake, ali pa še dosti višje, kot pri nas, plače pa so skoraj polovico manjše. In smo se nehali čuditi razmajanim Trabantom, pa ljudem, ki so tudi v soboto in nedeljo, hodili v trenirkah in »Bata« copatih po mestu! Res pa je, da je bilo v okolici Balatona in v Budimpešti bistveno drugače, kar priča o velikih razlikah med posameznimi deli te sosednje države.
Sledila je kraj ša vožnja in ogled tipične panonske vasi v kakršnih so od 14 stoletja dalje živeli vojaki - najemniki in svobodnjaki, ki so branili mejo pred tujimi vdori. Na tabli je razločno pisalo:	Pannon Gyongyszemek
Orsegi, Nepi nuemlekegyuttes a Szalofoi Pityerszeren in nič več. Kljub jezikovnim težavam je vas res veren prikaz tega, kako so nekoč živeli tamkajšnji prebivalci. Med vožnjo na kosilo, smo se ustavili v lepi cerkvici z zelo zanimivim pokopališčem, kjer nam je župnik povedal zelo burno zgodovino cerkvice in nas prosil, da mu kakšno zapojemo. Z veseljem smo mu ustregli in njemu, ter obiskovalcem pokopališča, kar v cerkvici pripravili mali koncert.
ravnimi, širokimi in dolgimi ulicami, s kanali na obeh straneh ceste in z nizkimi hišami, kot še toliko panonskih mest in vasi. Ima pa tudi lepo staro središče in nova, blokovska, kvadratno dolgočasna socialistična predmestja.
Odšli smo še na ogled novega, res lepega hotela Lipa, kjer imata domovanje Skupnost porabskih Slovencev in njihov radio. Sodelovali smo na odprtju zelo zanimive razstave slovenskega mojstra rezbarjenja Radovana Grosa iz Malečnika in ob tej priložnosti, ob splošnem navdušenju, zapeli par naših pesmi, z obvezno »Slovenec sem«, ki je postala nekakšna naša himna. Nato nas je sprejel župan Monoštra ter nam razložil številne težave, ki jih imajo porabski Slovenci, ki so premalo upoštevani v svoji državi, pa tudi matica ni posebej dobra mati.
Sledila je večerja, z obveznim petjem, nato pa v skupne kopalnice poimenovane »Še pomnite, tovariši?« in polno smeha ter, končno, počitek.
Ogrska iz Slovenije
Naslednji dan smo se najprej odpeljali po nakupih. Saj veste, spominčki, pa cel kup potrebnega in nepotrebnega kiča, pa palinka,
Kot da bi dosegli gol.
Pravi koncert pa je bil seveda zvečer, ko so, poleg našega zbora, zapeli še trije: dva domača in zbor madžarske manjšine na Češkem. Zanimiva je sestava njihovih zborov. Mešani zbor ima kar 15-20 žensk, pa le nekaj moških, največ 6 in še to samo višjih glasov. Pojejo zelo potiho, same umirjene pesmi, veliko cerkvenih in madrigalov. Ko pa smo mi »urezali« par naših, pivskih, na ves glas, so poslušalci doživeli kar manjši šok. Ob koncu našega nastopa je bilo za trenutek vse tiho, nato pa je izbruhnil aplavz, huronsko vpitje in topotanje z nogami, kot da bi dali gol! Kasneje smo v restavraciji proslavili naš uspešen nastop, seveda s petjem, plesom in druženjem z vsemi zbori, ki so nastopali na koncertu in to kar do, no ja, do...
Še župnik je zamujal k maši
Tretji dan smo se odpeljali na ogled Porabja. Cilj je bil Zgornji senik, največja slovenska vas na Madžarskem. Tam smo, na željo župnika, prisostovali maši in nato v cerkvi, zapeli našo »Slovenec sem«. Sledil je še malo daljši koncert na stopnicah pred cerkvijo. Poslušalci, z župnikom na čelu so zahtevali še, župnik pa si je vzel čas, da nas lepo pogosti, nato pa je oddirjal v sosednjo vas, saj je že zamujal k maši.
Ogledali smo si tudi njihov nedeljski sejem, ki zelo spominja na »naš« Ponterosso, saj tudi tam prodajajo samo kitajske, cenene, plastične izdelke katerih cena je v povprečju okoli 4 Eure, prodajalci pa so izključno Romi. Na naše »cenkanje« so najprej zgroženo vzklikali: »Niks biznis, niks biznis!«, nato pa so na hitro sprejeli tudi ponujeni denar. Sledilo je kosilo, žalostno slovo od naših prijaznih gostiteljic in vožnja domov. Skupaj z nami so potovali tudi lepi spomini na prijazne ljudi in na to, kaj pomeni domača pesem Slovencem v tujini.
Kdaj gremo spet?
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili te nepozabne trenutke, posebej pa pevskemu zboru iz Monoštra, ki nas je prijazno gostil vse te dni, JSKD iz Izole in Zvonki Radojevič za organizacijo, Centru za kulturo, šport in prireditve in Jadranki Orlando za nesebično pomoč ter Občini Izola za prevoz. Vsem iskrena hvala!
Saša Merkandel
r
Tra vinti e vincitori nemmeno il terzo gode...
Che dire delle vicende politiche di questo primo scorcio del 2007 a Isola? Tutto è ancora aggrovigliato attorno alla matassa del Consiglio Comunale, nonostante la conferma del sindaco Tomislav Klokočovnik, del vicesindaco Darko Grad e degli organismi (Comitati e Commissioni) del Consiglio stesso. Aggrovligiato, se ci è consentito I uso di questo aggettivo, perché chi si è visto consegnare la vittoria delle ultime elezioni, pur ostentando molta sicurezza, in molti (anche tra i cosiddetti “vincitori ”) si sente ancora aleggiare con insistenza il dubbio: chissà che in un prossimo futuro i ricorsi alla Corte Costituzionale e al Tribunale Amministrativo dell’altro candidato a sindaco, Breda Pečan, non riescano ancora una volta a trasformare i vittoriosi in perdenti e, viceversa, chi ha perso in vincitori? Infondo, ci sia concessa questa piccola immodestia, i più fedeli al principio che dovrebbe contraddistinguere lo Stato di diritto, cioò il rispetto delle istituzioni e delle regole, sono stati proprio i due rappresentanti nel Consiglio della nostra Comunità. Senza distinzione di colore e senza parteggia-menti per opzioni di sinistra, di destra o di centro.
Certo, ed i nostri consiglieri l’hanno sostenuto sia in sede di Commissione nomine che di Consiglio Comunale, l’acceleramento imposto dalla coalizione vincente alla sostituzione di tutti i centri di controllo e di gestione degli Enti e delle aziende pubbliche non può essere considerato elemento di tolleranza e di disponibilità al dialogo. Anzi, in un paio di casi è stato proprio l’intervento ragionato dei nostri connazionali a permettere l’inserimento di rappresentanti dell ’opposizione in singoli Comitati e commissioni che, altrimenti, si sarebbero limitati a cantare ad una voce soltanto, il che in democrazia, checché se ne dica, non è segno di valente pluralismo.
Va detto, ancora, che per quanto riguarda la Comunità Italiana siamo presenti dappertutto dove è stato possibile impugnare regole e norme scritte, per tutto il resto, fumata nera. Anche per l’elezione del vicesindaco, che per Statuto ci aspetta, siamo in attesa di un’iniziativa da parte del Sindaco, visto che è lui che deve fare la prima mossa: altrimenti — come è stato sottolineato nel dibattito — sarebbe come rispondere senza essere chiamati.
Silvano Sau
Il Consiglio comunale di Isola in seduta straordinaria per le elezioni dei suoi organismi
Seduta dedicata prevalentemente all’elezione dei comitati e delle commissioni del Consiglio Comunale, dove sono presenti anche i rappresentanti della Comunità Nazionale Italiana. Nessun connazionale, invece, tra i rappresentanti che il Consiglio elegge negli organi di gestione degli enti pubblici. Alla carica di vicesindaco eletto Darko Grad di “Isola è nostra - Izola je naša”.
del Consiglio Comunale è stata comunque dedicata all’elezione degli organismi di lavoro: commissioni e comitati, dove sono state rigorosamente rispettate le proposte avanzate dalla nostra Comunità. A rappresentarci nel Comitato di controllo del Comune Venis Bohinec. Meno fortuna, invece, hanno avuto le nostre proposte per gli organi di gestione degli Enti pubblici, dove il Consiglio Comunale ha il diritto di eleggere propri rappresentanti: tutti i seggi sono andati alla coalizione che si raccoglie attorno al neoeletto sindaco. Alla fine della riunione, i consiglieri Silvano Sau e Lilia Peterzol hanno presentato delle interpellanze chiedendo il primo risposta al mancato rispetto della lingua italiana sul tabellone che annuncia l’inizio dei lavori del sistema di canalizzazione tra i comuni di Capodi stria e di Isola, la seconda per un ragguaglio sui costi che dal bilancio comunale vengono spesi per assicurare le dirette televisive del Consiglio Comunale da un’emittente privata. 11 Sindaco, nel prender atto delle interpellanze, ha promesso una risposta scritta entro la prossima seduta del Consiglio.
Su proposta del neoeletto sindaco, Tomislav Klokočovnik, il Consiglio comunale di Isola in chiusura della seduta, ha eletto pure uno dei vicesindaci nella persona di Darko Grad (nella foto), del partito “Isola è nostra - Izola je naša”. Aperta, così, anche la procedura per la nomina del vicesindaco appartenente alla nostra Comunità, che dovrebbe avere luogo entro la prossima riunione, previo consenso della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana. La maggior parte della sessione
Premiazione delle gare di lingua italiana
Alla Scuola elementare Dante Alighieri sono stati consegnati ipremi ai vincitori delle gare di lingua italiana per le scuole elementari e per le scuole medie e alle migliori pubblicazioni delle scuole. Terzo premio per il giornalino “L’Aquilone” della nostra scuola materna e premio per il tema di Viola Moscarda.
1	\m
La palestra di via Rivoluzione d’Ottobre ha ospitato ancor una volta una manifestazione importante. Alla presenza di autorità, quali il Presidente della Giunta di Unione italiana Maurizio Tremul il direttore generale della Università popolare di Trieste Sandro Rossit, sono stati premiati i migliori temi delle gare svoltesi lo scorso novembre nella sede della scuola elementare e i giomalini pubblicati dagli istituti nello scorso anno scolastico.
A dare il benvenuto il preside, dottor Luciano Monica che ha quindi passato la parola al Presidente della giunta di Unione Italiana. È seguita la recita preparata dagli alunni della classe nona: Giulietta e Romeo - Lui lei e l’altra.
I presidenti delle tre giurie hanno proceduto poi a distribuire i premi in libri e in denaro agli autori dei sei temi giudicati i migliori
(contìnua netta pagina seguente)
(dalla pagina precedente)
tra i 37 componimenti delle gare di lingua italiana per le elementari, dei tre migliori temi delle scuole medie e ai nove migliori giomalini nelle tre categorie (scuole dell’infanzia, scuole elementari e scuole inedie). Due i premi rimasti ad Isola. Viola Moscarda della nona classe ha ricevuto un premio per il tema Olocausto: follia di un dittatore. Il giornalino “L’Aquilone” della nostra scuola materna ha ricevuto il terzo premio per la freschezza dei contenuti e l’aver saputo mettere in rilievo le potenzialità creative dei bambini.
Marino Maurel
I "Faraoni” al Manzioli
Nell'ambito dei festeggiamenti per il quarantesimo anniversario di attività, il noto complesso musicale isolano, invitato dalla Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola, si è esibito sabato 20 gennaio al
Non c'è più religione
In tempi che ormai possiamo definirli remoti, la pesca e l’industria ittica rappresentavano un vanto per Isola. Erano tempi in cui la tradizionale Festa dei pescatori era un evento che tutti attendevano. Abbiamo ancora negli occhi l’imponenza dell’arrivo in porto della flotta peschereccia per sottolineare detta festività. Quella di Isola, infatti, era una delle più consistenti flotte dell’Adriatico orientale. Ricordiamo bene l’allegria che questo evento creava nella nostra località. Insomma, tutto si concludeva in baldoria. Poi i tempi cambiarono e pian pianino il tutto andava scemando. La flotta inesorabilmente diminuiva le sue unità e i pescatori entravano a far parte della categoria dei disoccupati. Oggi si continua a insistere con la Festa dei pescatori, però senza i suoi genuini significati. Ancor di più, oggi si sta ristrutturando la vecchia pescheria di Isola per organizzarci dentro la Borsa del pesce. Cioè, a nostro modesto parere, una Borsa di un prodotto che da noi sta diventando una rarità. A questo punto, agli ideatori della Borsa del pesce suggeriamo di orientarsi verso la borsa della spesa.
Gianfranco Siljan
Palazzo Manzioli. Molto soddisfatto il numeroso pubblico presente. Neljì Depangher alla batteria, Enzo Hrovatin alla chitarra, Piero Pocecco alla chitarra basso e Karlo Jaksetič alle tastiere. I quattro membri del complesso musicale Faraoni hanno voluto iniziare il ciclo dei concerti che onorerà i quattro decenni di attività proprio negli ambienti della Comunità italiana. Ambienti - allora il Palazzo Besenghi - che, quaranta anni fa, avevano visto nascere il fenomeno Faraoni.
Pochissimi sono i gruppi, almeno in Slovenia, che possono vantare quattro decenni d’attività. E vero che un solo musicista - Nel fi Depangher - è presente nel gruppo dalla sua costituzione, ma il genere musicale adottato, lo stile nel comporre le canzoni, gli arrangiamenti dei brani, la capacità di adattamento alle varie platee, l'approccio diretto con il pubblico sono una costante di tutti questi anni ed hanno fatto della band Faraoni una vera istituzione, osannala nella fascia litoranea, rispettata in Slovenia e fuori della medesima. Non per niente il gruppo ha vinto ben tre edizioni del festival sloveno “Melodije morja in sonca" (Melodie del mare e del sole), ha realizzato più di dieci CD e spesso accompagna cantanti di grosso calibro.
C’era qualche perplessità sull'impatto acustico che un gruppo da stadio avrebbe potuto avere nella sala al piano nobile del Manzioli. Preoccupazioni dissipate subito dalle prime note. Dall’inizio alla fine della serata, i Faraoni non hanno mai esageralo nei decibel a loro disposizione. Neanche nei toni distorti dei begli assolo del Hrovatin, neanche nei toni soft de! Pocecco. Neppure nelle armonie pulite di Jaksetič e neppure nell’esatta ritmica del Depangher.
Un ottimo amalgama, padronanza degli strumenti e della vocalità, intelligenza di esecuzione e ottima scelta del programma - tutti brani composti dal gruppo. Il tutto condito da tanta simpatia, sia durante il concerto, sia nello spontaneo party che è seguito nel sottostante Wine bar.
Un plauso, dunque, alla Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi ” per l’organizzazione di questo bel concerto. E... auguri Faraoni!
Claudio Chicco
Ceramiche in mostra
Dopo le mostre dedicate alta fotografia e alla pittura, è stata inaugurata a Palazzo Manzioli la mostra di ceramiche, a conclusione del corso organizzato dalla Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi".
Sotto la guida de! mentore, Zvonko Bizjak, che ha curato anche il processo di cottura delle ceramiche, i lavori esposti, pur rappresentando l'opera prima per la maggioranza dei corsisti, sono risultati degni di nota sia da!punto di vista tecnico che da quello prettamente artistico.
I corsi dedicati alla creatività culturale ed artistica rappresentano per la C.I. “Besenghi degli Ughi ” una vera e propria tradizione: I ’auspicio che continui anche nel corso di quest'anno e che le frequenze siano quanto più numerose, soprattutto tra i giovani, come in questa edizione 2006.
Si dice e non si dice...
Soffermiamoci sul sostantivo "mestiere". Vi ricordiamo che è scorretto usarlo al plurale nel senso di faccende, faccende domestiche. In qualche regione d'Italia si usa dire: Devo ancora fare i mestieri, e simili. Si dice: Devo sbrigare le faccende, i lavori di casa. A questo punto abbiamo sbrigato le nostre faccende riguardanti il sostantivo "mestiere" e perciò vi salutiamo.
G.S.
ATTIVITÀ COMUNITARIE
Manifestazioni culturali
Sabato, 27 gennaio 2007, ore 20.00, Palazzo Manzioli, salone piano nobile
XVIII INCONTRO DELL’
AMICIZIA - Parteciperanno alla manifestazione:	il Coro misto
“Haliaetum” della Comunità degli Italiani “P.Besenghi degli Ughi” di Isola, il Coro misto da camera di Celje e il Coro virile “Foltej Hartman” di Bleiburg-Pliberk in Austria. Organizzazione:	CI P. Besenghi
degli Ughi.
Venerdì, 2 febbraio 2007, ore 20.00, Teatro Tartini, Pirano LIOLÀ, di Luigi Pirandello - Rappresentazione teatrale del Dramma Italiano di Fiume. Regia di Nino Mangano.
Biglietti: 5 euro (intero), 2 euro (ridotto studenti e pensionati). Servizio pullman con partenza da Isola (Stazione autocorriere) alle ore 19.15. Il ritorno è previsto a conclusione dello spettacolo alle ore 22.30 circa dalla stazione delle autocorriere di Pirano. Organizzazione: CI di Pirano.
Mercoledì, 7 febbraio 2007, ore
18.00,	Palazzo Manzioli Laboratorio di STORI AISOLANA-Isola dalle origini all’età romana: Le
origini del LI stria nell’alto adriatico, Gli Istri ed il mito di Giasone, I castellieri, l’arrivo dei romani, Haliaetum, Attila e la nascita di Insula / Isola). Il ciclo avrà inizio con la presentazione della ristampa anastatica del volume “Nova Descrittione dell’Istria” di Nicolò Manzuoli, pubblicato a Venezia nel 1611. Organizzazione: CIP. Besenghi degli Ughi nell'ambito dell programma culturale della CAN di Isola.
Attività bibliotecaria
BIBLIOTECA DOMENICO LOVISATO - La biblioteca e la sala di lettura di Palazzo Manzioli sono aperte a tutta la cittadinanza dal lunedè al venerdé dalle ore 16.00 alle
19.00.
BIBLIOTECA CIVICA (Via Fronte di Liberazione 15) - La Biblioteca civica di Isola invita i bambini dai quattro anni in poi alle ore della favola in lingua italiana, che hanno luogo ogni mercoledì alle ore 17 nella Sala cristallina delle fiabe.
Uscite dei gruppi
Venerdì, 9 febbraio 2007, Buie
Uscita dei gruppi culturali della CI Dante Alighieri..
Attività sportiva e ricreativa
Domenica 28 gennaio 2007, ore 16, Palazzetto dello sport di Lucia
TRIM LEGA VOLLEYPORTOROSE
-	La squadra mista di pallavolo della CI P. Besenghi degli Ughi incontrerr la Mozaik.
Domenica 4 febbraio 2007, ore 17.30, Palazzetto dello sport di Lucia
TRIM LEGA VOLLEYPORTOROSE
-	La squadra mista di pallavolo della CI P. Besenghi degli Ughi incontrerr la Leteči Slončki.
Sabato, 10 febbraio 2007, Palazzo Manzioli
Torneo di briscola. Organizzazione: CI Dante Alighieri.
Avvisi
La Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola, apre le iscrizioni per il corso di CERAMICA. Il corso verrà diretto dal mentore, sig. Zvonko Bizjak, responsabile del gruppo stesso.
Il corso si terrà nei mesi di marzo, aprile e maggio 2007, tutti i venerdì pomeriggio dalle ore 17- 20 presso il laboratorio di ceramica, che si trova nella vecchia scuola elementare italiana, via Simon Gregorčič 21.
I partecipanti al corso possono iscriversi presso la segreteria della Comunità, ogni lunedì o giovedì dalle ore 16,30-18,00. La quota d’iscrizione è di 40 euro mensili.
Per ulteriori informazioni, chiamare al num. 040 880490 (Danilo Božič) oppure al num. 041 561257 (Zvonko Bizjak)
// Mandracchio,
foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile:
Andrea Šumenj ah
Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
S. Sau. G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia tei., fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32 www.ilmandracchio.org
Glasba
Shoto pomlad od Intimnih frizur do Guštija in Polone
Tako kot narava tudi Shoto klub doživlja januarski razcvet Dobri koncerti se kar vrstijo in tudi obisk je vseskozi nadpovprečno dober. In če dodamo še vse pozo-tivne vibracije, ki so jih v Shotu ustvarjali vsa ta leta ima obala res pravi klub, ki zna privabiti več kot eno generacijo poslušalcev in obiskovalcev.
Intimn Frizurn
Po razprodanem koncertu Melo-dromov je bilo tudi v soboto zelo živahno. Razlog za zabavo pa je bil ljubljanski kvintet Intimn Frizurn. Ti so pred nekaj meseci izdali prvenec Kokos Kokos Presenta in začeli s promocijsko turnejo po Sloveniji.
Pot jih je popeljala tudi do Izole, kjer so v preteklih letih že imeli dva dobra, a slabše obiskana koncerta, ki pa sta očitno bila dovolj dobra reklama, saj se je na sobotnem zbrala zavidljiva množica njihovih podpornikov. Koncert se je začel s klasično dvajsetminutno zamudo, bend pa je sprva deloval kar nekoliko presenečeno nad množico. Začel je v svojem slogu, torej intimno energično in takoj postregel s svojo najzačilnejšo kvaliteto: nezadržnim in nekonvencionalnim mešanjem reggea-ja, skaja, funka in jazza, ob očitni podpori zvokovnega eksperimentiranja. To eksperimentiranje pa nikoli ne preraste v pretiravanje ali v nekakšno samovšečno gla-sbikovanje, kot se zgodi v večini primerov, temveč deluje kot nenadomestljiva osvežitev teh sicer že nekoliko preveč obdelanih žanrov. Polovica benda, natančneje ritem sekcija, ne skriva svojih jazzerskih korenin, ali ambicij. Se pa popolnoma prilagodi oziroma kar preda plesnim groovy ritmikam, ki so obiskovalce kar silile v ples. Kitarist je podal primer, kako se sodobno interpretira ta inštrument, z vsemi svojimi izleti v efektistične nekajminutne seanse, ki so vsakič znova pripeljale do bučnega aplauza in sjdošnega odobravanja. Frontman Žiga pa je itak nekaj povsem posebnega, ki s svojo energijo kar vleče za sabo plesno razpoloženo množico.
Koncert bi se sicer pripeljal do konca brez večjih pretresov, a žal je proti koncu prišlo do težav z električno napeljavo. Tako je morala skupina kakšnih petnajst minut akustično improvizirati na odru ob pomoči ploskanja in vriskanja prisotnih, kar pa je občinstvo in glasbenike še toliko bolj povezalo. Nadaljevanje, ob priložnostno rešenih prej omenjenih električnih težava, je bilo zato toliko bolj zavzeto, zagnano in na splošno prijetno. Po skoraj dveh urah je bend končno pospravil glasbila in se ob bučnem navijanju priklonil prisotnim. Ni kaj, obalna publika, ko ji je nekaj res všeč to z veseljem in radostjo pokaže. In takšen je pravi odnos.
Bilk
Na dokaj nenavaden dan, v torek zvečer in še to v dokaj poznih urah pa so medtedensko poslušalstvo v ples spravljali zagrebški breakbeaterji BILK. STin Ober-man, Janko Novoselič in Luka Vrbanič so študenti arhitekture, glasbe in medicine, ki uspešno izkoriščajo vse svoje sposobnosti - svoj zvok gradijo kirurško natančno, vseskozi pa skrbijo za ritem, ki seveda nima nobene zveze s tehno ritmi, prav tako pa ni čisto elektronski. So nekje natančno vmes, groove njihovih bobnov, bas kitare, klaviatur in električne kitare pa je mešanica raznih stilov združenih v breakbeat konglomerat popolne pozitivne energije. Presenetljivo lepo število poslušalcev je poplesavalo do zadnjega tona bisa, potem pa so se tisti pod odrom odpravili novemu delovnemu delu nasproti, bend pa je krenil proti Franciji, kjer jih čaka dokaj naporna turneja.
Petek, 26. Januar ob 22.00
GUŠTI IN POLONA
Organizator Sandi Maver je zapisal: Gušti in Polona v Shoto klubu. Je to mogoče? Je, če vemo, da je s strani občinstva na slovenski obali neprestano izraženo veliko zanimanje za omenjeno skupino, po drugi strani pa je vsem poznavalcem glasbene scene znano, da Obala očitno ne premore klubskih prostorov, ki bi sledili aktualni glasbeni ponudbi. In tukaj vskoči Shoto klub, kjer so do glasbenih vsebin vseh žan-
rov zelo pozorni. In res je, Gušti, Polona in bend se odlično vživijo tako v klubsko, kot festivalsko ali dvoransko vzdušje.
Glede na veliko zanimanje in omejen prostor Shotokluba predlagamo, da si mesto rezervirate na tel.: 040 211 434 in se dogovorite, kdaj vas pričakujejo..
Naslednji koncert
Sobota, 3. Februar MAKAKO JUMP (ita)
Faraonskih 40 let
Manziolij eva palača j e doživela še en zanimiv glasbeni večer. Nekateri so bili prepričani, da glasba Faraonov ne sodi v razmeroma majhno in zelo akustično dvorano, vendar se je pokazalo, da stari mački obladajo tudi takšno sceno. Kako tudi ne, saj je za njimi kar 40 let igranja in petja, jubilej, ki ga premore malo skupin z zabavnoglasbenega področja. Res je od stare zasedbe tu le še Nelfi
Depangher na bobnih, vendar sta tudi kitarist Enzo Hrovatin in basist Piero Pocecco “stara Faraona”, le klaviaturist Karlo Jaksetič ima malo krajši faraonski staž. Dvorana v Manziolijevi palači je bila dobro obiskana, navdušenje poslušalcev pristno, vse skupaj pa se je seveda končalo tam kjer je bisom tudi mesto - v vinskem baru Žaro.
Zanimivosti
Luknja na valobranu zaradi luknje v proračunu?
Vse je minljivo in tudi zid, ki varuje obalo pred erozijo ne more zdržati za vedno. Pred leti je bilo treba popravljati carinski pomol, saj ga je morje spodkopalo, tako da niso mogle pristajati potniške ladje, zdaj pa je morje dokončno spodkopalo valobran pri ribarnici. Stroj za pometanje bi skoraj končal v morju.
Nič hudega sluteč se je stroj za pometanje, izolske Komunale odpravil po svojih vsakodnevnih opravkih in zavil tudi proti svetilniku, popoli ki jepriljubljeno sprehajališče mnogih Izolanov. Na poti nazaj je zapeljal skoraj do roba sprehajalne poti, potem pa je zaropotalo in stroj se je nevarno nagnil, saj se je prednje desno kolo dobesedno “udrlo v tla”. Še sreča, da je voznik vozil dovolj počasi in se stroj ni resneje poškodoval, lahko pa bi bilo tudi huje, saj ni veliko manjkalo pa bi se prevrnil v morje.
Delavci Komunale z Radošem na čelu, ki delajo v bližnjem parku na Velikem trgu, so priskočili na pomoč, prišlo je še dvigalo in stroj je bil rešen. Problem valobrana pa seveda ostaja, saj je dobesedno spodkopan skoraj pol metra v globino in resno grozi, da se bo lepega dne enostavno prevrnil v morje.
Začasno so ga sicer podprli s kamenjem a verjetno to ni trajna rešitev.
Če bi namesto betonskih poti, ki so jih nameravali graditi po parku, ojačali bližnji
S pomočjo dvigala so delavci Komunale “pometača" izvlekli iz luknje.
I
S
d
o
S
Nagrada za dobrote Istrske kuhinje
V oddaji Ljudje in zemlja, ki je ena	napitek.	Tako je nastala občasna
najbolj gledanih oddaj nacionalne	rubrika z	naslovom Dobrote istrske
TV, ureja in vodi pa jo naš sodelavec	kuhinje	v kateri predstavljajo
in someščan Vlado Ostrouška,	nekatere	kuharske specialitete z
seveda nikoli ne umanjkajo nasveti	našega konca in v eni od rubrik
za dober prigrizek in še boljši	so predstavili tudi kuharsko
moj stvorino “dagnji na žaru s kozjim sirom in tartufi” . Za sladokusce in one, ki prisegajo na zdravo hrano je to izvrstno jed pripravil vitez kulinarike Andrej Fric, posnela	pa
seveda ekipa oddaje Ljudje in zemlja.
Ker je bila rubrika dobro ocenjena so jo na TV Koper
oblikovali tudi v samostojno celoto in jo poslali na nekaj mednarodnih tekmovanj	“televizijskih
kulinaričnih filmov” in oddaja je s sliko, glasbo in receptom prepričala strogo mednarodno žirijo na 14. mednarodnem festivalu turističnega in kulinaričnega filma MEFEST v Brusu pod Kopaonikom.
Tam so zmagali v konkurenci 22 držav in si prislužili 1. nagrado v kategoriji kulinaričnega filma. To pa še ni vse. Na 9. mednarodnem festivalu turističnega filma v Spitu, v mesecu oktobru so za isto oddajo prejeli še posebno priznanje.
Ustvarjalci rubrike so tako dobili tudi širše priznanje za svoje delo, hkrati pa dokazali, da je tudi z malo denarja mogoče narediti zelo spodobne televizijske izdelke.
Ob tem ne gre pozabiti, da se Vlado Ostrouška sicer bliža upokojitvi, toda za nagrade človek nikoli ni prestar.
Kratke in neumne
V tej rubriki objavljamo vse kar je res pa se zdi, da ni res, ker človek ne more verjeti, da je res pa je res. Skratka, brez veze.
Toporišič je vse vedel
argo -ja
ipom. latovščina.
iz enciklopedije slovenskega jezika avtor: Jože Toporiši.
Odlok bodo popravili
Občinski redarji so pred dnevi na Ljubljanski ulici, ki je sicer zaprta za promet, odkrili motorista, ki je brez vsakega strahu uporabil ulico kot poligon za uganjanje motorističnih norčij. Žal so redarji ugotovili, da občinski odlok, ki je sicer popoln, ne predvideva kazni za mladoletne voznike, zato v kratkem pričakujemo svetniško pobudo Roberta Mulca, ki se med vsemi svetniki najbolj spozna na mulce.
Pustite me, imam mačka
Naš sodelavec Anton Pavlovčič nam je poslal to fotografijo mačka, ki se mu enostavno ni ljubilo. Vzrok lenobe je verjetno kar sam.
Tik pred koncem
Kriminalne
Očitno so tatiči ali pa en sam spet zavihali rokave. V pomanjkanju boljšega ilena so se lotili kraj )o polskih hišicah, prav im pride vsako orodje s (aterim ni treba preveč delati pa tudi stanovanj se ne izogibajo. Prejšnjega serijskega tatiča so policisti prijeli po štirinajstih dneh. Bomo videli, koliko časa bodo potrebovali zdaj.
Nerodi in budnež
Sredi noči je občana prebudil nenavaden hrup okoli njegove hiše. Ko je izstopil je opazil dva neznana moška, ki sta hotela vlomiti v stanovanjsko hišo in pri tem odlomila vložek cilindrične ključavnice. Ko sta ugotovila, da ju je lastnik opazil, sta zbežala neznano kam.
Eni se bojijo ohladitev
Odgovorna oseba nas je obvestila o tatvini in sicer j e neznani storilec stopil skozi odprta balkonska vrata v pritličju novogradnje in iz notranjosti izvršil tatvino dveh plinskih peči znamke IMMERGAS in s tem dejanjem podjetje oškodoval za 2500 Evrov.
Minimum je vzel
Ponoči je neznani storilec prišel do gostinskega lokala, kjer je s pomočjo izvijača odstranil stransko okno in vstopil v notranjost, od koder je iz predala točilnega pulta ukradel dve denarnici z blagajniškim minimumom Za neznanim storilcem še poizvedujemo.
Pomladna dela se bližajo
Občan je naznanil, da mu je preko noči NN vlomil v polj ski obj ekt, pri čemer je preščipnil tri ključavnice obešanke in iz notranjosti odtujil ahrbtno kosilnico in bakreni pokrov kotla za žganjekuho s pripadajočo bakreno cevjo. Materialna škoda znaša cca 300 Evrov.
Poglejte na odpadu
Pravtakojekarnekajoškodovancev prijavilo izginotje pomivalnih korit iz nerjaveče pločevine, katere so imeli shranjene v bližini poljskih objektov. Ker v zadnjem času beležimo vse več podobnih primerov pozivamo občane, da v primeru zadrževanja sumljivih oseb ali vozil v bližini objektov oz. odvažanja predmetov iz pločevine, le to sporočijo na 113 oz. na našo PP.
Srake kradejo povsod
Preko noči je neznani storilec vlomil v pomožni poljski objekt iz katerega je odtujil motorno žago in vodno črpalko in s tem dejanjem lastnika škodoval za 600 Evrov.
Opozorilo in poziv
Izolane obveščam, da so mi vdrli v poljsko barako in ukradli: Kuhalni del kotla za žganjekuho (Cu), motorno žago Homelite typ lx 30, vodno črpalko z motorjem Speroni Italija. Zaradi vse pogostejših vlomov naprošam bralce, da v primeru ponujenegaodkupa navedenih stvari pokličejo na številko 041 280 771, da se dogovorimo o odkupu.
Nogometaš brez potrebe
V središču mesta se je NN storilec znesel nad vhodnimi vrati prodajalne tako, da je z nogo brcnil v steklo vhodnih vrat in ga razbil, zatem pa poniknil v noč.
Čigavi so gasilni aparati?
Policisti so po predhodnem obvestilu občanke v Dantejevi ulici našli 4 izpraznjene gasilne aparate. Ker se upravičeno domneva, da so bili aparati odtujeni iz ene izmed stanovanjskih hiš, naprošamo lastnika oz. odgovorno osebo, da se oglasi na PP.
Običajna stvar
Na bencinskem servisu je do sedaj še neznani voznik v osebni avtomobil natočil gorivo za 35 Evrov in odpeljal ne da bi poravnal dolg.
ALKO LESTVICA
1.14,0.86,0.70,0.39, 0.38, mg/l.
Statistika
Izdana sta bila dva plačilna naloga zaradi kršitve ZJRM in odrejena dva strokovna pregleda zaradi suma vožnje vozila v cestnem prometu pod
vplivom mamil, katera pa sta voznika odločno odklonila.
V preteklem tednu smo obravnavali še 6 poškodb vozil na parkirišču in
enoprometnonesrečozmaterialno škodo in eno prometno nesrečo v kateri je bil pešec huje telesno poškodovan.
Mali oglasi Nepremičnine
-	Poslovni prostor oddam. Na lepi lokaciji ob parkirišču, velik 35m2, primeren za pisarno. V prostoru so vsi priključki, vklučno z internetom in klimo, tel.: 041 249 806
-	Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346
- Kmetijsko zemljišče (njivo) ali travnik v občini Izola ali Piran (lahko tudi neobdelano) kupim- Tel: 051 311 180
V Jagodju oddamo garsonjero, primerno za mlad par ali 2 študenta/ ki. Ločena kuhinja, opremljeno, centralno ogrevanje, vrt, parkirno mesto Cena 250 Eurov in stroški Tel. 040 346 912
Na Krasu kupim stanovanje, hišo ali parcelo, brez posrednika Tel. 031 406 739
Oddam lepo opremljeno enosobno stanovanje v Polju. Najraje mlademu zaposlenemu paru. Info Tel. 641 3002
ŠTUDENTOM oddam 4 sobno opremljeno stanovanje v Jagodju s souporabo kuhinje, kopalnice z WC, WC, teraso. Ima tudi poseben vhod in centralno kurjavo. Tel.: 031/439 738
Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633
Iščem stanovanje v Izoli, lahko soba z souporabo kopalnice. Redno plačam. Tel.: 041 902 925
Kupim garsonjero, manjše stanovanje ali hišo, lahko tudi starejšo, potrebno obnove, v Izoli ali okolici Inf. Na tel. 051 325 385
Vozila
- prodam avto Mazda 6, 1.8 TE sport combi, letnik 2003, prevoženih 76000 km. Informacije GSM 031 325 871
- Ugodno prodam Citroen AX 1,4 RD let. 1989. Dobro ohranjen, cena po dopgovoru. Tel.: 041 909 120 po
18.00	ur
- Kupim rabljeni avto (Peugeot 206). Tel 05 641 34 08
- Prodam avtomobil škoda karavan , letnik 93, v voznem stanju, neregistriran, za 20.000 sit. Gsm: 051 251 211
Ugodno prodam štiri kovinska platišča oblečena v zimske gume (dunlop) za Audi 4, dimenzije 185/65/15 z okrasnimi pokrovi in 1 aluminijasto platišče oblečeno v novo semperit gumo istih dimenzij, prav tako za Audi 4. Tel. 05 6414 024 / Tel.: 040 912 249
Delo
Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683
- Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855
- Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451
- Iščem pedantno gospo za čiščenje stanovanja do 2x tedensko zjutraj. Plačilo 4,5 Eura na uro. Tel.: 64 13 760
Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211
Starejšim obolelim ter drugim, nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108
Razno
-	Podarimo kompletno spalnico, demontaža in odvoz pa je vaša skrb Tel. 05 641 36 17
-	PRODAM SUŠILNI-STROJ D 63225 V GARANCIJI ŠE ŠTIRI LETA. INF. NA TEL 041 22 7 817
-	Kupim psa, nemškega ovčarja. Tel: 05 641 34 08
Oddamo psičke, mešančke (terierji), majhne rasti, primerni za dom Tel: 031 37 76 21
Domače Istrsko olivno olje prodamo. Tel.: 041 595 707
Prodam bunjo - brački sivec, cca 9m2 po polovični ceni Tel.: 040 731 622
Sony Playstation, star leto in pol z igro Fifa 2004 prodam, cena 24.000 SIT. Tel.: 040 794 355
Prodam skoraj novo, 2 meseca rabljeno, zakonsko posteljo za
30.000	sit. Tel.: 041 896-557
Zelo ugodno prodam kotni kavč, raztegljiv v posteljo in klubsko mizico. Tel.: 041 860 393
Prodam starejši lesen pianino. Tel.: 041 227 720
Podarim leseno posteljo za eno osebo z jogijem in otroško pisalno mizo. Tel.: 041 915 192
Poceni kupim ali prevzamem kavč. Tel.: 041 344 280
Prodam metrska hrastova drva
15.000	SIT m3, Tel.: 041 344 280
Potrebujem inštruktorja za angleški in italijanski jezik za srednjo stopnjo. Tel.: 031 406 739
Kamenje primerno za škarpe z njiv v vasi Grbci /Šared/ po dogovoru lahko odpeljete. Odvoz možen samo v suhem vremenu. Tel.: 041 721 220
prodam otroško stajico po ugodni ceni. /Tel.: 051 302 438, o5/ 641 5338
Rabljeni motorni mlin za grozdje, 5001. kad za kmetijstvo in 2001. sod iz steklene volne za vino ugodno prodam. Tel.: 041 828 605
Ugodno prodam play station 1 z igricami, cena po dogovoru Tel.: 031 779 282
KRAŠKA DRVA - ŠE PRED ZIMO POSKRBITE ZA TOPEL DOM. Tel.: 040 342 200
y e ■ I
wm' 111
NLB postopna varčevanja vam korak za korakom
uresničijo sanje
Tudi varčevanje je lahko enostavno in brez velikih odrekanj. Z NLB postopnimi varčevanji lahko uresničite svoje želje z vplačili že od 20 evrov na mesec.
Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB poslovalnici Izola,
Trg republike 3 ali nas pokličete na tel. 05 663 06 00!
NLB®
HUSy-'jiiil
mandr/ic
MOTOHOV KOT
• IN TU VAM FREhSTAV L7AMQ NA7N0VE.t7.3l 3ANAC1751M FR0AKAM ZA BOLNICO IZOLA.
Vaš trgovec z vozili SEAT:
AVTO CENTER JEREB, pooblaščeni trgovec in serviser vozil SEAT Salon in servis: Polje 9/b, 6310 Izola, Tel.: 05/616-80-11, Faks: 05/616-80-14, www.a-jereb.si