sum 133 Posamezna številka 29 stotink v Trstu, v nedeljo 12. junija ?S21 Posamezna številka 20 stotink flstflfk KElfS Uhaja — izvzerrši poncJeljeit — vsak član zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nc'rankirana pisma s« ne sprejemajo, rokopisi sa ne vraSajo. — izdajatelj in odgovrrni urednik Štefan Godina. — Lastnik koasorcij lista Edinosti — Tisk tiskarno Edinost. — Naročnina zna.li na mesec L 7.—pol leta L 22.— In cel > leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave Stev. 11-57. w m Posamezne številke v Trjtu ia okolici po 20 stotini. — Oglasi se nčunji / širokosti ene kolone (72 mm). — Ojlasi trjav:e/ in obrtilkov mm po 40 stat. osmrtnice, zahvale, poslanice in v-tbila po L 1.—, o*lisl dana.ni i ziv>i>/ mm po L 2. — Mali o»!a.l po 2) stot bcssfa, naj nanj pa L 2. — O^Iajj naročnina In reklamacije sz pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulici sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Teleioa uredniltva in uprave 11-57 ------- Pr®š©s§ šriaskega škofa prosi nssssssvona V zadnjem škofijskem listu je izdal na uvodnem mestu tržaško s koprski škof A. Bortolomasi sledeči pogumni in značaj ni protest proti rasiistvom v Istri: ost mojega poklica in globoka pici^iijenost srca me sili, da dvignem ogorčeno svoj glas in da vstanem v sve« čanem protestu proti nasilnim in /alost? Tlim dogodkom, ki 30 se v najnovejšem postala dejanja vse te lepe besede, izre« čene na tem nepozabnem sestanku. »Den«, organ ljudske napredne stran* ke, je tudi poln hvale o izjavah g. Pas času zvršMi' iz »uvraštv«: nkn osebam in stvarem. >roti posvece: \peliram na krščanski običaj bratske ljubezni ter kli? čem na red in mir. Protestiram proti navalom, 5d so sc izvršili na cerkve, župnišča in župne urade. Protestiarm proti razmetavanju knjig, matic, slik, pohištva in svetih pred* inetov. Protestiram proti grožnjam, izreče? nim s strah ovan jem in orožjem; proti besnemu mučenju, proti ranjen ju in pre> tepanju župnikoT.- in kaplanov, ki so bi? li s silo izcir^ni in prisiljeni, ca bežijo. Zapustiti so morali več 1* 1 or 10 župnij in kaplanij, ki so sedaj vkopane svetih opravil in dnhovne pomoči. Pripravljen sem sicer vselej -primerno kaznovati duhovnike, kadar ne izpol? nj-ujejo svojih lastnih dušobrižniških dolžnosti, če so le pritožbe proti njim natančno določene in z dokazi uteme? Ijene; vendar se nikakor ne morem strinjati in ne morem dovoliti, da si gru? če državljanov, ne oziraje se na cerkve« no in državno avtoriteto, teptajoč dr« žavne zak. .ie, zakone pravičnosti in človečnosti prilaščajo pravico do suma? j rične^a postopania in to le radi praznega) sbrrkovanja lj -»in. in dasi me niso vselej razumeli, je bij o vendar brez prestanka to zaupanje vtis? njeno v mojo dušo. Bratje in sinovi moji! Ta hip je še bolj primeren, da vas kličem in pozivam, naj se tesneje združite v vzajemnosti in, kar je boljše, v krščanski bratski ljubezni. Imenovani dogodki, ki sem jih le na kratko nazna'Čil, (per6 in srce se mi z grozo upirata, da bi jih natančno opisal) so prizadeli našim sobratom zgubo in v nekaterih posebnih divjih slučajih naj? večjo« tvarno škodo. Sedaj je potrebno, da jim pomagamo in da škodo popra? vimo. Brž ko sem dobil pred oči natančna poročila od duhovnikov, sem se javil pri pristojnih oblasinijah, odločno zahte? vajoč popravo ter odškodnino za cer? kve, urade in osebe. Vendar resnično sem se prepričal, da je pošteno in po? trebi?o, da damo sami mi iz bratske lju? bežni pomoč nesrečnežem. Vsakdo uvi? deve. kolike važnosti bi bila naša po* moč in kolika moralna tolažba bi to bila. Nujno prosim vse dehovnike dragih združenih škofii, da pritečejo s svoio pomočjo in nudijo tolažbo oškodovanim sobratom, ki so morali bežati. Zato otvarjam pobiranje, darujoč 2000 lir in trdno zr.upam, da bodo vsi moii drasi duhovniki brez razlike narodnosti su med obema slovanskima državama. Zagovarja predlog bolgarske vlade gle? de skupne preiskave o obmejnih inciden? tih in želi, da bi tudi Pašičeva vlada sprejela ta predlog, ker tako bi se naj? bolj pokazalo, da so neutemeljeni vsi su? mi o sodelovanju bolgarske vlade pri komitaškem delovanju. Cshoslovai&a Vojaški dogovor med Čehoslovaško in Romunsko PARIZ, 10. General Christescu ro? munskega generalnega štaba namerava dne 15. t .m. odpotovati v Prago, da izdela vojaški dogovor s čehoslovaškim generalnim štabom. Pričakuje se torej skorajšnja vojaška konvencija med Romunijo in Čehoslovaško. Besedilo zvezne pogodbe med Romun? sko in Čehoslovaško PRAGA, 11. Evo besedilo zvezne po? 2odbe med Čehoslovaško in Romunsko: (Ji. 1. V slučaju neizvanega napada pro« ti eni državi s strani Ogrske, se druga obvezuje, da bo napadeni državi poma? gala na način, ki ga določa sporazum, katerega predvideva čL 2. pričujoče po* godbe. — Čl. 2. Poklicana oblastva če? hoslovaške republike in Romunske bo? do s posebno vojaško pogodbo določila ukrepe, ki so potrebni za izvršitev pri? čujoče pogodbe. — Čl. 3. Ne ena ne druga država ne bo smela sklepati po? godb s kako tretjo državo, ne da bi o tem obvestila druge. — Čl. 4. Da spra* vita svoja miroljubna prizadevanja v so? glasje, se obe vladi obvezujeta, da bo? na? karskih strasti. T^ki ^.ni n so le iz^o.li !iTTb-7ni moie- S-'asie, se ose vtaoi oovezujeta, aa icriv:čncsti, Icmvec so pravcate krutosti sledili \ duhu darežljive ljuoezm moje. ■ Woin 7nnamin nolitikn in javne nadloge, posebno kadar se iz? mu vzgledu. j sta dotoCffij* ojo^ zunanjo pouuko vršujejo proti neoboroženim ljudem,! V mojem srcir se pa vzdihuje še drug oropanim vTsake pomoči in same* opomin, resnobneiši, svečane**5 nujne?? obrambe. j ši opomin, s katerim se obračam do vseh Protestiram kot Pastir, ki mu je na svojih ljubljenih vernikov v škofiii. srcu njegova čreda in se mu smili; pro? Dvigam svoj glas in vam pravim: »Mir tesriram kot škof, katerega dolžnost je, i z verni, mir z vami!« da varuje nedotakljivost cerkve in skr?: Vojna nas je izčrpala, sovraštvo nas bi za spoštljivost cerkvenih oseb in ki je utrudilo, divjanje nas je izmučilo! V blagor domovine, družbe, družine in gospodarstva, v blagor duš vas zakll? njam vse, da opustite sovražnost in srd, sumničenja in prepire: pobirajte stopi? nic Jezusa, ki od jaslic do (poslednje s", je dvignil v obrambo svoie črede, brž ko so začeli prihajati prvi glasovi o teh dogodkih, močno žalečih njegovo srce. Odkrito priznavam, da bi si ne bil nikoli mogel niti z daleka misliti, da pridejo nad me dnevi, ko bom moral vršiti to žalostno dolžnost. sproti OgrskL —• Čl. 5. Pričujoča pogod? ba bo veljala dve leti od dneva, ko se izmenjat:o ratifikacije. Po tem roku bo? sta ena in druga država lahko pogodbo odpovedali. Pogodba pa bo veljala še šest mesecev po odpovedi. — Čl. 6. Pri? čujoča pogodba se bo predložila Zvezi narodov. — Čl. 7. Pričujoča pogodba sc bo morala ratificirati in ratifikacije se bodo izročile v Bukareštu čim prej. Tcžkoče pri sestavi čehoslovaške vlade PRAGA', 10. Glasom vesti raznih češ? kih listov so nastale pri sestavi končen? večerje in križa kliče za vsa stoletja: »Mir vam, ki boste morali rmreti!« Po? Če so se tudi z nasprotne strani zvršila bijajmo razburkane socialne in politič nekatera povračilna nasilna in celoine strasti in v veri in ljubezni Kristusa usodna dejan;a, ki jih z vsem srccm ob? žalujem in obsojam, ni nkakor dovo* Ijeno in pravično pripisovati jih duhov? ščini. Njih postanek ima svoj izvor v popolnoma drugačnih dejstvih, to je v razmerah, ki so nastale še nred označe? nimi dogodki. naj zavlada mir, V veri in ljubezni je vzpodbuda in moč, da moremo dobro izvrševati svoio državljansko in duhovniško dolžnost, da si moremo k skupnemu in uspešnemu delu stisniti vzajemno in zvesto roke, ko gre za versko ? nravno blaginjo naših traciiske vlade vnovič velike -----eke. Radi tega se tudi ne bo izvršilo za dne 13. t. m. nameravano sklicanje parla* menta. Nastale zapreke je iskati v vpra? šanji? prehrane, ker zahtevajo social*de? mokrati, da se še nadalje vzdrži vezano gospodarstvo z živili. Upravičeno zaupam, da bo prevlada? krščanskih ljudstev, da strnemo tesno !a, ko se vihar poleže, prava, c:sta 111 naša srCEf blažimo srd, igzladimo spore, močna pravica m premagala nasilje Kajti a posiednji podžigajo boje med onih. ki segajo po strahovladi in orožju.; državljani, živečimi pod enim in ist:m Zahtevam pravico, zavedajoč da nebomt med krščanskimi verniki, potu? 5toji božja pravičnost nad pravico ljudi. Zaupajmo torej mi vsi, duhovniki in verniki, tej pravičnosti, ki ni podvržena ne zmoti in ne slabosti. Krepite to zavest in spominjajte j očimi eni in isti nebeški domovini nasproti. Mi duhovniki moramo biti stvaritelji 1 in apostoli krščanskega miru, temu se Krepite to zavest in spornim a] te se 1 7-77 T j ' n*. •• • umirajočega Jezusa, ki je na križu klical! moramo posvetiti z besedo, molitvijo m poln ljubezni in usmiljenja: »Oče od? pusti!« Bratje, o kako vzvišena je ta beseda, ki je beseda božja! Odločno, velikodušno in s krščanskim srcem ponovimo tudi mi besedo: »Oče, odpustil«. Jugosiavlja Baroška luka ostane Jugoslaviji? ZAGREB, 10. »Riječ« doznava s kom? petentnega mesta, da so neresnične vse vesti o izročitvi baroške luke Italijanom za 99 let. Moglo bi biti samo govora o nekakem kratkem arangementu za eks? ploataciio ne samo baroške temveč tudi reške luke, ker tvorita obe celoto. Trgovinska pogajanja z Italijo BELGRAD, 10. Jugoslovenski m ita lijanski delegati za trgovinska pogaja« nja so se sedaj sporazumeli v vseh toč? kah razen v onih glede sabotaže ribolo? va in rečne plovbe. JišjoslovensKi dele? gat je so izjavili, da vprašanje rečne plov? be ne spada v te dogovore, nakar so iz? javi liltalijani, da hočejo počakati na? daljnih navodil iz Rima. Tudi se je do? segel sporazum glede skupnega nastopa proti tihotapstvu. Evakuacija Šibenika SPLIT, 10. Ko so pred včcrajšniim j ugoslo venski pooblaščenci dodeli v Šibenik, jih je tamkaj pričakovalo Na» rodno Veće, v imenu katerega slovenske pooblaščence pozdravni dr. Smolkič, kateremu se je zahvalil dr. Desnica. Pri pogajanjih z Italijo se je sklenilo, da se prične izpraznitev dru? gega pasu dne 19. in konča dne 23. t. m. Šibenik bo evakuiran dne 23. t! m. Dinar računska enota za celo državo BELGRAD, 10. Minister za sume in rude dr. Krizman je kot fi? nančnega ministra podpisal odlok s ka? terim se odpravlja uradno računanje s kronami ter se uvaja kot računska en "»ta dinar za vso državo. našim vzgledom, temu moramo služiti v imenu resnične svobode in Evangeliia Mir Gospodov naj bo v vaših srcih TRST, dne 21. maja 1921. t Angelus škof tržaški in kopi^ki. soprog mnogih BoSgarska Bolgarski tisk o Dimitrovem posetu v Belgradu SOFIJA, 9. Vse bolgarsko Časopisje se bavi z velikim optimizmom z rezultati sestanka bolgarskega ministra notranjih stvari z ministrskim predsednikom Pa* šičem. Poluradm »Echo de Pariš« pravi uvodniku med drugim: »Sestanek je zna? "čilen zaradi svojega posebno prijatelj? skega tona in velike iskrenosti v pogo? voru. Treba je predvsem z zadovolj? stvom poudariti mnenje g. Pašiča, da ni bolgarski narod zakrivil vojne proti Srbiji, temveč slabe v^de, ki so služile predvsem tujim ali pa svojim lastnim koristim. G. Psšič je prvi veliki evrop* ski državnik, ki pravilno presoja stvari in jemlje z našega nedolžnega in ne? srečnega naroda krivdo, pripisujoč sklep za voino kraljevski kamarili. G Nikola Pašič, ki pozna bolgarski narod še Viz časa svojega bivanja na Bolgarskem, je rekel resnico, in svet jo mora slišati. Naš narod mu mora biti globoko hvaležen za to iskrenost. Vemo, da g. Pašič ni nikdar prenehal misliti ne delati za zbližanje z Bolgar? sko. Toda vkljub vsemu temu njegova izjava od 30. maja ni nikakor odveč. Že? leli bi, da bi lepa ideja zbližanja končno postala realnost in da bi z uspehom po^ stavili krono tudi tej strani njegove po? litične delavnosti. Boljše življenje med sosedi se je to? rej začelo, vera v boljšo bodočnost Sr? bije in Bolgarske ne bo ve»3 prazen sen gotovih idealistov in postaja živa moč za dosego kulturnega bogastva, katera bo prinesla narodu srečo. Želimo da bi, f*32ši poslanci v rimskem parlamentu RIM, 11. Danes se je svečano otvorila 26. zakonodajna skupščina. 2e zgodaj zjutraj so ceste mrgolele radovednega ljudstva. Hiše so bile okrašene z zasta? vami in ob 7. uri je zapustilo vojaštvo vojašnice ter se razpostavilo na glavnih cestah, ki vodijo k parlamentu. Na stopnjišču pred parlamentom je bilo razvrščenih 150 mož pehote. Generali in častniki v paradni uniformi so stali na trgu Montecitoriu. Ob 8. uri zadonijo salve iz težkih topov. Prvi poslanci, se? nAtorji in gostje stopajo v parlament ■okoli 9'30. Kmalu je zbornica natrpana • poslancev in senatorjev in lože so na? tlačene gostov, posebno žensk, po večini narodnih zastopnikov. Žene socialističnih in komunističnih poslancev prisostvujejo kraljevski zbor? nični seji. Tudi Bombacci je spremil svojo sopro /) v ložo. Okoli 10. ure pri? dejo v dvorano senatorji Tittoni, flor? tis, Petitti, Mayer, Sonnino, francoski poslanik Barrere, nemški poslanik, min. predsednik Giolitti, angleški poslanik. Vsa pozornost je, seveda, obrnjena na ju»goslovenske in nemške poslance in n\ zastopnike fašistov. Benito Mussolini ni prisostvoval seji. Tržaški fašisti, Giunta, Banelli in Suvich so bili prisotni. Mec vsem tem časom je kinematografičn stroj posnemal prihajajoče poslance in senatorje. Ob TTT25 vstopijo poslanci Ju Posloven ske narodne stranke. Pet minut nato vstopita v zbornico kralj in kraljica s spremstvom. Navzočih je 500 -^arlamen? tarcev. Ko je zbornica kralju burno pio? skala, so bili jugoslovenski in nemški poslanci tihL Tudi fašisti niso ploskali Kralj, ki je sedel na prestolu, je držal v roki prestolni govor. Ob splošni pozornosti prične prisega? nje poslancev. Giolitti nosamična imena. Prvi poslanec, ki ga Pokliče Gi_? itti, socialist Abbo, se ne odzove. Ko ministrski predsednik imenuje -'-^ca Albanese, zadonijo klici »Viva T Istria«, pri imenu Banelli »Viva Trieste«, pri imenu Krekich »Viva la Dalmazia«, pri imenu kom. Misiana »v smrt z njim«. ?ri zadjem ldicu se je kralj zasmejal. Ko položi kot prvi jugoslovenski poslanec g. Lavrenčič prisego, se sliši samoten glas »Viva Gorizia«. Za Lavrenčičem so položili prisego ostali poslanci naše stranke. Nemški poslanec Toggenburg, kateremu so fašisti na čelu jim Giunta bili grozili, da mu nabrani?o vstop v zbornico, je bil v zbornici. Ko je Giolitti prebral njegovo ime, se je Giunta dvignil in z vso silo zaklical »Abbasso 1'AusLia«. Ob 11. uri je začel čitati kralj z lista Prestolni govor. Gospoda senatorji, gosA >da poslanci! Po dolgem pričakovanju, obsjanem s svetlom žrtvovanja, po dolgi vojni oven? čani z zmago je Italija prišla na vrh svo* jih Alp, ki se spuščajo v krogu h Kvar? neru. In s Trstom in s Tridentom, ne? pozabnimi imeni za italijansko srce, se zopet pridružuje tudi naš Zader, s staro in novo ljubeznijo k Italiji in hoče biti na drugi obali' Jadranskega morja njeno žarišče civilizacije in kulture in -sredo? valeč plodonosnih sporazumov med po? mirjenima narodoma. Veljaj moj pozdrav zastopnikom no» vopriklopij enih pokrajin, svobodno iz? voljenim od onega delavnega ljudstva, s katerim se povečuje in krepča Italija. Tukaj, v narodni skupščini, ki se polni, da jih sprejme, bodo našli živo in večno rimsko tradicijo, katera zliva različne ureditve in različne kulture v eno enot^>, katera ni nikdar podjarmljenje. Ni brez pomona, da stopa Italija v letu, ko slavi država šesto stoletnico smrti svojega Pesnika, na meje, ki jih je on pokazal v svojem proroškem duhu. Tako moremo danes, po izvršeni nalogi, katero nam je določila in vsilila zgodo? vina, osvobojeni nevarnosti in so vraž? nosti, ki so bile zgodovinsko usodne, de? lati, vztrajno in zaupno na izgrajevanje boljše Evrope. Naša vnanja politika bo šla lojalno za tem, da ublaži navzkrižja med strast? mi in koristmi, in bo imela vedno in predvsem pred očmi povzdigo italijan? skega naroda, kateri priznava, zavedajoč se svoje zdrave morale in moči, da bo prišel samo po ravnih in varnih poteh pravega miru, ki ga je že samovoljno iz? bral, c!o sreče, do katere mu dajo pra? vico krvave včerajšnje žrtve in trdo ju? tranje delo. Velikanska vojna, ki je trajala neko liko let in ki je izsušila najboljše vire vsega sveta, je morala ustvariti izjemne gospodarske razmere. Sedaj, ko je vojna dokončana, ko so demobilizirane vojska in industrijska podjetja, katera, so jo hranila, ko se vračamo v predvojno sta? nje, nas vodijo gospodarske sile, katere delujejo tiho in neupogljivo, k normal* nim gospodarskim razmeram. Ta prehod se ne bo izvršil brez neprijetnih naporov Naloga tega zakonodajnega zbora je, da pomaga in olajšuje ta prehod da ta? ko najdejo »vse delovne energije, čim prej mogoče, svoje novo navnovesie in da ne ostane nobena daleč od velikega dela pri obnovitvi, na kateri mora so. delovati ves italijanski narod v svojo korist in v korist potomcev. Morala bosta torej zbornica in vlada vztrajno . nadaljevati delp obnovitve v državi in v krajevnih ustanovah, v dr? žavnih financah, ki, že sedaj precej iz* bolišane, lahko zaupajo v samoodpoved italijanskega davkoplačevalca. Toda dr? žavni organizmi moTajo, da zaslužijo lo samoodpoved, dokazati, da so priprav? ljeni na vse mogoče poenostavitve in omejitve in se narediti bolj gibčne in samostojne. Samo tako se bo moglo re? šiti nujno vprašanje ureditve gospodar? skega stanja uradnikov in nameščencev pri državnih ustanovah, okrepi vsi njihov zmisel za pokorščino in disciplino, od katerih je odvisen večji del državne mo Čr in ugleda. Vojska in mornarica, ki sta se slavno izkazali, za kar jima dežela dolguje ne? minljivo hvaležnost, sta že pokazali, da se znasta prilagoditi novim finančnim in socialnim potrebam. Sedanja zbornica bo imela nalogo, da naše vojaške orga? nizme, kateri hranijo moči vsega našega ljudstva, ki živijo eno življenje z naro? dom in ki se ponašajo samo s tem, da so orodje pravice in obrambe domovine, uredi v končni obliki. Da se bo to pre? urejevanje moglo vršiti ob slogi med po? sameznimi socialnimi, slo j i, bo parlament moral posvetiti svoje delovanje mirni povzdigi industrijskih in poljskih de? lavcev. V državi ne more biti demo? kracija, ako ni prežeto z demokratično mislijo tudi gospodarsko življenje de» žele. Sedanji zbornici, katera je bila iz? voljena in je dobila svojo oblast potom splošne volilne pravice, bo zapadla po? nosna naloga, da okrepi zadruge in s tem spodbudi nove oblike združenega dela, da dovoli delavskim slojem, da sej postopno pripravijo za težavno nalogo vsdstva gospodarskega delovanja, d utrdi smisel za zavarovanje in ustanove, ki se z njimi pečajo, da disciplinira za? stopstva posameznih slojev in jih pozo= ve, naj navedejo načine rešitve velikih delavskih vprašanj, vse to pa v duhu popolne enakosti med vsemi organizaci? jami in vsemi, njihovimi stremljenji. Vstop novih elementov v politično in gospodarsko življenje naroda je v tesni zvezi z vsako bolj razširjeno in višjo kul? turo. Duševna in moralna izobrazba ljudstva je vrlina, ki varuje demokraci? jo pred zmotami demagoštva. Vlada in zbornica bosta morala pridno, prisrčno in neutrudljivo skrbeti za šolo. Država bo morala na tem kulturnem polju dajati vsem blagovoljnim inicijativam, ki tol? mačiio VSP narodnp ravesH. nai? večjo svobodo, ne da bi pri tem op-^tila potrebno previdnost. Gospodje senatorji, gospodje poslanci! Italija je bila moi-na in spoštovana, kadarkoli sta čustvo skupne domovine kljub neizogibnemu nasprotju mnenj in misel na škodo, ki jo povzroča borba posameznih strank v isti hiš:, prisilili sinove iste dežele k slo? Danes ne more nihče, kdor želi ve? liko in močno domovino, gojiti globoko neslogo, ki jo slabi. En cilj lahko združi vse ume in združi k prenotrebnemu so? delovanju vse duhove: okrepitev držav? ne oblasti. Država, ki bodi izraz skupne volje, močna nasproti nedovoljenim zahtevam in pravična nasproti vsem, mora biti višja sila, ki ima držati preti? rane strasti v mejah zakona. Toda ta okrepljena državna oblast mora imeti svoj temelj v disciplini državljanov. Italijansko ljudstvo, ki se je naučilo di? scipline v strelskem jarku in v nevar? nostih na morju, mora danes čutiti, da je disciplina vrlina, ki je neobhodno po? trebna za počasno in negotovo, toda nič manj trn j evo in težavno delo za ob? novitev. Imam zaupanje, da bo Italiia, črpala iz svoie stare in nove zgodovine primerne pouke, opomine in spodbuje in da si bo to naše pridno in mogočno !iud? stvo s svojo krepko roko znalo ustvariti novo srečo. Uvajanje italijanskih zakonov v nove pokrajine RIM, 10. (S.) Kr. odlok, o katerem je bilo javljeno, da ga je ministrski svet odobril in ki se nanaša na vpeljavo ita? lijanskih kazenskih zakonov v novih po* krajinah, določa, da se v novih pokraji? nah razglasijo sLsdcči zakoni: Kazenski zakonik, ki je bil potrjen s kr. odlokom od 30. junija 1889, št. 6133 (III. serija), zakon od 10. julija 1894 o kaznivih de? janjih z raznesili (eksplozivi); čl. 1. PC. 3. in 4. zakona od 2. julija 1908 št. 319 o poškodbah z orožjem: zakon od 26. de? cembra 1920 št. 1819, ki določa kazni za prestopke proti prepovedi nositi orožje; zakon od 21. marca Št. 273 o gospodar? skem in vojaškem varstvu države; ka? žensko postopanje, ki je bilo potrieno s kr. odlokom 27. februarja 1913, št. 127. Omenjeni zakonik in zakoni bodo sto» pili v. veljavo v novih pokrajinah dne 1, januarja 1922. Do tedaj bo v novih po# krajinah v veljavi kazenski zakonik od 27. maja 1852. št. 117. Ker pa so neka* tere določbe tega zakonika prikrojene političnemu redu bivše vlade in njenih oblastev, bo mesto nekdanjega politič? nega reda veljal politični red kraljevine Italije in njenih oblastev: Istočasno, t. j. tudi 1. januarja 1922, se bodo s posebnim odlokom razširili na nove pokrajine: ukaz o tisku iz 1. 1848 in poznejši tiskov? ni zakoni. Stavka državnih uradnikov končana RIM, 11. Danes zjutraj ob 4 je urad? niški odbor proglasil konec stavke ter ukazal, naj1 uradniki gredo zopet v služ? bo kakor po navadi. Odbor pravi v to* zadevnem proglasu, da je izčrpno pro? učil položaj, iz katerega izhaja, da pada vsa odgovornost samo na vlado, ker ni izpolnila obljub, ki jih jc bila dala urad? nikom. Spričo zagotovil, ki jih je dobil od raznih parlamentarnih skupin, sma* tra odbor za potrebno ukazati članom uradniških zvez, naj takoj zopet začnejo vršiti svojo službo kakor po navadi v pričakovanju, da bo parlament rešil spor, ki je nastal med vlado in uradniškim slojem, ter poskrbel, da ostane pravica uradnikov do organiziranja nedotaklji? va, za kar je neobhodno potrebno, da se predvsem prekliče j o vse ka-^ni, ki so za? dele posamezne uradnike. Vzpostavitev svobodne trgovine z žitom RIM, 10. Ministrski svet je sklenil na svoji današnji seji, kateri so prisostvo? vali vsi ministri, sledeče: 1. Trgovina z žitom v notranjosti in uvoz ocf zunaj bosta prosta od 1. avgusta dalje; 2. dr? žava bo kupila žito, ki ji ga prideloval? ci do 31. avgusta prostovoljno ponudijo. Izvzete so koKčine, ki so potrebne za prehrano družine in za seme; 3. država se ne bo brigala za rž, ječmen, koruzo in oves, toda s 1. julija 1921. stopijo ca? rine, ki so bile do sedaj razveljavljeno, zopet v veljavo. S takim postopanjem bo na eni strani držala svojo besedo, ki jo je dala poljedelcem z odlokcrr cd 4. ma? j a 1920, dočim se bo na drugi strani na* pravil odločilen korak nasproti obnovit? vi svobodne trgovine z žitom in vladi bo dana priložnost, da znatno skrči do? J sedanjo upravo žita. Avstrija Nova reparacijska komisija za Avstrijo PARIZ, 10. Ustanovila se je nova re? paracijska komisija za Avstrijo, katera bo imela svoj sedež v Parizu. V komi* siji bodo zastopane Anglija, Francija, Italija, Jugoslavija, Romunska, Čehoslo? vaška, Poljska in Grška. Za podpred sednika je bil imenovan italijanski za? stopnik kom D'Amelio, ki je predsedo? val prvi seji. Na tej seji je bilo opravi je* nih nekoliko tekočih opravil. Med dru? gim je bilo sklenjeno, da se bo sklical v Parizu sestanek zastopnikov vseh na< sledstvenih držav, da se določijo pravi, ce, ki jih ima vsaka posamezna državs do bivSega avstrijskega imetja na podla, gi čl. 130. saint * germainske mirovne oogodbe. Stran II. »EDINOST« V Trstu, dne 12. junija 1921 Bš&mtns Opitimistična scdba polkovnika Houseja o Nemčiji BERLIN, 9. Polkovnih House je ime! pred svojim odhodom na Dunaj pogovor z dopisnikom lista »Philadelphia Ledger«, kateremu je opisal vtiske, ki jih je dobil o političnem in gospodar* skem položaju Nemčije. »Mnogi sma* trajo — je rekel House —, da je; Nemci* j a po vojni in mirovnih pogojih tako prizadeta, da ne more zadostiti zahtevam, ki se ji stavijo. Troske za okupa= cijsko vojsko, plaćanje vsakoletne od; škodnine smatrajo pesimisti v Nemčiji za neizvršljivo nalogo. Toda temu pesi* mističnemu presojanju stoji nasproti scdba onih političnih krogov, ki stoje sedanji vladi blizu. Ti ne smatrajo na= loge, ki se je dala Nemčiji, za neizvršlji* vo, če Nemčija obdrži Gornjo Slezijo, če se ne zasedejo še drugi kraji in če pride ententa nekoliko nasproti z ozi* rora na izvozni davek. Dejstvo, da je bil dr. Rathenau pripravljen sprejeti mesto ministra za poljedelstvo, dokazu^ je, da ima ta vlada zadovoljiti zavezniš* ke zahteve. V mnogih ozirih je Wirtho- va vlada najbolj zdrava in najbol,__ tova od vseh, kar jih je imela Nemčija po vojni, in bilo bi za vse prizadete dobro, če bi jo podpiral državni zbor, da reši vprašanja, ki so postavljena Nemčiji. Končno je House poudaril, da je Wir= thova vlada pripravljena priti do pomirljivih odnošajev s Francijo. So daleko* vidni Nemci, ki bi pozdravili z veseljem vest, da so Zedinjene države in Anglija zagotovile Franciji svojo pomoč za slu* čaj napada s strani Nemčije. To bi dalo Franciji gotovost, katero je doslej po= izkušala doseči na način, ki je onemogo* čal vsak gospodarski in politični mir. Aretacija Klare Zetkin BERLIN, 10. Iz Rige poročajo, da je bila Klara Zetkin, ki je bila na potu v Moskvo, da se udeleži shoda III. inter* nacionale, aretirana v Rigi po lotvinskih oblastvih. Vsled protesta nemškega za? stopnika pri lotvinski vladi je bila zopet izpuščena in je mogla nadaljevati svo= jo pot. _ Vprašanja Gornja flezile Zavezniki bodo nastopili z orožjem proti poljskim vstašem? LONDON, 11. »Times« javlja, da jc francoska vlada odgovorila na angleško noto, v kateri je angleška vlada z ah te? vala od Francije, naj pristane na to, da se poveljnikom zavezniških čet v Gor* nji Šleziji dovoli, da v slučaju potrebe lahko rabijo orožje proti poljskim vsti= šem. Francoska vlada jc odgovorila, da je dala generalu Lcrondu navodila, naj sodeluje z angleškimi in italijanskimi četami. List pa dostavlja, da ta vest ni preveč zanesljiva. Francija V Franciji niso naklonjeni formalni zvezi z Anglijo. PARIZ, 10. Pariški tisk se peča z vprašanjem, ali kaže Franciji, skleniti z Anglijo formalno zvezo ali ne. Večina listov je mnenja, da bi za Francijo ne bilo Bog ve kako koristno, se vezati formalno, zakaj nihče ne more prerokovati, kako se bodo stvari v bodoče za-suknile. Sklenitev take zveze bi utegnila prinesti Franciji še kako novo razočaranje vrhu tistih, ki jih je že doživela. Politik Millet-pravi: veliko bolje bi bilo, da se najde način, kako priti z Anglijo do sporazuma v vprašanju Gornje Šlažije, kakor pa tratiti čas in energije za stvar, ki nima nobene praktične vrednosti. Vojni minister Barthou je z Nemci zadovoljen PARIZ, 10. Minister za vojno Barthm je izjavil, da je nemška vlada podala do? kaz o svoji dobri volji. Minister je na? znanil, da je bilo vpričo pravilnega za= držanja Nemcev odpoklicanih od Rena 30.000 mož, ki so bili vsi odpuščeni na dom. Sedaj vrši v tev pokrajinah samo še 10.000 mož službo. Ako ne pride do novih zapletli a jev, je rekel minister, bo tudi teh 10.000 mož odpoklicanih in od* puščenih. tralnosti heraklejske luke, katero so za? v-ezniki proglasili za nevtralno. Grške vojne ladje odplule v Črno morje CARIGRAD, 10. Grške vojne ladje yO odplule iz Carigrada v Črno morje. Najbrže bodo blokirale anatolsko obrež* je, da preprečijo dovažanje orožja na Turško iz sovjetske Rusije. Grška ladja zadela ob mino PARIZ, 10. Listu »Pariš Midi« poro? čajo iz Aten: Ladja »Babiilinos«, ki je Mula iz Smirne proti Grški, je zadela ob mino in se je potopila. Od 240 potnikov ie rešilo moštvo oklopnice »Lemnos« le dve osebi. Turška misija v Ameriki CARIGRAD, 10. List »Pejam Sabah« javlja, da je odpotovala v Ameriko no? va misija iz Angore pod predsedništvom j Husred bega. Misija bo obrazložila pred? sedniku in vladi Zedinjenih držav stali? šče angorske vlade. Amerika Zedinjene države in Meksika NE\V YORK, 10. Po vesteh iz Meksi* ke je izjavil novi predsednik, da Meksi? ka ne do pristala na to, da bi morala podpisati posebno pogodbo z Zedinjeni? mi državami, ako bi hotela, da te posled? nje priznajo novo vlado. Na drugi stra? ni pa pravi neka vest meksikanskega ministra za zunanje zadeve, da se bo med Meksiko in Zedinjenimi državami sklenila trgovska pogodba, da pa meksi? kanski predsednik nima pravice skleniti politično pogodbo, kakršno predlaga ne? davna spomenica Zedinjenih ^ držav. New ? vorški listi na splošno odobravajo politiko državnega tajnika Hughcsa gle de Meksike. Nemška Avstrija je les imela leta 1920 nad vse ogromen promet. V njenem pro? metu je bilo večje število kvintalov, ka? kor šteje Nem. Avstrija, skoraj prebivd? cev[ Ta premet se je letos porazno zni? žal in bo z ozirom na cenejše dobave preko Hamburga (pri tem gre predvsem za uvoz milodarov iz Amerike) vsa? nikdar zmožna toliko producirati, da plača svoje dolgove. Tem manj bo pa mogla popraviti svojo katastrofalno va* luto. Poleg tega lahko kar na splošno izia* vimo, da ne bo Nemška Avstrija nikdar zmožna toliko izvažati in uvažati kakor Jugoslavija. Prvič nima toliko naravne* ko leto manjši, ko se reši vpra? ga bogastva, drugič nima niti zdaleka to* ?ani5 potopitve Nemške Avstrije I liko konsirmentov in producentov. Saj k Nemčiji, bo promet med Trstom zadostuje vendar, da si le površno ode? m Dunajem naravnost brezpomemben, j damo statistiko prometa kraljevine Cc se Nem. Avstrija ne priklopi ne bo I Srbov, Hrvatov in Slovencev: Leto: Poroča Z. K. II. Že v I. poročilu smo navedli zgubo, ki jo je trpela tržaška trgovina v novih raz? merah. Govoriti hočemo še o drugih iz? gubah, ki so zadele trgovska podjetja v Trstu, omeniti hočemo, da se je število uslužbencev zmanjšalo, da se je zmanj? šal dobiček železnic, paroplovnih družb itd. itd. Pomislimo le na sledeče: ako de? limo zmanjšani promet v letu 1920 (gre za 304.044 vagonov) s 365 dnevi, vidimo, da je bilo v letu 1920 dnevno za 833 va^ gonov manj prometa (reci in piši osem? stotridesettri). Prepričani smo vsi, da se ta izguba v denarju ne da kar čez noč izračunati, in zato hočemo iti dalje. Omeniti moramo pri tej priliki nekaj zelo važnega: kljub [ temuv da imamo sedaj mnogo manj promet z železnico v l. 1920,: Skupni promet z železnico skozi Trst iznaša: Uvoz........ 7,325.967 q -J- 28.8S2 komadov živine Izvoz ^ . . . . . . 8,997.184 q 4- 1.383 Skupni promet . . 16,323.151 q -h 30.265 komadov živine in od te množine je bilo odposlano v sledeče države navedena množina: obrata po železnicah, moramo ugotoviti, da je sedaj za celih 50% več osobja v službi nego leta 1913, da ni imela nadalje železniška uprava še nikdar na tisoče in tisoče pravd, kakor jih ima sedaj kljub svojemu preštevilnemu osobju. To oso? bje dela več zmede nego resnega dela. Pri nas potnik nikdar ne ve, kdaj odpo? tuje in kdaj se vrne po železnici domov. Poglejte, gospodje od železniške uprave v stare službene spise in našli boste sle? deče: če je prej vlak dospel na cilj za 5 mdnut prepozno, so bili že napisani radi tega dolgi zapisniki in sledila je stroga preiskava. Danes pa imajo včasih vlaki že na cdhodni postaji celo uro zamu? de in nihče se zato ne zmeni. Vsi pro? testi potnikov so zaman. O^eimo si sedaj neko^ko natančneje 1919 I. sem. 1920 III. trim. 1920 ! IV. trim. ni še v stat. Vrednost v Uvoz: Izvoz: d i n a r j i li : Skupaj: Vrednost v kronali SHS 2.982,067.276 1.850,164.633 726,042.499 686,845.040 465,086.161| 245,367.9441 3.668,912.316 3.286,661.237 14.675,649.264 13.146,644.948 Iz navedenih podatkov posnemamo, j pokojne .Avstrije, Jugoslavija ima sija* da je imela Jugoslavija leta 1919 preko!jen zemljepisni položaj, Jugoslavija ima 14 miljard kron prometa in leta 1920 je! silno naravno bogastvo in razvijajočo se imela gotovo še več, ker nam manjkajo industrijo; Jugoslavija bo zavzemala podatki zadnjih 3 mesecev. Vsekakor pa iz tega jasno vidimo, kako ogromen pro? met je imela Jugoslavija in kako vse ka? že, da se bo ta promet še nadalje ugodno razvijal. Saj ne mine dan, da ne priobči? jo jugoslovanski listi, kako se zidajo to? v srne, velika podjetja in dr. Pri tej pri? zato odlično mesto med evropskimi dr? žavami, Jugoslavija je končno naša so? sednja država* ki nam more mnogo, mnogo koristiti, Jugoslavija nas obenem v slučaju« trgovskih sporov popolnoma nič nc bo pogrešala, ona ni navezana na našo tržaško trgovino. Bil bi zato skrajni l.I . • . .--,--------' »----i------> VL.u^u JJ11 IJl ifliu 3MJJ1JI in« moramo povedati, da je uvoz v Ju?; čas, da se izpregovori resna beseda od goslavijo zato mnogo večji od izvoza iz strani vseh merodajnih činiteljev (Ita? Jugoslavije ker vsled vojne so bile domala! lij anov) in se neha tisto brezsmiselno in vse zaloge izpraznjene. Razen tega je bil netaktno časopisno blatenje države, ki izvoz iz Jugoslavije vsled zaprek na ca? zasluži in uživai splošni ugled. „K i-, navodH, Če se to blatenje ne neha, bodimo pri? Država Uvoz: Izvoz: --1Jgg=="l Skupaj: ; Kvintalov: Komad, živine: Kvintalov: Komad, živine: Kvintalov: Komad. j živine: Italija Reka Nem. Avstr. Čehoslovas. Jugoslavija Francija Nemčija Švica Ogerska Romunska Druge države 4,169.215 32.983 1,459 181 504 737 976.891 25 661 121.554 27.314 4.389 4.042 27.867 2 2 1.011 3,655.160 125.851 3,911.545 469.157 621 041 19.215 11.189 74.702 5.828 102.188 1.308 1.382 1 7,824.375 158.834 £,370.726 973.894 1,597.932 44 776 137.743 102.016 10.217 102.188 5.350 1 29.249 3 2 1.011 ~ ! i i Skupaj 7,325.967 28.882 8,997.184 1383 16,323.151 30.265 ! i rinarnah, ki niso imele točnih ________, zelo težaven in zapleten. Danes gre se? veda vse drugače, ker so prišli uvidnejši ljudje na krmilo. V prilog Jugoslavije govore tedaj sle? deče okolnosti. Jugoslavija rabi ^"-omno dosti blaga, Jugoslavija ima najboljšo va? luto med vsemi državami nastalimi i z i vani. pravljeni, da bodo trgovci iz Jugoa slavije končno odprli svoje cči ter pokaš zali Trstu hrbet. Preskrbeli si bodo bla. go preko drugih mest in držav. Tedai bodo prišli dnevi kesanja, prišli - bodo prepozno. Spoštujte zato druge narode in države! Le tako boste tudi Vi spošto? , Darove za žrtve v Istri. Z ozirom na to, ker mnogi žele, da bi se cele nabiralne pole s po-»Rešimo Trs?«! Kdo bi bil mislil kaj takega sameznimi darovalci in poklonjenimi darovi še pred par tedni?! Pod gornjim naslovom pri- jrec^ objavljali v aSem listu, pripominjamo, naša »Era Nuova« članek, ki se nam zdi — z "a želji začasno ni .nožno ustreči, ker pri-ozirom na vir, iz katerega je prišel — narav- manjkujc zadostnega prostora v listu »Edinost senzacionalen in je zato vreden, da se-; post«. Vsekakor pa bodemo gledali, da se obznanimo žnjim tudi naše čitatelje, kar storimo imena darovalcev, ki to izrecno žele. prihodnjič. Za danes omenjamo le, da obsiplje j Glede potrebne kontrole nabiralnih pol mo-vlado, posebno pa grofa Sforzo, z britkimi oči- j remo pa obrniti se do cenjenih darovalcev, d tanji radi belgrajskega dogovora glede Reke.; darujejo samo na pole nabiralcev, ki so oprem-Trdi, da se italijanska vlada ni znala bran:!.i.; s pečatom in podnisoin ter s točnim ime Edina rešitev je v tem, da se za Trst uvede j nc™ pooblaščenega nabiralca oziroma nabi-svobodna le'ca, Navaja različne ukrepe, ki se ralke. ..im se te pole izroče odboru, se n^ianč-morajo izvršiti, sicer da je poguba Trsta go- pregledajo, seštejejo posamezni d:, ovi in tova! A na koncu vsklika: Morda pa je ccnte "ranijo v arhivu vsakomur na ogled. Posamezni m « . < . A * m h i n I J.^L ___*___» _ T i Rusija Anglija zavrnila rusko protestno noto LONDON, 11. Tajnik lorda Curzona je poslal čičerinu sledeči odgovor na rusko noto, ki je bila poslana dne 1. ju? nija istočasno angleški, francoski in ita? Hjanski vladi: Lord Curzon mi je nalo? žil, naj vam vrnem vašo noto, ki jo je prejel 4. junija, ker jo smatra za nespre? jemljivo. Ni ne spodobno ne koristno dobrim odnošajem, da ena vlada, mesto da bi podala tehtne dokaze, drugo vla* do le po krivem obtožuje. Vsled tega m angleška vlada nikakor voljna se spušča? ti z vami v razpravo o tej zadevi. Koliko denarja kreži v sovjetski Rusiii PARIZ, 11. Listu »Journal des De? bats« poročajo iz Helsingsforsa: Javlja se iz uradnih boljševiških krogov, da jc skupna svota papirnatega denarja, k ga je izdala sovjetska vlada, znašalo 1 aprila 1186 miljard rubljev. Japonski prestolonaslednik v Be!rt'H BRUSELJ, 10. Japonskega prcstolona slcJmka so pozdravili z dobrodošlico a kraljevem imenu na postaji v Monsu Prestolonaslednik je prišel v Brii selj ob 17.__ Hzlja Grki obstreljevali Ileraklejo CARIGRAD, 10. Vsled obstreljevanja Herakleje po neki grški terpedovk je turška vlada poslala zavezniškim ko misarjem protest proii tej kršitvi nev* Iz navedene statistike posnemamo, da spadajo med najboljše in glede prometa preko Trsta edino v poštev prihajajoče države Jugoslavija, Cehoslo vaška m Nemška Avstrija. Čehoslovaška. se bo kmalu začela posluževati transportov preko Hamburga in po Labi, ker bo to cenejše in enostavnejše. Dosedanja nje? na gravitacija na Trst je imela samo po? litičen in ne trgovski značaj. Kot edina tekmeca ostajata teckj na pozonšču Ju? goslavija in Nemška Avstrija. Nastane vprašanje od kod je v statistik: tako občutna prometna razlika med Nem--ško Avstrijo in Jugoslavijo. Katera izmed dveh navedenih držav nam nu> di trdno podlago za poznejše trgov? ske zveze in za bodoče dobre go? spodarske odnošaje? Na ti dve vprašanji odgovorimo takole. N:m vseni ]e znano, da je poplavilo leta 1919 in 1920 Nem. Avstrijo na stotine in tisoče laskih trgovcev. Pokupili so s svojimi lirami nc sa7no vse brilante in dragocenosti, pac pa so tudi odpeljali iz Nem. Avstrije vse, kar se je dalo odpeljati. Poznamo slučaje, da so naši laški trgovci kupili ho? tele in kavarne na Dunaju, jih popolno? ma razstavili ter odpeljali pohištvo v Ita? lijo. Med drugim so izvozili v ogromni množini posebno papir, les, železo itd. in to vse zato, ker jim je tečaj lire to dovo? ljevaL Zanimivo je razmišljati o izvozu z Italije v Nem. Avstrijo v letih 1919 in 1920. V leta 1919 so trgovci izvažali ve? činoma s pomočjo raznih protekcij (afe? ra Segre) in sicer največ manufakturnega blaga, katero so potem na razne načine vtihotapili v sosedne države, ki so imele fedaj še prepovedan uvoz tujezemskega Slaga. Leta 1920 so pa uvažali v Nemško \vstrijo v največjem obsegu sledeče blarfo- žito (25.381 vagonov), južno sadje f 1(375 vagonov), mast (2245 vagonov), vse iruge dobave ne pridejo toliko v poštev. Nastane vprašanje, kake provenience je '->ilo to blago. Da. je južno sadje italijan? ^ko provenience, na to pristanemo vsi. mamo le male pomisleke glede žita in nasti, ki sta bila po vsej priliki v naj ve? jji meri ameriškega pokoljenja. Slo je z večine za darove Amerike^ Nem. Av? :triji! Ta promet (ameriški darovi) kozi Trst v Nemško Avstrijo je znašal iva miljona kg. To v letu 1921 odpade n se ne more všteti v redni trgovski pro? net med Trstom in Nemško Avstrijo. Razen tega moramo omeniti, da uvoz vr Nem. Avstrijo ni bil zabranjen in da je mela Nem- Avstrija v tem času dovolj vagonov za izvoz na razpolago. Te zau? nanje okolščine in ne gospodarski po? men Nem. Avstrije so bile vzrok, da je bil promet v tem letu živahen. Kako pa je bilo z Jugoslavijo? Leta 1919, in sicer šele v drugem polletju se je začela razvijati uvozna trgovina manu* fakturnega in ostalega blaga. Ta uvoz se je posebno dvignil leta 1920, ko je razen po železnici, šlo časih na dan do 100 to? vornih avtomobilov, naloženih z manu? fakturnim blagom proti Ljubljani in Za= greb'j. Tega prometa ne omenja statisti? ka. (!) Ta pa znaša nad 700.000 q oziro? ma 7000 vagonov, ako računamo povpre? čni promet s tovornimi avtomobili dnevno na 20 vagonov. K tej svoti moramo še dostaviti promet z Dalmacijo, ki tvori se? daj tudi del Jugoslavije. Celokupni pro= met z Dalmacijo znaša 807.484 q. Ako seštejemo teh 807.484 q onim 700.000 o. ki so šli v Jugoslavijo, dobimo 1,507.484 q ali 15.074 vagonov. Razen te poman j? kljivosti statistike ki gre na škodo Jugo? slavij i, moramo omeniti še sledeče. Pre? ko eno leto čaka že čez 200.000 kub. m (10.000 vagonov) lesa ob postajah v Sloveniji, da< se izvozi preko Trsta v Italijo, Grčijo, Alcksandrijo itd. Prvič primanj? kujejo v Jugoslaviji potrebni vagoni za eksport, drugič napravi pa še tisto malo vagonov, kar jih pride z blagom v Ita= lijo, celi križev pot, preden se povrne zopet na svoje mest*. Tako najdemo v Italiji po vseh postajah vagone z znam? ko S. H. S. Iz gori navedenega posnemamo, da znaša promet, ki je šel preko Tr? sta v Jugoslavijo in naizaj 1,597.932 q -f 1,507.484 q = 3,105.416 q ali pa 31.054 vagonov. To je število, ki bi prilično od? govarjalo pravemu prometu. Omeniti hočem še neko stvar. Mi smo doznali, da je 1. 1920 šlo precejšnje število prašičev iz Jugoslavije (cca. 13.001 kamadov) preko Trsta v Italijo; tudi teh podatkov ne najdemo v statistiki. 4ci nam omenja v uvozu samo 1011 plav klavne živine vz Jugoslavije. Na drugem mestu nam pa v naše veliko začudenje poroča ista statistika, da je odpotovalo iz Trsta 27.867 glav živine v Italijo. Od* kod je prišla ta. živina? V naših razruše? nih krajih vendar nimamo takega izobi* lja klavne živine!! Dobro bi bilo malo prelistati vse statistične podatke in ugotoviti provenienco te živine, ki gotovo ni živela v naših pokrajinah! Še manj si moremo misliti, da bi bila pri nas vzre? jena in potem od tu irvožena v Italijo. Dovolj naštevanja. Posneti si hočem raje iz navedenega sledeči nauk: nabirale! dobe za izročene darove posebno potrdilo. F adi morebitii» kontrola prosimo, kdor želi kake informacije gl^de vplačenc^-a zneska, naj se obrne ustmeno ali pismeno na »Odsek za pomoč Istri.« Sš trisSkessi IfvUenla V morje je skočila včeraj zjutraj pri svetilniku 17 letna Picrina Toffoli, da bi utopik sebe in svojo nesrečno Ijubezer, ki jo je do-vedla do tega koraka. Dva stražnika, ki sta zapazila njen čin sta jo potegnila na suho tc» povala zdravnika rešilne postaje,ki jo j^ spra-vil s pomoč/o umetnega dihanja zopet k sebi, iVUadi ro^ovnjači. Pred včerajšnjim ie areti-nega društva je nabrala ogromno takega, z'ra.I policijski agent Vekjet ^eč dečkov v stare-aokumenti in pričami podprtega materiala. 14 do 16 let. ki so kradli po prodajalnah Naj se že te volitve razveljavijo ali ne, eno je m P° ^gih ter nesli spraviti ukradeno blur-o v gotovo že danes: nad krivce bi prišla strašna cnko jaino v Škorklji. Tako so našli agent jc v moralična sodba. i omenjeni jami 2 vreči kotona, ki so bile svoj Euharistični sestanek duhovnikov trž.-kop. čas ukradene iz nekega vagona na postaji pr; škofije se bo vršil prihodnji četrtek, 16. t. m. I sv- Andreju. ob 10. uri Za to določen prostor je v samo- \ Nevaren prelep pred gostilno »Allo Spaz-stanu oo. kapucinov na Montuci v Trstu. Pre- zacamino«. Pred snočnjim okoli 10. ure sta se-davalo se bo v obeh deželnih jezikih in v lo-;dela v gostilni »Allo Spazzacamino- v ulici čenih prostorih. j Rozzol-Settefontane 37 letni /idar Sante Mu- Kdor bi se hotel udeležiti skupnega kosila, ciacia in 40 letni Bernard Oolomaria, stanujoč Sforza feciel to pogubo?! Za razveljavljenje volitev v Istri! Socialistični poslanci so pripravili protest proti veljavnosti volitev v Istri. Protest je podprt z dokumentiranimi dokazi iz najrazličnejših krajev Istre. Konkretno so navedeni najrazličnejši slučaji nasilnega kratenja volilne svobode, nasiistev, napadov na osebe, groženj in činov maščevanja nad tistimi, ki so hoteli svobodno izvršiti svojo volilno pravico. »Lavo-ratore« pravi o teh grozotah: »Ni dvoma, da so se politične volitve v Istri vršile ob takem nezaslišanem nasilju, da jih ne more smatrati za veljavne nihče, ki ima kaj vesti. Dejstva so taka in jih je toliko, da so najzgovornejša že sama na sebi.« — Tudi pisarna našega politič- . _ . _______ je po- jih, se uprizori danes ob 18, v dvorani »Del. vabil strastnega kvartopirca pred gostilno, konsumnega društva«, pri sv. Jakobu. Vabimo kjer mu je prisolil dve gorki zaušnici, da je tem potom naše občinstvo, da se udeleži pred- vigel Colomaria vse zvezde kljub temu, da je stave v velikem številu, ker bo dalo s to svojo bilo nebo oblačno. Colomariju ni bilo seveda številno prisotnostjo novega poguma našim to po volji, zato je potegnil iz žepa nož ter se mladim diletantom. Razen te moralne podpo- postavil z njim v bran proti svojemu nasprot- re, pripomore obilna udeležba tudi do gmotne niku. Ko je pa videl Muciacca. da se bo izpre- podpore, katere naša »Šentj. Čitalnica« zelo menila »Šala« v resen položaj, ki bi imel lahko potrebuje, če hoče nadaljevati na tem kultui- I posledice, je potegnil tudi on iz žepa nabasan nem in dramatičnem polju. Začenjamo ob prav samokres ter ga nameril proti Colomariju. V skromnih razmerah, a če se bo delovanje či- tistem trenotku stopi pred Muciacca mož po- talniškega dram. krožka koordiniralo s pod- stave, ki je bil videl ves prizor, ter mu izbije noro s strani občinstva, pridemo gotovo, če iz rok samokres. Nato je pa oba možakarja tr^i ne v doslednem času, do toli zaželjenega prav vljudno povabil na policijo, kjer so ju cilja, do stalnega gledališča. Na svidenje torej vzeli na zapisnik in ju od tam odvedli v brez* zvečer »Pri belem konjičku«. Tajnik. Podrcžnica »Slov. plan. drnštva« vabi vse člane in prijatelje društva na občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo 19. junija t. 1. v Narodnem domu pri sv. Ivanu. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo odbora. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev novega odbor*. 5. Slučajnosti. — Ker so važna poročila na dnevnem redu, se prosi polnoštevilne udeležbe. Rojanski »Sokol« vabi vse brate odbornike in sestre odbornice na redno odborovo sejo za v torek, 14. t. m. ob 9 zvečer. Javne kopeli. Mestni magistrat tržaški naznanja: Javna kopališča pri svetilniku, v Bar-kovljah in pri Sv. Soboti so občinstvu v mesecih juniju in juliju na razpolago od 6. do 21. ure, v mesecih avgustu in septembru pa od 5. do 20. ure. — Kopališče pri svetilniku je ob pondeljkih, sredah, petkih in sobotah od 14. ure in pol do 16. ure reservirano za čete pre-sidija; istotako kopališče pri Sv. Soboti ob oonedeljkih, sredah in sobotah od 15. do 16. ure in pol. — Morsko kopališče zavetišča u-božnih pri Sv. Andreju je ob delavnikih na razpolago moškim od 6. do 8. in od 18. do 21. ure, ženskam in otrokom pa od 11. do 14. ure; ob nedeljah moškim od 6. do 8. in od 18. do 21. ure, ženskam in otrokom pa od 13. do 18. ure. — Trst, 10. junija 1921. — Mestni magistrat. Popravek. V brzojavki »Pripravljanje novih odlokov itd«, v včerajšnji šlevilki, čitaj pod 5. pravilno: »besedilo kr. odloka, s katerim se ustanavlja v Lastovu okiajno sodišče. Za istrske po^orelce je določila Tržaška kmetijska družba podporo 1000 lir. plačni hotel »Coroneo«, ki je znan vsem bari bam kot zelo dobro in ceno prenočišče. Darovi za nesene žrfus u Istri Tržaška kmetijska dru; ha L 1000. — Zdenka Bekar pola št. 11 nabrala v Podgradu 500 lir. — Cink Silva nab. pola št. 66 L 214 in 20 dinarjev. — Fani Šlupniltar, Sobarica 100 L. — Marija Susteršič, kuharica L 30 in 5 frankov. — Nabiralna pela št. 14S L 75. — Nabrano v vasi Ćrnotiče nab. pola št. 163 L 88. — Milodari usmiljenih štanjelksih src L 225. — Alojzij Pavlin, kaplan Vipaval, nabral v mali druž-oi duhovnikov v Gorici L 79. — Jamšek Josip L 100. — Karol Malalan L 100. — Mari Jakcl] Log p. Mangartom L 10. — Jure L 5. — Društvo »Pravnik« v počastitev spomina pok. dr, Kureliča L 100. — Josip Fakuč L 10. Zadnji izkaz L 40.601 '70 in 5 frankov, skopaj 43.242*70 L, 20 dinarjev in 10 frankov. C. A. nab. pola št. 255: Vas Maz'nova: Cepal« Ivan *Fic« L 15, Ce-pak Ivan-Možen L 10, Cepak Ivan L 10. Cc-pak Karla L 10, Miklavčič Anton L 25. Cepak Anton L 20. Šik Ivan I. 10. Vovk Andrej L 10. Cepak Ivan L 5, Cepak Andrej L 5. Sik Andrej L 5, Ivančič Ivan »Kovač« L 5. Medved Matija L 5, Cepak Ivan L 5, Miklavčič Antonija L 5, Cepak Ivan L 2. Cepak Mihael L 3, Ceoak Andrej L 4; skupai L 151. Karn»ca. Jenko Josip 1. iS, Montanič Marija L 10, Bolčič Ana L 10. Kocijančič Ivan L 5, Kocijančič Marija L 5. P.odela Josip L 5, Jenko Ivan L 3, Montonič Ivan L 2: skupaj L 55. Po?ar. Zubin Ivan 7. 10, Rcpič Josip 1. 10, Oblak Ivan L 10, Sik Josip L 10. Cepak Ivan L 10, Cunja Franc L 5, Oblak Anton L 5, Ko- V Trstu, dne 12. junija 1921. »EDINOST« Stran III. cijančič Urša L 5, Sever Ivan L 4, Kocijančič nikom na čelu in izpraševali, kdo je razobesil Josip L 4, Kocijančič Ivan L 3, Medved Ivan zastavo. Ljudje so jim odgovorili, da otroci. L 2, Kocijančič Josip L 2, Stepan Josip L 1 skupaj L 81. Rižana. Neimenovan L 20, Oblak Ivan L 15, Kocijančič Ivan L 10, Suber Andrej L 10, Žer-jul Andrej L 10, Cah Andrej L 10, Zi^ante Andrej L 10, Šubec Ivan L 5, Sik Marija L 4, Va-tovac Nazarij L 2t Fodela Ivan L 2, Rcdela Josip L 2, Furlan Andrej L 2, Šik Ivan L 2, Furlan Matija L 2, Suber Josip L 2, Bole Ivan L 5, Kozlovič Josip L 5, Sik Ivan-Colič L 1, Cah Ivan iz Mazinovca L 20; skupaj L 139. Te svote so bile že objavljene v številki od 8. junija na sledeči način: C. A. nab. pola št. 255 nabral v Mazinovcu L 154. v Karnici L 55. v Rožaru L 81, v Rižani L 139. Nabiralna pola št. i Milke Fcrlaga, Trst-Scoglietto 214. Anten Grmek L 3. Milka Fer-luga L 2, Marija Vrabec L 2, Valerija Višnje-vec L 1, Angela Ferluga L 1, Ivan Mikeluci L 5, Buccieri Ernest L 3, Stanko Godina L 10, N. N. 10, Slovenski duhovnik L 100, Slovenski trgovec L 50, Marija Benčič L 1, Slovenski trgovec L 10, Pahor L 10, Furlani Josip L 10, Grum Marija L 2, Marija Mijat L 2, Anton Godina L 5, Maria Perhivet L 1, Lojzka Baretto L 2. Gomizel L 2, N. N. L 1, skupaj L 245.—. Ti svoti sta bili že objavljeni v številki od 26. maja. Ker otrok ni bilo doma, so grozili s samokresom, nekega P. M. pa so oklofutali. Končno so podrli mlaj in odnesli zastavo. Ves?! \z GorIška Oni Cerkljani, ki so bili ob priliki »upora« v Cerknem prijeti in odpeljani v Gorico, se Še vedno nahajajo v zaporih. Baje so celo zadevo, ki nima nič posebnega na sebi, odposlali v Trst, samo da jo zavlačujejo čisto po nepotrebnem. Naše ljudstvo se radovedno povprašuje, kdaj bi bili že izpuščeni iz zapora, če bi bili to fašisti, ki jih navadno takoj zaslišijo. Kot smo izvedeli, so našim fantom razprostrli po tleh slovensko zastavo, da naj jo poteptajo. Tega niso hoteli storiti. Povsod na poti od Cerkna do Gorice do vrat ječe so jih pozdravljali fašisti in orožništvo, ki so sc obnašali skrajno sovražno nasproti njim. Zgodil se je tudi slučaj telesnega zfostavljenja. Napad ob belem dnevu. Že večkrat se je zgodilo, da so na cesti čez Preval napadli ob belem dnevu ljudi in jih oropali. Tak slučaj se je zgodil tudi 8. t. m. kar ob pol ene ure po-poludne. Mladenič Kuljat Avgust je bil napaden od dveh laško govorečih ljudi, katerih eden mu je nastavil revolver na prsi, drugi pa mu je preiakal žepe in mu vzel dve srebrni Žepni uri, 147 iir denarja, žepni nožić, tobak ln druge malenkosti. Roparja sta zbežala proti Krombergu. Huda nevihta. Iz Novakov nam poročajo, da je bila v pondeljek dae 6. t. m. huda nevihta v ondotni občini. Bliskalo in grmelo je, da sc je treslo, strele so padale; nato pa se je vsula toča in šla kakor iz škafa. V Gorenjih Novakih so vničeni vsi poljski pridelki. Ko je prenehala toča, je pa lil dež dalje med bliski in treski, da je voda lila kot bi se bile vse za-tvomice zemlje odprle in v hipu so narastli potoki in drli čez poti, odnašali smreke in les, ki je bil nakopičen ob vodi. Potok »Crna«, ki je sicer silno majhen, je narastel tako,^ da je tekel v do 80 metrov široki strugi. Voda je odnesla jezove, napravljene za mline in za žage. ^Jožkovi« družini na koncu Loga ie odnesla voda pol hiše. Ko so videli v Cerknem, da je prinesla voda eno omaro in eno posteijo, so prišli pogledat, kaj se je zgodilo. Preteklo bo več mesecev, da popravijo cesto, ki je sploh ni več. Škoda je ogromna, ljudje so potrebni pomoči. O slučaju umora na trgu del Cristo, o katerem smo že poročali, prinašajo listi cele ro- mm mizmrn Kemlsljs za teden od 12. do 13. junija 1921. Na odmerek: Brez izkaznice in v poljubni količini: Bela ameriška meka: 50 dk* po 2'50 lir kg; Testenine po 2'80 lir kg; Koruzna moka po 1'25 lir kg; Riž po 2*20 lir kg; Sladkor: 30 dkg po T— lir kg. PRIDNO služkinjo, veščo vseh hišnih del, se sprejme. Kopitar Marko, trgovec, Sv. Peter u Šumi — Istra. 898 KOVAŠKEGA MOJSTRA s primernimi sredstvi sprejme kot družabnika v svrho izdelovanja kmetijskega orodja posestnik vodne meči, nahajajoče se na prometnem kraju ob železnici. Ponudbe pod »Kovačnica« na u- pravničivo. 909 J se r&Čnnajo po 29 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 49 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdcr išče službo, plača polovično ceno. VAJENEC, vešč slovenščine in italijanščine se sprejme v trgovino jestvin. Kari Zadnik, via Risorta št. 5. 970 NA STANOVANJE in hrano se sprejme mladenič. Ponudbe: Campo S. Giacomo, št. 19, III. nadstr. 25 LETEN invalid, v stalni službi, želi znanja z gospodično, 25—28 let ali vdovo, v svrho ženitve. Ponudbe pod »Pesen« na upravni živo. 971 PHODA SE najboljšemu ponudniku novozi-dano trgovinsko posestvo (z vsem inventarjem) v Črnemkalu na križišču glavnih cest, ki peljejo v Divačo, Pulo, Koper in Trst. Posestvo obstoji iz solidno zidane hiše, v kateri se nahaja dobro upeljana trgovina z raznovrstnim blagom, prodaja tobaka, gostilna, poštni urad, orožniška postaja in velik hlev, ki služi kot prva postaja onim, ki cdpočijejo kenje na potu v Divačo ali Buzet. Blizu hiše se nahajata dva vodnjaka s pitno vodo (izvirek), vrt, vinograd, sadovnjak in hrastov gozd. Vse informacije daja Karel Šiškovič, ČrnikaL 920 PRODA SE stroj za cementno zidno opeko s ca. 1500 železnimi podlogami za ceno 3600 lir in hidravlična stiskalnica za cementni tlak za ceno 4000 lir oboje malo rabljeno. Bogdan Oblak, tovarna cementnih izdelkov Logatec. 930 SPREJME se dijak, 6 ali 7 realke, kateri bi želel napraviti počitnice pri boljši družini na deželi. Poučeval bi dva dečka v italijanskem in francoskem jeziku. Nagrada po dogovoru. Ponudbe pod »Dijak« na upravni-Štvo. 939 ČITALNICA v Vipavi bi rada kupila »Ljubljanski Zvon« letnik 1907. Blagohotne ponudbe z navedbo cene na knjižničarja Josipa Štanc v Vipavi. - 966 SLUŽBO, kakršnosibodi, najraje kot čuvaj, iščem. Govorim slovensko, italijansko in nemško. Naslov pri upravnistvo. 964 HARMONIKO z 2 vrstami, 12 basov in gramo fon prodam. Feriera 17, dvorišče. 965 i vui r —---■ * ' , . i mane. Komaj zdaj se je stvar malo razjasnila Neki Karol Križaj iz Trsta se je izprehajal s svo^o zaročenko Marijo Pahor iz Opatjegaseia T-l • 1 • _ " _ i..J: ,. /nrtilni Nniti cn t po mestu. Bil je z njo tudi v gostilni. Našn so se z nekim železniškim uradnikom Vugom in njegovim prijateljem Gorijanom. Padlo je med njimi par besed v šali o dekletu, Križaj je vzel revolver in cinično ustrelil na Vugo; morilec ga je pomagal spraviti v bolnišnico, a po poti je Vuga umrL Križaj je šel in prosil svojo zaročenko in Vugovega prijatelja, naj ga ne izdata. Spočetka so res aretirali par nedolžnih 1 udi, a kmalu so prišli na boljšo sled m ob esti uri drugi dan so že aretirali ^ pravega rrivca. Gorijan mu je bil sicer obljubil, da ga ie izda, a ni šlo drugače. Sprva je Križaj še redno tajil in dejal, da so morda fašisti stresali od daleč, morda celo nanj, ki so ga že večkrat obsodili na smrt, ker je komunist, tato je nosii tudi revolver, končno pa je vendar priznal, da je on storil dejanje, a v pijanosti. To tudi ne bo resnica, ker je tisti večer malo pil in so ga videli ljudje treznega. Ukradeno kolo. Kako velike važnosti je za človeka, da naglo pride iz kraja v kraj, vedo tudi gospodje tatovi, ki splošno napredujejo z duhem časa. Tako se je zgodilo, da so ukradli nekemu Lojzetu Krapežu kolo, vredno 500 lir. Ubogi Lojze bo moral peš hoditi. Da o tatu ni sledu, ni treba praviti, ker ni bakren drobiž in ima poleg tega še »-bicikl«. Nesrečen padec. V Solkanu se je zgodila nesreča v neki hiši, ki jo popravljajo. Neki zidar, 40 let star, je padel s precejšnje višine na tla in se zelo pobil. Njegovi tovariši so ga obrali in prenesli v bolnišnico usmiljenih _ratov v Gorici. Zlomil si je levo nogo. Poročajo tudi, da je nesrečno padel tudi neki Leopold Vinkler iz Čepovana, ki si je tudi zlomil levo nogo; prenesli so ga v bolnišnico. Koncesije za krčme. Civilni komisariat za sežanski politični okraj objavlja: Na podpisanem civilnem komisariatu narašča vedno bolj število prošenj za podelitev krčmarskih ln ogstiiničarskih koncesiji. Med prosilci se nahaja cel6 mnogo takih, katerim so se slične prošnje že ponovno zavrnile. Uvaževaje, da je za potrebo konsuma v okraju tudi ob sejmih, slavnostih, veselicah itd. s številom obstoječih krčem več kot dovolj preskrbljeno, se daja na znanje, da se bodo take vloge odslej naprej izvzemši posebnega ozira vredne primere kratkomalo odbile. Merodajno za to stališče podpisanega obrtnega oblastva je tudi dejstvo, da je krčma po-gostoma shajališče lahkomiselnih ljudi, katerim prihaja vsaka prilika prav za pohajkovanje, tratenje denarja in zanemarjenje varnih poslov r.a domu, polju in v delavnici v veliko gmotno in duševno škodo družine in prebivalstva v cbče, ki se le prerado ravna po slabil vzgledih. — V Sežani, 7. junija 1921, — Civilni komisariat. Čudna zasLava. Iz Imenja pri Kojskem nam poročajo, da so otroci izobesili zastavo na majhen mlaj in sicer ni bila to kaka slovenska ali celo jučos^ovenska zastava, ampak čisto navadna rdeče-bela zastavica, ki je ponižno vihrala z droča. Ne morete si misliti, kako nevarna je bila tudi ta zastava. Prvo so jo prišli gledat samo orožniki iz Šmartna. Za njimi so privihrali čez par dni vojaki s stot- GOSPA, popolna vešča srbohrvaščine, italijanščine in nemščine ter strojepisja, išče službe kot uradnica, ali biagajničarka, tudi izven mesta. Ponudbe pod »Hitra pomoč« na upravnistvo. 967 GOSPA pride krpat perilo na dom. Naslov pustiti pri upravništvu. 968 V PRIJAZNI vasi tik državne ceste, 1 km od glavne postaje Sv. Peter—Kras, je na prodaj hiša z gospodarskim poslopjem, eventueino z živim in mrtvim inventarjem, kateri obsega 2 konja, 1 kravo, 2 prašiča, 2 težka voza, kolo in gospodarsko orodje. K hiši spada 20 oralov njiv in travnikov, kar je vse lepo obdelano. Vse to se da eventueino v najem za dobo več let. Nadaljna pojasnila daje Alojzij Rebec, trg. in gost. postaja Sv. Pete-—Kras. 95S POHIŠTVO prodam radi selitve po nizki ceni, kaker tudi posamezne kose. Babuder, mizar, ul. Gazzoletti, vogal Boccaccio 10. 976 KROJAČ, vdovec, star 48 let, dobrega značaja, želi znanja v svrho ženitbe z gospodično 35 do 40 let, z nekaj prihranka, ali v£ovo brez otrok. Ponudbe pod »Srce« na uprav-ništvo. 977 OREHOVO sobo in belo lakirano kuhinjo prodam. Sv. Ivan-Brandežija 785, Trenta. 974 FOURNIERI (rimessi), lim se proda. Izredna prilika. Molino a vapore 9. 975 SLUŽBO išče kuharica pri kakem duhovniku ali pri samostojnem gospodu. Naslov pri upravništvu. 954 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem jx">lcg delavnice odprla tudi salon za »zgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rie^er, ulica Commerciale 3. 5S6 KUHINJSKO in sobno pohištvo prodaja mizar Via Torquato Tasso, vogal Via Udine 28. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in poprave. 35 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 740 LEKARNA V SEŽANI ima zopet v zalogi pre-iskušeno sredstvo proti infecijskemu katarju v spolovinah goveje živine, kateri ovira oploditev krav. 955 NAD 83 kosov pohištva je naprodaj po najnižji ceni radi selitve. Ferlat, Opčine, sežanska cesta. 956 KIŠA z gospodarskim poslopjem, s sadnim vrtom, eno uro od postaje St. Peter na Krasu se ceno proda. Zraven se proda tudi nekaj oralov zemljišča, hrastovega ali pa jelki-novega gozda. Poizvedbe pri Francu Sever, Sv. Peter na Krasu. 957 ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot, via S. Francesco 15, II. 824 MLAD, potujoč trgovec, s 600.000 jugosloven-skih kron gotovine, želi znanja v svrho ženitve z dobro situirano ali samostojno gospodično od 20 do 28 let, s primerno izobrazbo, dobrega srca in zdrave, krepke narave. Cenjene ponudbe naj se pošljejo s pravimi podatki, naslovom in če mogoče tudi s sliko, v teku 10 dni na naslov: Ber-vavec A. Hotel Brioni, via Largo Sartorio 4. Tajnost zajamčena. Naivne ponudbe in take brez naslova se ne upoštevajo. 963 AVTOMATIČNI »ORKESTRION« na prodaj po nizki ceni. Materija 21, pri Herpeljah- 973 ■.ožin!. LEPA hiša na Prošeku, 7 prostori, posebnim gospodarskim poslopjem in vrtom, pripravna za vcako obrt, se proda ali da v najem. Pojasnila na Prošeku hšt. 3, tik gostilne Balanč. 972 URADNICA, vešča vseh pisarniških poslov kakor tudi knjigovodstva, išče primerne službe. Govori slovensko, hrvatsko, nemško in deloma italijansko. Ponudbe na upravnistvo pod »Marljiva«. 969 UBIRALEC in popravlialec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nad. 553 FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) St. 36 priporoča se svojim sorojakora, J33 KROJAČNICA Avgust Stuiar, vi S. Francesco D'Assisi it. 34. III. sad. jc edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 ŽGANJE na drebno in debelo, posebno pristen slivovec, uobite v žganjarni, ulica Trento 18. Fran Szolik, lastnik. 33 ŽGANJARNO v ulici Media St. 22, kier se dobi vsakovrstno pristno Žganje in razni likerji P° zmernih cenah, priporoča lastnica Marija Szolik. PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josrp Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 GS53BI ESEH33BH3TSK~HES53BB 99 ISBi IIIK5SSBI IE pisnim Trst — Via Mazslni štev. 40 — Tre«. Setno za nekaj dni Samo za nekaj dni BOMBAŽEVINA, debela, širokost dveh ijuh, po . . L 28.— ZEFIR za srajce in ženske obleke, v vseh barvah po . L 3.20 IB BB 457 ZAHVALA. Duboko ganuta Iskazima saučešća prigodom smrti mojega nezaboravnog supruga zahvaljujem u ime svoje i u ime c:je!e moje obitelji i rodbine svima, ko I su bilo kako nastojali utješi i nas u teškoj tud. Osobita naša zahvala Idje u prvom reelu gs*. dr.u Cominott -u i dr.u E. Tomcichu, koji su svojim znanje n i odanosti upo'rijebili sve i svađa nam otmu mi!o^ pokojnika ranoj smrti i da mu utišaju ljute bolove. Hvala ođ srca mi ostivoj gdji. dr. Slavi-kovoj, koja je često dolazila tješiti pokojnika i darivati ga njem j milim ružama. Ne manja hvala njezinoj hćerci gd,ci doktorici Nadi, koja je sve svoje jI bodne časove sprovela uz pokojnikovu postelj, tješila ga i bodrila. Hvala svLna, koji su okiiili li es vijencima, a i onima, koji su i koji hoće po po kojnikovoi želji mjesto \ijenca podati prinos za tužne žrtve u Istri; hvala n nogob ojnim prijateljima iz Pazinštne, koji nisu žalili truda da prisustvuju pogrebu u VoJoskom ; hvala također gg. dr. Slavku, dr. Veselu j M. Cotiču, š o su ^e takodjer zastupajući Društvo Edinost i Družbi Sv. Cirila i Metoda za Is ru, potrud li na sprovod. Hv. Ia napokon svim mojim milim sugradja-nima u Voloskom i u Opatiji, koji su. u velikom broju iskazali pokojniku po-slednju Čast odprativši njegove ostanke do vječnoga počitka. VOLOSKO, 10. lipnja 1921. ANT3CA dd^va KURELIĆ. Cw©gQl ¥1 mm) naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da nadaljuje prodajo vseh bombaževin, ki jih ima v svojih skladiščih, po EfS^ln fantazija . „ fantazija, 100 cm raznobarven 120 cm bel 120 cm ZSLif za srajce 75 cm finejši „ angleški, jako fin „ tiskan od ©Kford, močan, za srajce PaUS^a črtan, jako fin . I^adap^sam bel fin 90 cm . „ batist 80 cm . f^atn© belo 80 cm, „ ,, 90 „ . . • Tkanina bela za rjuhe 150 cm PeFžrISi angleški, zajamčene barve 80 cm francoski, za obleVe v raznih barvah originalno japonsko blago za obleke 80 FouiarcSs bombaževinast, tiskan, 80 cm ft »r • „ bel in barvan 80 cm Satin črn, jako lepe vrste 80 cm BJagO bombaževinasto, trpežno, 130 cm „ „ za moške in otroke TrtiŽ, kosmat, močan, 120 cm „ satiniran, „ 140 cm „ damaskiran, najfinejše vrste 120 cm B'aS© Za prfS debelo, belo, 150 cm ^rti barvani 130X150 „ „ barvano 150 cm PrtiŽI beli .... Odele piquet, za eno osebo . „ „ „ dve osebi jako fine vrste 240X300 Brisalke cršpe, navadne „ bele 120X70 RobCi, barvani veliki, ducat finejši ,, beli z ajour-jem cm v » f> po L n n n n n n n u ii ii po L 3.50 7,— 13.80 13.30 3.85 4.- 5_ ii ii L 4.— do 5.— 5.— 6.60 4.20 4.20 5.— 5.30 990 4.— 5.-5.50 6 60 7 d) 7.o0 4. — 5.20 12.— 8.90 9. -10.-17.50 16. 34.— 15.50 3.20 48 — 77.— 119.— 4.20 5.60 13.— 16.— 16.— n 91 n 11 ii ii 11 >' it n ii n n ii » 91 91 11 11 n n it n 99 II II 1> tf II n M ii n u >» 19 99 »» 91 11 II II 99 9» 91 n >' 99 9) 19 11 99 91 P 11 19 19 19 »9 99 PRILIK Cr§pe de chlne 100 cm u ussh barush, urste po L 25.— Taffetas, useke &an/e 65 cm L 29=— □□□□□□ - Izuen teta bojata iz&era sellenlne, člpR, oezrin, moder-cev, zases, prtov, volnene^ blata za moške In ženske obleke. — ose pa še m\lmm cemh. □□ RB. M M IzDssfaviJgoo v molili oki. je trvovrstna. □□□□□□ Da se prepričate, obiščite prodajalno, ne da bi bili vezani kaj kupiti. IIIBillHIlIBillll^lllllffilBli^SI^ ■ T it Stran IV. »EDINOST« V Trstu, dne 12. junija ix)zi. Gospodarstvo Vsled padanja cen žvepla v uporabni dobi, se bo članom Trž. kmetijske družbe ki so že plačali letošnjo članarino in kupili pri družbi žveplo, vračalo, kar so plačali več kot po L 1*20 kg. in to vse do konca tega meseca. Nagrade za prireditev novih vinogradov in travnikov. V zmislu oporoke pok. preč. g. župnika Ivana Marije Martelanca iz Prošeka, ki je volil Tržaški kmetijski družbi v to svrho svoto K 1000.—, se razpisuje dvoje nagrad po L 200.—, ki se boste podelili onim najsiro-mašnejšim vinogradnikom proseške župnije, ki bi si hoteli lastnoročno napraviti nov vinograd na ameriški podlagi, ter dvoje nagrad po L 100 onim živinorejcem iste župnije, ki bi si hoteli prirediti nov travnik ali slab pašnik spremeniti v travnik. Pismene prošnje z r^diio obvezo za lastnoročno izvrševanje v eh tozadevnih del in z označbo kat. par :el*, na kateri bi se priredil ncv vinograd oziroma travnik, naj se predložijo Tržaški kmetijski družbi, Via Fabio Filzi 10 do konca tega meseca. KMETJE, POZOR! Občni zbori podružnico »Kmet. in vrt. gos p. zadr:s£e v Tr^tu se vršijo na Kras« ia v tržaški okolici dne 12. t. m., v Istri dne 19. in 26. L nt. Dolžnost vseh zadružnikov je, da se občnih zborov go?ovo udeležijo, Gbžni zbor matice se bo vršil * t. m. tassssr: 3HHB¥^H»mhhhbhs8B«EWIW ?i:dor hoče kaj kupiti « KDOR HOČE KAJ PRODATI ! KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. I £ INSERIRAJ V »EDINOSTI« £ POSESTVA , kupite najlažje potom realitetne pisarne KAROfc BREZNIK, Celje, hI. Dolgopdljo *tav. *» Krasno posestvo: 300 oralov, /2 gozd V* CKOnomij«, hiša z 10 sobami, pohištvo, 20 glav živine, 7 konj, svinje, velik inventar, cena okoli 5' 0.000 Lir. Parni mlin in parna žaga, gozd in 1250 m3 drv, pri žagi 2 hiši, ve ik inventar, Vollgatter 50o.< 00 Lir. Veliko ključavničarstvo na stroje, v mestu za 100.U 0 L. Krasno posestva, 64 oralov, pri Celju, lepa hiša, 6 sob, gospodarsko poslopje, 14 glav živine, Inventar L 200 000. Kmetijska posestvo vsake vrste, trgovine, gostilne rgovine, z gostilno, tovarne, mlini, hiše in vile. (459 Ma AURICO LSfiTICM! Lastnik UGO de VIS1NT1NI Trs« Via Sloma 28 (blizu Poste Telefon 198) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles in potrebščin. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa in avtomobile. — Zastopstvo koles „STUCCHI" — ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Plazza Garibaldi 3 (piti Bam^i) ftfff!« h'JššiffclU V ta^Hi vpisana zatiru ga z omejenim poroštvom vabi na Ani občni z i ki se bo vr?i! Največjo izbero daril za birmo dobi e samo v trgovini Piazza jj Garibaldi št. 3, (prej Bar ieia) i vasi s Unos 1321, on k m. v lasu® prašumi feslsfa ulpeca, MrsResa refešRa !ii krašKsgn terana na tle&elo In 3.4 DNEVNI RED: 1. Po črav predsednika. 2. Poro i!o tajnica. 3. Poročilo b a ajnika. 4. Poročiio nadzoniištva. 5. Razni na s ve. i. U 8 0D30R. Kdor želi imeti krasno sliko po nizk ceni, naj se obrne samo na mmm zosoa dmoehre Corso Vffiorio Emsansla št. 33 Pojtrsžfifi na Som. 1IL CBlIcel! Cene zmerne. I Mfi-^U i. diiiiilllu« Velika zal >^a in toi'arna pohištva A. JUG — Trst i tWm 0 J Mavricija Wackv3tza naredniki Trst, ui. Torre Marica 32. Tel^a 23-83 Velika izbira majoličnili in železnih peči, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — Izbira majoličaih plošč za kuhinje, kopeli in eleset Zaloga cementa, cementnih plošč, Tovarna ulica sv. Martirf štev. 21 Zaloga ul. sv. Luc'ja 5 in ul. dei Fabbri 10 f VelBra zaloga spalnih in jedilnih sntv kuhinjskega I j pCČlC, Ta Ž nje V, vratiC IZ litPga ŽC pohis -« kiikor tudi drugih predmetov. ( f leza YSate velikosti Delo solidno. Cene zmerne. Mlilels 9 selikl fzHer! in po najnlžiiH sausii o LTjrnld ALBERT P0!JH, m Emili Št 21. 43 (pral 83333) j „Čevljarska mimm" v Hirnii pri Ma Izda2u]e in ima v zsiogi vcnS o 98 raznih vrst čevljev vseh velikosti In za vsak stan. Čev'ji našega izdelka šb delani lično in trpežno, ler se ?a izdelavo rabi samo prvovrstno, lično in trajno usnje. Kaka druga primes je izključena. j? Pailie na varstveno znamko, HI ]e vtisnjena na podplatu ali nalpiala. ARo čevlji nimolo zinmKe, niso na! Izdelek varstvena znamka Čevlji načega izdelka se lahko naroče naravnost iz tovarne v Mfmu pri Gorici ali kupijo v naših prodajalnah: v Trstu, Via Rettorl št. 1 blizu maglst-ata. V Gorict Corso Verdi 32, v hiši Centralne posojilnice. Zahtevajte čevlie „ADRIJA" fri vseh treovih. Trgovci so dolžni prodajati na$e izdelke po od za irugf določ ni ceni, pomnoženi 7a ooštnino Na zahtevo kupca morajo trgovci pokazati originalni, tiskani cenik .Čevljarske zadru ea. V krajih, kj«~ trgovci no drl« e«vl|«v n^sga IzeSefka« s« iS?elo zastopniki v svrho narotanja za privain« gfranxe. Zastopniki dobe za svoja dela primtrno odškodnino. Zadruga Je IidJia, ncv nagoto iiusirircn cenik, katerega poSUe na zontevo brezplačno. Vsi dopisi in naročila naj se pošljejo na nas ov: „Čevljarska zadruga" v Mirnu pri Gorici. v taki meri, da bi ne mogli niti tovarnarji po takih cenah proizvajati, upelje s naša tvrdka in nudi svojim cenj. odjemalcem CQ jSŠHs* i M W 1 stil :d S m M M £5 m m M m m 1 m M ki vsebuje S m 9* ia 140 ml ris&asnl pmciittet©, dobrodošli. Vsi predmeti so na izbero ter razstavljeni v naših oknih. Naše ponudbe so resne in naša postrežba je vsem dobro znana. 1 Ki I N * j m t te i I k r