Razmišljamo o klubu zdravljenih na Starem Vodmatu
Alkoholizem je bolezen. Alko-holizem je nezaveden, počasen samomor. Alkoholizem je soci-alna bolezen, ker človeka mo-ralno deformira, ga pokvari, ga posurovi.
Alkoholizem je največji po-vzročitelj invalidnosti. Na tiso-če 5e prizadetih iz prometnih nesreč, ki jih je povzročila pi-jača, tisoče je delovnih invali-dov zaradi nesreč pri delu, ker so bild sami opiti, ali pa je to povzročil ' alkoholik- Toda le majhen odstotek teh nesreč se tako tudi registrira, kajti de-lovne organizacije lažno prijav-ljajo, ker nočejo odgovornosti (in tudi kazni), zato, ker so pijanega človeka pustili na de-lo. Na tisoče je invalidov, ki so upokojeni zaradi želodca, jeter, srca, možganov itd. — bolni pa so postali zgolj zaradi alkoho-la. Zdravniki prepogosto jem-ljejo le posledice za merilo upokojitve. Saj ima vsak alko-holik razkrojeno telo in zato ni težko najti nekaj hudih obo-lenj, ki zadostujejo za invalid-sko upokojitev, čeprav bi mo-ralo biti zapisano za vzrokedi-no in samo ^ALKOHOLIZEM. Grozljivo je, da zdaj ti zaradi alkohola upokojeni tavajobrez-delno od gostilne do gostilne in uničujejo sebe in svoje najbliž-je, čeprav ne bi bilo treba, da so breme družbi. še več, vsi ti bi bili zdravi, veseli, delovni, zadovoljni za SEBE in za tiste, ki jih imajo radi.
In prav tu je Center v škof-ljici opravil pionirsko delo. Mnogo je prišlo tja invalidsko upokojenih alkoholikov, ki so se zdravili, odpovedali so se po-kojnini in postali spet polno vrednd delovni člani družbe in syoje družine.
Doslej so se alkoholiki upo-kojili deset let prej kot zdravi. Teh upokojitev ni bilo malo. Clovek, ki prekomerno pije, ži-vi povprečno le 52 let. Vsako leto je — spet v povprečju — dva meseca bolan prav zato, ker ga »izmozga« alkohol. V celotni delovni dobi moškega je to šest let. Po stabističnih (previdnih) izračunih imamo zdaj v Sloveniji kar 80.000 al-koholikov. kar pomeni, da nam ti s svojimi »boleznimi« ali »plavimi« pogoltnejo v svojem življenju 480.000 let. Kako ogro-mna drnžbena sredstva požira to zlo, si je kar težko predsta-viti.
Morda bo kdo, ki sam ni do-volj seznanjen s tem proble-mom, dvomeče zmajal z glavo. Toda dejstvo je, da v Sloveni-ji — računajoč samo bližhje svojce — trpi najmanj 300.000 ljudi; sem pa moramo prišteti še prijatelje in sodelavce,_ki so moteni zaradi alkoholikov. Da smo Slovenci res tragično za-svojeni, pove spet statistika. V Evropi samo Francozi popijejo več alkohola — in sicer 19 li-trov letno na osebo. Toda od tega je le 2,5 litra žganih pijač. Slovenci pa popijemo 15 > li-trov alkohola — toda od tega kar 21 litrt>v (žganega) čistega alkohola — največ v Evropi.
ALKOHOLIK JE OST\L PA SO BILI KAZNOVANI Z ZAVODOM
Reševanje alkoholizma je bi-lo vsa leta mojega službovanja na Centru za socialno delo tež-ka, skoraj najtežja naloga. Naj-
težja, ker smo socialni delav-ci stali nemočni pred grozljivi-mi usodami alkoholikov, njiho-vih družin, predvsem pa njiho vih otrok, dolgotrajno in ne-nehno prigovarjanje posamez-nim alkoholikom je ostalo brezplodno, nično. Alkoholik se svoje bolezni ni zavedal, jo skrival, se lagal, pretvarjal, iskal tisoč opravičil, vzrokov, prevar.
Nehote smo se vključili med tiste, kd so sodili, da se alko-holika ne da zdraviti učinkovi-to. t)o alkoholikov smo čutili prikrit odpor. Kako ne bi, saj smo ob zavesti, da bi morali zdraviti alkoholika — očeta — zaradi brezizhodnosti, morali vzeti otroke iz družine in jih dati v rejniške družitie, hujše primere pa v zavode za vedenj-sko moteno mladino. Težko pretehtamo velikansko moral-no pa tudi materialno škodo, ki je nastala na mladih ljudeh, posledice pa bodo občutne še za nami. Naj povem iz lastne izkušnje:
Zakonca sta imela pet otrok. Oče je bil kroničen alkoholik, kronično nezaposlen, kvalifici-ran delavec in telesno zdrav; mati snažilka, delovna, relativ-no urejena. Menila je, da je njena največja dolžnost otroke primerno nahraniti. Štirje otro-ci so bili čustveno prizadeti in vzgojno zanemarjeni ter bili že v nižjih razredih osnovhe šole oddani v vzgojne domove. Ta-krat je namreč naša rejniška služba nameščala v družine le majhne otroke. čustveno pri-krajšani so prežaveli ti otroci — posredne žrtve alkohola — po 10 let v vzgojnih, kasneje pa poboljševalnih zavodih. Re-šili smo le najmlajšega otroka, katerega smo pet let starega dali v rejo.
Zaradi zanemarjanja rodi-teljskih dolžnostih smo predla-gali očeta za kaznovanje. Bil je v zaporu. Po odpustu je začel ponovno popivati. Mati se je razvezala.
Bilanca je pretresljiva! Dru-žina razbita, štirje sinovi oseb-nostno neurejeni, dva od njih s hudimi znaki kriminogene bsebnosti. Težki milijoni, vlože-ni za vzgojo in boljše življenje otrok se niso obrestovali.
Mogla bi naštevati še in še bolj ali manj hude probleme, ki jih je povzročil alkoholizem.
ŠKOFLJICA   ZDRAVI S PREVZGOJO
Prav zaradi slabih izkušenj smo z določenim dvomom, pre-udarjanjem začeli opazovati, obiskovati, sodelovati in pritr-jevati sedanjemu načinuzdrav-ljenje v Skofljici. V čem je bi-stvo zdravljenja?
Alkoholik se šele na zdrav-ljenju osvesti strahotnih posle-dic, ki jih je zaradi alkohola povzročil in utrpel. Prvič po al-koholnem obdobju zmore go-voriti o pijančevanju, zmore se osvoboditi problema, ko lahko odkrito govori, sproščeno in z vso odgovornostjo.
Zdravljenje na Škofljici po sega aktivno v družino, svojci morajo sodelovati. Pri zdrav-ljenju gre za celovito osebnost, zdravstveno, socialno in profe-sionalno rehabilitacijo. K sode-lovanju pritegnejo delovno or-
Nadaljevanje na 10. strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
ganizacijo. Zatorej se vsa oko-liea. seznanja z boleznljo, naoi-nom zdravljenja in pomaga pa-cientu. Hkrati s tem pa se spreminja zastarela miselnost o alkoholu in razmerah, ki jih povzroči alkoholizem.
Zame je vsak obisk na Skof-ljioi nekaj posebnega, novega, nekaj lepega. Nikjer se ne bo-re za ljudi, ki so bili zavrženi, brez osebnega dostojanstva, na pragu bedne smrti, s tolikim entuziazmom in tako zagnano. Bore se za ljudi, ki so v oko-lici vzbujali odpor, gnus, zgra-žanje in sovraštvo.
Zanje se bori in prizadeva celoten terapevtski team Skof-Ijice, na čelu z dr. janezom Rugljem. PribHžno 250 ljudi je letos — kot že nekaj let — brez kapljice alkohola priča-kalo novo leto. Praznovanje je dvignilo vrednost in dostojan-stvo slehernemu udeležencu.
škofljica je postala mnogim drugi dom. Pred dnevi sta sem prišla na obisk zakonca iz Sr-bije. Takole se je žena predsta-vila skupini 130 bolnikov: »Čeprav vas ne poznam, ste mi prijatelji, vse nas druži isti problem. Škofljico . doživljam kot drugi dom. Lani sem pri-peljala sem moža na zdravlje-.nje z željo, da sem čimdalj od njega in da se odpočijem. V sedmih letih zakona ni bilo med nama še nikbli toliko sreče, če, kot sedaj, V naš dom se je naselila ljubezen, razumeva-nje; najin otrok živi v zdravi družini. Tedensko se voziva v 200 km oddaljenl Beograd, kjer smo še z nekaj kolegi ustanovili klub zdravljenih al-koholikov »škofljica«.
Ker je tudi na Vodmatu pro-blem alkoholizma zelo pereč, obsežen in zahteva učinkovitej-ši boj, še zlasti pa zato, da bi se uspešno nadaljevalo zdravljenje že odpuščenih pa-cientov iz škofljice ali dispan-zerjev, želimo tudi na našem terenu ustanoviti klub zdrav-ljenih alkoholikov. Pričakuje-mo, da se bo s tem tako pri nas, kakor tudi y vsej Ljublja-ni pokazala večja pripravl^-nost in sodelovanje pri reševa-nju pogubnega zla — alkoho-lizma.
Ana Čebulj