Posamezna Številka 14 Vfnatfjeir. Slev. 24. v L]nDiM v M, dne 29. ]rnm im LelO XLYL ~ Velja po pošti: s za oelo leto naprej.. K 3B-— za en mesec „ .. „ 3', , za Nemčijo oeloletno. „ 40-— -a ostalo inozemstvo. „ 46'- V Ljubljani na ['cms Za oelo leto naprej.. 5 3C-— za en meseo „ .. K 3-70 » apravl prejsnan 2-60 = Sobotna izdaja: s. Za oe:o leto.....K S-— za Nemčijo oeloletno. „ lo sa ostalo Inozemstvo. „ 13 — _ __ Uredništvo Jo v Kopitarjevi ullol štev. 6/1X1. Roioplst se ne vračajo; nefrankirana pismi se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = i '' ■ - Inserati: b EMstoipna petitvrsta (7* Stroka in 3 mm visok« aU nje prostor) n enkrat . ... po 00 tp sa dra- In večkrat . „ fl „ pri večjih naročilih primi popust po dogovor«. Ob sobotah dvojni tarfl. f- Poslano: i Enostolpna petitvrsta K 1%. Izhaja vsak dan lzvzemši no- delje ln praznike, ob 3. nrl pop. Redna letna priloga vozni red Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št 8. — Radon poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-tiero. št. 7563. — Upravs'š>tega telefona št. 188. „Češko veleizdalsivo". n. Tako krepko, ponosno, nevzdržno, toda majhno, osamelo in popolnoma nase navezano ljudstvo, kakor je češko, piše Bahr dalje, si nehote išče velikega duševnega ozadja, se kakoržekoli na zunaj projicira, kakorkoli zunaj išče stikov. Avstrija bi morala biti to dušfevno ozadje vsem svojim narodom, sidro njih dušam, pa je j priložnost, da bi to potrebo zase izkori- ; stila, še malo izrabila in torej nc more svojim narodom zameriti, če se ogledujejo za surogatom , , . Tudi avstrijski Nemci ne izhajajo notranje samo z Avstrijo, njih do- ■ movina mora biti večja, zato si privzemajo še Kanta in nemško filozofijo, Goetheja, Schillerja, Bacha in Wagnerja. Kar si sa- ! mi dovoljujemo, tega ne bomo mogli drugim avstrijskim narodom braniti. Poleg tega delujejo Čehi na Balkanu in v Rusiji in-dustrialno- in financielno; s tem so storili dobro avstrijsko delo, ki nam bo še sadove rodilo. Ona duševna potreba po tako-rekoč idealnem prostoru in ta gospodarska zveza z vzhodom in jugom, skupaj sta morali goditi neko slovansko razpoloženje, ki ga pa le zarobljena nerazsodnost ali zlobna volja more imenovati rusofilsko in ki vedno pač le med inteligenco ostaja, ljudstvo samo je pa komaj doseglo. Ljud- . stvo obvladuje le njegovo čuvstvo za samoodločbo, to pa seveda s tako strastjo, ki ima nekaj heroičnega na sebi, pripravljeno zanjo za vsakršno žrtev, z živalsko besnostjo se razsrja, če meni, da je v nevarnosti, pokoren otrok, če ve, da je varna. Ta misel samoodločbe, ki cel narod v njegovih višinah in globinah obvladuje, kaže različne oblike. Večina jih ima samo željo, da bi videli cesarja kronanega za češkega kralja; potem si že prisojajo toliko moči, da bodo sami v deželi za red skrbeli. Drugi, ki jih ogrski zgled hkrati sramoti in draži, hočejo več: vse, kar se je dovolilo j Ogrom neodvisnosti in samostojnosti, menijo, da morajo tudi zase zahtevati. Tn slednjič so med njimi idealisti, ki si mislijo Avstrijo popolnoma kot državo ali zvezno državo narodov, kjer bi se vsak posamezen del sam odločeval svoji zgodovini, svojim potrebam, svojim posebnostim primerno, da svojo zbrano moč celoti daruje. Ne vem niti, ali ie misel take federativne Avstrije, ki o njej mnogo čeških idealistov i sanja, izvedljiva, niti ne vem. ali so naši | narodi zanjo že zreli. Toda ničesar ne morem na njej najti ,kar bi ne bilo avstrijsko. Nasprotno: ta misel prav za prav Avstrijo iz leta 1526. samo dosledno do konca domišlja, jo le v naš čas prestavlja in jo na- šim izpremenjenim političnim in gospodarskim potrebam prilagoja . . . Tisti češki samoodločbarji, celo idealisti med njimi, sanjači o svobodni zvezi popolnoma samostojnih, po svojih posebnostih se same upravljajočih in od vseh strani svoje razvite moči krog habsburškega prestola zbirajočih narodov, kaj hočejo navsezadnje drugega kot našo staro Avstrijo, kakor ie nastala pod Ferdinandom I. in jo je K^.rel IV. zapečatil in cesar Franc v lastno cesarstvo dvignil, le da v bogateiših, bolj gibkih, po naši volji udeleževati se svetovnega gospodarstva, umerjenih oblikah tega novega časa? In kogar plaši »država držav«, naj ce vendar spomni, da je b>'a pod cesarjem Francem navada, uradno govorili o »c. in kr. državah«. Celo eni idealisti med avlnrsomisti niso torej nikaki drzni t ovotarji. Avstrija je bila že leta 1526. d.žava držav in je v vseh svojih velikih dobah to ostala. Če pa govoriš o tem s češkimi Nemci, ti seveda oporekajo: Čehi pravijo: samoodločba, a menijo s tem Rusijo! Priznati moram: ne morem si predstavljati, da bi cel narod rtrnjeno Ingal, mož za možem in že toliko let... Za Češko ni ruske nevarnosti. Bojim ce pa '.a češko druge nevarnosti. Čehi mora;o h;t' to. kar so, po duši in telesu le v Avstriji. Druge domovine ne najdejo, če jo šo t^ko irčejo. Le da se jim mora ta avstrijska domovina tudi najti dati. Česar se bojim, ;s nszaupnost do Čehov, ne toliko rerafprost M^rr-cev, ampak večna nezaupnoot birokracij«. Nemci leže sedaj skupaj " Čehi v istih zakopih, to je najboljša šc!?. rpc.-gzum»vanja: oboji pridejo domov pripravljeni ra isto močno Avstrijo. Birokracija pa, ki žal v nobenem zakonu nc leži, cc če vedno ri nič naučila, in kar je slabše ni nič pozabila. Nezaup-nost je nje podedovani greh. Sedaj sc naslaja s pavšalnim sumničenjem Čehov. Toda krivičro cumtučenje zastruplja dušo ljudstva, čeprav bi bilo resnično, da so poedini Čehi zmoteni po nasprotstvu med njih čuvstvom dolžnosti do lastne države in njih sočutjem - sovražnim krvnim prijateljem, se rad Avstrijo zbegali ali naj se za to krivdo pokore milijoni do korenin avstrijskih Čehov, ki zunaj na bojišču in doma v deželi zvesto delajo za Avstrijo? To bi bil največji zločin ne samo nad Češko, ampak tudi nad Avstrijo samo. Celo če bi samo dopustili, da se tak sum v Čehih vkorenini, kakor da naj se sedaj cel narod diskvalificira, bi bil to zločin nad Avstrijo, ki bi se ne da1 več popraviti, poln nesreče za vso prihodnost. Iz vsega, kar smo navedli, zveni kakor v prerokbi najostrejša obsodba huj-skajočega vpitja in nizkotnega sumničenja veleizdajstva vseh tistih slovanskih krogov, ki so v odločilnem, zgodovinskem trenutku neustrašeno, odprtega čela, brez vsakršne zahrbtnosti domu in svetu jasno in precizno izjavili, kako se morajo in tudi edino le morejo urediti razmere med avstrijskimi narodi na dobri, pošteni avstrijski podlagi, da bo močna in srečna ožja domovina vsakega naroda, za nas zaželje-na Jugoslavija in le tako močna in srečna tudi širša domovina: Avstrija kot »država držav« avstrijskih narodov. Dr. F. K. Dunaj, 27. januarja. V torek 29. januarja ima poslanska zbornica zopet plenarno sejo. Na dnevnem redu je volitev zbrničnega predsednika namesto umrlega Pernerstorferja. Socialni demokrati kandidirajo Seitza, ki bo gotovo tudi izvoljen. Zbornica bo nadaljevala debato o ir-javi ministrskega predsednika napram praški resoluciji, ker so priglašeni še štirje govorniki (z govorilno dobo po pol ure). Zbornica se bo eventuelno pečala tudi z davkom na vojne dobičke, glede katerega med poslansko in gosposko zbnrmco ne obstojajo več prehuda nasprotja in bi bilo vsako zavlačevanje obdavčenja vojnih dobičkov nepopularno. Na dnevnem redu je tudi poročilo zdravstvenega odseka o preskrbi invalidov; poroča poslanec dr. Jankovič. Najhujše skrbi pa dela vladi bržkone proračun. V proračunskem odsek" hi moralo biti delo v torek končano, a je malo upanja, da bi bilo. Ali se bo podaljšal rok v odseku? Pričakovati imamo torej zopet ostre proračunske dcba*e, k: sc ho končala z odobrenjem proračuna — ali na tudi ne. Tudi če Poljaki potegnejo z Nemci, ni še večine. V oktobru so se glasovanju odtegnili Ukraiinci in tako rešili proračun. Sedaj pa piha med Poljaki vladi zelo neprijazen veter, zlasti rred poljskimi socialisti, ki so v zadnji resoluciji sklenili med drugim tudi boj Seidlerjevemu ministrstvu. Poslanec dr. Ofner je priglasil nujno vprašanje glede ogrskih zahtev po lastni armadi. Predlagal bo o vprašanju otvoritev debate. Za torek ob desetih dopoldne je sklicana seja načelnikov, ki bo sklepala o postopanju glede proračuna in določila spored za delo prihodnjih dni. Delegacijska zborovanja se za daljši čas prekineio, ker odide grof Czernin v Brest Litovsk. (Interpelacija Jugoslovanskega kluba.) Z naredho z dne 16. jan. 1918, d. z. štev. 16, se je dosedanja količina moke zmanjšala tako za samopreskrbovalce kakor tudi za nesamoprcskrbovalce; poslednjim se je zmanjšala količina od 1400 na 1150 g na teden, težkim delavcem med njimi pa od 2100 na 1850 g na teden. Samopreskrbovalci so prikrajšani občutneje; kajti lažjim delavcem se je znižala količina žita od 2100 na 1575 g na ted§n, težkim delavcem pa od 2562 na 2100 g na teden. Ker dajejo samopreskrbovalci svoje žito mleti izključno le v malih mlinih, ki meljejo proti plačilu, dobe največ 80 % moke; močni delež samopreskr-bovalccv znaša tedaj na tedon 1260 g za lažje in 1680 g za težke delavce. Potemtakem imajo težki kmetski delavci skoraj ! 200 g moke na teden manj nego težki delavci v mestih. Z novo naredbo se je znižala količina moke samppreskrbO/Valcem za lažje delavce na 75 %, za težke delavce na 82 %, nesamopreskrbovalcem pa na 82 oziroma 88 %. Še veliko na slabšem so nesamopre-skrbovalci na deželi. Le-ti bi morali po postavi dobiti enako količino moke kakor mestni nesamopreskrbovalci; v resnici pa ne dobe niti petine lega. So kmetske občine, posebno na Kranjskem, Primorskem in Štajerskem, ki po tri do štiri tedne ne dobe niti kilogram moke, čeprav je na deželi veliko nesamopreskrbovalcev. Praksa podružnice vojnega žitnoprometnega zavoda je ta, cla vso razpoložljivo moko n. pr. v Gradcu prihrani najprej za Gradec in industrijske kraje; če kaj ostane, razdeli najprej manjšim mestom in trgom in še-le nazadnje, če sploh šc kaj ostane, pridejo na vrsto kmetske občine. Zato le-te ostanejo navadno praznih rok. Glasom določb g 5. naredbe ura.da za ljudsko prehrano z dne 15. avg. 1917. d. z. št. 239 more urad za prehrano določiti živežne namečke, kateri ne smejo prese-zati 1 i kg na teden in osebo. Kot namečki pridejo v poštev: zdrob, ječmenček, ovseni riž in testenine. Ker se pa ta nameček dovoljuje samo osebam, ki dobivajo moko, kmetske občine teh namečkov sploh ne dobe. V navedeni naredbi določa § 6., da morajo noseče in doječe matere v večjih mestih in industrijskih krajih dobivati tedenske namečke v izmeri kg. Tudi glede te ugodnosti so tedaj kmetske občine iz vsega početka izključene. LISTEK. Sli Hrviev.Mov in Slovencev. Piše P. Bohinjec. jKonec.) Mariborski program ni uspel. Ko so po vojski 1866 beneški Slovenci prišli pod Italijo, je to zopet povzdignilo narodno idejo, opirajočo se na prirodno pravo. Tako je izginila z dnevnega reda notranje-avstrijska skupina. 20. 9. 1865 je izdal Belcredi,septera-berski manifest, ki temelji v »plu-tarhiji«, zvezi peterih narodov v Avstriji: Nemcev, Ogrov, Poljakov, Čehov in Hrvatov. — Slovenci bi bili s tem manifestom zopet potisnjeni v kot in izročeni milosti Nemcev, Ali prišlo je drugače: Nemci in Madžari so se zedinili: Nemci naj vladajo avstrijske, Ogri ogrske narode — dualizem je bil gotov z decembersko ustavo (21. dec. 1867). Vlada je razbila slovansko solidarnost, dualizem se je sprejel, dasi sta ga Svetec in dr. Toman imenovala »grob našega življenja«. 1867 je bila večina v kranjskem deželnem zboru že slovenska, pa nastali sta dve stranki; narodna in nemškutarska. Večino v kranjskem deželnem zboru so Slovenci obdržali razen leta 1877. in 1883. Vse narodno - politično gibanje te dobe se je osredotočilo v čitalnicah in časopisih, izmed katerih še izhaja »SI. Gospodar« in »Slov. Narod«, ki je priporočal pasivno opozicijo nasproti dualizmu in vladi; pa z decembersko ustavo se je odprla društvom zborovalna svoboda, in tako so nastala politična društva in tabori, ki so močno krepili narodno zavest in obudili tudi delavsko gibanje. Mladi, ki so se zbirali okrog »Slov. Naroda«, so bili bolj radikalno narodni in jim ni bila všeč prijenljiva politika starih. To nasprotstvo se je vedno bolj gojilo, dokler leta 1873. ni prišlo do načelnega na-sprotstva med »Mlado- in Staroslovenci«. 1. dec. 1870. so se sešli v Ljubljani slovenski in hrvatsko-srbski politiki in ustanovili program, ki poudarja edinost južnih Slovanov na književnem, gospodarskem in političnem polju. Ta ideja naj bi bila namreč v pomoč hrvaškemu državnemu pravu: a slovenski politiki so se izrekli zoper zedinjenje pod ogrsko krono. Jugoslovansko vprašanje ni niti dinastično, niti državno, ampak gospodarsko in narodno vprašanje. Znanost dokazuje, da so Jugoslovani etnografična in kulturna celota, oni pa tvorijo tudi gospodarsko, agrarno enoto, ki jo izrabljata sedaj tuja industrija in trgovina. Mladi niso znali svojih idej uresničiti v narodu s protivnim delom in so propali. Staroslovence pa je dvignil na nivo socialno politične ideje dr. Ant. Mahnič. Delati se je jelo na socialnem polju zlasti s hranilnicami; politično so katoliški Slovenci v SI. Ij. stranki prišli na površje na celi črti. A zopet se je začel razdor ob vojski — mladi so jeli pritiskati na stare, zasedli »Zadružno zvezo« s pomočjo obmejnih Slovencev (30. 12. 1915), dr. Šustcrešič pa ustanovi z odpadlimi hranilnicami lastno centralo, izstopi s tovarišem Jakličem iz Jugoslovanskega kluba v drž. zboru in razbije 22. nov. 1917 SI. Ij. stranko ter ustanovi s svojimi pristaši slovensko kmečko stranko z glasilom »Resnica«. Mladi so jeli izdajati taisti mesec tednik »Jugoslovan«, prelat Andr. Kalan obnovi SI. Ij. stranko, ki je imela 27. dec. 1917 svoj prvi veličastni shod v hotelu Union in je slovesno proglasila z načelnikom Vseslov. Ij. stranke dr. Korošcem deklaracijo za jugoslovansko državo, ki jo je Jugoslovanski klub dne 30. maja 1917 predložil s Čehi vred v državnem zboru in ki je doslej največja politična ideja na jugoslovanski zemlji, ideja, minimalna zahteva naša, za katero se izjavljajo od državnega poslanca pa do zadnjega možaka in ženske pri Slovencih, Hrvatih in Srbih. + Št. Ilj za deklaracijo. V župniji Št. Il j v Slov. goricah, kjer je »Siidmar-ka« zabila na stotisoče kron, sc jc podpisalo preko 1000 žen in deklet za deklaracijo. -(- Sistem. Prejeli smo dopis od poštnega urada v Dev. Mariij v Polju. Tiskano zaglavjo na ovitku se glasi: »K. k. Poštami Mariafeld, Krain.« Niti dvojezičnega napisa ni! — Še pred kratkim jc bila pri blagajni kolodvora v Št. Vidu nad Ljubljano uradnica, ki ni znala slovenski; sodišče pošilja slovenskim strankam v Ljubljani samo-nemške dopise; sedaj si poštni urad slovenske vasi pred nosom Ljubljane nadeva nemško lice! Značilno jc, da so to pojavlja danes tukaj, jutri drugod, sedaj pri onem uradu, potem pri drugem, a sistematično. -f- Najnovejši dokaz Claryjeve naklonjenosti Slovencem. Štajerski namestnik grof Clary jc izdal na okrajna glavarstva vlkaz, da morajo poizvedovati po orožništvu, kdo nabira podpise za deklaracijo. Kaj misli grof Clary, da doseže s tem? + Parlament. Dunaj. 28. jan. Jutri se nadaljuje dehatn n izjavi ministrskega predsednika in nujnih interpelacijah. Čehi so predložili predlog, naj sc odgovor mi* nistrskega predsednika na interpelacije ne odobri. Baje imajo za ta svoj predlog zagotovljenih veliko glasov iz Poljskega kola. Juirišno glasovanje obeta biti torej izredno zanimivo. — Danes sta se posveto-v; la dr. pl. Seicilcr in finančni minister pl. Wimmer s predsednikom zbornice glede j" oračunskoga odseka, ki še vedno ni dovrši! _ vojega de!a, čeravno mu je trikrat podu'jšan rok že potekel. — Vlada bo predložila zbornici predlogo, v kateri zahteva še tri miliarde kredita. Istotako še ."->. 1600 milijonov naknadnega kredita, od katerega bo porabila 600 milijonov v podporo beguncem. Predloženi so zbornici že sledeči predlogi: konzumni davek na premog, povišanje zemljiškega in pridobnin-skega davka. + Proračunski odsek ,28. jan. Proračunski odsek je zaključil danes razpravo o postavki: železnice. Glasovanje se ni vršilo. Nato so je pričela razprava o proračunu domobranskega ministrstva. Poročal je por>l. dr. Isopescul-Grecul (Unio Latina). + Nakazila deželan. Dunaj, 28. januarja. Danes so se s~~tali zastopniki deželnih odborov veeh avstrijskih kro-novin. Spomenica r' /Jnega odbora zastopnikov deželnih odborov finančnemu ministrstvu glede ureditve nakazil se je soglasno odobrila. Sprejeti so bili predlogi, na podlagi katerih sc poziva vlada, da uredi pravočasno vprašanje nakazil od 1. januarja 1918 dalje v sporazumu z avtonomnimi deželnimi za-stopi. Vlada sc poziva, da Sc pred pra-vomočnostjo zakona izplača doneske za leto 1917. takoj; od 1. januarja 1918 zapadle pa v enakih zneskih kot predujem. Uredilo se je enotno vprašanje preskrbe z elektriko. -f- Dunajčanke Czcrninu. Dunaj, 28. fan. Danes predpoldne se je predstavila Czerninu deputncija Dunajčank, ki mu je izročila 100.000 posetnic dunajskih žena in deklet v priznanje njegovega dela za mir. Grof Czernin jc hvalil požrtvovalnost žensk v tem težkem vojnem času. Toda najhujše je že za nami. Treba jc le še malo časa vstrajati. Minister je naglašal, da zasluži njegovo delo za mir popolnega zaupanja. Obljubil jc, da bo po sklepu gospodarskih pogajanj z Rusijo v prvi vrsti v gospodarskem oziru vpošteval velika mesta. + Lopovščina. Nemška »Schiller-eiche«, dve »Ileldeneichi« na Kalvariji in Jahnov spomenik v mestnem mariborskem parku so bili poškodovani. Nemci so seveda takoj obdolžili Slovence, da so zagrešili ta vandalski čin. Sedaj se jo izkazalo, da so to storili 4 nemški dijaki, samo, da bi padla grda senca na Slovence. Enega teh junakov so žc zaprli. Kako se stvar razvije, bomo poročali. + Mažarf so kupili v Osjeku tiskarno »Atheneum«, v kateri nameravajo pričeti izdajati nov hrvatski dnevnik, ki bo zastopal mažarske interese. -j- Za Vsenemeo Je še dr. pl. Seid-ler premalo nemški. V »Grazer Tag-blattu« je napisal znani dr. Pavel 5a-massa članek pod naslovom: »Kaj pa sedaj?« Člankar izraža svoje zadovoljstvo, da so poslanci Barbo, Kraft i. dr. izjavili, da nc bodo podpirali dr. Seid-lerjevcga kabineta in bodo glasovali proti proračunu, ako ne bodo besedam dr. Seidlerja sledila tudi dejanja. To se pravi, ako ne bo izvajal dosledno in povsod dr. Seidler nemško-nacional-nega kurza in pričel gonjo proti Čehom in Jugoslovanom. Dalje napada Sa-massa dr. pl. Seidlerja, ker je šc podpisal amnestijo in mu očita, da je on kriv nedostatkov pri prehrani. Tudi s Toggenburgom jc nezadovoljen radi njegovih govorov v proračunskem odseku. Izraža svoje začudenje, ker ni ministrski predsednik nastopil razven proti Čehom tudi proti Slovencem. Tudi ministerijalna preiskovalna komisija, ki sc je mudila to dni na našem jugu, ni Nemcem všeč. Tudi nam ni ta komisija všeč in ji nc mogremo zaupati, a da jo napadajo tudi Nemci, je le dokaz njihove slabe vesti. Dalje očita »Grazer TagblatU vladi, da favorizira socialne demokrate. Opozarja na izjavo dr. Adlcrja: Ta stavka jc bila le najtanjši konec bata, dcbeii sledi! Po mnenju Vsenemcev mora sedanje ministrstvo prej ko mogoče izginiti s površja, čc le hočejo Nemci. Slovansko ministrstvo — pravi Samassa — ni mogoče, zato mora slediti Seidlerjcve-mu kabinetu vlada, ki bo Nemcem bolj prijazna. + »Mi smo zavezniki Nemčije, ne nfeni vazali.« »Arbeiterzeitung« piše: »Odločna zagotovila, ki jih je podal grof Czernin odposlanstvu delavstva in nato odseku delegacij, so odstranila nevarnost, da bi sc mir razbil ob poljskem vprašanju. Vsaka ovira za sklep miru z Rusijo bi padla, i c bi so vendar rnkr-ar vlada Nemčije dala prepričati, da obravnava kuronsko in litavsko vprašanje ravno'ako, kot je zajamčil f.,rof Czernin, da Lo obravnaval poljsko. In glede tega ima končno tudi Avstrija svojo besedo. Mi smo zavezniki Nemčije, ne njeni vazali. Cilji, za katere se skupno bojujemo, morajo biti ugotovljeni samo sporazumno z obema zaveznikoma.« -f- Volilci dr. Gregoriču. Združeni volilci mesta Kamnik izražajo zaupanje svojemu deželnemu poslancu g. dr. Vinku Gregoriču in odločno obsojajo postopanje deželnega glavarja, ki je njihovemu deželnemu poslancu proti jasnim določilom deželnega reda zahranil vstop v deželni odbor kot namestnik trajno zadržanega deželnega odbornika. Vlado pozivamo, da čimpreje skliče deželni zbor, da se pojasni deželno gospodarstvo, ki je sedaj brez vsake kontrole deželnega zbora, edinole v rokah nekaterih ljudi. Nujnost sklicanja deželnega zbora je utemeljena tudi v velikih gospodarskih in kulturnih potrebah najbližnjc bodočnosti. — Sledi 92 podpisov. — Enako zaupnico jc podpisalo v Radovljici 37 volilcev. Dr. Korošec zaveznik kralja Petra. To je najnovejši argument, s katerim udarja »Reiclispost« po dr, Korošcu, bolje rečeno po politiki Jugoslovanskega kluba. Ta list je imel med našimi ljudmi precej bralcev, ima jili deloma še dandanes in pisec teh vrstic pokuša večkrat netečno hrano, za kakršno je potreba cementira-nega želodca nemškega buržoazijca. Ker ta list jc tako vztrajno slep in gluh za težnje nenemških narodnosti izvzemši Poljake, da ga odlc-ži nevoljen marsikdo, ki ga je vzel v roko v mnenju, da bo našel v njem sredi divje borbe — krščansko stališče. Torej s čim jc zaslužil dr. Korošec ta naslov? Zahteval je v zunanjem odseku delegacij od Czernina, naj pritisne tudi na Bolgarijo in Nemčijo, da se izjavita nedvoumno mir brez aneksij. Glede Bolgarije ne prihaja v poštev samo Srbija, ampak tudi Rumunija in Grčija, od katerih hočejo Bolgari odtrgati precejšnje kose. Ali naj mir brez aneksij velja samo za Avstrijo in Rusijo? Porogljivo očitanje zveze s kraljem Petrom ima še drugo plat. Sodba o marsikaterem narodu se je v mišljenju nemškega naroda med to vojsko popravila, le sodba o Srbih ne. Pač! Pred dvema letoma, ko so korakali Nemci v Srbijo, je bil menda baš v »Reichspost« dopis nemškega vojaka, ki obžaluje, da se mora boriti proti ljudstvu, ki mu je simpatično. V večini glav pa je zapustilo pregloboke sledove skozi leta trajajoče sramoienje srbskega naroda, ki ga sodijo le po nekaterih nesrečnih, a v javnosti dovolj znanih osebah. Naj je kdo o krivdi Srbije še tako prepričan — ali se more rogati narodu, lji jc v lej vojski prelil reke krvi in prestal grozote, ki nc morejo biLi v nobenem razmerju z domnevanim ali resničnim zadol-ženjem. — Sicer se bo pa tudi pisanje »Reichsposte« izpremenilo, kadar bo zapihal od merodajne strani drug veter in bo poslalo vprašanje splošnega miru- res aktualno. -f V Berlinu je sfcv&alo do 100 tiso« delavcev. Iz Berlina 28. t. m.: Današnji večerni listi po poročali, da stavka do 1.00,000 delavcev, a to število ni važno, ker se lahko tekom dne iz premeni. Danes zjutraj je stavkalo v 16 obratih okroglo 40.000 delavcev; do opoldne ca stavkali v 40 obratih. Stavkajoče delavstvo zahteva: enako volil-: no pravico v Prusiji, mir, preureabo : prehrane in da naj izpusie delavske : voditelje, i'-olivo t vodi Haasojeva soci-| alno demokratična skupina; Schcide-I mannova skupina so stavke ne udele-■ žuje. »Loka 1 anzeiger« pravi, da so stav-| ko boljševiki povzročili. + S$r. F?Mer:k A-Jlor bo pesnilo-šSesi? »Beriingske Tidende« prinaša j sledeči brzojav iz Pariza: Iz Curiha | nam poročajo, da so avstrijski sociali-! sti pri pogajanjih z vlado dosegli, da I bo dr. Friderik Adler pomiloščen. -f- Mirovna koirlersnca katoliških • parlamentarcev v C trnku. Iz Curiha | poročajo: V torek, dne 29. januarja sc | vrši tu druga mirovna konferenca ka-: toliških parlamentarcev. + Nemci kupujejo poljska posest« | va v kongresni Poljski. »Illustrovany ! Kuryer Codzienny« poroča iz Varšave: j Veliko vznemirjenje jc vzbudila ta vest, | da kupujejo Nemci v okrajih Kaliar, i Wielun, Czenstochowa in Zcylenbil poljska posestva in rudrike. Mobiliziran je ves nemški kapital. Imenovane kraje hoče vsenernška stranka v Prusiji anektirati. + Nemški radikalni socialisti priznavajo potrebo naše državnosti. V reviji -Der Kampf« piše Karel Mann med drugim: »Nemška socialna demokracija mora odločno nastopiti proti nemški buržoaziji, ki pobija vsako stremljenje slovanskih avstrijskih narodov po državnosti, Mann ni tudi zadovoljen s stališčem soc. dem. stranke, ki hoče rešiti narodnostni problem samo z reformami v avstrijski državi. Vodstvo stranke misli, da se bodo narodi zadovoljili samo s podežekko avtonomijo. Toda Čehom, Poljakom, Jugoslovanom in Ukrajincem ne zadostuje samo taka avtonomija.« + Vabilo Wilsonu, Pod tem nadpi-som jc zapisal »Vonvarts« 26. t, m,: Nemško časopisje se prereka o tem, če jc odpadla Avstrija od zveze. Velenemški kon-zervativci pravijo, da je odpadla in pišejo že glede na Avstrijo tako, kakor sta pisala »Matin« in »Times« v svoji prvi jezi proti boljševikom v Rusiji, Poraz Vclenemcev v Brtutsenu. V Bautzenu na Saškem je bil izvoljen v nemški državni zbor soc. demokrat Uhlig s 9.661 glasovi; konservativni kandidat je dobil 8.763 glasov. Te volitve so bile zelo burne. Velenemški konservativci so mislili, da obdrže mandat, ki je bil njihov že od 1. 1877, a propadli so. Ni šlo toliko pri teh volitvah za strankarstvo, kolikor za borbo med pristaši miru in osvojevalne velenemšlce vojne politike. Velenemški vojni huskači so vsled teh volitev zelo poparjeni. + »Deset minut pred katastrofo.« O priliki razprave o predlogu, naj se dovoli uradnikom pravica sodelovanja v političnem življenju, jc dejal neodvisni socialist posl. Hoffmann nasproti vsenemški domovinski stranki: »Mane Tekel v Avstriji naj nam bo v opomin. Gospodje, vi plešete na vulkanu. Tako mi kot Avstrijci stojimo deset minut pred katastrofo. Ljudstvo je sito tega, da se hujska dalje na vojno. (Velikanski vrišč v zbornici). Čc ne boste gospodje vpoštevali našega sveta, vzemite odgovornost sami nase. Opominjamo vas v zadnji uri.« Vojna poroilla. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 28. jan. Uradno: Na visoki planoti »Sedmih občin« so je od časa clo časa s topovi ljutejše streljalo. NEMŠKO POROČILO. , Berlin, 28. jan. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče: Severno od Bece-laerc smo med poizvedovalnim napadom ujeli 17 Angležev, med njimi enega častnika. S topovi so skoraj na celi bojni črti !e malo streljali; živahnejo so streljali na nekaterih mestih v Cham-pagni in pri Mozi. Italijansko bojišče: Na visoki planoti »Sedmih občin« se bijejo od včeraj popoldne boji s topovi, ki so postali, ko sc je pričelo daniti, na Col del Rosso najbesnejši. Z drugih bojišč nič novega. Nemško večorno poročilo. Berlin, 28. jan, zvečer. Med Asiago in Brento so napadli Italijani; razvili so se vroči boji. Vojska r a merju. London, 28. jan. (Reuter.) Torpedi-ran je bil 13.405 tonski Cunardov par-nik. Utonil ni nihče. Upajo, da bodo parni k rešili. Berlin, 28. jan. Od 1. februarja 1917 so podmorski čolni potopili 27 transportnih parnikov in 265 vojnih ladij; 97 med njimi jih je vozilo strelivo in vojno blago, ki bi bilo zadoščalo 50 divizijam, od katerih bi vsaka štela 15 tisoč mož. n fors so tuji konzuli zapustili. Rdeči gardisti so se v soboto opoldne spopadli z zborom finskega senat:1.. Na pritožbo finskega ministra v Petrcgradu jo odgovoril vojni komisar, da mora ruska vlada poclmrati socialne revolucionarje finskega proletariata proti buržoaziji. Hi«* Mirovna pogajanja v Brestu Litovskem. Basali, 28. jan. Trockij je v četrtek odpotoval iz Petrograda v Kronstadt, od tam odpotuje v nedeljo k mirovnim pogajanjem v Brest Litovsk. V Brest Litovsk so sc pripeljali 28. t. m. popoldne avstrijski vojaški zastopniki. Ger.f, 28. ian. V finančnem odseku je izjavil, kakor poroča lyonski »Pro-gres« finančni minister, da se bo vojska v dogleclnem času končala. Berlin, 28. jan. »Dcutsche Tages-zcitung«: Jasno je, da delajo boljševiki pred vsem na svetovno revolucijo. Prvi uspeh so dosegli s stavko v Avstriji; njo in podobna stremljenja v Nemčiji boljševiki radostno pozdravljajo kot začetek preobrata, v deželah osrednjih velesil. Lunjane, 28. jan, »Corriere della sera« poroča iz Petrograda: Odlični Lje-ninovi pristaši pravijo, da so se njegovi mirovni načrti popolnoma izjalovili Vlada bo morala sprejeti nemške predloge, ker so zavezniki Rusijo zapustili, lovski iin pgnon. Nove preosnove v Rusiji. Siockkoa kluba. (203 podpisi.) Žene in dekleta v podmeJški župniji pri Tolminu se z vsem srcem pridružujemo jugoslovanski deklaraciji in prosimo Boga, naj blagoslovi pravično delo Jugoslovinskega kluba. (444 podpisov.) Narodne žene in dekleta iz Škcije Loke brez razlike stanu vzradoščene pozdravljajo deklaracijo Jugoslovinskega kluba z dne 30. maja 1917 in se soglasno pridružujejo izjavi ljubljanskih narodnih žen in deklet. Geslo Ju-goslov. kluba »združeni s Hrvati in Srbi in gospodarji v svoji lastni hiši,« mora postati evangelij vsake zavedne Slovenke, vsakega zavednega Slovenca, da bo enkrat konec za-postavljenja in preganjanja našega trpinčenega naroda. (611 podpisov.) Podpisane^ žene in dekleta občine Slap, Planina in Gačc pri Vipavi se z navdušenjem pridružujejo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kiuba za zedinjeno in svobodno Jugoslovansko državo. — Podpisi: Slap 223, Planina 224, Goče 141. Slovenske narodne žene in dekleta mesta Šoštanja slovesno izjavljamo, da srno z dušo in srcem za majnižko deklaracijo Jugoslovanskega kluba. (126 poc ':ov.) Podpisane žene in dekleta gorskega kotička Podkraia se navdušeno izjavljamo za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Živela zedinjena svobodna Jugoslavija — Slovenija, Hrvatska in Srbija — pod habsburškim žezlom. (237 podpisov.) Službeno osobje Franc Kalanovega valjčnega mlina v Škoiji Loki, z navdušenjem pozdravlja delovanje Jugoslovanskega kluba in njegovo deklaracijo z dne 30. majnika 1917. V združeni Jugoslaviji pod habsburškim žezlom je naš cilj! Zato vsa čast in slava poslancem naše S. L. S.! Naj živi velika naša ideja_ Jugoslovanska! Žene in dekleta občine Dr.Jgom®l{ (123 podpisov) in občina Podgorica (178 podpisov) so se izjavile za jugoslovanso deklaracijo in za skorajšen pravičen mir. Ženstvo občine Dobrova pozdravlja toplo deklaracijo z dne 30. majnika 1917, po kateri upa, da dosežejo Jugoslovani samostojnost pod našo slavno habsburško dinastijo. Z vsem srcem se zahvaljuje N. svetosti Benediktu XV. in presvetlemu cesarju Karlu za Njuno očetovsko'delovanje za mir med narodi. (230 podpisov.) « • * Za majniško deklaracijo je doslej glasovalo: okrajnih zastopov 8, občin 395, dekanij 26, moški v 11 krajih: 1706 glasov, društev 125, žene in dekleta v 213 krajih: 70.413 rflascv. Politično zestopstvo koroških Slovencev. V političnem oziru so koroški Slovenci Se veliko na slabšem kot pa n. pr. Slovaki na Ma-žarskem. Že pred upeijavo splošne in enake volivne pravice 1. 1907. so bili koroški Slovenci na slabem, toda upanje so vsaj imeli, da si z delom pribore dva mandata. Toda pri vpeljavi splošne in enake volivne pravice za državni zbor se je pa koroškim Slovencem napravila taka krivica, ki je menda ni enake pod božjim solncem. Da ne pride slovensko koroško ljudstvo do besede, so ga razdelili v volivne okraje v katerih imajo — razen v enem — večino Nemci. Nad 100.000 koroškim Slovencem je prinesla splošna in enaka voliv-na pravica le enega poslanca in še za tega se morajo boriti. Korošce državnozborske mandate so razdelili tako-le: 1. volivni okraj: mesto Celovec 1700 Slovencev, 21.500 Nemcev. 2. volivni okraj: sodni okraj Celovec 12.900 Slovencev, 21.600 Nemcev. 3. volivni okraj: sadni okraji Borovije, Dobrla vas, Pli-berk, Železna Kapla, 37.600 Slovenccv, 7.400 Nemcev. 4. volivni okraj: sodni okraji Veii-kovec, Svinec, Stari Dvor, 11.300 Slovencev, 23.000 Nemcev. 5. volivni okraj: sodni okraji St. Lenart, Volšperk, Št. Pavel, 1.300 Slovencev, 41.500 Nemcev. 6. volivni okraj: sodni okraji Št. Vid, Krka, Breže, 35.000 Ncmcev. 7. volivni okraj: sodni okraji Rožak, Trg, Mili- štatt, 7.500 Slovencev, 27.700 Nemcev. 8. vo- livni okraj: sodni okraj Beljak, 6.300 Slovencev, 25.900 Nemcev. 9. volivni okraj: sodni okraji Podkloštrom, Trbiž, Šmohor, Koče, Paternijon, 11.800 Slovencev, 29.200 Nemcev. 10. volivni okraj: sodni okraji Sovodje, Šnital, Greifenburg, Zgornza Bela, Vogljiče, 38.000 Nemcev. — Tako imajo koroški Slovenci izmed 10 državnozborskih poslancev le enega. Opozarjamo, da so gori navedene številke prebivalstva povzete po znanem uradnem štetju, pri katerem so našteli okoli 30.000 Slovencev premalo in 30.000 Nemcev preveč. — Pripominjamo, da ima 18.000 nemških Kočevarjev svojega državnega poslanca. Kako pa v Istri? V roke mi je prišla statistika ljudskega štetja v Istri iz leta 1900. Statistika za 1. 1910. še ni izšla. Takrat so našteli v okraju Koper: 29.466 Slovencev, 14.551 Hrvatov, 33.870 Italijanov, 318 Nemcev in 15 drugih narodnosti; v okraju Volovsko 14.328 Slovencev, 29.025 Hrvatov, 1321 Italijanov, 1413 Nemcev in 542 drugih narodnosti; v okraju Pazin 377 Slovencev, 37.225 Hrvatov, 5701 Italijanov, 83 Nemcev in 935 drugih; v okraju Poreč 1854 Slovencev, 9649 Hrvatov, 42.225 Italijanov, 77 Nemcev in 18 drugih narodnosti; v okraju Pulj 1606 Slovencev, 23.825 Hrvatov, 32.011 Italijanov, 4713 Nemcev in 402 drugih narodnosti; v mestu Rovinj 16 Slovencev, 41 Hrvatov, 9716 Italijanov, 201 Nemec, 4 drugih narodnosti; v okraju Lošinj 70 Slovencev, 28.741 Hrvatov, 11.347 Italijanov, 271 Ncmcev, 8 drugih narodnosti. — Toliko so nas našteli različni popisovalni komisarji ki gotovo niso bili nam Slovencem in Hrvatom prijatelji, pač pa večinoma navdušeni pristaši znanega iredentarskega šolskega društva »Le-s!a Nazionale«. Kako so šteli, o tem drugič. Nemci in slovenska Primorska. Na Dunaju so ustanovili pod okriljem Schulvereina m Sudmarke poseben odbor »Kriegshilfe fiir die Dcutschen des Kiistenlandes«, ki ima nalogo podpirati primorske Nemce-begunce, kupovati slovenska posestva in na njih naseljevait Nemce, naseljevati nemške obrtnike in trgovce primorskih krajih v prvi vrsti v Gorici itd. -.-astni odbor tvorijo: državni poslanec J. Do-bernirt. predsednik poslanske zbornice dr. G. rpB, princ Aleksander Thurn in Taxis in du-lski župan dr, Weiskirchncr. — Slovcnci, bodimo na oprezu! Ne prodajmo niti pedi zemlje tuicu! " Pod ražaice »Slovenske Straže« še vedno spe iu se kar ne morejo zbuditi iz skoro štiriletnega spanja. Maši fantje in možje stoje na bojnih poljanah, zato se pač ne morejo brigati za narodno-obrambno delo in delovati v podružnicah »Slovenske Straže«; zato pa so poklicane naše žene in dekleta, da prevzemo njih delo v podružnicah, da jih požive in tam, kjer jih še ni, pa nove ustanove. »Slov. Stražo« Čaka še ogromno dela. Temu delu pa bo kos, č e jo vsi podpiramo, v prvi vrsti pa njene podružnice in ji pošiljajo redne in obile denarne prispevke. Kot prva se je oglasila in poslala »Slovenski Mraži« dar 70 K podružnica v Dupljah pri Tržiču, kot druga pa podružnica v Brežicah ob Savi 23 K. Temu primeru naj slede ostale podružnice! * Kot ustanovnih je pristopil k »Slovenski Straži« slovenski pisatelj č. g. Peter Bohinjec, župnik v Dupljah pri Tržiču in vplačal usla-novnino 200 K. Naj bi se drugi imovitejši Slovenci ugledali v ta rodoljubni primer in pristopili kot ustanovniki k »Slovenski Straži«. Bodimo Slovenci ne samo v besedah, ampak v deju in žrtvah. »Slovenski Straži« so darovali: Neimenovan 10 K; dr. Konrad Janežič, Volosko, 20 K; Jos. Rozman, župnik, Čemeče p. Meža, 5 K; rodbina Rotar, Ljubljana, 2 K: Anton Pe-stolnik, Ljubljana, 2 K; Mohorjapi Dobova, Št., po č. g. Karolu Presker, župniku, 10 K; Al. Kokelj, župnik, Vurbcrg pri Ptuiu, 30 K; Kat. Siov. izobr. društvo Kapele, p. Dobova, 10 K; Anton Kovtar, Gornjigrad, 10 K; Jos. Bambič, žup,, Preloka, 10 K; Mohorjar.i v Borovljah, fr, t> 12 "P.biralnika v Smarjeti- pri Velikovcu, lo l\, — Slovenci, spominjajte se pri vsaki priložnosti »Slovenske Straže«. Vsak zavedni Slovenec kolekuic pisma in dopisnice narodnim kolkom »Slovenske Straže«. Naročajo se in vnaprej plačajo pri »Slovenski Straži«, Ljubljana, Ljudski dom. 'p p mmii?^ B ti Vats B b ® S1® a — Glavna skupščina štajerskega pododbora Zadružne Zveze v Ljubljani so vrši v ponedeljek dne -i. februarja 1918 v dvorani hotela beli vol v Celju. Začetek ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju pododbora. 2. Volitev pododbora, 3. Položaj naše zadružne organizacije in naloge bodočnosti. predava ravnatelj Zadružne Zveze preč. gosp. Evg. Legat. 4. Blagovni promet v vojnem času in po vojski, poroča nadrevizor Vladimir Pušenjalc. 5. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi predsednik dr. Jos. Hohnjec. — Opomba. Vsled sklepa glavno skupščine dne 25. junija 1913 v Celju jc dolžnost vsake zadruge, da pošlje vsako leto k glavni skupščini pododbora vsaj enega zastopnika. — »Pace balloi^e omnia pro eram populo mso« je geslo, ki si ga jc izbral naš cesar, kakor jc naznanilo c. kr. ministrstvo deželne hrambe: »V miru in v vojski vse za domovino z mojim ljudstvom.« — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil poročnik 7. pp. Leopold Majdič. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila nadporoč-nik 5. strel. p. Marko Težak, prideljen 2. huzarskemu polku in poročnik 87. pp. Josip Cvetko. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnik 17. pp. Josip g tira in poročnik 47. pp. Frane Poljak. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči jc dobil poročnik 26. strel. p. Ivan Bukavec. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporoe-nik 5. strel. p. Josip Osana. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik dr. j ur. Hugo Peternel. — Jugoslovanska trgovska zfoer-jiiea. »Hrvatski ekonomista« predlaga, naj se ustanovi' v Zagrebu trgovska zbornica za vse jugoslovansko dežele. Zelo pametna misel! — Vpoklici opravičencev ped orožje. Uradno: Kakor na Angleškem, se bodo tudi pri nas preklicale oprostitve najmlajših letnikov, ki se morejo relativno za vzdrževanje gospodarskega življenja v zaledju še najmanj upoštevati. Da sc ta ukrep pravočasno izvede, se mora z vsemi poklici enakomerno postopati. Le v rudarstvu, pri železnicah in v plovbi ladij se bo v vsakem slučaju posebej odločilo. V kratkem se odredi, da se razveljavijo oprostitve vseh rojstnih letnikov 1399 do ustevši 1894; v bodoče pri oprostitvah ti letniki ne pridejo v poštev, kakor tudi ne letnik 19G0. Oproščenci letnikov 1899, 1898 in 1897 morajo pod orožje 1. marca 1918, oproščenci letnikov 1896, 1895 in 1894 3. aprila 1918. Glede na važnost obdelovanja polja se izdajo za kmete posebne določbe. Na Tirolskem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Dalmaciji in na Primorskem bodo politična okrajna glavarstva odredi-da, če bodo kmetje letnikov 1899, 1898 in 1897 vpoklicani pod orožje 11. marca, letniki 1896, 1895 in 1894 pa 8. aprila; če se to ukrene, se jim pač v poljedelske svrhe ne bo mogel dopust dovoliti. Tudi na Ogrskem so razveljavili oprostitve letnikov 1S99 do 1894. — Naš vozni red. Splošno se čujejo pritožbe glede novega zasilnega voznega reda na državnih železnicah na Kranjskem. Na Gorenjskem so n. pr. nastopili naravnost odnošaji, kakoršni so bili tam pred otvoritvijo železnice. Premožni ljudje se vozijo po opravkih z vozovi, pri čemur seveda plačujejo za eno vožnjo po 50 K in več, po državni cesti pa srečuješ ljudi s potno torbo in gorjačo na večurni hoji k mestni gosposki. Zatrjuje se, da se je omejitev osebnega prometa izvršila za celo državo po enotnih načelih. Res je bi! promet n. pr. na Koroškem in Štajerskem pred vojsko gostejši. Sedaj vozita po dva osebna vlaka na vsako stran le na treh lokalnih železnicah na Koroškem (Šmohor, Podltlo-šter, Treibach, KI. Glodnitz in Svečna Vas, Borovije), povsod drugod na Koroškem in Štajerskem jih vozi vsaj mestoma več. Na progi Celovec št. Vid ob Glini 5 osebnih in en tovorni vlak z osebnim prometom, na progi Celovec Podrožica pa 3 osebni vlaki in 2 tovorna vlaka z osebnim prometom na vsako stran, od katerih se le en sam up skozi tunel na kransko stran, če se pa primerja sedanji vozni red z onim veljavnim pred vojsko n. pr. iz leta 1914, se vidi, da na Koroškem in Štajerskem osebni promet nikjer ni omejen niti na polovico prejšnjega, dočim jc na Kranjskem povsod skrčen na eno tretjino, na gorenjski progi pa na eno četrtino ali petino mirovnega prometa, Premoga se torej na Kranjskem neprimerno več prihrani kot v sosednjih deželah, dasi ga je v deželi dovolj, vprašanje je le, kje sc ta prihranek porabi? — Poškodovani spomeniki mariborskega nsmatva. Nemški Mariborčani so o priliki Schillerjevc stoletnice nasadili v mestnem parku takozvano »Schillereichc«. Toda hrast ni imel sreče. Kmalu potem, ko je bila usajenz ie bila /ana. tudi poškodovalo so jo obdali z železno ograjo in na ta način ca jc posrečilo, da je hrast srečno prebolel prve otroške bolezni. Sedaj pa so se neznani zlikovci splazili ponoči preko precej visoke železne ograje ter 30 hrast poškodovali precej močno s sekiro, — Jahn-ov spomenik, postavljen v mestnem parku od mariborskega »Turn-vereina«, je bil tako močno poškodovan, da se sploh ne bo dal-več popraviti. »Mar-burger Zeitung« pripisuje vse to seveda na rovaš Slovencem. Bržkone pa bo tudi topot tako, kakor o priliki, ko je bil zamazan Tapetnerjev spomenik. Tudi takrat je »Marburgerca« pripisovala oni vandal-ski čin Slovencem, a pozneje sc jo izkazalo, da je pobalinstvo zagrešil neki nemški učenec meščanske šole. — Plava kil. Interpelacijo Jugoslovanskega kluba zaradi krivične delitve sena vojvodinji Meklenburški smo priobčili. Sedaj nam poročajo o drugem kričečem slučaju. Ta gos na je dobila enkrat 99 litrov petroleja in novembra zopet 30 litrov medtem ko so drugi posestniki dobili za dva meseca pol litra. Pa ne le petrolej; vse, kar gospa potrebuje ali zahteva, ji mora c. kr. okrajno glavarstvo preskrbeti. — Celovško novice. Za predsednika koroške trgovsko zbornice je zopet izvoljen M. pl. B u r g e r, znani sovražnik Slovenccv in načelnik nemškega »Volksrata«. — Tatvine sc po mestu množijo od dne do dne. V več slučajih so zasačili tatove-vojake. Vlomili so tudi v deželno sodišie. — Dne 24. jan. se je tu na ulici onesvestil g. J. Boštjan č i č , župan v Rekarjcvasi. Padel jo na tla in se poškodoval na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Za celovške mestne uradnike in uslužbence je mestni odbor sklenil službeno pragma-tiko, podobno oni državnih uradnikov. — Zastrupil se je dne 23. jan. 15 letni učenec O. Andenvald s tem, da je odpri v sobi plinovo cev. Prej je večkrat govoril, cla se bo sam usmrtil. — Za deželnega zdravstvenega nadzornika je imenovan c. kr. okr. nadzdravnik dr. E. Zvch. — Vojaška sodišče v Bosni in Hercegovini ne smejo nič več soditi civilnih oseb. — Poročila se je Marija Veber, kuharica, z gosp. Franc Solinerjcm, posestnikom v Brežicah cb Savi. — Umrl jc v Novem Sadu na Ogrskem baški pravoslavni škof Mitrofan Ševič, star 64 let. — Dobrna pri Celju. 26. jan. 'je obče-znana in priljubljena gospodinja Marija Ojsteršek naglo umrla. Smreka, ki so jo moški podrli, jo je pokopala in je bila pri priči mrtva. Bila je sestra rajnega gospoda župnika Dupelnika. Umrla je v 70. letu svoje starosti. — Umrla je v Požegi v Slavoniji gospa Ivana Petrovič roj. Malin, stara 60 let. Naj počiva v miru! — Ziijsko železnico so vojaški krogi med vojsko dozidali in nadaljevali od Šmohora do Kotič. Dne 24. jan. so to delno progo otvorili tudi civilnemu prometu. Prej so se razni krogi potegovali za to progo skozi leta in leta, bile so vse mogoče težkoče, v vojski pa so jo dovršili kakor igraje. — Zaradi navijanja cen jc bil od celovške dež. sodnije obsojen trgovec in poštar Fr. Roscher na Rudi na 5 dni zapora in 1000 K globe, ker jc v letih 1915 in 1916 prodajal sadni mošt po 96 vin. liter. — Celovški trgovec Jan. Sanitzer je bil zaradi navijanja ccn obsojen na 8 dni zapora in 15.000 K globe. — Tajniška mosta v cenzorskih kolegijih vojnokreditnega zavoda za južno vojno ozemlje. Glasom naredbe finančnega ministrstva v sporazumu z justičnim ministrstvom z dne 16. decembra 1917., d. z. št. 492 ozir. glasom statuta za južno vojno ozemlje ustanovljenega vojnokreditnega zavoda (Wiener Ztg. z dne 21. dec, 1917 št. 291) je razpisanih v cenzorskih kolegijih v Dalmaciji, na Koroškem, Kranjskem, v Is-ri, na Tirolskem in v Goriško Gradi-ščanski kakor tudi v Trstu z okolico več tajniških mest. Natančnejše določbe o njihovem delovanju obsega § 14. statuta. Tajniki morajo biti pravniki in sposobni nemščine ter v dotični deželi običajnih jezikov v besedi in pisavi (§ 4., odst. 4. statuta). Ponudbe z natančnimi podatki o starosti, veri, družinskih razmerah, vojaškem razmerju, študijah, znanju jezikov, dosedanji uporabi in zahtevah glede plače naj se pošljejo na naslov. Kriegskreditanstalt fiir das sudlichc Kriegsgehiet in Klagcnfurt. — Umrl je bivši istrski odvetnik dr. Matija Bartoli, državni in deželni poslanec, predsednik istrskega italijanskega političnega društva in neizprosen nasprotnik Slovencev in Hrvatov. — Otekla je m. Anunciata Dostal, učiteljica zime. nje uršulinske dekliško šole v Sk-.-fji Loki, lir.tlomešča jo bivša učiteljica s. Ludviga Kamnar. — VeLIka tritvma v BavSah. Posest-nici Mariji Prczelj v Davčali .sta pod pretvezo, da morata iskati erarične reči, dva vojaka oborožena s puško z nasajenim bajonetom vzela 8200 kron. Nasilna tatova je vzela nor. Tudi sicer se porota o velikih tatvinah z dežele. — Posaaa?kaafc sena. Mariborski špediterji, vozniki in izvoščki groze, da ustavijo premet, ako ne dobe sena. Toda kmetje tudi sami žc nimajo nič več. Po mnogih krajih na deželi pokladajo živini slamo iz streh, po drugih krajih pa žc teh ni več, ker so jih že pokrmili. Ljudje gonijo žc živino na pašo, kjer je le nekoliko kopne zemlje. Vzlic temu sc nadaljujejo rckvizicije vedno strožje. Ljudstvo je silno razburjeno. — Jekleni zvonov«. »Slovenec« št. 20 objavlja neko notico iz dunajskega škofijskega lisca, v kateri sc odsvetuje pri cerkvah kot nadomestilo za bronaste zvonove napravljati si jeklene, ker so i/, malo-vrednega materijala. To notico je pa treba nekoliko pojasniti. Vpraša zc najprvo, kje naj sc napravljajo jekleni zvonovi? Na to sj odgovarja, da le tam, kjer ni nobenega zvona v stolpu in dejanska potreba zahteva, da ima cerkev vendar kako zvonilo. Da se pa tej potrebi v ckom nride, zadostujeta pri farnih cerkvah dva mala zvonova, pri podružnicah pa jeden. Nespametno bi bilo omislili si težke zvonove in te po več kot dva na številu. Matcrijal od jeklenega zvona res ne reprezentuje nobene vrednosti; kadar bo prišel tak zvon iz rabe, je za staro reno. Vsled tega se sme le toliko denarja vanj vtakniti, kolikor neobhodno potreba zahteva. Pri podružnicah zadostuje teža 100 do 200 kil, ori farnih od 200 do 600 kil. Kadar hoče ioraj cerkveno predstojništvo si nabaviti jeklene zvonove, naj uvažuje te migljaje, sicer lahko izda vso vsoto od rekviriranih zvonov za jeklene, ki nimajo nobene kovinske vrednosti. Glas od jeklenega zvona je pa prav zadovoljiv, ni tako poln, kakor pri bronastem, a prijetno doni, in kar jc prav čudno, na daljavo močneje od bronastega. Uvaževati sc mora tudi to, da oblika pri jeklenem zvonu jc večja kot pri bronastem pri enaki teži vsled razlike v kovinski go-stosti. — Na Kranjskem proizvaja jeklene zvonove kranjska industrijska družba na Jesenicah, ki ima jedina za tako litje pripravne peči, ker se za lupljenje jekla potrebuje do 3000 stopinj vročine, ko se pa bron da vže pri 700 stopinjah v modele vlivat'. Tovarna računi danes kilo jeklenega zvona nekaj nad dve kroni. V sedanjem velikem pomanjkanju premoga je pa sploh dvomljivo, cla bi se z litjem°jeklenih zvonov ne prenehalo. — F. K. Kor. Bela. — Trgovsko akademijo otvori avstrij« ska upravna komisija v Bclgradu. Oddaja klavna živina za voja« sivo. Dno 4. februarja t. 1. se vrši dobava klavne živine za armado. Posest-! niki iz okolice, ki hočejo živino oddati, naj jo priženo omenjeni dan do 9. uro dopoldne na sejmišče pri mestni klavnici v Ljubljani. — Deželno mesto za vnovčevanje živine. — Prostovoljci v ameriški armadi. »Easler Nationalzeitung«; V ameriški armadi služi 76.545 inozemcev, med njimi 10.000 Angležev in Kanadčanov, 1500 Italijanov, 910 Portugalcev, 430 Rumunov, 13.000 Rusov, 245 Švicarjev, 237 Srbov, 2b0 K ilajccv, 555 Japoncev, 515 Dancev 250 Nizozemcev, 1000 Norvežanov. 1355 Švedov, 5800 Mehikancev, 930 Nemcev, 300 Bolgarov, 1600 Turkov in 13.258 Avstrijcev. — Spominska knjiga c. in kr. pešpolka »Cesarjevi«« št. 17. — Naš domači polk na- merava izdati veliko spominsko knjigo, v kateri naj bodo ovekovečena vsa junaštva hrabrih Kranjccv. Čisti dobiček te knjige je namenjen »vdovskemu, sirotinskemu in invalidskemu skladu« pešpolka. V knjigi naj bi bila natančno navedena kolikor mogoče vsa junaštva pešpolka in posameznikov. Radi tega se naprošajo vsi k polku spadajoči častniki in moštvo, kakor tudi rodbine padlih, pogrešanih, invalidov in vjetnikov, da dajo redakciji te knjige na razpolago ves materijal, ki ga imajo; predvsem dnevnike, posamezne notice, zanimive vojne poštne karte, poročila o hrabrosti častnikov in moštva, slike odlikovanih, padlih, invalidov, skupinske slike posanieznih oddelkov, slike iz fronte, risbe, karikature, nekrologe padlim častnikom, vojaške pesmi, spise o dogodkih na fronti, vojaške žaljivke in pregovore. Ves na razpolago dani materijal se pošlje pošiljatelju takoj nazaj. Kdor pa hoče poslane stvari polku podariti, se vse hvaležno sprejme in pride v muzej polka. — Vse pošiljatve se naj pošiljajo na poveljstvo nadomestnega bataljona št. 17 (redakcija spominske knjige) v Judenburgu, Štajersko. LiiibSianske novice. lj Slavni Češki kvartet (Hoffmann, He-rold, Suk, Zelenkal priredi v letošnji sezoni v Ljubljani še dva krasna komorna koncerta, vsakokrat s spremenjenim odličnim sporedom v ponedeljek in torek, 11. in 12. februarja v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici. lj Koncert slovenskega klavirskega vir-tuoza gospoda Antona Trosta bo v Ljubljani v sredo, dne 20. februarja v Unionski dvorani fne v nedeljo, 17. kakor zadnjič objavljeno). Spored bo izredno bogat in lep. Trostov Dunajski koncert, ki je napovedan za 7. februarja v »Konzerthaussaal« je že danes do malega razprodan. Upamo, da bo koncertovanje velikega umetnika, domačina, Slovenca, Ljubljančana tudi v Ljubljani vzbudilo zasluženo lepo zanimanje in velik obisk. Vstopnice za ljubljanski koncert se že od jutri naprej dobivajo v trafiki v Prešernovi ulici. _ lj Odlikovan je z obema srebrnima in bronasto hrabrostno svetinjo predmojster Ivan SpUIlj Za oslepele vojake je darovala namesto venca gdč, Elči Cotman družina Škrinjar 20 K. lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Serjun, urar-jeva vdova, 71 let. — Katarina Bischof, ofi-cijantova žena, 61 let. — Gabnela Cotman, blagajničarka, 28 let. — Ivan Stanič, poštni sluga, 52 let. — Karel Rozman, mestni višji monter, 50 let. — Andrej Mozetič, kovač, 64 let. — Antonija Debeljak, sitarica, 68 let. lj Licitacija eraričnih konj. Dne 1. m 16. februarja 1918 ob 9 dopoldne se vrši licitacija konj v Nušakovi vojašnici. Konji se prodajo Ie kmetovalcem, ki morajo imeti legitimacijo svoje politične oblasti. lj Peki in prodajalci kruha se vabijo, da se zglase zanesljivo najkasneje do četrtka dopoldne v mestno posvetovalnico radi navodil, kako se morajo rezati nove izkaznice za kruh in moko. , *.„.«- lj Prodaja kruha na izkaznice st. 2 in 15. V času od 3. februarja do vštetega 2. marca t. 1. se bode dobival kruh in sicer: na krušne izkaznice št. 2 pri g. Dolinarju Pred Skotijo in na krušne izkaznice št. 15 pri gosp. t reku na Bregu. Moka se dobiva na te izkaznice x istih trgovinah kakor dosedaj. lj Prcdafa petroleja za VII, VIII m IX okraj na petrolejske izkaznice za rodbine (št. 1). — Na petrolejske izkaznice št. 1 (za rodbine) se bode dobil petrolej v sledečih trgovinah in sicer: a} za VIL okraj v konsumu Spodnja Šiška in sicer: na št. 1—300 31. jan. na št. 300—600 1. februarja, na št. od 600 naprej dne 4. februarja, b) Za VIII. okrai v konsumu Zaloška cesta in sicer: na št. 1—300 dne 31. januarja, od 300 naprej dne 1. februarja, c) Za IX. okraj pri g. Trdini, Stari trg in sicer: na št. 1—300 31. januarja, od 300 naprej dne 1. februarja. — Na vsako izkaznico se dobi poi litra petroleja, ki stane 28 vinarjev. Ker še ni došel ves petrolej v Ljubljano dobe ostali okraji petrolej pozneje. . lj Goveie meso na rdeče izkaznice st. sui do konca. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A št. 501 do konca prejmejo goveje meso v sredo, dne 30. t. m., popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od pol dveh do dveh št. 501 do 700, od dveh do pol treh št. 701 do 900, od pol treh do treh št. 901 do konca. Ena oseba dobi K kg, dve osebi h kg, tri in štiri osebe % kg, pet in šest oseb 1 kg, sedem in osem oseb Wi kg, več oseb IV3 kg. Kilogram stane 2 K. lj Goveje meso zn uradniške skupine. Uradniške skupine prejmejo goveje meso v sredo, dne 30. t. m., popoldne v cerkvi sv. Jožefa po tem-le redu: I. skupina pd treh do pol štirih št. 1 do 200, od pol štirih do štirih st. 201 do konca; II. skupina cd štirih do pol petih; III. skupina od pol petih do petih; IV. skupina od petih do pol šestih. Ena oseba dobi % k<5, dve osebi Vi kg, tri in štiri osebe % kg, pet in šest oseb 1 kg, sedem in osem oseb 1% kg, več oseb VA kg. lj Pesni sladkor. Glasom naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 4. t. m. štev. 1319 bode cena pesnega sladkorja leta 1918 za industrijske svrhe 215 K za 100 kg. lj Zgubila se je zlata verižna zapestnica 7. obeskom in nemškim napisom. Pošten najditelj naj jo izroči v našem uredništu proti primerni nagradi. Primorske novice. p Vračanje beauncev v domovino. »Osrednji odbor za vrnitev beguncev in obnovo Primorja« na Dunaju I., Bankgasse 2, poroča: Begunci nas od vseh strani obsipajo s pismenimi vprašanji, kdaj in kako sc bodo vračali v domovino. Ker ne moremo odgovarjati vsakemu posebe in je določeno, da morajo uradni razglasi biti javljeni v jeziku beguncev in po časopisih najdalje do 15. februarja, čutimo potrebo, da že poprej objavimo našim beguncem v navodilo še nekaj glavnih točk. Begunci se morajo oglasiti pri pristojni begunski oblasti (glavarstu, policijski oblasti, upravi taborišč), da jim preskrbi potrebne i z k a z n i c e. Povsod tam, kjer je vladal tifus, bodo morali begunci imeti tudi zdravniško potrdilo, da so bili proti tifusu cepljeni. Begunci, ki se bodo vračali posamič ali v skupnih transportih, dobe namesto doslej običajnega potnega lista in vojaške pre-hodnice, posebne vrste izkaznico, kakršno je določilo c. in kr. višje vojno poveljstvo, Q. št. 1000. Take legitimacije, na katerih ne bo še pripomnje »imejitelj sc vrne v občino ...«, pošlje begunska oblast tistemu okrajnemu glavarstvu, kamor se hočejo begunci vrniti. Domače okrajno glavarstvo šele pripiše na izkaznico pripomnjo, da se begunec more vrniti. Take izkaznice mora vračati ekspresno na begunsko oblast, da jih ta izroči beguncem. Take izkaznice imajo veljavo 4 tedne. Domača politična oblast more vrnitev odkloniti le iz tehtnih razlogov. (Tu bi utegnile priti v poštev znane označbe »p. u.« in »p. v.«) V takih slučajih, ko bi domače glavarstvo 14 dni ne dalo odgovora, more begunec zahtevati, da begunska oblast to naznani naravnost notranjemu ministrstvu. Take potne listine morajo begunci po vrnitvi oddati na glavarstvu v ta namen, da bodo nepretrgoma dobivali begunsko podporo. Begunci pa se morejo vračati v domovino tudi z običajnimi potnimi listi in predpisanima vojaškimi prehod-nicami (Passierschein). Prevoz beguncev in njihovega blaga je brezplačen. Niti v zakonu, niti v tem ministrskem razglasu ni nikakih omejitev glede na obseg in količino blaga. Begunci naj torej odločno zahtevajo, da sprejmejo železnice vse njihovo blago, bodi tega kolikor si bodi. Priporočati je celo beguncem, naj si preskrbe kolikor le mogoče različnega živeža; seveda je najbolje. ako vzamejo seboj kakršnekoli množine krompirja, žita itd. kot seme za porabo v domovini. Vse listine za prosto vožnjo morejo preskrbeti begunske oblasti. Predno pa morejo to storiti. morajo begunci imeti že v rokah gori omenjene potne izkaznico. Begunci, ki se bodo vračali z državnimi in zasebnimi železnicami, morajo dobiti za posamične železniške uprave posebna potna priporočila. — Skupni transporti. Begunske oblasti morajo skrbeti, da se bo vršilo vračanje beguncev brez pritožb in nejevolje in da se transporti razdele na ves čas, ki je za vračanje določen. Po možnosti morajo sestavljati skupne transporte takih beguncev, ki se bodo vračali v iste občine ali njih sosedščine. Dalje morajo tako tranporte, natančno označene po številu oseb, živali, vozov s približno količino blaga, naznaniti višjemu vojnemu poveljstvu, uradu za ljudsko prehrano in deželni vladi. (Slede, različne določbe o sestavi transportov.) Posamično potujočim beguncem iz taborišč morajo dati živeža za tri dni. Tudi ostale begunce, ki potujejo posamič opozarjajo, naj se preskrbe z živežem za več dni. Denarno pori poro morejo begunci dobiti najmanj za potni čas naprej. — Betf.a na Krasu, Kraška žena, mati številne družine, nam piše: Na naše duri trka lakota. Rekvizicije in vojaštvo so nam pobrali živino, po pasli travnike, oplenili polja in vinograde. Časih je bilo v naši vasi 50 volov, sedaj jih je 18, a še med temi so štirje mladi junci. Že novembra in decembra smo morali poklati prešičke, ker ni bilo krme; nobena žival ni dala niti 1 kg zabele. Včasih smo po 300 stolov repe zvozili v Trst, danes je nimamo niti za lastno hrano. Vojaštvo je ©pustošilo naše kraje, kakor bi nas bile obiskale kobilice. Sedaj stradamo, da je groza. Najslabše kosilo za številno družino stane 10 K. a še za drag denar navadno ni dobiti niti najpotrebnejših živil. Povsodi seveda ni taka sila, kajti nekateri so znali prikriti, kar so imeli, pa sedaj dobivajo še od aprovizacije, dočim drugi, ki so po pravici napovedali svoje neznatne zaloge, ne dobijo nič. Ti so torej za svoje poštenje kaznovani, oni pa za slepa.rst.vo plačani. Tudi z vojaškimi podporami je veliko narobe; nekateri nosijo denar v hranilnico ali kupujejo zemljo, drugi se morajo pa zadolževatL Velika večina hiš v D ulovi j ah. Skopem, Koprivi, To-maju in Krepljah je danes brez vsega živeža in mora vsak dan sproti na lov za živili. Kruha že 14 dni nismo videli. Ako nam z Dolenjske in drugih krajev nc pride pomoč, moramo obupati. . p Domov hočejo! Iz Brucka ob Litvi nam pišejo: Kaj vendar mislijo poklicani činitelji, da nas ne pošljejo iz tabora domov? V Brdih je ostalo mnogo trt; ako hočemo letos kaj pridelati, je zadnji čas, da se začne delo v vinogradih. Sredi februarja moramo biti doma! Barak za stanovanja v Brdih ne manjka. Mi ne maramo dalje brez potrebe ostati tu v taborih kot brezkoristni jedci, marveč hočenjo domov, da se zopet oklenemo dela na svoji dragi zemlji, ki nas bo hranila, Ako je komu v taboru tako dobro in ugodno, da hoče, ne vemo do kdaj, ostati ondi, naj le ostane, a ogromna večina begunskih družin hoče samo eno: Domov! Naj se izvrši glasovanje! p V Dobrepoljah št. 94 na Goriškem je 24. t. m. mirno in Bogu vdano umrla gospa Rozalija Remec, v drugič poročena Jerkič. Pokojnica je več let bolehala. Bila je dobrega in plemenitega srca ter zelo priljubljena. N. v m. p.! Preostalim naše sožalje! p Vse po novem ali vse po starem. Iz Podbrda smo dobili dopis, v katerem delavci rišejo svoje težave s prehrano. Zaslužijo po 4—5 K na dan, toda 1 kg masla stane IG K, 1 kg špeha 18 K, torej bi delavec skoraj komaj za mast zaslužil, kje je pa potem vse drugo. Včasih so delavci zaslužili po 2 K na dan, toda zabela je bila tedaj po 1 K 40 v kg, krompir po 8 vinarjev, danes je po 1 K. Delavci ne morejo več naprej; ali naj znižajo cene živilom, ali naj se pa plače toliko zvišajo, da bo mogoče živeti. 3 Trockij odpotoval v Brest Lifovsk. Petrograd, 28. jan. (K. u.) Trockij jc v minuli noči odpotoval v Brest Litovsk. Geni, 28. jan. (K. u.) »Petit Parisien« iz Petrograda: Trockij in Ljenin si nasprotujeta v nazorih; Trockij namerava baje v Brestu Litovskem skleniti mir na nemškem temelju, Ljenin mu pa nasprotuje. Rusija proti Rumuniji. Berlin, 28. jan. (K. u.) Wo!ff iz Petrograda: Petrograjska vlada je prekinila vse diplomatske odnošaje z Rumunijo. Rumun-sko poslaništvo izženejo po najkrajši poti v inozemstvo. Generalu Ščerbačevu so odrekli varstvo postave. Berlin, 28. jan. Wolff: Demisioniral je rumunski ministrski predsednik, sledil mu bo general Avarescu. LISTNICA UREDNIŠTVA. L. na G. Žrebanje se je vršilo 2. januarja in so bili dobitki razglašeni v :>Slovencu« dne 23. jan. t. 1, — J. v R. Tistemu napadu ni vredno odgovarjati. Lista skoro nihče ne bere in še manj jih je, ki mu verjamejo. — R. v B. Takih slučajev je več, a nikjer ni nihče nič opravil proti enotni volji ljudstva. Dobro sc držite in se ne menite za take ovire! — Z, v R. Hvaležni smo Vam za informacijo, ki jo za enkrat še ne bomo porabili. Morda pride priložnost in potreba.__ Za 300 kg sena dam Vs kg čaja, Vs kg frankove cikorije, Vi kg zrnate kave, V2 kg čokolade in 6 kg sladkorja. — Grand Hotel Triglav, Boh. Bistrica.___ Kupi se dobro ohranjen Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod št. 289. V trajno službo se sprejme takoj izvežban orespondesit aM kor a pri konsumnem društvu v Kropi, kamor je nasloviti ponudbe z navedbo plače. V najem iščem • v Sprejmejo se takoj ii i Lepa volnena obleka in škornji št. 40 se odda za živila. — Povpraša sc na Starem trgu štev. lin, pri hišnem oskrbniku v dopold. urah. Stalna stranka išče večje Naslov pove upravništvo lista pod št. 291. LJSfF- Proda se lepa, 3 metre dolga, 2 m široka pr." Ogledati si je mogoče le med 2. in 5. uro popoldne. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 281. za takoj ali 1. aprila s 3 sobami ali več, kuhinjo in pritiklinami. Kdor ga preskrbi, dobi % sežnja drv. — Ponudba na upravo »Slovenca« pod šifro »Drva«. 285 Išče sc gospodična gospodinjstva in kuhanja vešča, mlajša, izobražena, lepega vedenja, iz boljše rodbine, za boljšo samsko osebo (prof., dr., velepos.}. — Ponudbe s spričevali in drugimi podatki sprejema uprava lista pod št. 287. Iščem za vodstvo odvetniške pisarne B s prakso. Naslov pove uprava lista pod štev. 288. za 3 osebe, z vrtom v zahodnem ali južnem delu mesta za maj- ali avgust-termin išče sodni svetnik Vcdernjak, Rimska cesta 23. 282 iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot lcrepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 10 let starega 4 polliterske steklenic« iranko po pošti za 80 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih. Francovo žganje, 4 polliterske steklenice za 60 kron. Vino od 56 litrov naprej. Bel; rizling po K 4'80 in rdeči burgundec po K 5'20 liter. 125 Benedikt Hertl, graščak, grad Goliče, Konjice, Štajersko. Jastonj dobi vsaf( na željo moj glavni katalog ur, f| srebrnine, zlatnine in i godbenih predmetov, ifl P'i!%f ! Violine po K 14, 20, 25, M in više. Dobre harmo- ^ nike po K 16, 25, 35 in 50; dvovrstne harmonike po K 70, 80, 100 in 120; trovrstne po K 180, 200, 240 in 280. Zamena dovoljena ali denar mizaj. Pošiljatev po povzetju ali predplačilu. RazpoSiljalnica JAN KONRiiD c. iti kr. dvorni dobavitelj Most (Briis) štev. 1754, CeSko. kjerkoli na slovenskem ozemlju za časa vojne, odnosno do povratka lastnika. — Ponudbe pod »Ključavničarska delavnica« na upravo tega lista do 5. februarja 1918._,„292 za navadna dela za neko graščino blizu Ljubljane. Naslov se poizve pri upravi lista pod št, 269 (ako znamka za odgovor). Ilihiijiuv« m« Na desnem bregu Ljubljanice med »Kaminom« in »Jurjem«, okrog 300 m od brega odda-ljcno, jc na prodaj zemljišče v obsegu 7 hektarov. Zemljišče je travnik 7. govejo krmo, oziroma sposobno za njive, ker ga najvišja voda ne poplavi Istotako je na prodaj zemljišč? v obsegu 9 hektarov travnikov na Dolju pri Borovnici. To zemljišče obstoji iz dveh blizu skupaj ležečih kompleksov poleg okrajne ceste. Ponudbe sprejema in pojasnila daje uprava posestev Josip Lenarčiča na Vrhniki. 290 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srce pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati, stara mati, teta, gospa Katarina Bischof v soboto, dne 26. t m,, ob 2. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil v ponedeljek, 28. t. m., ob 4, uri popoldne iz Križevniške ulice št. 5 na pokopališče k Sv. Križu. Obenem se zahvaljujemo za vse dokaze srčnega sočutja, ki so nam došli v obilnem številu, vsem darovateljem krasnega cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so spremili drago pokojnico na nje zadnji poti. V Ljubljani, dne 29. januarja 1918, Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ŽALUJOČI OSTALI. MK M ®S91P