Na Goriškem manjka 19.000 doz cepiva proti gripi 1 GRIPA? ijrtgnl Í-D JI tJL-cJl ItU* i CEPI SE! >/10 Spomini Prosečana Josipa Pepija Čuka na bitko pri El Alameinu pred 70 leti /6 Spinning®, PILATES, TRX, Kangoo Jumps, Zumba, Insanity, DNK analize. Ples v parih z Julijo Kramar, nordijska hoja, GymstiCk Obrtna cona Solkan (50m levo čez mejo po Via degli Scogli). Tel.: 00386 41 250 436 www.zdravogibanje.si Primorski Kako naj »beremo« koncerte TPPZ? Sandor Tence Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič je bil za mnoge tudi na levici dejansko odpisan kot neke vrste zgodovinska relikvija in ostanek preteklosti. Zbor je bil kvečjemu primeren za nostalgične in vse bolj dolgočasne spominske prireditve, za nekatere celo moteči element v času spravnih dejanj med narodi in državami. Peter Verč v svojem blogu piše, da so koncerti TPPZ ob 40-le-tnici dejavnosti naleteli na takšno veliko zanimanje, ker si ljudje želijo več načelnosti. Partizanski zbor jo ima, v politiki je žal ni, ker ko zapiha veter, se mnogi v vetru obrnejo, piše Verč. Njegova teza je vredna razmisleka, jaz bi temu dodal še drugo »branje«, ki ga koncerti TPPZ ponujajo v teh dneh naši politični srenji. Zbor je namreč svojo 40-letni-co snoval na tradiciji in na prenovi. Na eni strani klasični repertoar partizanskih in borbenih pesmi, na drugi nove pesmi, različni izvajalci in torej novi obrazi. Vlado Kreslin in Iztok Mlakar sicer nista nova na glasbeni sceni, novost je v tem, da nastopata s partizanskim zborom. V tem vidim nadgradnjo Ver-čeve misli. Ne gre torej samo za priznanje načelnosti, temveč za željo po prenovi, ki jo tudi v naši manjšinski politiki še kako pogrešamo. Potrebujemo jo v političnih strankah, ki so v tem času pod udarom javnega mnenja, ter v manjšinski civilni družbi, ki se še ni zedinila o tem, ali smo Slovenci v Italiji v finančni krizi ali ne. Če je znal partizanski pevski zbor nepozabnega Oskarja Kjudra obnoviti svoj repertoar (danes se temu pravi tudi imidž), zakaj ne bi bila tega zmožna narediti slovenska manjšina? dnevnik NEDELJA, 4. NOVEMBRA 2012 Št. 260 (20.583) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € ITALIJA - Jasno stališče predsednika republike Napolitano odklanja predčasne volitve ŠTARANCAN - Smrt 52-letnega ribiča V eksploziji izgubil roki in življenje ■ 'J?-.-'-' V : :L1| ŠTARANCAN - Ob kanalu Quarantia pri rezervatu Otok Cona so včeraj našli truplo 52-letnega Alessandra Pina iz Ronk. Moški je izgubil življenje, medtem ko je izdeloval ali prižigal eksplozivno sredstvo, ki ga je nameraval uporabiti za ribolov. Eksplozija mu je odtrgala roki in hudo poškodovala obraz ter trebuh. Na 9. strani ZDA - Volitve Še zadnje poteze v bitki za Belo hišo NEW YORK - Ameriški Election Day je tako rekoč pred vrati in glavna tekmeca, demokrat Barack Obama in republikanec Mitt Romney, pospešujeta svoji volilni kampanji. V bitki za Belo hišo je trenutno izid glede na javnomnenjske raziskave povsem izenačen. Medtem ko se je Romney spet lotil napadanja svojega tekmeca, češ da ni držal svojih predvolilnih obljub, je Obama na ameriške družine naslovil sporočilo o vztrajanju po katastrofalnem orkanu Sandy. »Še veliko dela nas čaka, vendar vam bo država vselej ob strani, dokler se stvari ne bodo uredile.« Na 19. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano (na posnetku) ne vidi pogojev za predčasne parlamentarne volitve, o katerih ugibajo nekatere politične stranke in javna občila. S tem je predsednik znova posredno podprl vlado Maria Montija, ki bo tako ostala na položaju vse do spomladanske volilne preizkušnje. Napolitano menda vse bolj razmišlja o poslanici senatu in poslanski zbornici za pospešitev reforme volilne zakonodaje, o kateri stranke le govorijo, konkretnih ukrepov v parlamentu pa ni videti na obzorju. Če bodo Na-politanovi pozivi, kot doslej, naleteli na gluha ušesa, bodo volitve prihodnje leto potekale na osnovi zakona, ki si je prislužil ne ravno zavidljiv vzdevek »porcellum«. Na 19. strani FJK: Levica noče dogovora z UDC Na 2. strani Katalonski fado slavil na festivalu Suns Na 2. strani Za martinovo že trideseti Senjam Na 3. strani Večina Slovencev v DS podpira Bersanija Na 4. strani Našli človeške kosti v tržiški termoelektrarni Na 9. strani Peščeni nasipi okrog hiš v Rupi in Gabrjah Na 9. strani Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ (f Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 SCOL'NT® matERASS ODPRTA.T OBZORJA I ORIZZONTI APERTI UMETNOST 20. STOLETJA MED ITALIJO IN SLOVENIJO ARTE DEL '900 TRA ITALIAE SLOVENIA ČEDAD, CERKEV SANTA MARIA DEI BATTUTI 9. 11. - 2. 12. 2012 ODPRTJE RAZSTAVE V PETEK 9. 11. 2012, OB 18.00 Informacije: KD Ivan Trinko Tel. +39 0432 731 386 kdivantrinko@libero.it PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. vzmeti € 476,00 - dvop. ■50% €119,00-€ 238,00 - enop. dvop. Ležišče ločene vzmeti € 498,00 - enop. € 996,00 - dvop. ' ■50% € 249,00 -€ 498,00 - enop. dvop. Ležišče memory foam € 698,00 - enop. €1.396,00-dvop. ' ■50% € 349,00 -€ 698,00 - enop. dvop. Vzglavniki lateksa in € 98,00 ■50% € 49,00 memory foam preobleka proti pršicam Električni počivalnik € 1.590,00 - ■50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 - 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 - 19.30 POSEBNA RAZPRODAJA ur in srebrnine (do 70%) na zalogi Trst, Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012 2 Nedelja, 4. novembra 2012 ALPE-JADRAN / VIDEM - Četrta izvedba Evropskega festivala pesmi v manjšinskem jeziku - Suns 2012 Slavil je otožni katalonski fado iz Alghera Nastopilo je osem manjšinskih izvajalcev in skupin - Med gosti tudi kvartet Terska Benečija VIDEM - Jezik ni le sredstvo in angleščina ni ključ za pošiljanje sporočil, melodij in vsakršnih vsebin v širši svet, saj je človek najbolj verodostojen in prepričljiv takrat, ko spregovori ali zapoje v svojem jeziku. Tako razmišljajo ustvarjalci, ki izvajajo glasbo v jezikih, ki niso zelo razširjeni, in so v petek zvečer nastopili na 4. izvedbi Evropskega festivala pesmi v manjšinskem jeziku -Suns 2012, ki je potekal v videmskem gledališču Palamostre. Srečanje se je sklenilo s podelitvijo tako nagrade občinstva kot mednarodne žirije dvojici Claudia Crabuzzi in Claudio Gabriel Sanna, ki prihaja iz Alghera na Sardiniji in je prisotne navdušila z izvedbo pesmi v katalonskem jeziku. Z zmago si je par zagotovil udeležbo, skupaj z drugouvrščeno furlansko skupino Jo-nokognos, na letošnjem zaključnem mednarodnem istovrstnem festivalu Liet, ki bo čez slab mesec dni v astu-rijskem mestu Xixon v Španiji. Sardinska avtorja sta predstavila skladbo, ki dokaj spominja na otožni portugalski fado in je rezultat raziskovalnega glasbenega projekta »Un Home del Pais.« Cilj projekta je ovrednotenje dediščine, ki jo je v 60-ih letih minulega stoletja uresničil njun someščan Pino Piras, ki se mu je po selitvi v Milan zelo tožilo po rodnem otoku. Na festivalu, ki ga prireja deželna Agencija za furlanski jezik Arlef v sodelovanju z radijsko postajo Onde Fur-lane in združenjem Il Campo ter sta ga na prisrčen in dopadljiv način povezovala Mojra Bearzot in Gianluigi Patru-no, je nastopilo osem izvajalcev in skupin, ki so ponudili občinstvu vrsto ustvarjalnih užitkov. V primerjavi s preteklimi izvedbami so tokrat žal poslušalci iz samih predstavitev zelo malo izvedeli o raznih manjšinskih stvarnostih, iz katerih izhajajo avtorji. Kot prvi so na oder stopili gra-diščanski Hrvati skupine Ruben Dimi-tri in ponudili v poslušanje komad pa-nonsko-balkanskega melodičnega ro-cka. Sledili so jim člani Randagiu Sar-du & Quilo, ki so izpostavili zahtevo po svobodi in neodvisnosti svojega otoka, na katerem živi najštevilčnejša italijanska manjšina. Po Tridentinski Južni Tirolski in Dolini Aoste se je Sardinija kot tretja dežela v Italiji pred kratkim odločila za uradni dvojezični naziv. Franko-Provansalec Billy Fumey je požel aplavz predvsem zato, ker je edini, ki poje skladbe v tem jeziku v »razsvetljeni« Franciji, ki kot znano ne ščiti jezikovnih manjšin. Jonokognos iz okolice Codroipa so osvojili drugo mesto nemara zaradi izbir »svoj voli svoje.« Precej boljši so z izvajalnega vidika bili njihovi rojaki rokerji skupine Mig 29 over Disneyland, ki prihajajo iz Kar-nije. Ko so jih na odru vprašali, kaj je lepega v njihovi mali domovini, so suvereno odgovorili, da so zadovoljni, ker jih obdajajo gore in jim tam nihče »ne razbiva«. Kot predzadnji je nastopil Jean Ruaz iz Doline Badia, ki je uglajeno in elegantno zapel skladbo, ki jo je pregovorno hladno furlansko občinstvo sprejelo z veseljem tudi ali predvsem zaradi sorodnosti ladinskega jezika. Tekmovalni del sporeda se je sklenil z izvajanjem sredozemskih ritmov okci-tanskega benda Somi De Granadas, ki je s spremljavo harmonike in dud izpričal željo po svobodi rojstne regije. Za priboljšek se je po razglasitvi zmagovalcev kot posebni gost občinstvu predstavil ustanovitelj dokaj izvirne skupine Orka, Jens L. Thomsen s Ferskih otokov, ki ležijo med Škotsko in Islandijo. Njegovo glasbeno ustvarjanje je pričaralo skrivnostno magijo mogočnosti narave s skrajnega severa stare celine. Thomsenovo izvajanje se je lepo spojilo z dovršenim štiriglasnim petjem kvarteta Terska Benečija v sestavi Igor Cerno, Denis Pascolo, Davide Clodig in Flavio Cerno ob spremljavi furlanskih violončelistov Mariana Bulligana in Riccarda Pesa. Dansko-bene- Nagrajevanje na odru videmskega gledališča Palamostre ško-furlanski projekt, ki je nastal ob tej priložnosti, se je nadaljeval včeraj zvečer v čedajskem gledališču Ristori, kjer je v okviru prireditve Musiche-Muzike, ki jo prireja Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju s Postajo Topolove in radiom Onde Furlane, nastopila tudi pesnica Antonella Bukovaz. Matej Caharija Stavba na Štefanovem trgu, kjer bo dražba DUNAJ - Dražba za pomoč bolnikom z aidsom Svoji deli za dražbo prispevala tudi Matej Susič in Christian Siskovič DUNAJ - Akvarel tržaškega grafičnega oblikovalca in ilustratorja Mateja Susiča in svetilo Christiana Si-skoviča sta v teh dneh na ogled v okviru razstave za dobrodelno dražbo, ki se odvija v palači Curhaus na stolnem Štefanovem trgu na Dunaju. Prestižno lokacijo so izbrali organizatorji pobude oz. oddelek prostovoljcev Reda malteških vitezov, ki se že dvajset let ukvarja s pomočjo in logistično ter moralno podporo bolnikom z aidsom. Zgodovinski viteški katoliški red si prizadeva za socialna vprašanja v preko petdesetih državah po vsem svetu; dunajski oddelek ADM skrbi za bolnike in jim olajša vsakdanje težave. Ob okrogli obletnici delovanja je prvič priredil dražbo, za katero so povabljeni umetniki iz Avstrije, Slovenije in Italije prispevali z umetnino. Pobude so se z dragocenim poklonom udeležili tudi trije umetniki, ki delujejo v Trstu (poleg že omenjenih tudi Marco Cristo-foli s sliko v mešani tehniki). Siskovič je vsestranski ustvarjalec, ki je za dobrodelno dražbo podaril svoje največje delo, ki je prejelo tudi nagrado na razstavi Reci:luč! v Ljubljani, in sicer svetilo iz reciklirane mreže hladilnika, kar poudarja tudi etični koncept ponovnega uporabljanja odvrženih materialov. Matej Susič pa je v dobrodelni namen podaril akvarel s cerkvico na zasneženem vrhu, da bi Dunajčanom prikazal lepoto tipične slovenske, zimske pokrajine in hkrati poudaril večstoletno vez Slovencev z avstrijsko prestolnico. Organizatorji so vsebino projekta predstavili javnosti na tiskovni konferenci, kateri je na polovici prejšnjega meseca sledil koktajl s sodelujočimi umetniki ob prisotnosti kanclerja visokega avstrijskega priorata Malteškega reda. Sodobne umetnine triindvajsetih umetnikov zaobjemejo različna umetniška področja: akvarel, kolaž, grafika, slikarstvo, kiparstvo, upodabljajoča umetnost, pohištvo. Za ljubitelje antikvariata pa so na voljo tudi drugi zanimivi eksponati, med katerimi izvod Diderotove Enciklopedije iz leta 1773 ali japonske vaze iz 19. stoletja. Dela so razstavljena od začetka oktobra, dražba pa bo potekala 7. novembra. Katalog je na voljo tudi na spletu (povezava je dostopna na www.malteser-orden.at). ROP VOLITVE V FJK Igor Kocijančič arhiv VIDEM - Zveza levice, stranka Italija vrednot in SEL Nichija Vendole nasprotujejo zavezništvu s stranko UDC na spomladanskih deželnih volitvah. Kot pravi Igor Kocijančič, eden od dveh glasnikov Zveze levice, bi morala leva sredina v Furlaniji-Julijski krajini ostati v strankarsko-političnih okvirih z volitev 2003 in 2008. Nobene podpore torej sodelovanju s sredinsko stranko UDC, o katerem razmišljajo nekateri v Demokratski stranki, med njimi tudi predsedniška kandidatka Debora Serracchiani. Kocijančič in somišljeniki odklanjajo nedavno volilno izkušnjo na Siciliji, kjer so demokrati v navezi z UDC sicer zmagali in za predsednika izvolili Rosaria Crocet-to, levici pa ni uspelo izvoliti niti enega deželnega poslanca. Izjava levičarskih strank je precej razjezila Serracchianije-vo, ki označuje stališče Kocijančiča in kolegov kot odraz preživelih ideoloških predsodkov. Zveza levice se po tej poti - meni predsedniška kandidatka DS - pripravlja na manjšinsko prihodnost, medtem ko si demokrati prizadevajo za volilno zmago leve sredine. »Podpiramo dialog in nikomur ne postavljamo takšnih ali drugačnih vetov,« dodaja kandidatka za predsednico deželnega odbora. LJUBLJANA - Od torka Mednarodni sejem pohištva Ambient LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od torka do nedelje 23. mednarodni sejem pohištva Ambient. Na sejmu, ki je največji te vrste od Milana do Dunaja, se bo letos predstavilo 240 podjetij in 24 držav. Vrata sejma bo odprl predsednik republike Danilo Türk, so sporočili organizatorji. Sejem je razstava pohištva in notranje opreme, kjer si je pregledno, po posamičnih razstavnih programih, mogoče ogledati praktično vse, kar se v Sloveniji proizvaja. Na ogled bodo tudi stvari tujih ponudnikov. Na sejmu letos bodo letos osmič zapored podelili nagrade desetim najbolj inovativnim in kreativnim izdelkom. Med njimi bo nato posebna mednarodna komisija izbrala zmagovalca zmagovalcev. Nagrade bosta podelila finski veleposlanik Pekka Metso ter predsednik komisije Top 10 Janez Koželj. PLIN Dogovor Gazproma z Madžarsko Plinovod Južni tok bo zaobšel Hrvaško ZAGREB - Ruski energetski gigant Gazprom je z Madžarsko podpisal dogovor o gradnji plinovoda Južni tok preko njenega ozemlja, kar pomeni, da bo glavna pot plinovoda obšla Hrvaško. Namestnik predsednika uprave Gazproma Aleksander Medvedjev je dogovor podpisal v sredo z glavnim direktorjem madžarskega plinskega podjetja MVM Csabom Bajijem. Podpisniki so odobrili končni investicijski načrt za gradnjo madžarske trase plinovoda, ki bo dolga 229 kilometrov. Madžarska je sporočila, da plinovodu daje status projekta nacionalnega pomena. "Projekt gradnje plinovoda Južni tok skupaj z madžarskimi partnerji je pomemben element v novi arhitekturi evropske energetske varnosti. Takšen sistem bo omogočil nemoteno oskrbo s plinom, Madžarski pa bo zagotovil dolgoročne koristi in stabilnost", je dejal Medvedjev. Hrvaški predsednik Ivo Josipovič je ob novici, da bo Južni tok zaobšel Hrvaško, dejal, da mu je žal, da "nismo okrepili gospodarskih stikov z Rusijo". Ob tem je dodal, da je "čas, da se vprašamo, kje smo na- redili napako". V preteklih letih smo imeli večkrat napačna in slaba stališča v odnosu do ruskih vlagateljev, zato je to gotovo cena, ki jo plačujemo, je v Zagrebu izjavil Jo-sipovič. Gazprom je sicer v začetku tedna s Srbijo podpisal dogovor o investicijah za Južni tok. Dela na projektu se bodo začela decembra. Zaradi projekta Južni tok bo v srbski proračun steklo dodatnih 200 milijonov evrov, pri projektu pa bo delo neposredno dobilo približno 2000 ljudi. Vrednost gradnje plinovoda skozi Srbijo je ocenjena na 1,7 milijarde evrov, trasa Južnega toka v Srbiji bo dolga 470 kilometrov, plinovod pa bo začel delovati decembra 2015. Gradnja plinovoda Južni tok se bo na evropskem odseku začela 9. novembra v Bolgariji. Plinovod bo tekel od Črnega morja do Italije, tudi prek slovenskega ozemlja, in naj bi bil končan do leta 2015. Aktivnosti za gradnjo plinovoda čez slovensko ozemlje že tečejo, vendar se sama gradnja najverjetneje ne bo začela prej kot leta 2014 ali 2015. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 4. novembra 2012 3 BENEČIJA - V soboto in nedeljo v telovadnici na Lesah že tridesetič po vrsti Za martinovo se vrača Senjam beneške piesmi V tekmovalnem delu 14 novih pesmi v terskem in nadiškem narečju - Zaigrali bodo tudi stare uspešnice Seznam sklad z avtorji besedil, glasbe in izvajalci na 30. Sejmu beneške piesmi Kriva (besedilo Sara Simoncig, glasba, pojejo in igrajo Sons of a Gun); Kier ist san zgubjen (besedilo Luca Clinaz in Alberto Cendou, glasba, pojejo in igrajo The Becks); Povej ti, zakaj (besedilo Marina Cernetig, glasba Ales-sandro Bertossin, poje Elena Guglielmotti, igrajo Duo @ Paul); Račun (besedilo Antonio Cudrig, glasba, pojejo in igrajo EviL KeviL); Po poti (besedilo in glasba Denis Pascolo, pojejo in igrajo LFD Acoustic Experience); Samuo ti (besedilo, glasba in poje Ikeia Feletig, igrajo BK evolution); Čen mislit (besedilo Marina Cernetig, glasba in poje Martina Marmai, igrajo BK evolution); Kolobar (besedilo Andrea Trusgnach, glasba, pojejo in igrajo Shape); Vsako jutro (besedilo Aldo Klodič,glasba Aldo in David Klo-dič, poje Massimiliano Cernoia, igrajo BK evolution); Narobe dan (besedilo, glasba in poje Beti Strgar, igrajo BK evolution); Spusti se v iluzijo (besedilo in glasba Davide Tomasetig, pojejo in igrajo Opoka); Očala (besedilo Michele Obit, glasba Michele Obit in Davide Tomasetig, poje Anja Skočir, igrajo EviL KeviL); Sonce & Sience (besedilo in glasba KloDJ, pojejo in igrajo Razred zase); Izguba ideje ali drugih realnosti (besedilo Igor Cerno, glasba, pojejo in igrajo The Preklets). LESA - Naslednji konec tedna bo v telovadnici na Lesah vnovič zadonela beneška pesem. Že tridesetič se namreč vrača priljubljeni Senjam beneške piesmi, prireditev, ki je od sedemdesetih let dalje ogromno prispevala k razvoju glasbe v Benečiji, nastanku glasbenih skupin, pa tudi k ohranitvi domačih narečij, saj je pri njej sodelovalo že več kot sedemdeset avtorjev glasbe ali besedil, predstavljenih pa je bilo več kot 350 pesmi. Na festivalu beneške lahke glasbe (trije so bili sicer posvečeni cerkveni glasbi), ki ga organizira KD Rečan in bo letos 10. in 11. novembra, bodo tokrat predstavili štirinajst novih pesmi v nadiškem in terskem narečju (seznam skladb z imeni avtorjev besedil in glasbe ter izvajalci objavljamo ločeno, op.a.), prvi dan Sejma pa bo mogoče v sodobnejši preobleki poslušati tudi stare uspešnice. Glavni protagonisti Sejma beneške piesmi bodo vsekakor mladi izvajalci. Predvsem po zaslugi dvojezične šole in podružnice Glasbene matice v Špetru (pred nekaj leti se je ta razširila tudi v Ter-sko dolino) je zrasla nova skupina mladih glasbenikov in avtorjev (nekateri izmed nastopajočih sicer prihajajo tudi iz Posočja), ki je v zadnjih letih vedno bolj dejavna in predstavlja različne glasbene žanre. Prav zaradi tega so se organizatorji letos odločili, da uvedejo posebno nagrado občinstva za mlade. Glasovali bodo lahko samo mlajši od 30 let, zmagovalec pa bo lahko v studiu posnel svojo demo ploščo. Sicer pa bosta kot običajno strokovni žiriji podelili nagradi za najboljše besedilo in za najboljšo glasbo, občinstvo pa bo izbralo absolutnega zmagovalca Sejma beneške piesmi. Tudi letos so vse pesmi že posneli na zgoščenko (s časom bodo na digitalne nosilce prenesli tudi starejše pesmi, ki jih hra- KOMEN IN ŠKRBINA - Junaške in tragične zgodbe Primorcev Spomin na padalce Komemoracija prihodnjo nedeljo v Škrbini, že v četrtek v Komnu predavanje dr. Blaža Torkarja KOMEN - V tednu pred nami se bodo v Komnu in Škrbini tudi letos spomnili junaške in tragične zgodbe primorskih padalcev. Od leta 1998, ko je angleški veteran in časnikar John Earle iz Trsta dal za to pobudo, se 11. novembra, ki je za Britance dan spomina na vse padle, v Škrbini pred ploščo na Fakinovi domačiji vrstijo spominske slovesnosti. Iz leta v leto se bogatijo z dodatnimi pobudami, za katere skrbita Vaška skupnost Škrbina in Občina Komen. Tako bo prihodnjo nedeljo ob 10. uri maša zadušnica v cerkvi sv. Antona v Škrbini, ob 11. uri pa bo žalna slovesnost pred Fakinovo domačijo. Ob županu Danijelu Božiču in pobudniku proslave Johnu Earlu bosta spregovorila britanski veleposlanik v Sloveniji Andrew Page ter predstavnik ameriškega veleposlaništva. Letošnji slavnostni govornik pa bo podpredsednik odbora Pokrajine Trst Igor Dolenc kot nečak vodilnega padalca iz »Rudolfove skupine« Josipa Dolenca z Opčin, ki je izginil v Ljubljani nekaj me- secev po vojni, a tudi njegovega brata Milana, ki je še med vojno kot partizan izdihnil med oznovskim zaslišanjem o njegovem bratu. Slovesnost bo obogatil kulturni spored, v katerem bodo sodelovali tudi dijaki Jadranskega zavoda Združenega sveta iz Devina. Že v četrtek, 8. novembra, pa bo ob 19. uri v Kulturnem domu v Komnu kulturno-strokovni večer, ki tudi postaja tradicija v okviru spominjanja na primorske padalce. Kustos v Vojaškem muzeju Slovenske vojske, zgodovinar dr. Blaž Torkar bo predaval na temo Ameriška in britanska politika do Primorske v času druge svetovne vojne in slovenski padalci. O slovenskih padalcih v ameriški obveščevalni službi OSS je ta mlajši primorski zgodovinar v Komnu predaval že lani, medtem pa je izšla njegova monografija Prikriti odpor, Ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Obravnavano temo bo tako predstavil v širšem okviru zgodovinskega dogajanja. Pogovor z njim bo vodil Ivo Jevnikar. nijo na kasetah), pripravili pa so tudi bro-šurico z besedili skladb. Senjam beneške piesmi (na začetku se je imenoval Praznik beneške piesmi) je Kulturno društvo Rečan po daljši prekinitvi spet začelo redno prirejati leta 2008. Zdaj je na vrsti vsaki dve leti, na zadnjem je s pesmijo Te gledam slavila skupina Či-žguj Band (Cristopher Chiabai, Ezio in Franco Qualizza, Stefano Predan) s pevkama Eleno Guglielmotti in Eleno Rucli. Več o nekaterih letošnjih pesmih in izvajalcih na: www.novimatajur.it/main.php?page_id =articolo&id=2087 oziroma www.no-vimatajur.it/main.php?page_id=artico-lo&id=2095. (NM) PRISPEVKI - Jutri Skupščina s predstavniki SKGZ in SSO OPČINE - V Prosvetnem domu na Opčinah se bodo jutri zvečer ob 20.30 spet zbrali uslužbenci in sodelavci slovenskih kulturnih ustanov in organizacij v FJK. Beseda bo tekla o aktualnem problemu državnih prispevkov ter o negotovi prihodnosti slovenskih organizacij v luči hude finančne krize. Uslužbenci so na jutrišnjo skupščino povabili vodstvi Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki sta v prvi osebi angažirana v boju za italijanske državne prispevke. Uslužbenci so na seji v Nabrežini pozitivno ocenili dosedanje napore obeh krovnih organizacij, izrazili pa so tudi željo, da bi SKGZ in SSO bolj usklajeno in enotno nastopala v tem kritičnem trenutku. 2- Sv. Martin v Gabrovai Jata Uobut In - Ljub tj «oslu n» £»ni - KiUlttflrl Ftf en Aostaaj - Pivo Ln vino po ielji PETEK 09.11.12 17.30 otvoritev vpisnine za Briškolo 18.00 otvoritev večera 20.00 muzika s "Tri prašički" SOBOTA, 10.11.12 18.00 otvoritev večera 20.00 muzika z "Me you dash" (lokalni orkester) NEDELJA, 11.11.12 18.00 otvoritev večera 20.00 muzika s "Krugei Orchestra" I [ifo: Dreveni cbstilmi O*brovec 040 22916ft Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - ONLUS razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij za šolsko leto 2012/13: + pet štipendij v znesku osemsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; + šest štipendij v znesku dva tisoč evrov za univerzitetne Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; + štipendijo v znesku štiri tisoč evrov, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. V prošnjah motajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 20. decembra 2012. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (048132545) in Karlo Cernic (048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 20. novembra 2012 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Slov.I.K. KBCenter, Corso Verdi št. 55, 34170 Gorica. Sklad »D.Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. / MANJŠINE Nedelja, 4. novembra 2012 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DSI - Jutri Obeta se oster boj Bersani-Renzi Primorska Večina Slovencev je za tajnika šola ? # # prepihu Rodil se je tudi prvi pokrajinski odbor v podporo Nichija Vendole r im V levi sredini in zlasti v Demokratski stranki je v polnem teku kampanja za primarne volitve, ki bodo v nedeljo, 25. novembra, morebitni drugi krog pa dva tedna pozneje. Za pre-miersko kandidaturo leve sredine se potegujejo Pier Luigi Bersani, Matteo Renzi, Nichi Vendola, Laura Puppato in Bruno Tabacci. Tudi pri nas se obeta oster predvolilni boj med Bersani-jem in Renzijem. Angažiranost vseh vidnih Slovencev v DS Dva tedna po nastanku prvega lokalnega odbora »Trst za Bersanija« se podobni odbori rojevajo tudi v ostalih občinah. Seznam vidnih Slovencev, ki so se opredelili za Bersanija, je še kar dolg. Tajnika med drugim podpirajo senatorka Tamara Blažina, podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc, vodja demokratov v pokrajinskem svetu Sandy Klun, pokrajinska svetnika Štefan Čok in Nadja Debenjak, tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar, rajonski svetniki Matej Iscra, Giorgio Zeriali in Martina Pettirosso, župan Zgonika Mirko Sardoč, njegov namestnik Rado Milič, zgoniška odbornica Monica Hrovatin, načelnik liste Skupaj-Insie-me v Zgoniku Adriano Regent in njen član Aleks Milič, dolinski podžupan Antonio Ghersinich, dolinska odbor-nica Alenka Vazzi, dolinski svetnici Anna Blasevich in Rossana Pettirosso, podžupan Občine Repentabor Miro Cibi, podžupan Devina-Nabrežine Massimo Veronese in nabrežinska občinska svetnica Mariza Škerk. Za Mattea Renzija doslej trije odbori Na pokrajinski ravni delujejo trije odbori v podporo županu Firenc. Prvega je ustanovil nekdanji podpredsednik Pokrajine Walter Godina, drugega tržaški občinski svetnik DS Aureo Muzzi, tretjega pa nabrežinski občinski svetnik DS Roberto Gotter. Renzijeve odbore na deželni ravni vodi bivši župan Pordenona Sergio Bol-zonello, ki bo v primeru volilne zmage Debore Serracchiani postal podpredsednik deželne vlade. Renzi bo prišel v Trst v drugi polovici novembra. Margherita Hack za Nichija Vendolo Komaj ustanovljeni tržaški odbor za Nichija Vendolo vodi Fulvio Vallon, ki je pokrajinski koordinator stranke SEL. Med podporniki predsednika Apulije je tudi svetovno znana znanstvenica Margherita Hack. Vallon in somišljeniki računajo, da se bodo za Vendolo, ki bo pred volitvami obiskal Trst, opredelili tudi levičarji, ki niso člani stranke SEL. Rumiz sam zbral 350 podpisov za Puppatovo Deželna svetnica iz Veneta Laura Puppato nima možnosti za zmago 25. novembra, ima pa veliko za povedati, je prepričan novinar in pisatelj Paolo Rumiz. V nekaj urah je v središču Trsta sam zbral okoli 350 podpisov za vložitev njene kandidature, kar predstavlja svojevrsten dosežek. Med podporniki Puppatove je tudi nekdanji devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci. Ustanovna seja tržaškega odbora v podporo Nichiju Vendoli Jutrišnji »ponedeljkov večer« v Peterlinovi dvorani na Do-nizettijevi 3 v Trstu bo posvečen zgodovini našega šolstva. Skupno ga prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm. Prof. Marija Kacin je namreč lani pri Goriški Mohorjevi družbi izdala študijo o najpomembnejših mejnikih in značilnostih našega povojnega šolstva - Primorska šola na prepihu, Ob 65-letnici obnovitve. Letos pa je v samozaložbi izdala še dodatni zvezek, ki med drugim obravnava šolstvo v vi-demski pokrajini. O zgodovinski raziskavi prof. Marije Kacin, o podatkih, ki jih prinaša, in o dokumentih, ki jih objavlja, bo na jutrišnji predstavitvi spregovorila prof. Neva Zaghet. kroma SREČANJE - V torek O primarnih volitvah v levi sredini Organizacija Cara democrazia prireja v torek, 6. novembra, ob 18. uri v prostorih krožka članov Banke Etice v Ulici Donizetti 5/a srečanje posvečeno primarnim volitvam v levi sredini. Prisotni bodo Waldy Catalano (za Vendolo), Štefan Čok (za Bersanija), Dario Montagnana (za Tabac-cija), Aureo Muzzi (za Renzija) in Paolo Rumiz (za Puppatovo). Moderator bo Mauro Graziani. Udeleženci bodo predstavili predloge posameznih kandidatov, sledila pa bo seveda čim koristnejša debata. Prihodnje srečanje je predvideno 22. novembra. IZOBRAŽEVANJE - Geneneralni konzulat R. Slovenije in Slov.I.K. Predstavitev študijskih programov slovenskih univerz in fakultet Forum 2012 bo v Kulturnem domu v sredo od 10. ure dalje - Na razpolago še vrsta drugih koristnih informacij Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu organizira v sredo v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio) ob 10. uri v sodelovanju s Slov.LK.-om Forum 2012 - predstavitev slovenskih univerz. Po lanski izvedbi foruma, ko so se v Gorici predstavile slovenske univerze in fakultete, ki so članice Slov.I.K.-a, so se pri Slov.I.K.-u odločili, da informativno srečanje ponovijo, obenem pa tudi razširijo in obogatijo. Študij v Sloveniji predstavlja namreč enkratno priložnost za dijake in študente - omogoča jim kakovosten študij, obenem pa tudi dragoceno življenjsko izkušnjo, vsakodnevni stik z živim slovenskim jezikom in koriščenje številnih ugodnosti, ki jih predvideva status študenta. Na forumu bodo vse štiri slovenske univerze (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Univerza v Novi Gorici) predstavile svoje dodiplomske, podipomske in specialistične ter tudi MBA programe, možnosti študija ob delu in iz- rednega izobraževanja, poletne šole in krajše izobraževalne programe. Forum se bo začel ob 10. uri s kratkimi pozdravi, sledila pa bodo plenarna predavanja o študiju v Sloveniji, možnosti pridobitve štipendije, življenja v Sloveniji, študentskem delu in možnosti bivanja v študentskih domovih. V tem delu bodo sodelovali Andreja Duhovnik, pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji, Marko Koprivc z Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in Aljaž Gaber, predstavnik Študentske organizacije Slovenije. Po uvodnem delu, ki bo trajal približno do 11.30, si bodo lahko dijaki ogledali info točke posameznih univerz in fakultet, ki bodo urejene v prostorih Kulturnega doma.Kulturni dom bo za javnost odprt do 13. ure. Forum je namenjen dijakom, študentom, bivšim študentom, profesorjem, staršem, zaposlenim in vsem, ki jih zanima študij v Sloveniji. Vstop je prost. NABREŽINA - Zanimivo odkritje pri načrtovanju novega trga Kaj s podzemno »štierno«? Strokovnjaki Geofizikalnega observatorija so odkrili vhod v zbiralnik, kjer se nahaja okoli 300 kubičnih metrov vode Med oblikovanjem načrta za prostorsko preureditev osrednjega nabrežinskega trga je prišlo do zanimivega »odkritja«. Zanj nosi zaslugo Ruggero Calligaris, raziskovalec in poznavalec Krasa, ki je prejšnjo občinsko upravo opozoril na obstoj starega podzemnega zbiralnika vode (po domače štierne). S pomočjo nekaterih starejših Nabrežincev so strokovnjaki Geofizikalnega observatorija (OGS) »evidentirali« nekdanji zbiralnik, ki je svojčas napajal bližnji vodnjak. Izmerili so razsežnosti zbiralnika (dolžina 12 metrov, širina 7 metrov), niso pa odkrili morebitnega vhoda. Odkritje, če ga lahko tako imenujemo, sta inženir Peter Sterni in njegov sodelavec arhitekt Danilo Antoni, vsekakor vključila v okvirni načrt za preureditev »placa«, ki ga je devinsko-nabrežinski občinski odbor odobril na sredini seji. Občinski odbornik Andrej Cunja je v dogovoru z nabrežinskim ju-sarskim odborom pred dokončnim oblikovanjem načrta za trg še enkrat zaprosil strokovnjake Observatorija, da s posebnimi radarskimi napravami pregledajo podzemni zbiralnik, kar so naredili pod vodstvom Luce Baraldella. Končno so odkrili vhod, ki Puščica prikazuje del nabrežinskega trga, kjer se nahaja podzemni vodni zbiralnik kroma so ga pod anglo-ameriško vojaško upravo primerno zaščitili, ter ga s pomočjo pnevmatičnega kladiva prebili, nakar so si od zgoraj ogledali votlino. Prvi je po še dobro ohranjeni železni lestvi vanjo vstopil Calligaris, pred katerim se je odprl pogled na »štierno«, ki po prvih ocenah hrani okoli 300 kubičnih metrov vode. Zbiralnik zgleda še kar dobro ohranjen, le ponekod so se vanj zarasle korenine tamkajšnjih dreves. Odbornik Cunja napoveduje, da bodo podzemni vodni zbiralnik izpraznili in ga natančno pregledali, čeprav struktura, kot rečeno, na prvi pogled zgleda kar dobro ohranjena. Odprto ostaja vprašanje kaj narediti z zbiralnikom in kako ga po možnosti ovrednotiti. Cunja je vsekakor mnenja, da ta struktura v vsakem primeru predstavlja dragoceni element v sklopu splošne urbanistične preureditve nabrežinskega trga. / MANJŠINE Nedelja, 4. novembra 2012 5 PRAZNIK SV. JUSTA - Odmeven na govor tržaškega nadškofa ob dnevu mestnega patrona Pozornost do drugih, šola in delo v Crepaldijevi homiliji »Carissimi fratelli e sorelle, predragi bratje in sestre,« je tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi nagovoril vernike, zbrane v katedrali sv. Justa pri slovesni maši ob včerajšnjem prazniku tržaškega patrona, po katerem je poimenovana mestna stolna cerkev. V homiliji je ob verskih temah načel celo vrsto zelo aktualnih družbenih vprašanj. Berilo iz Knjige modrosti nas opominja, da je oblast, ki vlada ljudem zdrava, kadar jo izvajajo tisti, ki razdajajo življenje ljudem brez vsakega egoističnega interesa, je opozoril Crepaldi. Mondeni logiki o egoi-stični uveljavitvi lastnega interesa, ki podpihuje vsako vrsto korupcije, Jezus zoperstavi osvobajajočo logiko darovanja samega sebe in ljubezni do drugega, je dodal nadškof. Spomnil je, da je v nadškofiji 11. oktobra stekla sinoda, ki se navezuje na 50-letnico drugega vatikanskega koncila, na kar se je nadškofija pripravljala dve leti. V tem okviru je izpostavil pomen vere. Obregnil se je potem ob individualistično vizijo človeka, »ki omejuje dobrino na lastno korist«. Taka vizija pušča za sabo razvaline vseh sort ter moralni in človeški propad, v primerjavi s katerim je okoljsko opustošenje mala stvar. Crepaldi je pozval k gojenju vrednot, kot so spoštovanje osebe in življenja, pravice do drugih, družbene odgovornosti, kar mora veljati tudi za podjetja, pa še dejanska solidarnost in vztrajno iskanje občega dobrega. Trst potrebuje sedaj upanje. Po nadškofovem mnenju mora začrtati svojo prihodnost v znamenju razvoja. Mesto ima pogoje, da lahko to uresniči. Crepaldi jih je omenil. Univerza lahko prispeva »visoke misli in resnične načrte; tudi številne podjetniške in obrtniške dejavnosti lahko prispevajo svoje. V tem trenutku je zanje pomembna obramba enega od temeljnih dobrin: dela. Sami delavci so znali v težkih trenutkih dati svoj doprinos k omikani družbeni skupnosti. Slednja mora biti pozorna do potreb drugega, predvsem tistih v težavah. Obenem je nadškof omenil tudi »naše družine, temelječe na zakonitih porokah, ki so pravi ogelni kamen vsake družbene zgradbe.« Posebno pozornost je Crepaldi posvetil svetu dela. Omenil je podjetji Sertubi in škedenjsko železarno, ki se nahajata v temnem predoru, v ka- terem je »zmanjkala luč prihodnosti.« Nadškof je izrazil prizadetim delavcem in njihovim družinam svojo solidarnost in bližino tržaške Cerkve, kajti »ko zmanjka delo obstaja nevarnost, da tudi vse ostalo zmanjka.« Po vprašanju dela se je Crepaldi zaustavil tudi ob drugem aktualnem problemu: šoli. V državi obstaja neodložljivo vprašanje, nujnost vzgoje. Vzgajati ni bilo nikoli lahko, sedaj pa postaja vse težje, je opozoril nadškof. Med starši, šolniki in vzgojitelji se nahajajo nad nalogami, ki postajajo vse bolj zahtevne. V tem času pa postaja vzgoja temeljnega pomena za družbeni razvoj. Vzgajati pomeni ozaveš-čati mlade o temeljnih vrednotah. Starši so zaskrbljeni za prihodnost svojih otrok, šolniki živijo žalostno izkušnjo vse večjega razpadanja njihovih šol. Kljub temu ne smemo pustiti mlade same pred izzivi življenja, je pozval nadškof Crepaldi. Tržaška Cerkev bo skušala prispevati svoje s sinodo mladih, je napovedal. ZELEZARNA Investitor bo znan do konca meseca Do konca meseca bo doslej še neznani investitor, ki namerava od podjetja Lucchini prevzeti škedenjsko železarno, predstavil ustrezni načrt. Tako je sporočil upravni svet podjetja Lucchini po petkovi seji. Proces, ki vodi k prevzemu podjetja, je zelo zapleten. Postaja pa še težji zaradi povsem neosnovanih informacij, ki jih je v zadnjem času objavil tisk, je še zapisano v tiskovnem sporočilu. Vse kaže, da je vodstvo podjetja Lucc-hini zelo jezno zaradi »povsem neosnovanih časopisnih napadov«, ki naj bi jih bilo deležno. Slednji škodijo renomeju podjetja in bi lahko odtujili potencialnega investitorja ter tako povzročili veliko škodo. Zato je upravni svet podjetja Lucchini namignil, pa se bo poslužil sredstev za zaščito lastnih interesov, če bo to potrebno. Tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi med včerajšnjo homilijo kroma SINDIKATI - Fim, Fiom, Uilm Še o Sertubi Sindikati za dogovor o novi proizvodnji Pokrajinska tajništva sindikatov kovinarjev Fim, Fiom in Uilm so v tiskovnem sporočilu potrdila negativno oceno o stališčih, ki so jih na zadnjem srečanju na tržaški prefekturi izrazili predstavniki podjetij Duferco in Jindal o nepovratni krizi podjetja Sertubi. Delovna mesta 150 delavcev visijo na nitki. Kljub temu so sindikalne organizacije ocenile kot pomembno pripravljenost obeh podjetij, da preverita možnost nadaljevanja proizvodnje z novim proizvodnim načrtom. V bistvu naj bi na novo proizvajali cevi za vodovode in druga tovrstna omrežja. Sindikalni predstavniki menijo, da bi se morala o zadevi izreči italijanska vlada. Znano je, da je stanje italijanskih vodovodov porazno. Zastareli so, dotrajani, cevi puščajo, izguba vode je ogromna. Ko bi vlada pripravila načrt za posodobitev vodovodnega omrežja in vanj ustrezno investirala, bi lahko podjetje Sertubi dobilo novo tržišče za svoje proizvode. Fim, Fiom in Uilm obenem pozivajo krajevne institucije, tako Deželo kot Občino in Pokrajino, naj dosežejo krajevni dogovor v sodelovanju z zvezo industrijcev, na podlagi katerega naj bi zagotovili delavcem podjetja Sertubi ohranitev delovnih mest. Od dogovora bo odvisno, ali bodo delavci odstranili blokado, za katero so se odločili, ko se je kriza podjetja Sertubi zaostrila. SKLAD BUBNIC - MAGAJNA Ob 5. obletnici Magajnove smrti nova razstava in nagrajevanje Istra 1948 -fotografija Maria Magajne KD ŠKAMPERLE - Na prvem mesečnem srečanju so sledili polževi srebrni sledi Spet zaživele pravljice V društvu Škamperle so spet zaživele pravljice in delavnice za najmlajše! V torek, 23. oktobra, se je Biserka Cesar pojavila na urici s kovčkom v rokah in obljubila otrokom vsak mesec po eno potovanje, na katerem bodo odkrivali marsikaj novega. Na prvem pravljičnem srečanju so sledili polževi srebrni sledi. Pravljica Polž na potepu na kitovem repu Julia Donaldsona in Axela Schefflerja je pisana v verzih, glavni junak zgodbe pa je polžek, ki si želi potovati po svetu. Pogled z njegovega doma - skale ga je vabil na morje, a kako naj polžek plava po morju? Povprašal je vsakogar, naj mu pomaga na pot okrog sveta. Javil se mu je velikanski kit in mu ponudil mesto na svojem repu. Skupaj sta jo mahnila na dolgo pot: mimo ledenih gora, zaraščene džungle, nenavadne savane, kadečih se vulkanov in neznansko visokih gora. Ko je kit rekel, naj se polžek močno oprime njegove kože, sta šla še v globino, do morskega dna, potem pa spet na površje, vendar preblizu nabrežja ter nasedla na obali. Prijateljstvo pa je nekaj več kot mačji kašelj, tako da je šel polžek po pomoč k otrokom v šolo, oni so poklicali gasilce in skupaj so potiskali, dvigali, močili, dokler nista kit in polžek znova zaplavala na odprto morje in se vrnila na polžkovo domačo skalo. Kit se je za trenutek ustavil, pa je že zbralo tam okoli kup radovednih polžev, ki so spraševali in se navduševali za potovanje. Seveda ni mogel oditi, ne da bi vkrcal na svoj rep celo gručo prijateljev in se spet podal na križarjenje. Srečno pot, je rekla Biserka in iz svojega kovčka potegnila vse potrebno za izdelavo kitov in polžkov in ker sta otrokom tokrat pomagala še Patricija in Gleb, je šlo delo imenitno od rok in so bili vsi kiti s polžki vred prekrasni! In kam jo bodo otroci mahnili na naslednji urici? To bodo izvedeli v torek, 20. novembra! Biserka Cesar je malčke popeljala po polževi srebrni sledi S fotografsko razstavo še neobjavljenih Magajnovih fotografij se bosta Sklad Albina Bubniča in Maria Magajne ter Primorski dnevnik v ponedeljek, 19. novembra, v Narodnem domu spomnila 5. obletnice smrti priljubljenega tržaškega fotoreporterja. Hkrati bo to priložnost tudi za nagrajevanje udeležencev prvega fotografskega natečaja za Nagrado Maria Magajne, ki ga je razpisal Sklad na temo Pozabljeni kotički in človekovi sledovi v naših krajih ... v objektivu mladega fotoreporterja. Sklad Albina Bubniča in Maria Ma-gajne je namreč želel ovrednotiti lik fotore-porterja Magajne, ki je v svoj fotoaparat ujel preko petdeset let povojnega dogajanja tako v Trstu kot v Gorici. S pomočjo dobrih poznavalcev Magajnovega opusa Robija Jakomina in Andreja Furlana je Sklad poskrbel za nov izbor fotografovih črno-belih posnetkov. Na Odseku za zgodovino pri NŠK imajo namreč bogat arhiv njegovih negativov vse od leta 1945, tako da izbira ni bila enostavna. Pri izboru so se zato omejili na prvo povojno obdobje: tudi te fotografije ponovno dokazujejo Magajnovo umetniško žilico in tankočut-nost, s katero je beležil raznorazne utrinke takratnega dogajanja. Na večeru bodo predvajali tudi 35-mi-nutni dokumentarni film o fotografovem življenju Mario Magajna, fotograf svojega časa, ki ga je v produkciji deželnega sedeža Rai (slovenski program) leta 1997 režiral Marko So-sič. Razstava, ki nastaja v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico, bo v galeriji Narodnega doma odprta do konca meseca. 6 Nedelja, 4. novembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / ZGODOVINA - 70. obletnica znane bitke Pri El Alameinu tudi veliko Slovencev Spomini Prosečana Josipa Čuka, ki je med vojno oblekel več uniform 4. novembra pred 70 leti se je na severni obali Egipta zaključila ena najbolj znanih bitk druge svetovne vojne. V drugi bitki pri El Alameinu so zavezniki pod vodstvom generala Mont-gomeryja razbili nemško-italijansko navezo feldmaršala Rommla, zmaga pa je bila v vojni na afriških tleh odločilna. Ne smemo pa pozabiti, da je bilo v vrstah italijanske vojske takrat tudi veliko Slovencev. Med njimi je bil recimo Prosečan Josip (Pepi) Čuk, ki je tja prispel šele mesec dni pred bitko. Dolgoletni predsednik Kulturnega doma Pro-sek-Kontovel, ki je v vasi poznan tudi kot dober pevec, živi na Opčinah, letos pa je praznoval svoj 90. rojstni dan. Čuk, ki je bil leta 1942 v italijanski uniformi, se dobro spominja velike zavezniške ofenzive pri El Alameinu: »2. novembra so Nemce in Italijane sočasno napadli z osemsto tanki, mornarico in letalstvom. Še danes imam pred sabo nenavadno svetlobo, ki so jo v mraku povzročali topovi. Bilo je svetlo kakor podnevi. Tam so jih razbili in spominjam se, da je bilo ogromno tovornjakov z ujetniki.« Čuka so zajeli Avstralci. Skoraj vsi - kakih 90 odstotkov pehote - pa so po njegovih besedah naposled prestopili v angleško vojsko. »Ko so me ujeli, so mi Avstralci prepovedali vzeti s sabo nahrbtnik. Sredi 50. let, ko so Italijani postavili svoj spomenik, pa je bil moj nahrbtnik še vedno v El Alameinu. Odprl sem ga in v njem našel svoje pismo,« pravi Čuk. V zavezniškem taboru je srečal več Slovencev, ki so po njegovih besedah sestavljali cele štiri čete. Mornarica pa je bila v Aleksandriji. Tam je bil na primer oče današnjega devin-sko-nabrežinskega župana Kukanje, pa tudi Sežančan Franc Lah, ki mu je dajal koristne nasvete. Z njegovo pomočjo si je Prosečan pri britanski pehoti prislužil nepričakovano visoko plačo 19 funtov, s katero si je med drugim privoščil nove obleke in čevlje: »Zdelo se mi je, da sem milijonar!« Naletel pa je tudi na Dolinčana Pavla Pan-gerca, organista, ki je pri Kraljevi gardi ustanovil 40-članski slovenski orkester: »Bilo je osem tenorjev, jaz sem bil prvi tenor.« Nekaj časa je Josip Čuk delal v taborišču v Ismailiji, kjer so bili italijanski jetniki. Nato se je vkrcal na poljsko ladjo, ki je ob spremstvu podmornic in drugih bojnih ladij priplula v italijanski Taranto. S Čukom je potoval so-vaščan Lojzi Rebula. Druge Prosečane pa je srečal v nekdanjem taborišču Al-berobello, kjer se je ponovno pridružil pevskemu zboru. Britanci so slovenske, hrvaške in druge vojake kmalu preselili na otok Vis, Čuk pa je bil v Dalmaciji tankist, »ker sem bil majhen in gibčen, tanki pa imajo majhna vrata«. Spet so ga poklicali v Apulijo, od koder so ga poslali na urjenje v Sovjetsko zvezo, kjer so se snovale jugoslovanske tankovske enote. Najprej se je uril v kraju Tesnitskoje (južno od Moskve), nato v Ukrajini. »Ko smo prispeli tja, smo zagledali eno samo samcato leseno barako. Obupno. Vse ostalo je bilo pod zemljo - šola, spalnice, kuhinja itd. Ob 5. uri zjutraj smo telovadili v mrazu in se umivali s snegom. Včasih sem bil do solz prestrašen.« Na koncu je z 2. tankovsko brigado NOVJ z vlakom odpotoval v romunski Iasi ter naprej v Bolgarijo, Novi Sad in Beograd. Na vsakem vagonu je bil po en ruski tank T-34. »V Beogradu nas je pričakalo veliko Slovencev, med njimi so bili tudi Tržačani. Potem smo osvobodili Zagreb, sam pa sem postal komandir čete.« Nekaj tankov je prispelo vse do Divače, od tod pa se je moral Čuk vrniti v Beograd, čeprav je bil že prepričan, www.primorski.eu1 V bitki pri El Alameinu so imeli pomembno vlogo tudi topovi NEOBIČAJNI POKLICI - Andrej Calzi ali voznik, ki ga lahko najamete »Brez stresa, v vožnji pač uživam« Največ dela z mladino ob praznikih Cena bencina nenehno raste, policijske kontrole so vse bolj stroge in ljudje se vse manj vozijo na zabave oziroma družabne večere. Nekoč, ko je bil bencin zelo poceni, so si nekateri celo privoščili kavico v Benetkah, Celovcu ali Zagrebu. »Zdaj ni več tako. Ljudje najraje pustijo avto doma,« nam je povedal Andrej Calzi, ki se že nekaj časa uspešno ukvarja z vse bolj popularno službo za prevažanje ljudi. »To ni običajni taksi, ampak je dejansko najem avta in voznika (NCC ali v italijanščini noleggio con conducente). Razlike s taksiji so naslednje: taksi lahko čaka stranke na določenih mestih ob cesti, mi pa tega ne smemo delati, saj se lahko s strankami dogovorimo le prek telefona. Za razliko od taksijev lahko jaz peljem stranke kamorkoli, tudi v tuje države. Za ta poklic sem se odločil čisto slučajno. Natečaj sem opravil na Občini Devin Nabrežina,« se začetkov spominja Calzi (doma s Padrič), ki vodi podjetje NCCQuick. Njegove običajne in vse bolj pogoste stranke so mladi z območja od Tržiča do Prebenega. »Največ dela imam v poletnem obdobju, ko je naokoli več zabav oziroma porok. Več dela je tudi ob praznikih. Ko človek spije kozarček ali dva, je bolje, da ne sede za volan. Tako se mnogi odločajo za tovrstne prevoze. Predvsem mladi, katerim bi se posebno zahvalil, saj so zelo olikani in kulturni,« je še povedal Calzi, ki je v lanski sezoni sodeloval tudi s športnim društvom Vesna iz Križa. »V prihodnje si želim, da bi lahko sodeloval še z drugimi našimi športnimi društvi, saj kot dobro vem, vsi nimajo kombijev za prevoz otrok in športnikov.« Calzi mesečno prevozi od 4 do 5 tisoč kilometrov. »Pokličejo me tudi tisti, ki nimajo prevoznih sredstev in morajo v jutranjih urah v trgovino ali po druge nakupe. Stranke pa me lahko pokličejo ob katerikoli uri. Tudi sredi noči ali pa zgodaj zjutraj,« je poudaril Calzi, ki hkrati pravi, da zanj delo ni stresno: »V vožnji pač uživam.« Triesteantiqua še danes V nekdanji ribarnici na tržaškem nabrežju bo samo še danes odprt 30. sejem Triesteantiqua, veliki prodajno-razstavni sejem z najrazličnejšimi dragocenostmi in starimi predmeti. Kdor bi rad pogledal, kaj vse ponuja 50 razstavljavcev z različnih koncev Italije, Avstrije in Belgije, lahko to stori od 10. do 20. ure. Vstopnina je 9 oz. 6 evrov. Mamica, nauči me kuhati Nov center za izobraževanje za starše Family garden na Opčinah vabi na tečaj kuhanja za otroke oz. najstnike vsak ponedeljek od 17.30 do 19.30. Jutri bo gostja kuharica Emilija Pavlič, ki bo udeležencem postregla s koristnimi nasveti za zdravo hrano: zamesili bodo testo za kruh in ga spekli, pripravili solato, ki ne bo zabeljena, spoznali morske ribe in mehkužce ter stročnice. Delavnica bo na sedežu centra v Ul. delle Peonie 3 - cena tečaja za družino je 20 evrov. Prijave po elektronski pošti familygarden@li-bero.it oz. telefonsko 040/2602838 ali 339/2723169 do jutri. SvJust ... spet v morju Bronasti kipec Sv.Justa se danes vrača spet v morje. Pred dnevi so ga namreč potegnili na površje, da bi ga očistili, danes pa ga bodo člani tržaškega krožka potapljačev ob prisotnosti verskih in krajevnih oblasti ob 10. uri znova postavili v morje pri grljanskem portiču. Sledila bo procesija potapljačev in vseh ljubiteljev morja. Dela v Ul. Fabio Severo Občina Trst sporoča, da bodo v noči na ponedeljek opravili več del na križišču med ulicami Fabio Severo, Marconi in Castagneto. Sredi Ulice Fabio Severo naj bi postavili prometni otok, ki bo dovoljeval pešcem varnejše prečkanje. Uredili bodo tudi nov vozni pas za tiste, ki bodo želeli zaviti v Ul. Castagneto, ter obnovili pločnike. Knjiga o prihodnosti BIH Kulturno združenje Tina Modotti vabi jutri ob 18. uri na sedež centra za pro-stovoljstvo v podhodu Fenice 2 (2. nad-st.) na predstavitev knjige Luce Leone-ja Mister Sei miliardi o mladih, izobrazbi, zaposlovanju, zdravstvu in prihodnosti Bosne in Hrercegovine. Avdicija v SSG Slovensko stalno gledališče vabi na avdicijo za dve vlogi v uprizoritvi SSG Srce v breznu - The movie v režiji Sebastija-na Horvata. Išče se igralca za vlogo dečka - od 6 do 7 let, za vlogo novinarke -20 do 25.letna igralka, ki obvlada italijanščino in dobro poje. Avdicija bo v sredo, 7. novembra, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Ulici Petronio 4. Prijave sprejemajo na telefonsko številko 040/632664 (Valentina Repini). PROSEK - Gostovanje v mestu Montbrison pri Lyonu Proseška godba v Franciji Godbeno društvo Prosek je od 5. do 7. oktobra, gostovalo v Franciji, in sicer v mestu Montbrison pri Lyonu. Po zaslugi dirigenta prof. Iva Bašiča in na povabilo tamkajšnje občinske uprave se je godba udeležila praznika krajevnega sira Fourme de Montbrison, ki je bil letos še posebno slavnosten, saj je bil 50. po vrsti. Ob jubileju je občinska uprava poskrbela za dvodnevno praznovanje in v svojo sredo povabila kar dvanajst skupin. Poleg Godbenega društva Prosek so nastopile še godbe iz Češke, Belgije in Italije, plesni skupini iz Brazilije in Portugalske ter skupina zastavonoš iz Italije. Zelo zanimiv je bil nastop folklorne skupine iz Belgije, katere člani so hodili na hoduljah - najvišji (in najpogumnejši) je hodil kar 5 metrov visoko. Praznovanje se je začelo v soboto popoldne, ko so se skupine predstavile Montbrisonu in nastopile na različnih lokacijah. Zvečer je bila na vrsti povorka, ki je ob številnih nastopajočih in občinstvu povsem uspela in se zaključila z mogočnim ognjemetom. V nedeljo dopoldne je proseška godba nastopila s krajevno godbo Lyre Montbrisonnaise. Koncert sta godbi izvedli v mestnem parku v letos zgrajenem paviljonu. Godbeno društvo Prosek je s svojim nastopom navdušilo občinstvo in tudi domačo godbo. Koncertu je sledil uradni del praznovanja, se pravi sprejem pri županji za vse nastopajoče skupine. Popoldne je bil na vrsti višek praznovanj s slavno- Godbeniki so se nastavili za veselo gasilsko fotografijo stno povorko, ko so se vse skupine še zadnjič predstavile korakajoč skozi Montbrison in tako proslavile jubilej domačega sira Fourme de Montbrison. Po besedah organizatorja se je na ulicah Montbrisona zbralo okrog 30 tisoč ljudi, ki so z navdušenjem spremljali vsako skupino posebej. Proseško godbo je doletela čast, da je korakala na koncu tega čudovitega sprevoda. Pester dvodnevni program in pa dolga vožnja sta naše godbenike kar utrudila, zadoščenje pa je bilo res izjemno. Godbeniki so se izkazali z dobrim igranjem, nastopali so pred večtisočglavo množico, obenem pa so spoznali tudi druge godbenike in folklorne skupine iz dejansko vsega sveta. Šlo je torej za bogato gostovanje, ki bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini God-benega društva Prosek, nedvomno pa tudi v spominu vsakega godbenika posebej. / MANJŠINE Nedelja, 4. novembra 2012 7 RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS in SKD TABOR vabita danes - v nedeljo, 4. novembra 2012, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opčine na Žfc KONCERT Godbenega društva V. Parma iz Trebč SB Včeraj danes Danes, NEDELJA, 4. novembra 2012 DRAGO Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.58 - Luna vzide ob 21.06 in zatone ob 11.26 Jutri, PONEDELJEK, 5. novembra 2012 ZAHAR VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,5 stopinje C, zračni tlak 1014,2 mb ustaljen, vlaga 70-odstotna, veter 11 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje C. OKLICI: Andrea Artioli in Tea Carlet-ti, Giovanni Damiani in Giulia Zolia. [13 Lekarne ¿PogteSno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta še do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com. □ Obvestila Nedelja, 4. novembra 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Ža-vlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Zgo-nik (Božje Polje 1). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Largo S. Var-dabasso (bivša Ul. Zorutti 19) - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Zgonik (Božje Polje 1) - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Zgo-nik (Božje Polje 1) - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 - 040 631661. Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. novembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC - BALETNA ŠOLA za otroke od 5 do 10 let, vsak četrtek, 18.00-19.00, v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Odprta so še vpisovanja, toplo vabljeni! KMEČKA ZVEZA prireja v okviru praznika sv. Martina pokušnjo krajevnega ekstradeviškega oljčnega olja v ponedeljek, 5. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Predstavljata dr. Gianni Degenhardt in Marisa Cepach. Sodeluje Ženski pevski zbor Prosek Kontovel. Toplo vabljeni! KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 5. novembra, ob 17. uri v čitalnici NŠK v ulici S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kruta v ul. Cicerone 8, tel. 040360072. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi radi sodelovali pri pustu 2013 na sestanek, ki bo v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30 v Štalci, v Šem-polaju. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis doo sporočata cenjenim članom in strankam, da bodo uradi ponovno odprti v ponedeljek, 5. novembra. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi predstavnike vasi, da se udeležijo prvega sestanka, ki bo v torek, 6. novembra, ob 20.30 v domu Brdina. OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren sporoča, da naslednja vadba bo v torek, 6. novembra, z običajnim urnikom. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 6. novembra, ob 20.15, Doberdobska ulica 20/3, Op-čine. SKD VIGRED vabi v torek, 6. novembra, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Nazdravimo Martinu... vino, kot zdravilo pri mnogih boleznih«. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 6., ob 20.45 pevska vaja in v nedeljo, 11. novembra, ob 10.30 odhod avtobusov iz Padrič za nastop v Cankarjevem domu. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na drugi sestanek, ki bo v sredo, 7. novembra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-pice-rije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 335-8180449. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 7. novembra, ob 18.30 uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. ZVEZA LEVICE vabi v sredo, 7. novembra, ob 19.30 v ljudski dom G. Canciani v Podlonjerju (Ul. Masac-cio,24) na srečanje »Oktobrska revo-lucija...smo anahronistični?«, sledi družabnost. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 3475292058, www.skbrdina.org. KNJIGARNA KNULP (Ul. Madonna del Mare 7/a) vabi v četrtek, 8. novembra, ob 20.30 na predavanje dr. Barbare Žetko o tapkanju - metodi EFT za doseganje čustvene svobode. SLOVENSKI KLUB prireja v četrtek, 8. novembra, srečanje s Tonetom Hočevarjem na temo »Slovenci v Italiji z rimskega zornega kota«. Z dolgoletnim Delovim dopisnikom iz Rima se bo pogovarjal novinar Sandor Tence. Vabljeni v Narodni dom, Ulica Filzi 14, ob 18. uri. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE LILT IN SKD VIGRED vabita v četrtek, 8. novembra, ob 18.30 v Štalco v Šempo-laju na predavanje na temo »Kako lahko preprečimo raka, preventiva in zdrava prehrana«. Sodelujejo zdravniki M. Bortul, B. Scaggiante, M. To-nutti in F. Zanconati. KRD DOM BRIŠČIKI organizira tečaj »Fitoterapija - zdravilna zelišča in njihova uporaba«, vodi Martina Malalan. Tečaj se bo odvijal: 9. novembra, 17.30-19.30; 16. novembra, 17.3019.30 in 24. novembra 9.00-13.00. Za vpis in informacije: Alenka 040327053 ali 348-9876308. SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR -ZNOVA nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in torto). Tečaj se bo vršil 10. novembra, od 9. do 14. v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: Olga 040-211997 in Silva 0039-328361723. ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSE- KU vabi na praznik sv. Martina k slovesni evharistiji v župnijski cerkvi; so-maševanje vodi upokojeni škof msgr. Evgen Ravignani. V nedeljo, 11. novembra, ob 16. uri. DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE (izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov) - vodi Barbara Lokar, v soboto, 17. novembra, 9.0015.00 pri Skladu Mitja Čuk na Opči-nah. Prijave sprejemamo do 14. novembra (število mest je omejeno). Dodatne informacije: Sklad Mitja Čuk 040-212289, aromathic@gmail.com. OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje razstavljalcev, ki bi se želeli udeležiti letošnjega božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Bojuncu). Obrazci so na razpolago na spletni strani www.sandorligo-do-lina.it/. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Sale-žu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandrežu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monrupi-no.regione.fvg.it. ZAHVALA Ignacij Bandi (Nacjo) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala osebju doma ''Villa Iris'' in dolinski sekciji VZPI-ANPI. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Milko Budin Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Družina ZAHVALA Tanja Raztresen Iskrena hvala vsem, ki ste ji pomagali in vsem, ki ste se od nje poslovili. Sestra Nadja Trst, 4. novembra 2012 5.11.2010 5.11.2012 Dorian Vedno z nami. Hčerka Sara in starši Ob izgubi drage žene in mame ADE PRO izrekamo iskreno sožalje Gianniju, Paolu in vsem svojcem. AŠZ Jadran in košarkarska sekcija ŠD Polet Z neizmerno žalostjo sporočamo, da naše drage Magde Mokole vd. Kuk ni več med nami. Hči Veruška z Mitjo, sin Ivan, brat Edvin, sestri Stanka in Boška z Milošem in Alanom ter ostali sorodniki. Od nje se bomo poslovili v sredo, 7. novembra, od 11.00 do 13.00 v ulici Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v petek, 16. novembra, ob 14.00 na pokopališču v Šem-polaju. Prečnik, 4. novembra 2012 Čau in hvala za vse, zlata nona Magda. Nikita in Saša Draga teta Magda, tvoja dobrota, trden značaj in topel nasmeh bodo za vedno v naših srcih. Jagoda in Jernej s Petro Za drago sestrično Magdo žalujeta Suzi in Jordan z družinama Topel objem Veruški in vsem svojcem ob bridki izgubi ljubljene Magde. Biserka, Iztok in Zarika Draga Magda, tvoj nepozabni nasmeh bo vedno z nami! Iskreno sočustvujemo z Veruško, Ivanom, Stanko, Boško in Edvinom. Maruška, Peter in Katja Ob mnogo prerani izgubi drage Magde izreka svojcem iskreno sožalje SKD Vigred Ob izgubi drage tovarišice Magde izrekamo sorodnikom iskreno sožalje. Stranka komunistične prenove Ob izgubi drage sestre Magde izrekamo Stanki in družini iskreno sožalje vsi pri SKD Rdeča zvezda 8 Nedelja, 4. novembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Društvo slovenskih izobražencev in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabita jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 — na predstavitev knjige — dr. Marije Kacin »Primorska šola na prepihu« O avtorici in publikaciji bo govorila prof. Neva Zaghet. Začetek ob 20.30 vas vabi GOSTILNA GÜSTIN SLOVENCI V ITALIJI Z RIMSKEGA ZORNEGA KOTA S Tonetom Hočevarjem, dolgoletnim Delovim dopisnikom iz Rima, se bo pogovarjal novinar Sandor Tence. Vabljeni v Narodni dom (Ul. Filzi 14) v četrtek, 8. novembra, ob 18. uri Čestitke Mali EMIL je privekal na svet in osrečil mamico Paolo in očka Luko! Novi družinici želimo polno veselih dni in mirnih noči! Renato, Tanja, Erika in Tjaša! Ko dojenček se rodi v hišo veselje prileti! Komaj čakamo, da se bomo z EMILOM igrali tudi mi! Gaja, Bastian in Abel! Dobrodošel mali EMIL. Paola ti bo prav'ce brala in v Rodiku mirno spala. Luka pa - kdo bi rekel - nam bo pridno roštilj pekel. Klapa 1964 Padriče - Gropada: tudi letos je šlo skozi. Vse, vse, vse najbolj-še...vsem. (A.) Ob svojem 92. rojstnem dnevu voščimo našemu neutrudljivemu in zvestemu NARDOTU KRALJU še veliko zdravih in aktivnih let vsi pri ŠD Primorec iz Trebč. Q Kino AMBASCIATORI - 16.20, 18.45, 21.15 »007 Skayfall«. ARISTON - 16.00, 18.45, 21.15 »Oltre le colline«. CINECITY - 20.05 »The wedding party - Un matrimonio con sorpresa«; 11.10, 13.20, 15.35, 17.50 »I gladiato-ri di Roma«; 10.50, 13.30, 15.40, 17.35, 20.00 »L'era glaciale 4 - I con-tinenti alla deriva«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.35, 20.00, 22.15 »Viva l'Ita-lia«; 11.00, 13.45, 16.30, 19.10, 21.50 »Le belve«; 22.10 »Io e te«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.30 »Alla ricerca di Nemo 3D«; 11.00, 15.35, 17.50, 22.10 »Ted«; 13.15, 20.00, 22.05 »Silent Hill«; 10.45, 12.50, 15.30, 18.30, 20.30, 21.30 »007 Skyfall«. FELLINI - 16.00 »Gladiatori di Roma«; 17.40 »Il matrimonio che vorrei«; 19.45, 22.00 »Le belve«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15 »Il comandante e la cicogna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Amour«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Io e te«; 22.10 »On the road«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.20 »Asterix in Obelix v Britaniji 3D«; 15.50 »Deseti brat«; 20.35 »Divjaki«; 18.10 »Hiša na koncu ulice«; 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 »Hotel Transilvanija 3D«; 12.50, 15.10, 17.30, 19.50 »Prava Nota«; 11.20, 14.30, 17.30, 20.30 »Skyfall«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.10, 22.15 »Silent Hill Revelation 3D«; 15.30, 18.45, 20.30 »Paranorman«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva l'Ita-lia«; Dvorana 3: 15.20, 17.30, 19.50, 22.15 »007 Skyfall«; Dvorana 4: 11.00, 15.30, 17.00 »L'era glaciale 4 - Conti-nenti alla deriva«; 18.45, 20.30, 22.15 »The possession«. SUPER - 16.30, 20.10 »Ted«; 18.15, 22.00 »Cogan«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.40, 20.20 »007 Skyfall«; Dvorana 2: 15.45 »L'era glaciale 4: Continenti alla deriva«; 17.30, 19.50 »Il matrimonio che vorrei«; 22.00 »007 Skyfall«; Dvorana 3: 15.30 »Alla ricerca di Nemo 3D«; 17.30, 19.50, 22.15 »Le bel-ve«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30 »Gladiatori di Roma«; 20.30 »Viva l'Italia«; Dvorana 5: 15.45, 17.45, 20.15, 22.10 »Io e te«. Na tržaški ekonomski fakulteti je diplomiral Simon Rožac Iskreno mu čestitajo mama, nona Maruška in vsi, ki ga imajo radi. M Izleti v torek, 6. novembra ob 18.30 na otvoritev fotorazstave SUBREKA Sonje Osbich ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 www. gustintrattoria.com/info@gustintrattoria.com »Intermezzo« bo odprta še danes, 4. novembra, od 10. do 12. ure. V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je še danes, 4. novembra, na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas« od 10.30 do 18.00. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VIDEM va bita v ponedeljek, 5. novembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na predstavitev knjige dr. Marije Kacin »Primorska šola na prepihu«. O avtorici in publikaciji bo govorila prof. Neva Zaghet. Začetek ob 20.30. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje na otvoritev razstav članov TRST80 na Okusih Krasa: v torek, 6. novembra, Sonia Osbich »Subreka« ob 18.30 Zgonik-Gustin; v četrtek, 8. novembra, Samuela Bandi Vuga in Luka Vu-ga »Okusi Turčije« ob 18.30 Pesek-Karis; v torek, 13. novembra, Alenka Petaros »Kuk in Lipnik« ob 18.30 Op-čine-Pub Liverpool. ZADRUGA KULTURNI DOM obvešča, da predvidena gledališka predstava »Čudna bolezen« napovedana v torek, 6. novembra, v Kulturnem domu na Proseku odpade zaradi bolezni. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi na enogastronomsko predstavitev Okusi Krasa, ki bo sredo, 7. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Nastopata Tatiana Turco in Valentina Strajn v »Pogovoru čistilk Rite in Helene«. Toplo vabljeni! ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo v sredo, 7. novembra, ob 10. uri na kavo z Ivano Suhadolc. Avtorica knjige Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu bo spregovorila o svojem delu, razkrila pa nam bo tudi veliko iz svojega novinarskega poklica in življenja daleč od Trsta. GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO-VEL in WWF Zaščiteno morsko območje v Miramaru vabita v četrtek, 8. novembra, ob 18. uri na otvoritev razstave »Kontovel-Miramar: tradicije v naravi« v društveni gostilni na Kon-tovelu. V ČETRTEK, 8. NOVEMBRA, OB 18. URI se nam pridružite na predstavitvi nove knjige zgodb KD Vilenica »Pasji dnevi« z ilustracijami Jasne Merku. Z avtorico Jasno Jurečič se bo pogovarjala profesorica Magda Jev-nikar. Vabljeni. ZADRUGA KULTURNI DOM prireja v okviru praznika sv. Martina vokalni in instrumentalni koncert Glasovi sveta Jadranskega zavoda Združenega sveta v četrtek, 8. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Toplo vabljeni! BOLJUNEC, DRUŠTVENI BAR NA GORICI, v organizaciji SKD F. Prešeren, razstavlja svoje fotografije Boris Sosič. Otvoritev razstave z naslovom: »Pojdem tja v daljne gore ...« bo v petek, 9. novembra, ob 20. uri ob spremljavi harmonikaša Egona Tavčarja. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete otvarja v petek, 9. novembra, razstavo »Med oblaki in zemljo«. Razstavljata Matjaž Hmeljak in Dezi-derij Švara. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambrce - Max Zuliani klavir, Martin Poljšak klarinet, Vanja Zu-liani violina. Začetek ob 20. uri Vabljeni. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi v petek, 9. novembra, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu na večer, posvečen pisatelju Milanu Lipovcu ob stoti obletnici njegovega rojstva. Na srečanju bodo o avtorju spregovorili pisatelj Boris Pahor, publicist in pisatelj Jože Horvat in časnikar Marko Tavčar. LETNIK 1950 IZ DOLINSKE OBČINE POZOR! Danes, 4. novembra, avtobusni izlet v Idrijo (grad, rudnik živega srebra). Odhod avtobusa ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren v Boljuncu. SPDT vabi v nedeljo, 11. novembra, na Martinovanje v Gorjanskem. Zbirališče ob 9.00 na trgu pred cerkvijo. Predviden je pohod po kraški planoti, sledi družabnost. Prijave do torka, 6. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA organizirata v soboto, 10. novembra, Martinovanje z avtobusom v Istro. Najprej si bomo ogledali razne Istrske običaje Martinovanja nato večerja v Marezigah. Prijave do 7. novembra na tel. št. 040-200782 (Frančko), 040-226283 (Viktor). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na izlet v London od 8. do 11. decembra. Prijave in informacije: Metka - tel. št. 00386-31372632. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v soboto, 10. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka). ZSKD obvešča prijavljene za avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko To-mažič v Ljubljani, da bodo v nedeljo, 11. novembra, vstopali na avtobus po sledečih urnikih: ob 15.30 v Domju pri ZKB-ju, ob 15.45 na trgu Oberdan na parkirišču in ob 16.00 na openskem krožišču nasproti restavracije Diana. Prijavljene prosimo, naj bodo na mestu vstopa 10 minut prej. OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet v nedeljo, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Goja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 347-9322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa). SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na društveni izlet »Predprazni-čni Salzburg in čarobni St. Wolfgang« 1. in 2. decembra! Vpisovanja sprejemamo na tel. št. 040-214412. Pohitite, število mest je omejeno. 0 Prireditve RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS IN SKD TABOR vabita danes, 4. novembra, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opčine na jesenski koncert treben-skega godbenega društva Viktor Parma. TREBČE, HIŠKA U'D LJENČKICE - V organizaciji Slovenskega pevskega društva Krasje razstavlja svoje slike Vilma Padovan. Razstava z naslovom ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSE- KU ob 375-letnici posvetitve cerkve sv. Martina prireja koncert mladih učenk in učencev flavte, harmonike in violine Glasbene matice »Z glasbo v jesen«, umetniški vodja: prof. Igor Zobin. Vljudno vabljeni v soboto, 10. novembra, ob 19.30 v cerkev na Proseku. MI SMO TU - IERIOGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: v nedeljo, 11. novembra, ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani (vstopnice razprodane); 18. novembra ob 18. uri SNG v Novi Gorici (vstopnice razprodane); 25. novembra ob 18. uri ŠKC v Zgoniku (vstop prost). SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na veselo Martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 19.30. V društvenih prostorih v Ricmanjih vam bomo postregli z martinovim menijem, žlahtno kapljico domačih proizvajalcev in glasbo v živo. Rok prijave zapade v nedeljo, 11. novembra. Za informacije in prijavo pokličite med 18. in 20. uro na 347-8984500. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Se-sljanu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Nabrežina. Urnik: pon-pet 9.0012.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.00-12.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800-002291, urp@comune.duino-aurisina.ts.it. V BAMBIČEVI GALERIJI je v okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem do 23. novembra na ogled razstava koroške slikarke Mire Blažej. Odprto od ponedeljka do petka, 10.00-12.00 in 16.00-18.00, Opčine, Proseška 131-133. S Mali oglasi BOX AVTO v neposredni bližini Slovenskega stalnega gledališča (Ul. Do-nadoni) dajem v najem. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-213385. FIAT 600 letnik 2002 prevoženih 94.000 km, edini lastnik, prodam po zelo ugodni ceni, podarim 4 zimske gume rabljene eno sezono. Tel. št.: 338-8340089. Loterija 3. novembra 2012 Bari 28 7 55 62 58 Cagliari 13 22 43 72 7 Firence 9 77 10 64 24 Genova 35 62 43 51 70 Milan 19 30 81 59 6 Neapelj 61 73 34 60 13 Palermo 12 88 54 68 74 Rim 58 89 15 11 65 Turin 59 89 11 64 63 Benetke 87 72 38 44 74 Nazionale 76 43 50 60 17 Superstar 69 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 10 dobitnikov s 4 točkami 17.485,00 € 333 dobitnikov s 3 točkami 1.130,00 € 4.300 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.970 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 47.957 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € KUPIM domač rdeč česen majhne stroke. Tel. št.: 040-8320135. PODARIMO dve simpatični mladi mucki, belo in črnobelo. Tel. št. 040229386 (ob večernih urah). PRODAJAM negradbeno zemljišče na Katinari s pogledom na Lonjer, 1.600 kv. metrov, idealno za skladišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-9728374. PRODAM skuter yamaha cignus 125 kubikov, 3.200 prevoženih km, vedno v garaži, kot nov. Tel. št.: 040-214412. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V SALEŽU prodajam hišo s terenom s pogledom na morje. Tel. 3384719734. ZARADI BOLEZNI prodam avto peugeot 206 plus rdeče barve, letnik 2011, skoraj nov. Tel. št.: 040-213713 (od 11. do 13. ure). ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., primerno za sečnjo drv in pašo, tik ob gozdni cesti, 800m od Zgonika prodam po 1,60 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674. S Poslovni oglasi ZA 80.000,00 EVROV PRODAMO vinograd v Zgoniku. Tel.339-2958777 338-1239944 Id Osmice Super Enalotto Št. 132 1 4 8 47 74 87 jolly26 Nagradni sklad 1.930.861,66 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 19.700.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 24 dobitnikov s 5 točkami 17.382,30 € 2.401 dobitnikov s 4 točkami 174,85 € 74.014 dobitnikov s 3 točkami 11,30 € füijíf¡í¡lifíj www.primorski.eu * BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040-229326. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICO je v kleti v Boljuncu odprl Zoran Parovel. Tel. št.: 346-7590953. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče IP: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu ŠTARANCAN - Včeraj zjutraj srhljivo odkritje ob kanalu Quarantia Odkrili truplo ribiča z razmesarjenimi rokami Eksplodiralo razstrelivo, ki ga je 52-letni Alessandro Pin iz Ronk hotel uporabiti za ribolov Ležal je na levem boku okrog deset metrov od brega, bil je v luži krvi. Roki je imel razmesarjeni, hude poškodbe pa mu je eksplozija povzročila tudi na obrazu in trebuhu. Tako je umrl Alessandro Pin, 52-letnik iz Ronk, ki so ga včeraj zgodaj zjutraj našli na območju jeza na Soči tik ob rezervatu Otok Cona. Moški je izgubil življenje, medtem ko je izdeloval ali prižigal eksplozivno sredstvo, ki ga je nameraval uporabiti za ribolov. Truplo je včeraj okrog 7.30 odkril Stenio Russi, okoljevarstvenik in ljubitelj divjih živali, ki vsako jutro zahaja na območje rečne pregrade med Sočo in kanalom Quarantia, da bi hranil labode in druge ptice, ki tam živijo. Russi je kmalu opazil moškega, ki je ležal med zarjavelimi ostanki starega jeza, ko se mu je približal, pa je videl, da je bil neznanec hudo poškodovan. Nemudoma je poklical rešilno službo 118 in sile javnega reda. Reševalci so bili kmalu na prizorišču nesreče, za 52-letnega Pina pa že zdavnaj ni bilo več pomoči, saj je po vsej verjetnosti izkrvavel že nekaj ur prej. Vzrok smrti je bila eksplozija, v kateri si je poškodoval obe roki (ena izmed dveh je bila skoraj odtrgana), obraz in trebuh. Ob truplu, ki ga je pregledal tudi sodni zdravnik, so karabinjerji iz Štarancana in Tržiča našli Pinov skuter, ključe in čelado. Na tleh je bil nahrbtnik, v katerem so bili lepilni trak, sveče, del kovinske cevi, klešče in žice. Drugi del cevi, ki ga je Pin v trenutku eksplozije imel v rokah, so preiskovalci našli nekaj metrov od trupla, kjer je bilo tudi več svornikov. Pod truplom je bilo nekaj paketov vžigalic. Po prvih ocenah karabinjerjev naj bi se Pin pripeljal na kraj nesre- f J Alessandro Pin (zgoraj); forenzik in karabinjerja iščejo indice na kraju najdbe trupla (desno) bonaventura / MANJŠINE Nedelja, 4. novembra 2012 9 APrimorski ~ dnevnik GORICA - Korzo Verdi Odobrili izvršni načrt za tretji sklop, eStoria se bo selil Goriški občinski odbor je na predlog župana Ettoreja Romolija odobril izvršni načrt za tretji sklop obnovitvenih del na Verdijevem korzu, ki so predvidena med ulicama Petrarca in Santa Chiara. Načrt je izdelal biro Dinale-Rigonat Hugues iz Mester v sodelovanju z inž. Brunom Crocettijem in studiom Tecnoprogetti, v dela pa bo uprava vložila skupno 1.055.000 evrov. Projekt urbanistične prekvalifikacije odseka Korza Verdi med ulicama Petrarca in Santa Chiara predvideva, da bo cesta ostala dvosmerna, cestišče pa bo ožje od današnjega. Vzdolž pločnikov iz nabrežinskega kamna, ki bodo visoki le dva centimetra in široki približno dva metra, bosta speljani kolesarski stezi, ki bosta tlakovani s porfirni-mi ploščicami. Med cestiščem, ki ga bodo tudi pretlakovali s porfirjem, in kolesarskima stezama bo varnostni pas. Parkirnih prostorov zaradi zožitve cestišča ne bo več. Načrt predvideva obnovo razsvetljave - postavili bodo nove lampijone - in odstranitev vseh arhitektonskih pregrad. V prihodnjih tednih bo tehnični urad goriške občine sprožil postopek za javno dražbo in izbiro izvajalcev del. V prihodnjih mesecih naj bi se začel tudi drugi sklop obnovitvenih del Verdijevega korza med ulicama Petrarca in Crispi pred ljudskim vrtom, zaradi katerih bo majski festival eStoria verjetno moral potekati na drugem prizorišču. U Kulturni center Lojze Bratuž Dekanija Štandrež Skupnost Sončnica družin vabijo na predavanje za utrjevanje duha r. S KAKŠNO UERO n L U ŽIVLJENJE? J Predavatelj msgr. dr. Stanislav Lipovšek Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 8. novembra 2012, ob 20. uri če ob zori. Nameraval naj bi loviti ribe, saj je kanal Quarantia v tem času poln cipljev. Pin se očitno ni zmenil za prepoved ribolova - kanal je namreč gojitveno območje -, mar pa mu ni bilo niti za strogo prepoved uporabe eksplozivnih sredstev, ki močno škodujejo vodnemu ekosi-stemu. Zakaj je razstrelivo predčasno eksplodiralo in za kakšno snov je šlo, bodo skušali ugotoviti karabinjerji, ki so uvedli preiskavo. Ob okoliščinah smrti bodo morali skušati tudi pojasniti, zakaj Pin ni imel s seboj ribiške opreme, na primer gumijastih škornjev in podmetalke, s katero bi po eksploziji lahko pobiral ribe iz vode. Ali je mogoče, da je s Pinom pri krivolovu sodeloval še kdo, ki je pobegnil takoj po eksploziji, ne da bi poklical reševalcev? Odgovor na to in druga vprašanja bo lahko ponudila le preiskava. Truplo so včeraj prepeljali v tržiško mrtvašnico, kjer bodo opravili obdukcijo. Pin je stanoval v Ulici Bella Rocca v Ronkah, po poklicu je bil vzdrževalec dvigal. Bil je ločen od žene. TRŽIČ - V termoelektrarni A2A ■ I vi« yt v Našli črno vrečo s človeškimi kostmi Med čiščenjem bazena odkrili ključnico,rebra in lopatico V termoelektrarni podjetja A2A v Tržiču so v petek naleteli na grozljivo odkritje. Med dopoldanskim čiščenjem bazenov obrata za proizvodnjo termoelektrične energije, ki se nahaja na vzhodnem bregu kanala Valentinis, so delavci našli vrečo, v kateri je bilo več kosti. Šlo je za človeške ostanke, in sicer za ključnico, nekaj reber in lopatico. V termoelektrarno so prišli policisti tržiškega komisariata s forenziki. S pomočjo sodnega zdravnika bodo skušali preveriti, kdaj je oseba, ki so ji kosti pripadale, umrla. Preverili bodo tudi, če gre za moškega ali žensko. Čiščenje bazenov za zbiranje vode v termoelektrarni A2A poteka periodično. Zadnjič so ta dela opravili oktobra, delavci pa niso opazili nič nenavadnega. V peter pa so na dnu bazena našli črno vrečo za odpadke, iz katere je štrlela kost. Delavcem je bilo takoj jasno, da ni šlo za živalske ostanke, zato so nemudoma poklicali policijo. Sile javnega reda bodo skušale tudi ugotoviti, kako je vreča sploh prišla v termoelektrarno, saj ni rečeno, da jo je kdo namenoma vrgel v bazen. Možno je, da je vrečo s sabo prinesla plima, saj so bazeni povezani s kanalom Valentinis. RUPA-GABRJE - V pričakovanju na močno deževje Okrog hiš peščeni nasipi ARSO za današnji in jutrišnji dan napoveduje, da bo Vipava spet poplavljala - V Vrtojbi razdelili 3500 vreč peska Okrog rupenskih in gabrskih hiš, ki jih je prejšnji teden poplavila Vipava, so včeraj zrasli peščeni nasipi, za katere upajo, da bodo domačije zavarovali v primeru novih poplav. Za namestitev peščenih vreč in za gradnjo pregrad iz peska in najlonske folije so poskrbeli prostovoljci civilne zaščite, Kulturni center Lojze Bratuž in Galerija Riko Debenjak - Kanal ob Soči vljudno vabita na odprtje spominske razstave umetnika ob 25-letnici smrti. RIKO DEBENJAK 1908 - 1987 Razstavljena bodo olja na platnu iz družinske zbirke. Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe Glasbeni poklon Doralice Klaniscek, harfa Kulturni center Lojze Bratuž - četrtek, 8. novembra 2012, ob 18. uri ki bodo danes ves dan v stanju pripravljenosti. »S črpalkami bomo pripravljeni priskočiti na pomoč družinam, če jim bo voda pronicala v stanovanja,« napoveduje sovodenjski podžupan Slavko Tomsič in pojasnjuje, da so vremenske napovedi za današnji dan zelo slabe. Padlo naj bi od 100 do 150 litrov dežja na kvadratni meter. Slovenska agencija za okolje ARSO je včeraj na svoji spletni strani izdala opozorilo, na katerem za današnji dan in za noč na jutrišnji dan predvideva velik porast rek po Sloveniji. »V večjem obsegu bodo v ponedeljek poplavile reke na jugozahodu države: Vipava, Reka ter reke in potoki v slovenski Istri in v Gorških Brdih,« je zapisano na spletni strani, ki je običajno pri svojih napovedih dokaj natančna. Delitev vreč s peskom je včeraj potekala tudi v občini Šempeter-Vrtoj-ba. V vrtojbenski gramoznici so jih razdelili kar 3500; samo včeraj so jih s peskom napolnili 2500. Gradnja nasipa iz peščenih vreč v Rupi bumbaca 10 Nedelja, 4. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Cepljenje proti gripi se bo začelo z zamudo Imajo 8500 doz cepiva, manjka jih še vsaj 19.000 Do težav je prišlo zaradi prepovedi uporabe cepiv podjetja Novartis na državni ravni Vsakoletna kampanja za cepljenje proti sezonski gripi se bo letos na Goriškem in tudi drugod po deželi začela z zamudo zaradi težav, do katerih je prišlo na državni ravni z dobavo cepiva. »Predvidoma se bomo cepljenj lotili 15. novembra; zaradi zamude bo letošnja kampanja krajša, zato pa bomo v krajšem času skušali cepiti čim več ljudi. Poudariti je tudi treba, da zamuda ne bo nikakor zmanjšala učinkovitosti kampanje. Višek obolenj z gripo namreč vsako leto obravnavamo v začetku februarja; ker naše telo ustvari protitelesa dva tedna po cepljenju, smo še povsem v času,« pravi direktor oddelka za higieno in javno zdravstvo pri goriškem zdravstvenem podjetju Luigi Donatoni in pojasnjuje, da se je navadno kampanja začenjala zadnji teden oktobra. »Tudi letos smo se iz organizacijskega vidika pripravili na začetek kampanje konec oktobra. Pripravili smo urnike, po mestu razobesili plakate s pozivi k cepljenju, natisnili smo tudi informativne zgibanke, ki smo ji pa zadnji trenutek zadržali zaradi težav na državni ravni,« pravi Donatoni in pojasnjuje, da so na državni ravni najprej prepovedali uporabo cepiva holandskega podjetja Crucell. »Še med proizvodnim procesom so ugotovili, da bi lahko bile nekatere doze cepiva kontaminirane; zaradi tega je prišlo do zaustavitve proizvodnje, preden bi cepivo zapustilo tovarno,« pravi Donatoni in pojasnjuje, da je drugačna zgodba cepiva švicarskega podjetja Novartis. »V tem primeru so ugotovili nekaj stranskih učinkov - cepivo povzroča otekline in vročino - in takoj preprečili prodajo na državni ravni,« pravi Donatoni in pojasnjuje, da se pristojna delovna skupina na deželni ravni že nekaj časa ukvarja z zadevo. V deželi Furlaniji-Julijski krajini trenutno ni dovolj cepiv, zato pa jih bodo skušali najti pri drugih dobaviteljih. Ker pa imajo podobne težave v vseh italijanskih deželah in tudi drugod po Evropi, je tudi možno, da cepiva enostavno ne bo dovolj. »Cepljenje groženih skupin prebivalstva bomo vsekakor zagotovili,« je včeraj poudaril deželni podpredsednik Luca Ci-riani, medtem ko Donatoni še pojasnjuje, da imajo na Goriškem na zalogi 8.500 doz cepiva, ki jih je proizvedlo podjetje Sa-nofi Pasteur, vendar primanjkuje še vsaj 19.000 doz. »Vsako leto se na Goriškem cepi nekaj manj kot trideset tisoč ljudi,« razlaga Donatoni in napoveduje, da tudi sami pričakujejo na navodila s pristojnih deželnih uradov. »Mogoče bo kakšna novost konec prihodnjega tedna,« napoveduje za zaključek. (dr) Goriško zdravstveno podjetje je že pred dnevi po mestu nalepilo dvojezične plakate, s katerimi poziva k cepljenju proti gripi. Potem ko so bili plakati nalepljeni, pa so izvedeli, da se bo zaradi težav z dobavo cepiv kampanja proti gripi začela z zamudo bumbaca Pasolinijev morilec obsojen Giuseppe - Pino Pelosi, ki je bil pred 37 leti obsojen na zaporno kazen zaradi umora Pier Paola Pa-solinije, je bil spet spoznan za krivega. Na goriškem sodišču so ga namreč obsodili na zaporno kazen treh let in petih mesecev zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah. Pelosi je decembra leta 1999 skupaj z dvema pajdašema ukradel iz draguljarne v Tržiču enajst ur znamke Rolex, ki so bile vredne preko sto milijonov lir. Da je prišel do plena, je Pelosi izvrtal luknjo v izložbi in nato ure ukradel s pomočjo železne palice. Njegov odvetnik je že napovedal vložitev pritožbe. Od jutri semafor pri Pri Sabličih bo jutri ob 7. uri stopila v veljavo delna zapora cestišča, ki jo je odredilo cestno podjetje ANAS in zaradi katere bo uveden izmenični enosmerni promet, ki ga bosta urejala semaforja. Za uredbo so se pri podjetju ANAS odločili zaradi vzdrževalnih del, ki jih bodo opravili na povezovalni cesti med Moščenicami in državno cesto št. 55 in ki se bodo predvideno zaključila do 23. februarja prihodnjega leta. Do takrat se bodo avtomobilisti morali opremiti z veliko mero potrpežljivosti, saj gre pričakovati, da se bosta predvsem ob prometnih konicah za semaforjema pri Sa-bličih ustvarjali dolgi koloni vozil. GORICA Poganjki projektov nagrajeni v Kanadi Goriški natečaj Poganjki projektov, pri katerem je od leta 2011 sodelovalo okrog 300 učencev osnovnih šol, je prejel prestižno mednarodno nagrado. V Vancouvru, kjer je potekal svetovni kongres zavoda Project Management Institute (PMI), so 47-letne-mu Giorgiu Bensi izročili priznanje »Volounteer of the Year«. Goriški in- Bensa (tretji z leve) na nagrajevanju v Vancouvru fotod.l. ženir si je nagrado prislužil z natečajem Poganjki projektov, ki ga letos že tretjič prireja v sodelovanju z združenjem PMI Northern Italy Chapter; v okviru natečaja so praktično uporabili »Kit za osnovno šolo«, to je pripomoček, ki učiteljem in vzgojiteljem omogoča, da lažje vodijo otroke pri uresničevanju projektov po načelu projektnega vodenja (t.i. »project management«). Vpise za sodelovanje na tretjem natečaju, ki se bo zaključil 23. marca za nagrajevanjem, bodo zbirali do 30. novembra. NOVA GORICA - Razstava Skupina 75 v Rotundi SNG Goriški fotoklub Skupina75 se bo s skupinsko razstavo predstavil v Rotundi Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. Ta okrogla razstavna dvorana je že nekajkrat gostila člane goriškega fotoklu-ba, tokrat pa bo prvič, da se bodo novogoriškim ljubiteljem umetniške fotografije predstavili skoraj vsi člani Skupine75. Svoja dela bodo na ogled postavili Remo Cavedale, Sergio Culot, Mariano Di elemente, Sandi Gorkič, Mauro Paviotti, Silvan Pitto-li, Katerina Pittoli, Boris Prinčič, Loredana Prinčič, Tamara Puc, Matej Ratko, Paul D. Redfern, Robert Strahinjic, Enzo Tedeschi, Miran Vižintin, Marko Vogrič, Zdenko Vogrič in Simon Zamar. S krajšim glasbenim programom, ki ga bo na harmoniko prispeval mladi član goriške Glasbene matice Jari Jarc, bodo razstavo odprli v torek, 6. novembra, ob 18.uri. Omeniti velja, da je goriški fotoklub izjemno delaven, saj je letos s svojimi člani pripravil ali sodeloval na že tridesetih prikazih v prav tolikih razstavnih prostorih. Na novogoriškem skupinskem prikazu se bodo posamezni člani predstavili z enim ali dvema deloma večjega formata. Razstavo v Novi Gorici je goriškim fotografom omogočilo tamkajšnje gledališče, ki s Skupino75 goji dolgotrajne prijateljske stike. (vip) GORICA - V priredbi ZSKD Kako doseči čustveno svobodo Pika Rajnar bo predavala o metodi EFT Zveza slovenskih kulturnih društev se že nekaj let posveča organizaciji predavanj tudi o socialnih temah, da bi osvestila tako mlade kot odrasle o pasteh družbe, ki jim večkrat nismo kos. Organizirali so predavanja na temo mamil, prekomernega pitja alkoholnih pijač med mladimi, zasvojenosti s telefončki in internetom ipd. Letos so se pri ZSKD odločili, da bodo udeležencem predavanj ponudili nekaj »rešilnih metod in orodij«, s katerimi lahko ljudje kljubujemo težavam v odnosih, težavam na čustveni in fizični ravni. V sredo, 7. novembra, ob 18. uri bo v Tumovi dvorani KB Centra v Gorici, Pika Rajnar, usposobljena predavateljica EFT metode, spregovorila o tehniki doseganja čustvene svobode. Metoda EFT (Emotional Freedom Techniques - tehnike doseganja čustvene svobode) združuje spoznanja vzhodne in zahodne medicine. Med izvajanjem metode posameznik s konicami prstov tap-ka končne točke energijskih meridianov telesa. Na ta način naj bi dosegel čustveno razbremenitev, ki pogosto prinese tudi trajno telesno zdravje. EFT je učinkovit način za upravljanje z neprijetnimi občutki, odlično orodje, ki nam je neverjetno manjkalo, saj se občutkov z logiko ne da upravljati. Rezultati metode EFT so trajni, se pravi, strah pred letenjem z letalom izgine in ni potrebno tapkati vsakič, ko nas čaka polet. Enako velja za ostale težave - strah pred kačami/boleznimi/pajki/dvigali/višino/. EFT-priročnik si je možno brezplačno prenesti s spletne strani www.eft-slovenija.si. Več informacij na www.zskd.org ali na tel. 0481-531495. Vila Studeniz pred nekaj desetletji (zgoraj); tako se nam kaže Oširek Studenci (Culiat) danes, na levi je šolska stavba v italijanskem imperialnem slogu (spodaj). Studenci Nobenih omembe vrednih studencev ni bilo na območju trga Culiat, sosednih ulic, doline Korn'ce oziroma Korna ali drevoreda Virgilio. Ime je nastalo z zamenjavo, med uporabo med ljudmi, zadnjih dveh črk rodbinskega priimka Studeniz. Tako se je imenovala veja češkega nižjega plemstva, ki si je zgradilo vilo/palačo (sedaj Vila Louise) v obliki podkve na severozahodnem robu nekdanje ravnice, preden se le-ta spušča v že navedeni potok oziroma proti zahodu k nižjim terasam soške naplavine v smeri mostu, ki pelje v Ločnik. V prizidku je pred štiridesetimi in več leti bil sedež taborniške organizacije Rod Modrega Vala. Na strnjenem prostoru je nekaj šolskih zavodov. V stavbi italijanskega imperialnega sloga, v obliki loka in značilne rdečkaste barve, so bili pred nekaj desetletji italijanski šoli pridruženi razredi slovenskega strokovnega zavoda Ivan Cankar, v trinadstropni stavbi na začetku Leopardijeve ulice pa je nekaj let domova-la nižja srednja šola Ivan Trinko. Tik zraven trga stoji poslopje nekdanjega italijanskega zavoda Enrico Fermi, nekoliko dlje pa sedež Videmske univerze, na vogalu s Kopališko ulico - Via dei bagni je v letih 1944 - 1945 bil sedež nemške SS policije z nekaj zapori. Po vojni so Studenci bili precej pusta površina, ki jo je občinska vrtnarska služba v zadnjih dveh desetletjih postopoma olepšala in prometno racionalizirala. Veliko starejšega datuma je drevored Virgilio, ki se vije proti severozahodu. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 4. novembra 2012 1 1 GORICA - Pri Ad formandumu Vpisujejo na tečaj poklicne kvalifikacije za natakarje Na gostinski šoli, ki deluje v okviru Ad formanduma v Gorici, so v teku vpisovanja na tečaj poklicne kvalifikacije za odrasle. Gre za enoletni tečaj, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad in je zaradi tega brezplačen. Poklicna kvalifikacija je izobraževalni program, ki traja eno šolsko leto (1000 ur) in je namenjen odraslim osebam, ki se želijo ponovno vključiti v svet dela in pridobiti diplomo, ki dokazuje njihove sposobnosti in znanje. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Izobraževanje poteka v razredu; predvidena je tudi delovna praksa v gostilnah in restavracijah. »Poklicna kvalifikacija je najlažja pot do specifične diplome. Ad for-mandum ima za sabo več kot tridesetletno tradicijo v izobraževanju poklicnih profilov za gostinski sektor; število vpisanih v programe, tako iz gostinskega kot iz turističnega sektorja, se iz leta v leto večajo. To je med drugim dokaz privlačnosti ga-stronomskega, in v širšem smislu, turističnega sektorja, ki kljub krizi še vedno nudi možnosti zaposlitve,« pravi direktor Ad formanduma Mas-similiano Iacono. Poklicna kvalifikacija s področja strežbe Operater v gostinstvu - Natakar je namenjena odraslim osebam z dopolnjenim 18. letom starosti in z bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Zaposlitveni status ni pogoj za vpis. Poleg specifičnih predmetov, ki se tičejo tehnik strežbe, priprave prigrizkov in miz, organizacije in upravljanja bifejev in banketov, se bodo tečajniki izpopolnili v prehrani, v metodi priprave surovin in v tehnikah komunikacije. Ob zaključku šolanja prejmejo udeleženci tečaja diplomo poklicne kvalifikacije. Izbor bo 9. novembra: do takrat je možno vložiti kandidature. Informacije so na razpolago na spletni strani www.adfor-mandum.org m Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 18.00 -21.30 »007 Skyfall«. Dvorana 2: 14.50 - 16.30 - 18.15 »Gla-diatori di Roma«; 19.50 - 22.15 »Le belve«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 20.00 -22.10 »Amour«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.40 -20.20 »007 Skyfall«. Dvorana 2: 15.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«; 17.30 - 19.50 »Il matrimonio che vorrei«; 22.00 »007 Skyfall«. H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 Še eno združenje Po Pevmi, Ločniku, Podgori in Straž-cah so tudi v severni mestni četrti ustanovili novo združenje, ki bo podedovalo pristojnosti ukinjenih rajonskih svetov. Začasni predsednik skupnosti za Svetogorsko četrt in Placuto je Lorenzo Martini, v teku 60 dni pa bo skupščina imenovala novo vodstvo. Med tem občinski uradi preverjajo, kako bi lahko prilagodili pravilnik in priznali združenja. To vlogo naj bi v Štan-drežu prevzelo združenje Skultura. Mamice s polno paro Združenje Voglio nascere a Gorizia je včeraj začelo zbirati podpise proti zaprtju porodnišnice. Mamice in očetje so naleteli na dober odziv someščanov, saj so samo v teku dopoldneva zbrali 300 podpisov. Kanalci v Štandrežu V abonmaju ljubiteljskih gledaliških skupin v organizaciji PD Štandrež je prišlo do menjave vrstnega reda. Predstavo »Na slepo« Ta bolj' Teatra bo danes, 4. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič nadomestil nastop skupine Kontrada iz Kanala s predstavo »Odlikovanje« Georgesa Feydeaua v režiji Emila Aberška. Po predstavi bo druženje ob kozarčku in kostanju. Prost vstop v muzeje Danes bo kot vsako prvo nedeljo v mesecu vstop v goriške Pokrajinske muzeje prost. Palača Attems-Petzenstein bo odprta med 10. in 17. uro, Arheološka zbirka, Muzej prve svetovne vojn ter Muzej mode in umetne obrti v grajskem naselju pa bodo odprti med 9. in 19. uro. Dvorana 3: 15.30 »Alla ricerca di Nemo« (digital 3D); 17.30 - 19.50 - 22.15 »Le belve«. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Gla-diatori di Roma«; 20.30 »Viva l'Italia«. Dvorana 5: 15.45 - 17.45 - 20.15 -22.10 »Io e te«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »007 Skyfall«. Dvorana 2: 17.30 »Gladiatori di Roma«; niz »Riflessi sul fondo« 20.30 »Oltre il filo« in »Caffe Trieste«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Amour«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.20 »007 Skyfall«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Il matrimonio che vorrei«; 21.30 »007 Skyfall«. Dvorana 3: 17.30 »Alla ricerca di Nemo« (digital 3D); 19.50 - 22.15 »Le belve«. Dvorana 4: 17.30 »Gladiatori di Roma«; 20.30 »Viva l'Italia«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Io e te«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Il rosso e il blu«. Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.15 koncert Beograjskega godalnega orkestra »Dušan Skovran«; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. H Čestitke Naš mali Bležuenčekprikukal je na svet. SAMUEL mu je ime. Da ti bo vedno lepo kot v objemu mame Sonie in tatu Aleša, ti želi cela žlahta od Štandreža do Trsta. Nova zvezdica je na nebu zaža-rela in naša družina je je resnično vesela. Z Alešem se bo sedaj mali SAMUEL na tekme podajal, z mamico Sonjo pa bo po gorah in gričih se sprehajal. S srečnima staršema se veselimo, malemu fantku pa vso srečo želimo. Marko, Viljena, Anisja in Zarja. ~M Gledališče fl Razstave V BARU »HIC« v Ul. Don Bosco 165 v Gorici bo do 25. novembra na ogled razstava goriškega umetnika Maria Marchiorija v organizaciji združenja Amici-Arte-Felice. S Izleti SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) razpisuje v Gorici v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Kulturnim centrom Lojze Bratuž, abonma za gledališko sezono 2012-13. Prva od šestih predstav bo v ponedeljek, 19. novembra, ob 20.30 uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s premierno uprizoritvijo drame Vinka M derndorferja »Vaje za tesnobo« v režiji Jake Andreja Vojevca; vpisovanje abonmajev poteka do 19. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. Stari abonenti lahko svoje sedeže potrdijo do 9. novembra; več na spletni strani www.kulturnidom.it. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.45 »Kaj je resnica - Cosí e (se vi pare)« (Luigi Pirandell0), nastopajo Giuliana Lojodice, Pino Micol in Luciano Virgilio (»Proza«); informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v četrtek, 8. novembra, ob 21. uri deželna premiera »Tutto Shakespeare in 90 minuti« (Adam Long, Daniel Singer in Jess Winfield), nastopata Zuzzurro&Gaspare (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vincenza). KD SOVODNJE obvešča, da zaradi predvidenega slabega vremena današnji pohod po mirenskem Krasu odpade. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ in OV v Romjanu organizira danes, 4. novembra, 10. »Jesenski sprehod« z zbirališčem na prireditvenem prostoru v Sel-cah ob 10. uri in startom ob 10.30. Na cilju bo delovala okrepčevalnica z glasbo, petjem in igrami za vsakogar. Ob slabem vremenu sprehod odpade, druženje pa bo vseeno potekalo na prireditvenem prostoru ob 12.30, ko bo tekmovanje za najboljšo sladico. SPDG vabi na izlet v neznano v nedeljo, 25. novembra. Prijave in informacije na sedežu društva v Gorici v četrtek, 8. novembra, od 19. do 20. ure. Skupne hoje okrog 4 ure. □ Obvestila JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: danes, 4. novembra, ob 11. uri v pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju vodeni ogled razstave z naslovom »Donne nella Grande Guer-ra«, ki ga bo vodila Alessandra Martina, sledil bo aperitiv. V MUZEJU TERITORIJA v Krminu je na ogled razstava Gigija Castellanija z naslovom »L'arte sul serio. Ritratti di Cormons«; še danes, 4. novembra, 10.30-12.30, 16.00-19.00. V UMETNOSTNI GALERIJI ArtOpen-Space v Ul. Diaz 4 v Gorici je na ogled razstava modelov vlakcev združenja ATR (Amici Trasporto su Rotaia); še danes, 4. novembra, 9.30-12.30, 15.3019.00; informacije po tel. 333-6205252 (Patrizio Venier). V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici bo v sredo, 7. novembra, ob 18. uri odprtje likovne razstave z naslovom »Hrvoje Marko Peruzovic - Arbor Vi-tae«. Umetnika bo predstavila Ana-marija Stibilj Šajn, na čelo bo zaigral Francesco Malaroda. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka iz Kanala v četrtek, 8. novembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Riko Debe-njak ob 25-letnici smrti«. Razstavljena bodo olja na platno iz družinske zbirke umetnika, predstavila jih bo umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, na harfo bo zaigrala Do-ralice Klainscek. Razstava bo na ogled do 23. novembra od ponedeljka do petka 17.00-19.00 in od 24. novembra do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni. KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ TER ŽEPZ IZ RONK vabijo v ponedeljek, 5. novembra, ob 19. uri v cerkev Sv. Nikolaja v Tržiču na tradicionalno mašo za rajne. Obogatil jo bo nastop mešanega pevskega zbora iz Bilj. V nedeljo, 11. novembra, pa društvi vabita na martinovanje v Bardu-Lusevera. HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), ivanasolc@gmail.com. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; v Štandrežu (Dom Andreja Budala) ob sobotah 15.00-16.15; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah 14.30-15.30. Informacije: 349-3887180 (Gabrijel). TRŽNICA na Placuti poteka vsako prvo nedeljo v mesecu. DRUŽBA se dobi danes, 4. novembra, ob 13. uri. KULTURNO DRUŠTVO SKALA GA-BRJE v sodelovanju z lovsko družino Gabrje prireja tradicionalno martino-vanje na vaškem trgu danes, 4. novembra, s pričetkom ob 13.30 z mašo, blagoslovom poljskih pridelkov in družabnostjo. V društveni dvorani bo na ogled samostojna razstava slikarke Janine Cotič iz Sovodenj. Ob slabem vremenu bo praznovanje v društvenih prostorih. AKŠD VIPAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na Peči. KD SOVODNJE obvešča vse občane, da bo v soboto, 10. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti kruh za blagoslov in po-kušnjo, naj ga prinese v nedeljo zjutraj h kulturnemu domu pred 10. uro. SKPD F.B. SEDEJ vabi na 26. redni občni zbor v ponedeljek, 19. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Sedejevem domu v Števerjanu. 0 Prireditve NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu v Gorici bo v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30 predstavitev tečaja astrologije, ki ga bo vodil astrolog Claudio Di Camillo. KC LOJZE BRATUŽ, DEKANIJA ŠTANDREŽ IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabijo na predavanje msgr. Stanislava Lipovška z naslovom »S kakšno vero v življenje?« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v četrtek, 8. novembra, ob 20. uri. KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 8., 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Kor-zo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481-530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it ter po tel. 040-360072 (prisarna v Trstu). LIKOVNA DELAVNICA »Kraljična z ledenim srcem« bo potekala v občinski knjižnici v Sovodnjah v četrtek, 8. novembra, ob 14. uri z mladinsko pisateljico Marizo Perat in ilustratorko Danilo Komjanc. Ob pripovedovanju pravljice »Kraljična z ledenim srcem«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, bo ilustratorka z otroki vodila likovno delavnico. Pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. PD RUPA-PEČ prireja v petek, 9. novembra, ob 19. uri v društvenih prostorih v Rupi večer s predvajanjem slik in podoživljanjem lepih spominov z izleta po Turčiji. ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 10. novembra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677. TRADICIONALNI KULTURNI KRAŠKI VEČER prirejajo v Lokandi Devetak na Vrhu v sredo, 14. novembra, ob 20. uri. Večer bodo kulturno obogatile misli, poezije in kratke zgodbe o Krasu, ki jih je izbral Peter Černic; informacije po tel. 0481-882488, in-fo@devetak.com. Prispevki Namesto cvetja na grob Danijela Pin-tarja so v cerkvi nabrali 555,20 evrov, ki so jih svojci namenili za nakup igral za vrtec v Pevmi. V spomin na mamo Petro Černe vd. Brešan darujeta Nevenka in Niko z družinama 100 evrov za Kulturni dom Gorica, 100 evrov za osnovno šolo »Josip Abram« v Pevmi in 100 evrov za Primorski dnevnik. V spomin na drago nono Petro darujejo vnuki Luka, Katja in Tomaž 150 evrov za športno združenje Dom Gorica. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Rinaldo (Rino) Fio-rini iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Pietro Presot iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče; 10.50, Livia Muzlovich vd. Poropat iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališče v Štarancanu. JUTRI V ŠTARANCANU: 12.00, Laura Grudina, blagoslov v kapeli starega pokopališča, pokop na novem pokopališču. ZAHVALA Ob izgubi predragega moža, očeta in nonota Danijela Pintarja svojci iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Še posebna zahvala pa naj gre gospodu župniku Marjanu Markežiču, domačemu zdravniku Pierluigiju De For-nasariju, pevcem MoPZ Štmaver in članom društva Sabotin. ZAHVALA V Petra Cerne vd. Brešan Zahvaljujemo se vsem, ki so ob smrti naše drage mame, tašče in none sočustvovali z nami in se na katerikoli način poklonili njenemu spominu. Družina se 1 2 Nedelja, 4. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - Razstava slik in kipov v Modra's galeriji Mit in utopija skozi Palčičevo umetnost Dela na ogled do 11. novembra, v četrtek bo o njih spregovoril avtor Množica ljubiteljev umetnosti se je minuli konec tedna zbrala v Modra's galeriji v Doberdobu, kjer so odprli razstavo slik in kipov Klavdija Palčiča z evokativnim naslovom Ika-ria. Odprtja, ki so ga z popestrili doberdobski učenci Glasbene matice, se je udeležil tudi avtor, ki ga je predstavila umetnostna kritičarka Franca Marri. »Tako v Palčičevih slikah kot v njegovih kipih večkrat naletimo na osebe ali čudna bitja iz mitološkega ali pravljičnega sveta: na junake, konje, na bolj ali manj fantastična bitja lebdeča med zemljo in nebom, razpeta med silami dobrega in zla, med brezupnim hrepenenjem po vsemogočnosti in neizogibnim porazom. Lahko se pripeti, da ob Pegazu in Sončnem vozu srečamo Sizifove in Ikarusove upodobitve, ki nam nenadoma prikličejo v spomin njihove drzne izzive in neuresničljive podvige; lahko pa nas iznenadijo volkodlaki, grozeče prikazni, ki nam ne bodo dovolile mirnega spanja,« je povedala Marrijeva in poudarila, da v Palčičevi umetnosti »abstraktna in figurativna govorica tekmujeta za prevlado v izražanju, ki pa ostaja v dialektičnem prekrivanju potez, risbe in barv vedno in namenoma pomensko nedorečeno.« Na večpomenskost Palčičevih del, med katerimi je več takih, ki obravnavajo mite in temo utopije, a tudi socialne krivice in uporniški duh, se navezuje tudi naslov razstave, o katerem je v imenu organizatorjev spregovoril Karlo Černic. »Ikaria je povezana z Ika- rovim drznim vzletom in padcem, po drugi strani pa nas spominja na gibanje utopičnega socialista Etiennea Cabeta, ki je napisal Potovanje v Ikario in sprožil nastajanje istoimenskih komun v Franciji in Severni Ameriki. Tretjič, na Ikarijo so polkovniki zapirali komuniste, anarhiste in oporečnike v času diktature med leti 1967 in 1974,« je povedal Černic. Udele- žence je nagovoril tudi Palčič, ki se je zahvalil pobudnikom in izpostavil, da mu je v veselje, da lahko obiskovalci vsak po svoje dojemajo in podoživljajo njegova dela. Razstava je na ogled do 11. novembra. V četrtek, 8. novembra, ob 20. uri bo obiskovalce med ogledom spremljal avtor, ki bo o svojih delih spregovoril tudi s tehničnega vidika. Klavdij Palčič v Doberdobu (zgoraj); odprtje razstave (levo) foto karlo ferletič GORICA - V Feiglovi knjižnici Po piščančku Karmelitu prihaja krokodil Karli Prejšnji teden je pravljico o piščančku Karmelitu animirala Luisa Gergolet foto d.f. Vsaka priložnost poslušanja pravljice je posebne vrste izkušnja, ki otroka hkrati pomirja, vzgaja, gradi njegovo samozavest in mu pomaga, da se počasi prilagodi svetu, ki ga obkroža. Govorni jezik, pravilna uporaba slovenskega jezika, interpretacija telesne govorice pripovedovalca in knjige, ki so aktivno ali pasivno soudeležene pri pripovedovanju, dajejo takim srečanjem, kot so pravljične urice v Feiglovi knjižnici, še močnejši in dodatni učinek, ki pripomore k zdravi rasti otroka. Prejšnji teden je bila na vrsti tretja pravljična urica v tej sezoni. Knjižničarka Luisa Gergolet je zaigrala piščančka Karmelita, ki si je strastno želel bratca. Po dolgem čakanju pa dobi sestrico. Kljub začetnemu razočaranju se sestra Kar- men izkaže za spretno, pogumno in simpatično pišče. Pravljica je polna dinamike, živahnih pogovorov ter intimnega spoznanja in čustvenosti. Otroci in starši so pozorno in zabavno sledili dogajanju, ki ga je Luisa znala s telesom in glasom učinkovito prikazati otrokom, ki niso nikdar znižali pozornosti. Zgodba o kokoški Karmeli, petelinu Pitikoku, njunima piščetoma Karmelitu in Karmen je nadaljevanka, saj gre za štiri knjige, ki vsebujejo marsikatero življenjsko modrost in ki si jih otroci lahko sposodijo v knjižnici. Jutri ob 18. uri bo na vrsti nova pravljična urica, ki jo bosta animirali Martina Šolc in pedagoška glasbenica Jana Drasič. Šlo bo za glasbeno pravljico v džungli. Glavni junak pa bo krokodil Karli. SOVODNJE - Nov odbor za Karnival Vedno več nastopajočih, težje pridobiti prispevke Slovensko društvo Karnival se je pred dnevi zbralo na svojem rednem občnem zboru. Uvodoma je predsednik Luca Pisk prebral poročilo o delovanju, sledila sta tajniško in blagajniško poročilo. V imenu ZSKD je pozdravila pokrajinska predsednica Vesna Tom-sič. Med občnim zborom so ugotavljali, da se je v zadnjih letih udeležba na pustni po-vorki vedno večala; naraslo je število nastopajočih, skupin in vozov, tudi gledalcev je bilo iz leta v leto v več. Kritično točko pa predstavljajo prispevki in sponzorstva, ki jih je vedno težje pridobiti. Občni zbor je bil volilnega značaja; v društveni odbor so bili izvoljeni Luca Pisk, Bernard Florenin, Igor Florenin, Robert Juren, Flavio Primožič, Andreja Pittoli, Romina Cijan, Gregor Brisco, Peter Povsic, Mattia Fedrigo, Silvan Pittoli, Drago Tomsic in Joško Terpin. Funkcije si bodo odborniki porazdelili na svoji prvi seji. SOVODNJE - Martinovanje V petek predstavijo grb, v nedeljo tudi »furnga« V pričakovanju Martinovega so pri kulturnem društvu Sovod-nje že v polnem teku priprave za bogati konec tedna. V petek, 9. novembra, ob 20. uri bodo v Kulturnem domu v Sovodnjah predstavili nov grb vaškega kulturnega društva. Grb, ki predstavlja za domače društvo in vaško skupnost pravo obogatitev, so nameravali izdelati že pred mnogimi leti, vendar do danes iz raznih razlogov zamisli niso uspeli uresničiti. »Vzrok, da je do tega prišlo ravno danes, pa je morda odvisen od obdobja, v katerem živimo. Ekonomska kriza, ki tlači tudi kulturno delovanje slovenske narodne skupnosti v Italiji, ter pomanjkanje idealov in vrednot sta nas spodbudila k izdelavi grba, saj smo vsi čutili potrebo po nečem, kar bi predstavljalo našo prisotnost in pomembnost našega delovanja,« pravijo pri kulturnem društvu Sovodnje. V okviru petkovega večera bosta predstavljeni tudi fotografska razstava in dramska uprizoritev društvenega delovanja od njegove ponovne ustanovitve do danes. Predstavitev sta zrežirali mladi društveni odbornici Maja Devetak in Romina Cijan s po- močjo ostalih odbornikov in društvenih članov. V nedeljo, 11. novembra, zjutraj pa bo potekalo tradicionalno sovodenjsko martinovanje. Tudi letos se bo praznovanje začelo ob 11. uri, takoj po maši, z nastopom otroškega zbora kulturnega društva Sovodnje. Pevskemu uvodu bo sledil blagoslov kmečkih pridelkov in strojev. Jutro bodo nato popestrile tržnice, na katerih si bo mogoče ogledati in nakupiti umetniške in okrasne izdelke ter domače jedi, ki jih bodo predstavili domačini oz. društva iz sovodenjske občine. Prava novost letošnjega praznovanja pa bo obisk »Martinove furnge«, ki jo prireja turistično društvo iz občine Šempeter-Vrtojba v sodelovanju z društvom Doli, društvom žena Vrtojba, društvom žena in deklet Šempeter in društvom Mark. Na sovodenjskem praznovanju bo kljub letošnji slabi trgatvi seveda mogoče okusiti tudi vina domačih proizvajalcev in golaž iz srne, ki ga vsako leto ponudi občanom lovska družina. Zaradi slabega vremena pa odpade pohod na mirenski Kras, ki je bil predviden za današnji dan. RONKE - Na sedežu društva Jadro predstavili knjigo Enise Bukvic Bodočnost na strani žensk Med srečanjem spregovorili tudi o povojni Bosni in nacionalizmih, ki se še vedno niso polegli Kulturni društvi Jadro iz Ronk in Tržič sta pred dnevi v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom pripravili prisrčen kulturni večer z bosansko kulturno-druž-beno delavko in pisateljico Eniso Bukvič. Srečanje je potekalo na sedežu društva Jadro v Romjanu, sovpadalo pa je tudi s predstavitvijo nove knjige bosanske pisateljice. Enisa Bukvič je po rodu iz mesta Brčko v severni Bosni, skoraj trideset let pa že živi v Rimu. Njene knjige so zato napisane v italijanskem jeziku, ki jih kasneje sama prevede tudi v srbo-hrvaščino. Bukvi-čeva je dobro znana v goriških kulturnih krogih, saj je bila v naših krajih in ob raznih priložnostih prisotna že večkrat. Gostjo in prisotne je uvodoma pozdravil Karlo Mucci, predsednik kulturnega društva Jadro. Srečanje s pisateljico je postavil med dogodke, ki pomagajo pri poznavanju vprašanj, ki pretresajo družbo in spodbujajo k širjenju kulturnih obzorij. Pisateljico in njeno pomembno delo pri vsestranski pomoči izmučeni Bosni je predstavil Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma v Gorici. V svojem dolgem posegu v odlični italijanščini je Enisa Bukvič obrazložila razloge, ki so jo spodbudile, da je začela s pisanjem knjig. Kot je sama povedala, ji pisanje pomaga pri premagovanju težav, ki so se v njej nakopičile v letih odsotnosti od doma, med vojno v Bosni, pa tudi v družbenih in delovnih razmerah v Italiji. S pisanjem se je tudi naučila opazovati in dojemati okolje, ki jo obdaja. V njeni zadnji Karlo Mucci in Enisa Bukvic foto vip knjigi z naslovom »Io, noi le altre «(Jaz, me in druge) je želela predstaviti nekoliko grenka pričevanja žensk iz Bosne, iz Istre in iz Italije, ki so nosilke novega razmišljanja in novih sprememb. Po mnenju Bukvičeve je bodočnost na strani žensk, ki so bolj dovzetne za spremembe in prenovo. Sledila je kar pestra debata, ki je segla na različna področja človekovega udej-stvovanja s posebnim poudarkom na vlogi žensk v družbi. Klepet je seveda segel na povojno Bosno in na nacionalizme, ki se še niso umirili, na nasilje nad ženskami, pa tudi na kulturo, ki lahko edina pomaga pri premagovanju nesoglasij, sovraštva in vojn. Enisa Bukvič je prebrala tudi daljši zapis Carle Del Ponte, znane lovke na vojne zločince v bivši Jugoslaviji. Zapis bi moral biti natisnjen kot predgovor v predstavljeni knjigi, žal pa je prispel prepozno; zaradi tega da bo našel svoje mesto v ponatisu knjige. (vip) TEDENSKI POUDAREK Nedelja, 4. novembra 2012 13 Ameriške predsedniške volitve so pred vrati. Po dolgi, več mesecev trajajoči volilni kampanji sta kandidata, demokrat in sedanji predsednik ZDA Barack Obama in republikanec Mitt Romney v dokaj izenačenem položaju. Obama pri tem v očeh ameriških volivcev nedvomno plačuje davek za težko gospodarsko krizo in v dobri meri neizpolnjenih pričakovanj mandata, ki ga zaključuje. Romney pa je precej pridobil z agresivnimi in do nasprotnika izredno kritičnimi javnimi nastopi, na katerih pa se je, resnici na ljubo, tudi večkrat nespretno spotaknil. V zadnjih dneh pa predsednik Obama po sondažah spet pridobil večinsko naklonjenost javnosti, posebej za odločno držo ob katastrofi, ki jo je povzročil orkan Sandy. Mnogi ocenjujejo, da si je tako pridobil odločilno prednost. Pogovor s slovenskim veleposlanikom v ZDA Romanom Kirnom, ki ga tu objavljamo, je nastal par dni preden se je nad državo razbesnel orkan. Slovenski veleposlanik v Was-hingtonu Roman Kirn je v pogovoru za STA komentiral predsedniško tekmo v ZDA med demokratom Barackom Obamo in republikancem Mittom Romneyjem. Veleposlanik se strinja z ocenami, da bo izid volitev zelo tesen, prepričan pa je, da na odnose s Slovenijo ne bo vplival.Tuji diplomati v Washingtonu spremljate ameriške volitve? Spremljanje poteka volitev je del vsakodnevnih opravkov tujih diplomatov in za te volitve je zanimanje zelo veliko. Ne gre le za ameriški, ampak za globalen dogodek. Iz dveh razlogov - volitve vplivajo na zunanjo politiko po vsem svetu in na globalno gospodarstvo. Prevladuje mnenje, da bo izid tesen in nihče si ga ne upa napovedovati. Z Obamo ste se osebno srečali. Kaj pa z Romneyjem? Ne še. Verjetno je to običajno. Z Obamo sem se srečal petkrat, ker je predsednik. Ni pa običajno, da bi se veleposlaniki videvali s kandidati. Tokrat sicer ni bilo niti srečanja z ekipo predsedniškega kandidata s področja zunanje politike, kar je še bolj neobičajno. Pred štirimi leti ni bilo tako. Kaj so prednosti, pomanjkljivosti enega ali drugega kandidata? Obama je že prebrana knjiga. Za sabo ima cel mandat in po moji oceni, kot tudi oceni drugih tujih diplomatov, se je izkazal kot uspešen in odločen državnik. Še preden je prevzel položaj predsednika, se je odločno lotil reševanja krize konec leta 2008. Odločno se je lotil tudi vprašanja terorizma. Konec koncev je najvidnejši rezultat odstranitev Osame bin Ladna. S tem je odpravil neke ste-reotipe, da so demokrati mehki in ne znajo jasno definirati varnostne politike. Mislim pa, da bo eden ključnih elementov odločanja to, kako uspešen je bil pri obvladovanju ekonomske krize in kako prepričljiv bo v tem, kakšno prihodnost bo zagotovil volivcem. Verjamem, da bodo podatki o stopnji brezposelnosti, ki bodo objavljeni tik pred volitvami, imeli vpliv na volivce. Kaj pa Romney? Njegova kampanja temelji na oblikovanju podobe bodočega predsednika, ki lahko reši ekonomske probleme, zlasti visoko brezposelnost in ogromen proračunski primanjkljaj. Sam to utemeljuje na preteklih uspehih in verjamem, da bo za dober del volivcev prepričljiv. Pomembno pa je tudi, kako se bodo odvile volitve v kongres. Mislim, da se preveč pozornosti posveča predsedniškim volitvam. Predsednik brez podpore kongresa ne more imeti tiste moči, ki mu jo sicer daje ustava. Ze nekaj let ste veleposlanik v ZDA. Prej ste bili slovenski veleposlanik pri ZN. Se tudi vam zdi, da je zunanja politika pri letošnjih predsedniških volitvah v ZDA v ozadju? Res je, da zunanja politika tudi na tokratnih volitvah ni v ospredju. Razlog je preprost - ker to ni v ospredju zanimanja ameriške javnosti. Za volivce so pomembna druga vprašanja, predvsem tista, ki zadevajo kakovost njihovega življenja. V tem pogledu so pričakovanja ameriških volivcev enaka pričakovanjem volivcev v vseh državah. Zanimiv pa je paradoks, da ravno zunanja politika v največji meri zaznamuje vlogo predsednika ZDA po volitvah. Kaj bi ocenili kot največje uspehe ali neuspehe Obamove zunanje politike? Če je Bush (George Bush mlajši, op.a.) šel v zgodovino kot predsednik, ki se je moral soočiti z 11. septembrom in je začel dve vojni, potem bo šel Obama nedvomno v zgodovino kot predsednik, ki je ti dve vojni končal in zajel Osamo bin Ladna. To je tisto, kar šteje. Neuspehi pa kažejo na omejitve, ki jih imajo v zunanji politiki ZDA in predsednik. Neuspehi izvirajo tudi iz previsokih pričakovanj, ki jih je imela javnost do predsednika. Bo morebitna izvolitev Romney-ja prinesla odmik od sedanje zunanje politike ZDA glede vprašanj, kot so Iran, Sirija, Afganistan, vojna proti terorizmu, odnosi s Kitajsko ... ? Mislim, da ne. Izhajajoč iz premise, da po volitvah ni dramatičnih sprememb v smeri ameriške zunanje politike. Pa tudi iz ocen in analiz celote pogledov enega ali drugega kandidata in njunih ekip ne bi mogel sklepati, da bo prihajalo do nekih dramatičnih sprememb. Navsezadnje je bila velika podobnost Romneyja z Obamo vidna v zadnji debati, ki je bila namenjena zunanji politiki. Romney se je na zadnjem televizijskem soočenju veliko strinjal z Obamo. To je bilo res presenetljivo. Mogoče bi lahko pri vprašanju Kitajske pričakovali za odtenek drugačno politiko, ker gre za pomembna, težka gospodarska vprašanja. Vendar pa je povezanost obeh ekonomij tolikšna, da si ne moreš privoščiti radikalnih premikov v eno ali drugo smer. ,Omenili ste, da je bil Obama uspešen v boju proti terorizmu. Kaj pa menite o kritikah, da brez sojenja pobija osumljene teroriste z brezpilo-tnimi letali? Tudi obljube o zaprtju Guantanama ni izpolnil. Ko je nastopil funkcijo, je dejal, da bo zaprl Guantanamo. Verjamem, da je imel trden namen to storiti in da je to del njegovega pogleda na svet. Pokazalo pa se je, da je to izven njegove moči. Kongres ga je zaustavil. Vprašanje brezpilotnih letal lahko uvrstimo v košarico spoštovanja človekovih pravic. To je moralno in etično vprašanje. Če gledamo na to v kontekstu dveh vojn in v bistvu nenapovedane vojne v Pakistanu, pa mislim, da ni težko razumeti odločitve te administracije, da z drugimi sredstvi dosega boljše cilje. Je pa to moralno-etični problem spoštovanja mednarodnega prava, čeprav menim, da v tem primeru nimamo jasnih meril, s katerimi bi lahko odrekli legitimnost uporabe brezpilotnih letal. Čeprav vemo, za kaj gre - za nediskri-minatorna pobijanja, ki so zelo alarmirala afganistansko in pakistansko javnost, ko so med žrtvami civilisti, otroci, ženske. To bo v prihodnosti predstavljalo vidnejšo omejitev uporabe teh letal. Opažate kakšno razliko med prejšnjimi in sedanjimi volitvami? V pogovorih s številnimi analitiki in politiki ter na podlagi lastnih izkušenj sem prišel do sklepa, da še nikoli doslej ni bilo tako velike razdeljenosti obeh političnih polov. Prav tako še nikoli ni bilo tako množičnega vpliva denarja v volilnem procesu. V njem imajo vse večjo vlogo tudi mediji z oblikovanjem mnenj, ki so za volivce sugestivna. Predsedniška kampanja poteka tudi v Sloveniji. Vidite kaj podobnosti? Najprej je treba vedeti, da v Sloveniji nimamo predsedniškega sistema. Teža enih ali drugih volitev je neprimerljiva. Volitve v ZDA niso le ameriške, ampak globalen dogodek. Ves svet gleda, kaj se bo zgodilo, ker bo to imelo posledice za njihova življenja. Skupno volitvam pa je to, da skušajo kandidati dobiti podporo za to, kar zagovarjajo. Vsi se tudi soočajo s problemom absentizma. Mislim sicer, da je pri Američanih bolj razvita zavest, da je treba iti na volitve in oddati glas, ne glede na končne številke o udeležbi. Oboji se tudi soočamo z z razdeljenim volilnim telesom. To je izziv za vse kandidate - kako nastopiti s programom, ki bo pritegnil oba pola. Ogromna razlika med Evropo in Ameriko se mi zdi izredno visoka stopnja upravljanja z volitvami - t.i. election management v ZDA. Forma postaja pomembnejša od vsebine. To upravljanje gre tako daleč, da ne le napoveduje izide, ampak jih skuša celo obvladovati. Mislim, da je to deformacija volilnega sistema. Je mogoče pričakovati spremembo v odnosih med ZDA in Slovenijo v primeru zmage enega ali drugega kandidata? Za področje zunanje politike nasploh, predvsem pa za ameriško velja, da je kot letalonosilka, ki izredno težko spreminja smer plovbe. Pri tem menim, da bistvenih sprememb ne bo niti v tran-satlantskih odnosih, ki so utemeljeni na skupnih vrednotah, podobnih interesih in tradiciji partnerskega sodelovanja, ne glede na različne «bombice», ki tu pa tam pokajo ob strani. Ne pričakujem nobenih sprememb, ko gre za slovensko-ameriške odnose. Velja spomniti, da je imela Slovenija vedno dobre odnose z ZDA, ne glede na to, kakšna je bila administracija v Was-hingtonu. Slovenija je po osamosvojitvi pri ZDA iskala predvsem podporo za vključevanje v mednarodne organizacije. Ta zgodba je končana. Na čem temeljijo odnosi danes? Res je, da so nam ZDA stale ob strani v ključnih trenutkih, ko smo potrebovali mednarodno priznanje. Ko smo se vključevali v Nato, skratka, ko smo se postavljali na svetovni zemljevid. Ta faza je bila zaključena v času, ko je Slovenija predsedovala EU in prevzela izjemno vidno ter odgovorno vlogo v mednarodni skupnosti. Zdaj moramo trezno premisliti, kako bomo naprej razvijali odnose z ZDA. Mislim, da je čas, da se obrnemo k bolj pragmatičnim temam in rešitvam v smeri poglabljanja bilateralnih odnosov. Po moji oceni smo doslej na račun velikih tem zanemarjali te vidike. To je predvsem gospodarsko sodelovanje, investicije, pri čemer je ameriških v Sloveniji le pol odstotka vseh tujih. Prav tako moramo izboljšati sodelovanje na področju izobraževanja, znanosti, inovacij. Moje še vedno veliko pričakovanje je, da bo Slovenija bolj ambiciozno stopila na pot teh odnosov. Da bomo šli tudi v Silicijevo dolino in tam odprli predstavništvo za nove oblike sodelovanja z ZDA. (STA) 14 Nedelja, 4. novembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Slovenska zamejska skavtska organizacija je v letošnjem poletju organizirala osem po svoje zelo različnih taborov, večinoma ločenih po starostnih vejah in teritorialnih enotah. Tako so se lahko voditelji posvečali potrebam vsake starostne dobe in organizirali tabor, ki je lahko čimbolj ustrezal posameznim skupinam. Za volčiče in volku-ljice, najmlajše člane organizacije, so bili pripravljeni trije tabori (eden je bil namenjen goriškim članom, drugi otrokom s Krasa, tretji pa volčičem in volku-ljicam, ki se srečujejo v Dolini in Skednju): na vseh treh taborih so voditelji izbrali pravljične ambientacije, s katerimi so poskušali otroke popeljati v magične svetove fantazije in preko tega doseči zastavljene cilje izboljšanja otrok in skupnosti. Voditelji izvidnikov in vodnic so se odločili za dva tabora, enega za goriško mladino, drugega za tržaško: medtem ko so Tržačani svoje delovanje uokvirili v ambientacijo starih Slovanov, so se Goričani odločili, da ambientacije letos ne bodo uporabili: oboji pa so se večinom posvečali urjenju skavtskih veščin in pustolovskim dogodivščinam. Veja roverjev in popotnic zbira mlade med 16 in 20 letom, ki se po navadi odpravijo na potovalne tabore, med katerimi več dni hodijo iz enega kraja v drugega in tako utrjujejo tiste štiri stebre roverizma, ki združuje klan: pot, skupnost, vera in služenje. Vsi trije klani so se odpravili na pot sami:prvi so šli na Hrvaško na območje severnega Velebita, drugi so s splavi potovali po reki Krki, tretji pa so odkrivali politično in ekološko problematiko hitre železnice v Val di Susa ter se povzpeli na visokogorje Piemonta. Vsi skavtski tabori so bili tako uspešno izpeljani po načrtih, voditelji in udeleženci so se iz poletnih dogodivščin vračali obogateni z novimi izkušnjami, spoznanji in z novim pomembnim storjenim korakom na poti do skavtske zrelosti; stkale so se nove prijateljske vezi, stare pa so se utrdile. Naša zahvala gre seveda vsem tistim, ki naše delovanje podpirate in ga spodbujate, tistim duhovnikom, ki ste spremljali mlade na poletnih taborjenjih in tudi med skavtskim letom; tistim staršem, ki podpirajo delovanje organizacije in so nam v marsikaterem primeru tudi priskočili na pomoč. Posebna zahvala pa naj gre seveda voditeljem, pripravnikom in pomočnikom, ki so vložili veliko truda v pripravo in izvedbo teh zahtevnih podvigov, ki pa so za vsakega člana posebej pomenili pomembno poglavje osebne rasti, ter vse skupaj napolnili z novim navdušenjem in zagonom za nadaljnje delovanje v korist bližnjemu. Volčiči in volkuljice: V pravljičnih svetovih Narnije, Petra Pana in Hogwartsa VV - Gorica Tudi letos smo se goriški volčiči podali na pustolovščino, tokrat v "Deželo bu ns visn', kjer smo pomagali Petru Panu in ostalim prebivalcem otoka premagati zloglasne in hudobne gusarje. Rakunčki, Medvedki, Polhi in Lisičke smo se neutrudno urili vsak dan, da bi bili kos preteči nevarnosti. Naše urjenje se je začelo takoj prvi dan; ko pa so gusarji ugrabili Tigra Lily, smo se začeli uriti še bolj natančno s kakapulto, s sabljanjem, z gusarball; zbirali smo tudi potrebno orožje in preizkušali naš pogum in spretnosti med drevesi in v blatu na poti "Bu ns visn". K sreči smo imeli na naši strani Krokodila, ki nas je varoval z budnim očesom in nam sporočal premike gusarjev, medtem ko nam je Tiger Lily - hčerka poglavarja rdečekožcev, pomagala razvozlati skrivnosti otoka skupaj s Sončnim Žarkom. Zgodilo se je tudi, da so ugrabili Miho - Wendinega in Janovega brata!! Takrat smo vzeli v roke naše frače in kot neustrašni Najdenčki smo se podali v barvan in moker boj z nasprotnikom. Skupno de- lo, urjenje in dobra volja so pripomogli h končni zmagi Najdenčkov in k rešitvi "Dežele bu ns visn" iz edine roke Kapitana Kljuke in njegovih tovarišev. Dežela je bila rešena in mi smo se lahko vrnili domov bolj pogumni, polni novih izkušenj in z novimi zgodbami. VV - Trst Volčiči in volkulice krdela Belih tigrov in krdela Velikega drevesa iz Škednja in Doline so na letošnjem taboru spoznali čudeže magičnega sveta Hogwartsa. S profesorji so se učili obrambe pred mračnimi silami, erbologije, branja run, športnih panog in drugih veščin, ki jih morajo mladi čarovniki in čarovnice obvladati. A feniks Fanny je nekega dne obvestila dijake Hogwartsa, da jim preti nevarnost - Voldemort! Le z enim samim velikim podvigom lahko dijaki čarovniške šole premagajo hudobnega čarovnika: najti morajo vse hor-cruxe in jih uničiti. Čarovniki in čarovnice so najprej premagali baziliska, ki se je skrival v njihovem gradu. Odpravili so se na dolgo pot, da bi našli in uničili diadem. Ko je v Hogwarts prišla neprijazna Umbridge, so ji dijaki ukradili ogrlico in jo s tem rešili prekletstva in hudobije, obenem uničili še en horcrux. V Hogwarts so prišli drugi predmeti, ki so prinašali prekletstvo in nesrečo: uničili so Albusov prstan in Pokal štirih čarovnikov, do katerega so dijaki prišli z velikim trudom. Smrtonosci so medtem že napadli Ministrstvo za magijo in ga do tal porušili. Dijaki so po dolgem in krvavem boju uničili Smrtonosce in dokončno premagali Voldemorta. VV - Kras Vse se je začelo, ko smo prejeli pismo, da moramo mladoletni iz varnostnih razlogov zapustiti London. Na angleškem po- deželju smo našli omaro. Šli smo skoznjo in srečali gospo Bober. Razkrila nam je, da smo prišli v Deželo Narnije, v kateri vlada hudobna Ledena kraljica, ki jo lahko premagajo samo dva Adamova sinova in dve Evini hčeri iste krvi. To smo bili vendar mi-Pevensie-jevi! Nastanili smo se zato v brlogu gospe Bober in začeli spoznavati narnijska čudežna bitja ter njihove navade. Moj brat Edmund je nenadoma izginil. Ob tabornem ognju se je oglasil kralj, lev Aslan in povedal, da je Edmunda omrežila Ledena kraljica in da nam bo poslal pomoč. Zjutraj je k nam prišla Lisica in nas povedla do kraljičinega zapuščenega gradu ter do bo-brovk vedeževalk. Z najdenimi podatki smo zvečer našli in odklenili kraljičino skrinjo z njej nevarnimi predmeti. Nekega večera se je kraljica z volkovi in Edmundom ustavila v bližini in s skupnimi močmi smo ga rešili. Pripravljali smo se na končni spopad. Razvozlali smo kriptogram, našli koncentrirano dobroto, porušili kraljičine utrdbe ter končno stopili njeno ledeno srce. Kraljica je tako spet lahko ljubila. Naslednjega dne nas je popeljala do našega gradu ter nas brate Pevensie okronala za prince. Izvidniki in vodnice: V ospredju predvsem skavtske veščine in pustolovščina IV - Trst Z vejo izvidnikov in vodnic-IV (od 12 do 16 leta starosti) smo se letos odpravili na taborjenje v kraj Zagon pri Postojni ob reki Nanoščici. IV-jevci so v vlogi starih Slovanov pod vodstvom poganskih bogov spoznavali kraje in prebivalce na drugi strani Nanoške planote, se med seboj bojevali in nazadnje pobotali odkrivajoč "novo" krščansko vero s pomočjo gospoda Ivota Miklavca. Pustolovščina je trajala cela dva tedna, med katerima so si IV postavili zgradbe, kuhali na ognju, igrali v reki, borili proti burji, se razkačili na poti preživetja in mnogo, mnogo hodili. Šli smo namreč do predjamskega grada, na dan celodnevnega izleta smo romali do vrha Svete Trojice, hajkovci so prišli do Cerkniškega jezera, raid pa je osvojil vrh Nanosa. Tabor je res uspel, zahvala gre vsem, ki so vodstvu prišli na pomoč, g. Haliku, lastniku tabornega prostora in še posebno staršem, ki nam vsako leto zaupajo svoje otroke. IV - Gorica Izvidniki in vodnice z Goriškega smo se letos odpravili na tabor v neznano. To je zelo spodbujalo radovednost IV, da so neprestano povpraševali po informacijah glede tabora in programa, voditelji pa smo dajali vedno isti odgovor: "Boste videli", ki je postal nekakšno geslo tabora. Kdor se želi pridružiti skavtskem HYPERLINK "http://www.szso.! ali pa pišete na HYPERLINK "m NEDELJSKE TEME Nedelja, 4. novembra 2012 15 Prvi dan smo si ogledali Turjaški grad in Trubarjevo domačijo, nato pa začeli s postavitvijo zgradb. Letos nismo imeli posebne ambientacije, saj smo ponovno odkrivali lepote skavtskega življenja v naravi. Letošnji cilj je bil predvsem izvajati čimveč skavtskih dejavnosti, od nočnih iger in straž, mimo pohodov, animacije tabornega ognja (škečev in petja) vse do drugih skavtskih veščin. Program je bil zelo pester in raznolik: poleg nočnih iger smo imeli dan duhovnosti in služenje pri kmetu, celodnevni izlet, športni dan, orientiring, tekmovanje v kuhanju, pevski festival in tekmovanje v škečih. Zadnji večer pa smo zaključili s tradicionalnim procesom, kjer smo obsodili vse storjene "zločine", in krstom, pri katerem so novinci prejeli svoje skavtsko ime. nu gibanju, lahko obišče spletno stran ikavt.net/"www.szso.skavt.net ailto:szso@skavt.net"szso@skavt.net. Roverji in popotnice: Na poti v odkrivanju sebe in družbe, ki nas obdaja RP - Gorica Pot, ki jo je na letošnjem potovalnem taboru ubral goriški klan, je peljala nekoliko bolj južno od običajnih poti. Goriški roverji in popotnice ter novinci so se podali na območje severnega Velebita, kjer so dobre tri dni planinarili v hribovskem kraškem svetu hrvaških planin. Gre za očarljiv svet, kjer se spajata suha kamnita pokrajina, tipična za kraški svet, in gorski osvežujoči gozd, v katerem se vijejo dobro vzdrževane steze. Pogled na dalmatinsko obalo, ki se občasno odpira z obronkov planin na nadmorski višini približno 1500 metrov, pa je naravnost dih jemajoč. Udeleženci tabora (skupno jih je bilo 14) so med napornimi dnevi hoje, pa tudi v bolj mirnih trenutkih ob morju, skozi vrsto pogovorov, skupinskih dinamik in iger v ospredje postavili svoje talente in jih dali na razpolago celotni skupini. Spoznavali so svoje potenciale, pa tudi svoje šibke točke in tako našli veliko skupnih imenovalcev, na podlagi katerih so sestavili listino klana. Ta izraža prav cilje, ki so si jih člani klana in noviciata zastavili za prihodnje delovanje in način, kako te cilje doseči. Ob tem so udeleženci tabora spoznavali tudi tragično stran hrvaške zgodovine, vojno, ki je tam divjala v drugi polovici leta 1991 in v začetku leta 1992. Potem ko so se seznanili s takratnim dogajanjem, so obiskali tudi Gospic, eno od prvih mest, vpletenih v boj, ki je bilo porušeno skoraj do tal. Tabor se je nato sklenil ob dalmatinski obali in prozornem morju v Karlobagu, od koder je pot udeležence tabora vodila spet proti domu. RP - Kras: Po prvem dnevu tabora, ko smo pomagali volčičem in volkuljicam s Krasa pri podiranju in pospravljenju tabornega prostora, smo z avtobusom dospeli do Zu-žemberka. Tam smo našli material, ki so nam ga pripeljali iz Trsta, plastične sode, vrvi in palete, tako da smo si lahko sestavili naše splave, po katerih smo potovali več dni. Ze istega dne smo začeli spust po reki. Spali smo v bivaku, pod milim nebom, na športnem igrišču in celo na rečni platformi. Pot ni bila enostavna, kajti ni bilo veliko vode, tako da smo večkrat morali dvigovati splav in ga porivati centimeter za centimetrom. Srečali smo številne brzice in slapove, toka ni bilo in še veter nam je nagajal, ko nam je pihal proti... Ko smo se ustavljali na poti, smo skupaj prebirali knjigo Badna Powella -Sam vodi svoj kanu, ki je zbirka raznih govorov in zapiskov našega ustanovitelja. Po branju smo debatirali o skavtskem stilu življenja. Zanimivo je bilo spoznati in se pogovarjati z domačini, ki so nam priskočili na pomoč ali nam ponujali lokalne dobrote. Doživeli smo tudi skavtski krst Ognjevitega galeba, ki je, poleg številnih preizkušenj, zapel pesem ob vodnjaku sredi Novega mesta. Gotovo je bil tak tip potovalnega tabora enkraten in bo še dolgo ostal v srcih udeležencev! Veja Tema tabora datum tabora kraj tabora število udeležencev število vodstva in pomočnikov načelnik / ca VV - GO Peter Pan 15. - 20. 7. Srednje nad Kanalom 22 4 + 3 Aljaž Srebrnič VV - Kras Dežela Narnije 25.7. - 2. 8. Zagon pri Postojni 36 7 + 5 Darma Milič VV - Breg in Trst Hogwarts 27. 7. - 4. 8. Famlje v Vremski dolini 21 4 + 7 Luka Kocjančič IV - GO Skavtizem ("boste videli" 30./31.7 - predhodnica 1.- 11. 8. - tabor za vse udeležence Begunje pri Cerknici 48 3 + 9 Ivana Černic in Simon Peter Leban 16IV-TS Slovan-tabor 12. - 25. 7. Zagon pri Postojni 51 4+12 Nada Petaros in Matija Mozenič RP-GO VeleBit -VeleSmisel življenja 24.-31. julij Severni in Srednji Velebit, Gospic, Karlobag 14 4 Alenka Di Battista, Cristian Lavrenčič, Erik Ferfolja, Andrej Černic RP-Kras Kras'n Klan Tabo ® splav; tabor s splavi, tema: Sam vodi svoj kanu 1.- 8. 8. 2012 od Žužemberka do Novega mesta 6 2 Jasna Košuta, Andrej Schart RP-Trst Wčn Pwčn klan Hitra železnica 5. - 12. avgusta 2012 Val di Susa 7 2+3 Mitja Jevnikar, Peter Spazzapan Skupno število vseh udeležencev: 274 RP - Trst Člani klana Trst 3-4 smo se letos odpravili na potovalni tabor v Piemont, točneje v Dolino Susa, o kateri se v zadnjih letih veliko govori zaradi hitre železnice in 60km dolgega predora, ki ju nameravata Italija in Francija tam zgraditi. 4. avgusta smo se z vlakom (tistim počasnim) odpravili do Turina in vasi Sant'Ambrogio, kjer smo se srečali z Luco Giunti, ki nam je podal vse razloge, zaradi katerih je gradnja hitre železnice dejansko popolnoma nesmiselna in škodljiva. Nato smo se odpravili v park Orsiera Rocciavre', kjer smo štiri dni hodili in občudovali čudovite alpske raz- glede. Povzpeli smo se do vrha Robinet (2900m), nato pa smo prišli do vasi Se-striere, od koder smo se nazadnje vrnili v vas Susa. Tu smo zadnja dva dneva tabora preživeli z mladimi združenja Pax Christi, ki so prav tako spoznavali problematiko hitre železnice. Sledili smo številnim strokovnim predavanjem (prof. Tartaglia, inž. Penno), srečevali pričevalce gibanj za solidarnostno ekonomijo ter tako spoznavali, kako živeti z bolj počasnimi a kvalitetnejšimi ritmi, na krilih globljih vrednot. Stran je pripravila Jadranka Cergol 16 Nedelja, 4. novembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / SUŠA LETOS POVSOD OPRAVILA SVOJE Za oljkarje slaba letina tudi v Istri Po ocenah tržaških oljkarjev bo na Tržaškem letošnja letina precej slaba, čeprav zaenkrat še ni zanesljivih podatkov. Nekateri sicer govorijo o 50% izpadu, drugi pa celo o večjem, odvisno od kraja do kraja. Vsi pa so si edini, da bo letošnja letina precej slabša od lanske in predlanske, ko je pridelek oljk presegal večletno povprečje. Po tem kar poroča Kmečki glas, se kaže podobna slika tudi v slovenski Istri in v Goriških Brdih. Po mnenju slovenskih področnih strokovnjakov bo izpad oljk v povprečju 60-70 odstoten na obeh omenjenih območjih. Letošnji skromni pridelek gre pripisati pozebi in burji ter suši, ki je trajala več mesecev in se je začela že konec lanskega leta. Glede dozorevanja pa so slovenski izvedenci mnenja, da bo bolj ali manj ob pravem času. Lepo vreme v septembru je namreč omogočilo, da so oljčna drevesa, še zlasti tista, ki niso preveč rodna, nadoknadila zamujeni čas dozorevanja v poletnih mesecih, ko so zaradi velike suše počivala. Obiranje oljk se je v slovenski Istri začelo že okrog 10. oktobra, predvsem na oljčnih drevesih, ki nimajo visoke rodnosti in zato oljke na njih hitreje dozorevajo. Glede časa obiranja pa morajo biti oljkarji zelo pozorni na dozorevanje plodov, saj je kakovst olja v veliki meri odvisna od izbire optimalnega časa tega opravila. Letošnja letina je potrdila pomen namakanja v sušnih letih. Vzorci oljk vzeti iz nasada, ki ni namakan, so pokazali, da je namakanje koristno, saj se v namakanih oljčnikih poveča vsebnost olja v plodovih. Glede organo-leptičnih lastnosti letošnjega olja pa so strokovnjaki mnenja, da bo tako v slovenski Istri kot v Brdih letos olje zaradi suše bolj grenko in pikantnejše. Ti dve lastnosti sta posledica suše, vsled katere je v olju večja vsebnost biofenolov. Čeprav nimamo o tem to-čnejših podatkov, ni težko sklepati, glede na iste podnebne razmere in sortno prisotnost oljk, da bodo tudi naša olja na Tržaškem imela zelo podobne organoleptične lastnosti. Za zaključek pa še iz istega vira še nekaj podatkov ministrstva za kmetijstvo in okolje o gojenju oljk v Sloveniji. V sosednji republiki je zasajenih z oljčniki 1835 hektarjev, od tega 1778 ha, oziroma 97% v Sloven- _lJ Hitrejša vnovčenja pri prodaji prehranskih izdelkov 24. oktobra 2012 je stopil v veljavo nov pravilnik o prodaji kmetijskih in prehranskih pridelkov in izdelkov. Člen 62 odloka št.1 z dne 24. januarja 2012, ki to ureja, namreč uvaja obvezno sklepanje pisnih pogodb pri prodaji teh izdelkov. Nov normativ zadeva kupoprodajne pogodbe med ekonomskimi operaterji, izključene so pa prodaje končnim potrošnikom, prodaje kmetije zadrugi, v katero je včlanjena, ter vse prodaje, pri katerih je plačilo izvršeno ob nakupu. KAJ VSEBUJE POGODBA Pogodbe morajo biti sklenjene obvezno v pisni obliki in vsebovati sledeče podatke: trajanje; količino in opis prodanega izdelka; ceno; način dobave; način plačila. OBLIKA POGODBE Pisna oblika pogodbe je lahko na osnovi odloka izoblikovana na katerokoli način, ki pisno obvešča stranko o navedenih podatkih. Vsled tega lahko pogodbo oddamo ročno, pošljemo po navadni ali elektronski pošti, faxu itd. Poleg pogodbe dovoljuje zakon še sledeče dokumente, ki jo lahko nadomestijo: spremna listina, faktura ter naročilnica. Samo v primeru prodajne pogodbe, kateri bodo sledile dejanske prodaje, mora biti pogodba podpisana od kupca in prodajalca. Spremne listine, fakture in naročilnice pa se lahko smatrajo kot pogodbe le v primeru, da vsebujejo vse predvidene podatke (opis, ceno, način dobave in plačila) in opombo, kjer je navedeno da dokument izpolnjuje določila člena 62 (»Assolve gli obblighi di cui all'articolo 62, comma 1, del decreto legge 24 gennaio 2012, n. 1, convertito, con modificazioni, dalla legge 24 marzo 2012, n. 27«). V teh primerih niso potrebni drugi dokumenti. PLAČILO FAKTUR Nova zakonodaja ima namen, da zaščiti prodajalce, saj točno določa naj-kasnejši rok za plačilo faktur prodaj prehranskih izdelkov. Pri tem ločuje kvar-ljive izdelke, za katere je predviden rok plačila v 30-ih dneh, in ostalih izdelkov, za katere je predviden rok plačila v 60-ih dneh. Zapadlost računamo od dneva prejetja fakture, ali, če ta datum ni dokazljiv, od zadnjega dneva v mesecu, ko so bili izdelki oddani. KAZNI Predvidene so visoke kazni, bodisi v primeru, da ni bilo pisne pogodbe pri prodaji, oziroma če na prodajnih dokumentih ni bilo vseh podatkov, ki jih zahteva zakon (od 516 do 20.000 €), kot v primeru, da je bilo plačilo opravljeno po zapadlosti (od 500 do 500.000 €). Poleg kazni, bo v tem primeru kupec moral plačati tudi zamudne obresti. Pravilnik velja tudi za kmetije, ki so oproščene davka iva in izdajanja faktur! Fiskalni oddelek Kmečke zveze ski Istri. 2500 slovenskih oljkarjev pridela približno 700 ton oljčnega olja, medtem ko znaša uvoz 1450 ton. V povprečju so oljčniki majhni, velikosti 0,46 ha in razdrobljeni. Le 10 odstotkov oljčnikov je velikih nad 3 hektarje. Glede kakovosti oljčnega olja pa je 90 odstotkov vseh olj ekstradeviških in 10 odstotkov deviških oljčnih olj. Cena oljčnega olja v Sloveniji je 11 do 13 evrov za liter. Povprečna poraba na prebivalca je dosegla 0,8 litra na leto, kar je še vedno zelo malo v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, na primer z Grčijo, kjer porabijo 20 litrov na prebivalca ali Italijo, kjer porabijo 12 litrov letno na prebivalca. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB PRIJAVE VINA 2012 Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi v Trstu, Gorici in Čedadu začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Termin za predstavitev prijave zapade v torek, 15. januarja 2013. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in - ali pridelajo več kot 10 hektolitrov vina, tudi če tega ne nameravajo prodati. Za prijavo je potrebna veljavna osebna izkaznica. Prosimo člane vinogradnike, da čim prej zadostijo tej obveznosti, da bo delo tako kot vselej pravočasno in nemoteno opravljeno. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. STROKOVNI NASVETI Kmetijska opravila v novembru November je mesec, ko se temperature nižajo. Pred mrazom pa je treba še marsikaj postoriti: pobirali bomo oljke in ostalo pozno sadje, opravili bomo prvi pretok mladega vina, zavarovali bomo okrasne in druge rastline pred zimo. VINOGRAD - Nekateri vinogradniki v tem času začenjajo z obrezovanjem trte. Če le moremo, to opravilo preložimo na konec zime. Če je namreč zima mrzla, trte, ki jih obrežemo jeseni, slabo brstijo spomladi. V tem času obrezujemo le v večjih vinogradih, in to zaradi časa. Med tem opravilom istočasno pregledamo stanje kolov in žic. V primeru, da jih moramo zamenjati, imamo dovolj časa, da si do nove sezone potrebni material tudi nabavimo. Istočasno lahko označimo in tudi odkopljemo ter izrujemo tiste trte, ki so se posušile, tako zaradi kapi vinske trte, kot zaradi drugih dejavnikov. Na začetku pomladi bomo podsadili nove trse. November je čas, da pripravljamo tla za nove vinograde, sadili pa bomo spomladi. Isto velja tudi za nove nasade oljk in sadnega drevja. Pred rigolanjem ali globokim oranjem založno gnojimo s fosforjem, kalijem in po možnosti tudi z organskimi gnojili. Pred tem opravilom je v primeru velikih površin priporočljiva analiza zemlje, saj bodo rastline na teh tleh ra- sle vrsto let in le analiza nam pove, ali je treba dodajati kake posebne elemente tlom. Če so naše trte podvržene oidiju, je to skrajni čas, da jih poškropimo z biološkim pripravkom AQ10. Na ta način zmanjšamo okužbo za naslednje leto. Škropljenje je važno predvsem v primeru mladih trt. KLET - V tem času opravljamo v kleti prvi pretok. Kdaj bomo točno pretočili, bo najbolje določila kemijska analiza, preko katere ugotovimo, ali moramo mlademu vinu dodati metabisulfit. To najbolje določi strokovnjak na podlagi analize. Odvisno je tudi od tega, kdaj smo trgali. V glavnem v sedanjem času opravimo zračni pretok. Na ta način ločimo vino od razpadajočih snovi, ki bi lahko kvarile vino in pospešimo njegovo čiščenje. OLJČNI NASAD - November je mesec ko pobiramo oljke. Letošnjo letino je itak zaznamovalo sila neugodno vreme. Glede na lego oljčnika hitimo s pobiranjem toskanskih sort, ki so jih sicer ponekod že pobrali. Kmalu bo na vrsti avtohtona belica. Za določitev pravilnega časa pobiranja v posameznih oljčnikih nam bodo najbolje znali svetovati strokovnjaki. Oljke moramo po pobiranju čimprej predelati. Zato se moramo v oljarni čimprej najaviti. Pred predelavo hranimo oljke v suhem, hladnem in čistem prostoru, po možnosti v plastičnih luknjastih zabojih ali dobro raztegnjene na platnu po tleh, da se na kupu ne bi pregrele. V omenjenih plastičnih zabojih jih tudi odnesemo v oljarno. Po predelavi hranimo olje v posodah iz negavečega jekla. Olje lahko hranimo tudi v temnih steklenicah. Prostor, v katerem hranimo olje, naj bo čim bolj temen, saj je olje zelo občutljivo na svetlobo. Temperatura prostora, kjer hranimo olje, naj bo po možnosti enakomerna, idealna je okrog 15 stopinj Celzija. Po končanem obiranju poškropimo drevesa z bakrovimi pripravki. Na ta način omejimo oljčno kozavost, ki se pogosto pojavi v naših oljčnih nasadih. Baker obenem pospeši olesenitev vej, kar poveča odpornost proti mrazu in tudi razkuži morebitne rane, ki smo jih mogoče pomoti naredili ob obiranju. SADNI VRT - Ko listje odpada, škropimo sadno drevje proti raznim glivičnim boleznim. Z jesenskim škropljenjem sadnega drevja uničujemo povzročitelje glivičnih bolezni. Škropiva najbolje učinkujejo prav v trenutku, ko listje odpada, saj veliko gliv prezimi prav v odpadlih listih. V glavnem uporabljamo bakrove pripravke. V sadovnjaku pobiramo še zadnje jesenske sorte sadja, kot so kiwiji, kakiji in pozne sorte kutin. ZELENJADNI VRT - Sedaj pobiramo zelje, cve-tačo, korenje, radič, rdeči radič, solato, cikorijo in mo-tovilec, ki smo ga zgodaj sejali. Pred hujšim mrazom moramo pobrati cvetačo. Zadnji čas je, da kisamo zelje in repo. Še je čas, da belimo por, endivijo, belilno zeleno, sladki komarček in nekatere druge zelenjadnice, ki jih bomo kmalu pobirali. V zaprte grede sejemo solato rezivko, špinačo in motovilec. Na prosto že lahko sejemo grah, vendar le v zavetju in v milejših krajih in dnevih. V tem tednu lahko uredimo tunel ali pokrijemo zelenjadnice, ki še rastejo, s pajčevinastim vlaknom, da jim nekoliko podaljšamo življenjsko dobo. OKRASNI VRT - Na začetku meseca še sadimo čebulnice, ki bodo cvetele zgodaj spomladi. Poletne čebulnice, kot so gladijole, dalije in kane, sedaj izrujemo iz zemlje, posušimo na zračnem prostoru in jih očistimo zemlje. Čez zimo jih hranimo v suhem prostoru. Pelargonije in ostale okrasne trajne lončnice postavimo v notranji, neogrevan in svetel prostor. Pred tem jih nekoliko obrežemo in jim odstranimo suhe in mrtve dele rastline. November je čas, ko obiskujemo grobove naših rajnih. V tem času so naši grobovi lepo okrašeni. Da tako ostanejo čim dalj časa, lahko na primer rezanim krizantemam vsak dan ali vsak drugi dan odrežemo malo stebla, da osvežimo rano in izboljšamo kapilarni pretok vode. Magda Šturman / MANJŠINE Nedelja, 4. novembra 2012 17 Obsodba Španije zaradi mučenja novinarja Martxela Otamendija Sodniki v Strasbourgu primazali krepko klofuto španskim in evropskim politikom Na slikah: pod naslovomm množična manifestacija v Donostiji v podporo dnevniku Egunkaria februarja 2003; desno Martxelo Otamendi; spodaj sedež Instituta Mohenov v Fierozzu vropsko sodišče za človekove pravice je zapisalo konec skoraj deset let trajajočem škandalu v zvezi z zaprtjem baskovskega dnevnika Egunka-rie. Španijo je namreč obsodilo na plačilo 24.000 evrov odškodnine nekdanjemu odgovornemu uredniku tega dnevnika Martxelu Otamendiju zaradi mučenja med preiskavo s strani španske guardie civil. O zgodbi smo že večkrat pisali, vsekakor pa jo je ob tej razsodbi vredno obnoviti, tokrat tudi s pomočjo besed, ki jih je v svoji razsodbi zapisalo evropsko sodišče, ki, kot znano, zaseda v Strasbourgu. 20. februarja 2003 so ob 1.35 ponoči pripadniki Guardie civil vdrli v sta- novanje Martxela Otamendija in ga aretirali pod obtožbo domnevnega sodelovanja z organizacijo ETA oziroma pripadnosti tej organizaciji. Istočasno so aretirali še več urednikov dnevnika in celotno upravo, dnevnik pa so zaprli in zapečatili vse prostore. Naslednji dan dnevnik, ki je bil edini dnevnik v baskovskem jeziku, ni več izšel. Javnost je ta dogodek sprejela z ogorčenjem. Nekaj dni po zaprtju dnevnika se je v Donostiji, mestu, ki je bolj poznano s španskim imenom San Sebastian, odvijala množična protestna manifestacija, kakršne Baskija in verjetno tudi Španija ni pomnila. Na njej je sodelovalo najmanj sto tisoč ljudi, ki so zaprtje časopisa in aretacijo njegovega vodstva čutili kot napad na baskovski jezik in identiteto. Množična so- lidarnostna manifestacija se je odvijala tudi v Barceloni, povsem spontana manifestacija, znana z imenom manifestacija pokrovk, ker so njeni udeleženci ves čas udarjali z navadnimi kuhinjskimi pokrovkami, ko so z izrednim hrupom izrazili svoj protest proti baskovskim aretacijam. Konstrukt, ki ga je nastavilo posebno baskovsko tožilstvo za preganjanje terorizma, ke bil res enkraten. Del denarja, ki so ga zbrali za izdajanje prvega in edinega baskovskega dnevnika, naj bi namreč po mnenju tožilstva zbrali pristaši organizacije ETAm ki naj bi na ta način pogojevala vsebino dnevnika. Res je, da je bil dnevnik Egunka-ria na strani radikalne baskovske politične komponente, stranke Herri Batasuna, ki jo je španska vlada prepoveda- la z zelo vprašljivo zakonodajo. Dejstvo je, da je ta stranka v baskovski deželi prejemala okoli 154 odstotkov glasov, kaj pomeni, da je bila politično relevanten dejavnik; ni pa sodelovala na zasedanjih baskovskega parlamenta, ker se je borila za neodvisnost Baskije. Povezave med stranko Herri Batasuna in organizacijo ETA niso nikoli sodno dokazali, lahko pa domnevamo, da je obstajal upravičen sum, da ta povezava dejansko obstaja. Pri Egun-kariji pa je ščo za zastopanje nekaterih političnih načel, ki oblastem seveda niso bila pogodu, vendar bi moralo biti v demokraciji to nekaj popolnoma normalnega. Dejansko pa ni bilo tako in Izključitev stranke Ferri Batasuna in strank, ki so nastale za njo, iz pravice do udeležbe na volitvah je potrdil celo Evropski parlament. Šlo je za sramoto demokracije, ta odločitev pa je temeljila zgolj na dejstvu, da stranka Herri Batasuna ni nikoli obsodila terorizma. Eksplicitna obsodba terorizma pa ne more biti pogoj za udeležbo na volitvah, predvsem pa je 15-od-stotna podpora nekaterim idejam politični problem in ne vprašanje javnega reda in varnosti v državi. Španska uradna politika je obšla to dejstvo in tudi evropska politika ga je. Ni pa ga obšel dnevnik Egunkaria, ki sicer bni izražač podpore terorizmu, ni pa izrecno obsojal organizacije ETA. To mnenje je delil z velikim številom Baskov in zato je bil za špansko državo očitno zelo motilen; treba ga je bilo torej utišati. To je posebno tožilstvo naredilo na bombastičen način, z množičnimi aretacijami, zaplembo vsega premoženja in kasneje formalno ukinitvijo podjetja, ki je izdajalo dnevnik Egunkaria. V Evropi zaradi tega dogodka ni bilo velikega razburjenja, samo v nekaterih državah, med temi v Italiji, so novinarske organizacije podprle baskovske kolege. Vsa preiskava ni privedla do nobenih rezultatov in vsi aretirani so bili po več letih oproščeni. Sodišče ni imelo niti enega dokaza, ki ni podkrepil tezo, po kateri naj bi bila Egunkaria kakorkoli povezana z organizacijo ETA. Toda vrnimo se k Otamendiju. Takoj po aretaciji so ga zaprli v samico in mu z mučenjem poskusili izsiliti priznanje. Dve noči mu niso dovolili spati, prisilili so ga, da je ves čas stal pokonci, večkrat so mu na glavo poveznili plastično vrečko in mu preprečili dihanje skoraj do zadušitve, deležen je bil tudi psihičnega mučenja, prepovedali so mu stik o odvetnikom in niso mu dovolili, da ga obišče zdravnik, ki bi ga sam izbral. Evropsko sodišče, na katerega se je Otamendi obrnil, ker so španska sodišča zavrnila njegove podobne zahtevke, je po natančni preučitvi gradiva ugotovilo, da je šlo za kršitev človekovih pravic. Zaustavilo se je pri mučenju, pa tudi pri pravici do odvetnika in zdravnika, ki sta temeljni pri odnosu oblasti do aretiranih oseb. Ota-mendiju je priznalo 20.000 evrov moralne odškodnine in 4.000 evrov povračila stroškov; oboje bo morala plačati španska država. To je bil epilog ene najbolj črnih zgodb evropske demokracije zadnjega desetletja. V letih, ko so se nove države vključevale v Evropsko unijo in so imeli evropski politiki polna usta svobode in demokracije, so se v eni izmed starih članic dogajale te čudne stvari, v nasprotju s temeljnim pravom, v posmeh človekovemu dostojanstvu in v brk visokodonečim geslom. Evropski sodniki so to početje obsodili, kar je seveda veliko zadoščenje, ostaja pa grenkoba, da se je vse to sploh lahko zgodilo ob splošni brezbrižnosti, če ne celo tihi podpori evropske politike, kateri so sedaj sodniki zadali močno zaušnico. B.Br. Zgodnja dvojezičnost otrokom znatno pomaga • 1 • v v • • *1 • * 1 pri kasnejšem učenju tujih jezikov V reviji Lem, ki jo izdaja Kulturni institut Mohenov, majhne germanske jezikovne skupnosti, ki živi v tridentinski pokrajini, je bil objavljen zelo zanimiv članek o raziskavi Federice Ricci Garotti s tridentinske univerze o učenju nemščine pri otrokih, ki so obiskovali osnovno šolo v dolini Fersina. Raziskava je imela dvojni namen: preveriti, ali se dvojezični otroci z večjo lahkoto kot eno-jezični učijo tretjega jezika in preveriti, ali življenje v dvojezični skupnosti, kakršna je dolina Fersina, vsebuje dejanske koristi na kognitivnem in jezikovnim področju za vse tamkajšnje prebivalstvo. Če bi se izkazalo, da to drži, bi ta raziskava potrdila vse rezultate, ki so jih pokazale podobne raziskave o dvojezičnih osebah, vendar z neko pomembno razliko: večina raziskav, ki so bile doslej opravljene, se je namreč nanašala na dvojezičnost dveh državnih ali vsekakor standardiziranih jezikov, medtem ko še ni bilo podatkov v zvezi z dvojezičnostjo, ki je vezana na zelo majhen manjšinski jezik, pogosto celo brez enotnega standarda. Znanje manjšinskega jezika bi bilo v tem primeru enačeno z znanjem standardiziranih jezikov, vsaj kar zadeva prednosti, ki jih ponuja dvojezičnost. Še pomembnejše posledica pa je, da bi to opogumilo prebivalce doline Fersina, naj več uporabljajo mohenski jezik v družini, predvsem z otroci, ker bi bili prepričani, da bi to ne bremenilo njihove šolske poti, ampak bi jim koristilo v življenju. Rezultate raziskave lahko strnemo v tri temeljne ugotovitve. 1.Dvojezičnost, tudi če je vezana na krajevni jezik, povečuje občutljivost ljudi za učenje jezikov, bolj so pripravljeni na sprejemanje dodatnega jezika in bolje reagirajo pri komuniciranju v dodatnem jeziku, razpolagajo z večjimi izkušnjami, ki izhajajo iz dejstva, da so od mladih nog vajeni na istočasno komuniciranje z dvema različnima kodeksoma. 2.Načrtovanje poučevanja v jeziku manjšine v osnovni šoli v Fierozzu, kjer so izvedli glavnino raziskave, je pokazalo, da zagotavlja ta pouk temeljno osnovo za učenje vseh jezikov, vključno z italijanščino in nemščino, v veliko večji meri, kot to velja za učenje, kjer pouk poteka po tradicionalnem modelu, torej v enem samem jeziku. 3.Vendar pa prednost, ki jo uživajo otroci Mohenov, ni splo- šna, skratka, ne velja za vso šolsko populacijo in ne zagotavlja prav vsem zaznavnih prednosti pred enojezičnimi otroci. Po prvem šolskem ciklusi, z odraščanjem otrok in torej njihovim obiskovanjem višjih razredov, se razlike med dvojezičnimi in enojezi-čnimi otroci tanjšajo, predvsem kar zadeva korektno oblikovanje stavkov. Prav ta zadnja ugotovitev bi lahko pomenila, da se otroci, ki se uči- jo mohenski jezik, pri pouku nemščine okoristijo predvsem s podobnostjo skladnje, ki jim omogoča nekakšno komuniciranje. Potrebna je torej velika pozornost, da se prednosti, ki jih otroci pridobijo z večjezičnostjo ne zmanjšajo ali celo izničijo s prevelikim zaupanjem dvojezičnih otrok v lastne sposobnosti, kar bi jih lahko privedlo k opuščanju tudi tistih slovničnih pravil in pravil skladnje, ki označujejo jezik, ki temelji na lastnem kodeksu in ki so manj pomembne pri jeziku, ki ga načeloma uporabljajo samo pri ustnem komuniciranju. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti s formalnim poučevanjem jezika Mohenov in njegove slovnice, kar bi otroke, ki ta jezik govorijo, prepričalo, da življenjskosti jezika ne zagotoviš samo s tem, da ga govoriš, ampak ga moraš znati tudi brati in pisati. Iz raziskave izhaja torej spodbuda za celotno skupnost: nadaljuje naj z rabo jezika vedno in povsod in naj se zavzema, da ta jezik čim prej pridobi tudi ustrezno pisno standardno obliko. 18 Nedelja, 4. novembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / OB IZIDU DOMOZNANSKE KNJIGE RENATE HVALA Življenje in trpljenje na Vojskarski planoti Dorica Makuc Po nekaj brezskrbnih dneh pohajkovanja po idrijskih ulicah, med prijaznimi Idrijčani z očarljivo govorico, me je oče štirinajstletno mestno dekletce, ki nikamor ne rase, nekega avgustovskega dne leta 1942 naložil na lojtr-nik vojskarskega kmeta in poslal na »boljši zrak« na Vojsko. Tri ure hoda po vedno bolj vzpenjajoči se makadamski cesti na najvišjo vas v Posočju ne bi zmogla, toda zmogel je vsak dan prehoditi 12 km rudar z Vojskarske planote, eden izmed tisočev, ki so pripomogli k razcvetu današnje Unescove Idrije. Dolge poti med visokimi smrekami je bilo konec na vrhu klanca pri župnijski cerkvi Sv. Jožefa, središču vasi, kamor vodijo vse vojskarske poti iz temnih grap in dolin, od hiš in samotnih domačij, po stezah in kolovozih. Na Vojskem, v tej nekoč največji idrijski vasi, sem se med prijaznimi domačini takoj počutila varno, srečno. Takrat nisem razmišljala, odkod ta prijaznost: ti čudoviti ljudje so zrasli z naravo, v sožitju z njo živijo naravi in človeku prijazno življenje, ki ga danes še kako pogrešamo. Bilo je v začetku štiridesetih let; Italija je bila globoko v vojni, zato pri Felkovih ni bilo doma Likarjevega edinca Srečka, ki je bil letnik 1917 prisiljen sedem let nositi italijansko vojaško uniformo. V daleč naokoli priznani starodavni gostilni pr' Felku je takrat gospodinjila sestrična mojega očeta Štefanija Likar, ob njej hčerke Zofija, Julita in Marija, rojena v drugem zakonu Štefanije s Francem Ježem in tu je bil še nečak Marjan. Kmalu sem postala »njihova«. Pr' Felku, sprva pr' Jakobu, kasneje pr' Štefanjki se je zvrstilo več Feliksovih rodov, vsak je v veliko domačijo vložil najboljše moči. Pri Felku je bilo na Vojskem središče dogajanja, tu so gojili slovensko besedo in pesem! Ob nedeljah sem se veselila obiska idrijskih planincev, lovcev, rudarjev, saj so na Vojskem, v tej trdni slovenski postojanki, dali duška svojemu slovenstvu, ki ga je fašizem vedno bolj živčno preganjal. In Likarjeva družina je ostala takšna, gostoljubno slovenska in protifašistična tudi med vojno. V njej so bili mitingi, sestanki in tudi partijska šola. Partizani so zaupali Vojskarjem, ne le vsaka hiša, tudi ruševine - veliko jih je na Vojskarski planoti - imajo svojo zgodovino. Sam izvor imena kraja, morda zaradi mnogih vojn na Vojskarski planoti, nam radodarno odkriva avtorica odlične domoznanske knjige Renata Hvala, ki je na Vojskem poučevala 20 let, po dveh diplomah na Pedagoški Akademiji v Ljubljani, vse do leta 2011 nadaljevala z raziskovanjem planinskega kraja in življenja ljudi, ki jih je vzljubila. Vojskarske planote niso zaznamovale le Avstro-Ogrska ter prva in druga svetovna vojna, ampak tudi preprosti ljudje s trdim delom v povezanosti z naravo, trpljenjem, ljubeznijo, slabostmi in krepostmi ter z dobro knjigo in rožnim vencem v rokah. Med seboj precej oddaljene samooskrbne kmetije so značilne za ta planinski svet. Na kmetijah je živelo veliko ljudi; ob gospodarjevi družini v hiši so v bajtah živeli tudi gostovi (služinčad), ki so delali za gospodarja in z delom plačevali za stanovanje. Poletje je bilo najbolj naporen čas, saj je mlačva trajala mesec dni. Po-košnica za zaključek košnje pa je bil pravcati praznik ob dobri hrani in celo harmoniki. Gozdarstvo je bilo v preteklosti pomembno za kmeta, posebej za potrebe idrijskega rudnika, toda glavni vir dohodka je bila živinoreja, saj je bila povprečna letna proizvodnja masla 5000 kg. Več kot polovico so ga prodali v Trst in Gorico. Zime so tu zgoraj nad 1000 m nadmorske višine z visokimi snežnimi zameti zelo dolge, toda odrezane od sveta so iznajdljive Vojskarice klekljale čudovite idrijske čipke. Čipkarstvo je pripomoglo k preživetju številčne družine, tako kot že-bljarstvo, saj so do 1. svetovne vojne ko- Vojskarski naborniki leta 1933 Današnje Vojsko, najvišja vas (1080 m) v Posočju i ii ^aSV: vali žeblje v vsaki hiši. Dober kovač je izdelal na dan po 2000 žebljev. Leta 184344 je osnovno šolo Vojsko obiskovalo 77 dečkov in 84 deklic, leta 2005-06 le 5 učencev, ki jih dnevno vozijo s šolskim avtobusom v Idrijo v zadovoljstvo staršev, da lahko ostanejo na svojih domačijah. Leta 1945 so na Vojskem popisali 155 družin s 607 člani, leta 2011 pa je bilo prisotnih le še 190 stalno živečih. Župnijska cerkev Sv. Jožefa, dograjena leta 1669, je temeljito obnovo doživela leta 1907 in od takrat očara vsakega vernika, kot je tudi mene, čudovit reliefni križev pot, prinešen s Češke. Po odhodu Alojzija Premrla, zadnjega stalnega župnika s planote, Vojsko oskrbujeta idrijski kaplan in župnik Ivan Blažič. Italijanski karabinjer Giuseppe Santagiuliana iz Arzignana pri Vicen-zi je med vojno služil kot telefonist v ka-rabinjerski postaji »Voschia«, ki je zasedla prostore osnovne šole, tako, da šolskega pouka med vojno, razen občasnih partizanskih šolah, ni bilo. Shranil je fotografjio deklet iz Mrzle Rupe, ki se vračajo »blagoslovljene in mirnega srca« od maše. Na hrbtni strani fotografije glavnega oltarja cerkve Sv. Jožefa, pred katerim sta 80-letni Giuseppe z ženo Olgo, je nekdanji karabinjer zapisal: »Vrnil sem se po 30. letih zahvaliti Bogu, da je uslišal mojo prošnjo septembra 1943, ko smo odšli poraženci z Vojskega in sem z njegovo pomočjo premagal 400 km poti do doma«. Giuseppe ni mogel pozabiti Vojskega, večkrat je obiskal tudi družino Likar in v pismu novembra 1996 leta napiše: »Bili smo prijatelji, skupaj doživljali strahoten vojni čas, posebej dogodke, ki so nam oteževali življenje. Prisostvovati rušenju, uničenju, požigu in deportacijam ubogih ljudi! Italijani smo zapustili Vojsko kot pretepeni psi! Oddaljil sem se z zavestjo, da nisem nikogar prizadel, če sem mogel sem pomagal. V tolikih letih vojne nisem nikogar ustrelil in to me pomirja.« Giuseppe Santagiuliana je ob povojnem obisku Vojskega fotografiral tudi spomenik v Razorih pri Mrzli Rupi na katerem lahko preberemo, da je skupina borcev I. bataljona brigade Simona Gregorčiča 22. junija 1943 v zmagoslavnem boju likvidirala 18 italijanskih fašističnih policistov in uničila vozilo. Sledilo je strahotno maščevanje generalnega policijskega inšpektorja Guelija iz Trsta. Njegov ukaz: požgite Vojsko! Fašisti so s pomočjo vojske 22. in 23. junija 1943 požgali 30 domačij, ubili tri vaščane, 24 odgnali v zapor. Domačinka Elica Jež, zadolžena za kroniko KNOO Vojsko od 6. aprila 1941 do maja 1945, je takrat zapisala: »23. junija je bilo kot da bi bili kresovi na čast Janezu Krstniku, čez 30 hiš je gorelo. Gnali so nas na pokopališče, postavili k zidu nas 70, da nas postrelijo. Zdelo se nam je, da sonce vse drugače sije, da prihaja sodni dan. Živina je tulila, jokali so otroci in stare matere. 30 ljudi so izpustili domov, katere so domači karabinjerji izgovorili, ostale so odpeljali v Idrijo, od tam v Trst. Moške kmalu naprej v taborišče Cairo Montenotte, Savona, po nemški zasedbi v taborišče Mauthausen - Gusen. Ženskam je bilo namenjeno zloglasno taborišče Fraschette d'Alatri pri Frosinoneju«. Ob vseh grozodejstvih, ki jih je videla Vojskarska planota, tako pod Italijani kot pod nemško zasedbo, prestrašeni, povsem osiromašeni Vojskarji partizanom niso nikoli odrekli pomoči. Nemški vojaki so po domovih plenili in uničevali, odpeljali so tudi zadnjo kravo iz hleva. Tako je poleg druge nevarnosti Vojskarjem grozila lakota. Socialna stiska je bila vedno večja. Bili so prisiljeni hoditi po hrano čez Govce v osem ur hoda (v eno smer) oddaljene vasi Vipavske doline. Dokler so imeli maslo, so za eno štruco (80 gr) dobili od 10 do 15 kg koruze. Vipavci so bili usmiljeni, videli so revščino ljudi s planote. Težak tovor tudi do 30 kg koruze so po nevarnih vojnih poteh, ob visokih snežnih zametih in burji, nosile ženske srednjih let, celo otroci. Tudi moja sorodnica Julita Likar je, čeprav drobne postave, vendar žilava, šla neštetokrat čez Trnovski gozd, da bi rešila družino pred lakoto. Vojskarske klekljarice po vojni; prva z desne Renata Hvala, avtorica knjige »Vojsko« vezniška vojaška letala. Padale so bombe, porušeno je bilo župnišče, hiša na Planini in starodavna Likarjeva domačija, ponos Vojskega. Z Marijo, najmlajšo hčerko gostilničarke Štefanije naju druži mladostno prijateljstvo še iz tistih brezskrbnih poletnih dni, ki se je v upokojenskih letih še poglobilo. V najinih novogoriških pogovorih ob kavi ali sladoledu se vedno bolj vpleta spomin na vabljivo lepoto planinskega sveta, na njen dom pr' Felkovih, ki ga ni več. Marija Carlevaris se spominja: »Padale so bombe, bežali smo v klet, vse nas je zasulo, toda ostali smo živi. Zbežali smo v bližnji gozd. Ko je pokanje in reglja-nje minilo smo z bližnjega hriba videli kako domača hiša še gori, strahoma smo se vračali. Nikjer žive duše, niti partizanov, niti Nemcev! Ostali smo sami, pogorela hiša, goli in bosi brezdomci. Na celem Vojskem niti enega krompirja, niti živali. Rešili so nas zavezniki, ki so začeli s padali spuščati hrano in drugo«. Partizani so odšli v dolino, vasi so ostale zapuščene. Davek, ki so ga dali Vojskarji v štiriletnem boju za obstanek in svobodo je terjal veliko žrtev: od 140 partizanskih borcev jih je padlo 33, od 66 interniranih jih je v internaciji umrlo 6. Požganih je bilo 112 hiš in gospodarskih poslopij. Odgnali so preko 500 govedi. Marija objokuje le mesec dni pred koncem vojne uničeno rojstno hišo, ki je ni bilo več mogoče obnoviti. V zasilno bivališče, obnovljeni senik, se je vselil brat Srečko Likar z družino, vsi ostali člani družine so si morali poiskati dom drugje. Med šolanjem je Marija živela po internatih, nato se je kot višja fizioterapevtka leta 1952 zaposlila v bolnišnici za invalidno mladino v Stari Gori in si v Novi Gorici ustvarila družino. Njena prošnja za plačilo vojne materialne škode oškodovani družini Likar z Vojskega je bila dvakrat zavrnjena (drugič dokončno) z obrazložitvijo, da je pregnanstvo trajalo manj kot tri mesece (dom je bil porušen 2. aprila 1945) in da je bila hiša porušena od zahodnih zavezniških letal. Združenje materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne se je leta zaman borilo za pravice spregledanih državljanov. Čeprav je bila leta 1945 vojna škoda natančno popisana in je država od okupatorjev dobila izplačano vojno škodo, si je to prisvojila. Ko je po Vojskarski planoti po vojni vladalo siromaštvo je 36% domačinov odšlo s planote, mnogi so se zaposlili v idrijskem rudniku. Večina Voj-skarjev je ostala na domači zemlji. Trdo življenje s skopo zemljo jih je oblikovalo v klene, trdne in iznajdljive ljudi. Z 1179 m nadmorske višine seže z visokega Školja pogled na ves predalpski svet, vse do ljubljanske kotline, proti jugu pa se razteza Trnovski gozd. V lepem vremenu je videti Triglav! V ta prelepi planinski svet se Marija Carlevaris ne bo več vrnila. 28. septembra smo jo pospremili na zadnjo pot na pokopališče v Stari gori. Koncem leta 1943 je bil v bližini Gorenje Trebuše ustanovljen IX. Korpus; njegovo območje zelo široko v središču tega delovanja je bilo prav Vojsko s širšo okolico. Kmalu so v gozdovih okrog Mrzle Rupe in Hudega Polja začeli graditi postojanke SVPB Pavla, bolnišnice, ki je zdravila nad 1000 borcev. V bolniški postojanki dr. Franca Podkoritnika -Očka je pri bolničarskih in zdravniških opravilih pomagala tudi študentka medicine Goričanka Tanja Mermolja. Žal so bili tako dragoceni bolniški objekti ob zadnji ofenzivi podrti, toda drugi mogočen spomenik iz NOB Partizanska tiskarna Slovenija še stoji. V skoraj nedostopnem kraju »kamor niti koze ne morejo«, ki ga je pokazal domačin Peter Ko-gej z Ogalc, je bila 16. septembra 1944 nared tiskarna za 30 delavcev različnih strok in čez dva dni natisnila 248 številk edinega dnevnika v evropskem odporniškem gibanju. Partizanski dnevnik, ki je začel izhajati 26. novembra 1943 v Za-križu pri Cerknem je do 7. maja 1945 izšel v nakladi 940.350 izvodov. 13. maja je v Trstu izšla prva številka Primorskega dnevnika. Na Vojskarski planoti ni bilo nobene izdaje; molčali so gozdovi, molčale so samotne kmetije. Zagotovo je bilo najhuje v zadnji najbolj zagrizeni nemški ofenzivi, ko je na območju IX. Korpusa nastopilo 30.000 do zob oboroženih mož tudi pripadnikov SS oddelkov in najrazličnejše kvizlinške enote, ki so se umikale proti zahodu. Za Primorce so ti umiki pomenili veliko zlo! V sovražnem ognju sta se znašla tudi štab IX. Korpusa in civilno vodstvo Pokrajinskega NO. Odbranilo ju je junaštvo Stjenkovih in Maksovih enot. Na osamljenem obronku vojskarskega gozda, na Vojščici leži 305 junakov, z njimi tudi heroj Anton Ši-belj-Stjenka. Drugega junaka Mira Perca - Maksa so pokopali v Ljubljani. Na Vojskem so Nemci 1. aprila 1945 polovili 30 ljudi, jih pregnali na zaselek Kočevše in postrelili ob cesti proti Nikovi. Na velikonočno nedeljo so v jutranjih urah priletela na pomoč za- / DNEVNE NOVICE Nedelja, 4. novembra 2012 19 ITALIJA - Spet posredna podpora Montijevi vladi Napolitano odločno odklanja možnost predčasnih volitev Predsednik republike razmišlja o poslanici parlamentu glede volilnega zakona RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano ne vidi pogojev za predčasne parlamentarne volitve, o katerih ugibajo nekatere politične stranke in javna občila S tem je predsednik znova posredno podprl vlado Maria Montija, ki bo tako ostala na položaju vse do spomladanske volilne preizkušnje. Do takrat bo moral parlament odobriti kar nekaj pomembnih ukrepov, za novo volilno zakonodajo pa ni velikih možnosti. Kvirinal vsekakor skrbijo tudi zadnja dogajanja v poslanski zbornici, kjer je bila vlada nekajkrat poražena po zaslugi poslancev Demokratske stranke, Severne lige in dela predstavnikov Ljudstva svobode. Napolitano zaradi zastoja z volilno zakonodajo menda vse bolj razmišlja o poslanici senatu in poslanski zbornici za pospešitev reforme volilnih pravil, o kateri stranke le govorijo, konkretnih ukrepov v parlamentu pa še ni videti na obzorju. Če bodo Napolitanovi pozivi, kot doslej, naleteli na gluha ušesa bodo volitve prihodnje leto potekale na osnovi zakona, ki si je prislužil ne ravno zavidljiv vzdevek »porcellum«. V nekaterih občilih se je pojavila tudi možnost, da bi Mon-tijeva vlada z dekretom vsaj delno spremenila obstoječa volilna pravila, kar pa se ne bo zgodilo. Odločilno politično soočenje o volilnih pravilih poteka v senatu, kjer se ponoči razdre, to kar stranke uspejo čez dan s težavo zgraditi. Do pred kratkim so bile v igri preference, sedaj pa se prepirajo o t.i. večinski nagradi, ki bi morala zmagoviti stranki (ali volilni koaliciji) zajamčiti večino v obeh vejah parlamenta. Silvio Berlusconi noče pretirane večinske nagrade, ker vse predvolilne ankete napovedujejo zmago leve sredine, Demokratska stranka pa bi hotela sklepati »dvojna« zavezništva z Vendo-lovo SEL in s Casinijevo UDC. Vsi na levici in na desnici se zelo bojijo Beppeja Grilla, ki mu predvolilne ankete napovedujejo volilni rezultat od 15 do 20 odstotkov, kar bi spravilo v hude težave vse stranke. Če bodo spomladi v Italiji spet šli na volitve s t.i. porcellumum, bo to pomenilo, da bodo posamezne stranke še naprej z vrha določale kdo bo sedel v senatni in v poslanski skupščini. To ustvarja velike težave volivkam in volivcem, ki posebno v večjih volilnih okrožjih sploh ne poznajo lokalnih parlamentarcev, ki so itak v glavnem imenovani v Rimu in sploh ne poznajo lokalne stvarnosti in njenih problemov. Napolitano velja za velikega Montijevega podpornika ansa ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE - Še zadnje Obamovo sporočilo pred torkovimi volitvami »Čaka nas še veliko dela« NEW YORK - Težko pričakovani Election Day je tako rekoč pred vrati in glavna tekmeca pospešujeta svoji volilni kampanji. V bitki za Belo hišo je trenutno izid glede na javnomnenjske raziskave povsem izenačen. Oba tekmeca, demokrat Barack Obama in republikanec Mitt Romney, imata okoli 49 odstotkov glasov, zato bo v torek napeto do objave izidov v zadnji državi. Medtem ko se je Romney spet lotil napadanja svojega tekmeca, češ, da ni držal predvolilnih obljub, da gospodarska rast še vedno krepko zaostaja in da je preveč povezan s predsednikom Venezuele Hugom Chavezom in nekdanjim predsednikom Kube Fidelom Castrom, se je Obama osredotočil predvsem na ameriške družine, ki jih je prizadel orkan Sandy. Pred torkovim glasovanjem je Obama ravno na njih naslovil še zadnje sporočilo. »Vse nas čaka še veliko dela, vendar zagotavljam vam, da vam bo država vselej ob strani, dokler se stvari ne bodo spet uredile.« Obama hkrati spodbuja svoje volivce, naj se ne prepustijo malodušnosti in naj računajo na veliko složno in solidarno ameriško družino. Če se nekoliko poglobimo v podatke, naj zabeležimo, da kandidat za izvolitev potrebuje 270 elektorskih glasov, tradicionalno demokratske zvezne države imajo skupaj 186 elektorskih glasov, republikanske pa jih imajo 191. Tako ostaja odprtih še 161 elektorjev, ki jih bodo izbirali volivci v Koloradu, na Floridi, v Iowi, Mic-higanu, Minnesoti, Nevadi, New Hamps-hiru, Novi Mehiki, Severni Karolini, Ohiu, Pensilvaniji, Virginiji in Wisconsinu. Od teh držav so verjetno najpomembnejše tiste z največ elektorskimi glasovi. Florida ima 29 glasov, Pensilvanija jih ima 20, Ohio 18, Michigan 16, Severna Karolina 15 in Vir-ginija 13. Skupaj je to 111 glasov. Na Floridi je na zadnjih volitvah zmagal sedanji predsednik Obama. Pred njim je dvakrat zmago slavil republikanec George Bush, oba sta bila po zmagi na Floridi izvoljena za predsednika. Enako velja tudi za Ohio, Virginijo in Severno Ka-rolino, v Pensilvaniji in Michiganu pa so na zadnjih treh volitvah vedno zmagovali demokratski elektorji. Zadnji izidi javnomnenjskih raziskav kažejo, da bi na Floridi lahko zmagal Oba-ma, prav tako pa zmago Obame napovedujejo v Ohiu, v Virginiji pa Obama vodi, a je izgubil veliko prednost pred Romny-jem. Tudi v Pensilvaniji precej bolje kaže Obami. V Ohiu in na Floridi Obama vodi le z dvema odstotnima točkama prednosti, v Koloradu pa bolje kaže Romneyju, ki ima točko več kot Obama. Bitka za Belo hišo se bliža koncu. Ali bo Obama lahko spet sedel za predsedniško mizo? ansa ZDA - Anketa spletnega Primorskega dnevnika Velika večina napoveduje ponovno zmago Obame Velika večina sodelujočih v spletni anketi Primorskega dnevnika napoveduje ponovno izvolitev Baracka Obame za krmilom Združenih držav Amerike. V prid aktualnemu predsedniku se je opredelilo kar 76 odst. anketirancev le osem odstotkov jih napoveduje zmago republikanca Mitta Romneya. Za 16 odst. sodelujočih v anketi je vseeno kdo bo zmagal na torkovih volitvah v Ameriki. Zanimivo je, da tudi večina Italijank in Italijanov napoveduje ponovno izvolitev aktualnega predsednika, kar 70 odst. italijanskih volivcev pa bi volilo za Obamo, če bi bili seveda ameriški volivci. Oba podatka pričata o priljubljenosti Obame v italijanskem javnem mnenju, ki tudi v preteklosti sicer ni bilo nikoli naklonjeno ne republikanskim predsednikom in niti republikanskim predsedniškim kandidatom. Mnoge Italijane je Romney (upravičeno) razjezil, ko je pred nekaj dnevi polemično očital Obami, da bi njegova ponovna izvolitev privedla ZDA v takšno gospodarsko in finančno situacijo, ki jo v tem času doživlja Italija. Nekatere (posebno na italijanski levici in med sindikati) je sicer tudi razjezil Obama, ki se hvali, da ima med svoje podpornike tudi pooblaščenega upravitelja avtomobilskega koncerna FIAT Sergia Marchionneja. Kdo bo zmagal na predsedniških volitvah v ZDA? 76% 8% 16% 184 - Barack Obama 21 - Mitt Romney 40 - Je vseeno 1 - —št www.primorski.eu Merklova: Še najmanj pet let za izhod iz krize BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj na deželnem kongresu Krščansko demokratske unije (CDU) v Sternbergu izjavila, da bo za izhod iz dolžniške krize območja evra potrebnih še pet let ali več. Veliko vlagateljev ne verjame, da lahko v Evropi izpolnimo svoje obljube, je poudarila Merklova in dodala: "Pokazati moramo strogost, da bi prepričali svet, da se izplača vlagati v Evropo." Merklova se bo pred ključnim vrhom EU 24. in 25. novembra srečala z vrsto evropskih voditeljev. V sredo bo nagovorila Evropski parlament, nato pa se bo sestala z britanskim premierom Davidom Cameronom. 12. novembra pa bo obiskala Portugalsko, eno od držav evroobmočja, ki je prejela mednarodno pomoč. « II • v« • Sredi meseca največji zagrebški sejem knjig ZAGREB - Na zagrebškem velesejmu bo od 13. do 18. novembra potekal letošnji mednarodni sejem knjig Interliber, na katerem organizatorji, kljub finančni krizi, pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev. Interliber bo v dveh paviljonih zagrebškega velesej-ma ponovno srečevališče založnikov, pisateljev, knjigarjev, distributerjev in ljubiteljev knjige. Organizatorji so napovedali vrsto predstavitev knjig in njihovih avtorjev, novo knjigo bo predstavil tudi slovenskim bralcem dobro znani hrvaški pisatelj Zoran Feric. Predvidene so tudi različne delavnice, srečanja in izobraževalni programi, posebno pozornost bodo posvetili najmlajšim bralcem. Vodja Interliberja Zoran Ušuric je napovedal razstavo starih slikanic, francoskega stripa in tuje literature za otroke. Letos bodo pripravili tudi tudi avtorski kotiček, v katerem se bodo pisatelji družili z obiskovalci. V sklopu Interliberja bo potekal tudi sejem glasbe in multimedije. Poleg založnikov s Hrvaške in njenih sosed so udeležbo napovedale tudi založniške hiše iz ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Avstrije, Norveške in iz Tajvana. Interliber bo potekal pod okriljem hrvaškega ministrstva za kulturo, letos ne bo imeli države partnerke. Slovenija je bila država partnerka leta 2006. Sirski tanki vdrli na Golansko planoto JERUZALEM - Trije tanki sirske vojske so prečkali demilitarizirano območje Golanske planote, je včeraj sporočila izraelska vojska. Izrael se je zaradi incidenta pritožil pri mirovnih silah Združenih narodov na tem območju. Podrobnosti niso znane, vendar relativno miren odziv Izraela namiguje na to, da sirskih tankov ne dojema kot grožnje. Po navedbah izraelskih medijev so se tanki in dve oboroženi vozili nahajali le nekaj kilometrov stran od izraelskih vojaških položajev. V Izraelu se vedno pogosteje pojavljajo skrbi, da bo nasilje sirske državljanske vojne prestopilo meje Izraela. Sirske topovske granate so se doslej po nesreči že znašle na izraelskem ozemlju. Izrael je Golansko planoto zasedel leta 1967 v šestdnevni vojni in jo priključil svojemu ozemlju. Blizu Kaira odkrili grobnico egipčanske princese KAIRO - Češki arheologi so južno od Kaira odkrili 4500 let staro grobnico faraonske princese. Preden bodo grobnico lahko odprli za javnost, pa bodo potrebna dodatna izkopavanja. Predstavnik egiptovskega ministrstva za antične umetnine Mohamed El Biali je povedal, da je grobnica princese Šert Nebti obkrožena z grobovi štirih visokih uradnikov iz pete egipčanske dinastije, katere začetek sega v 25. stoletje pred našim štetjem. Grobnico so odkrili blizu piramide na arheološkem predelu Sakara. 20 Nedelja, 4. novembra 2012 APrimorski r dnevnik VONNOVI ZAPRLI VRATA OBERHOFEN - Mednarodna smučarska zveza (Fis) je ameriški smučarki Lindsey Vonn zaprla vrata na moško tekmo svetovnega pokala.Vonnova je na vsak način želela nastopiti na moški tekmi v Lake Louisu. Fis je zdaj pojasnila, da tekmovalci enega spola ne morejo nastopiti na tekmah drugega spola, ter da ne bodo dovolili izjem v pravilih. So pa dodali, da lahko Vonnova zaprosi prireditelje te tekme za dovoljenje za nastop v vlogi pred-tekmovalke. ČEHINJE NA DOBRI POTI PRAGA - Najboljša reprezentanca na svetu na lestvici Mednarodne teniške zveze Češka je na dobri poti, da drugič zapored postane zmagovalka pokala Fed. Po prvem dnevu finala v Pragi proti Srbiji imajo gostiteljice vodstvo z 2:0 in za končno zmago potrebujejo le še eno točko iz treh današnjih dvobojev. V prvi partiji dneva je Lucie Šafarova v dveh nizih premagala prvorangirano igralko Srbije Ano Ivanovič s 6:4 in 6:3, nato pa je Petra Kvitova ugnala Jeleno Jankovic s 6:4, 6:1. Danes sta na sporedu dva dvoboja posameznic, na koncu pa še igra dvojic. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu VETTEL Z ZADNJEGA MESTA! ABU DABI - Vodstvo dirke svetovnega prvenstva formule 1 v Abu Dabiju je kaznovalo nemškega voznika Red Bulla Sebastiana Vett- la zaradi kršenja pravil na kvalifikacijah in mu namesto doseženega tretjega mesta prisodilo zadnje startno mesto na današnji preizkušnji (ob 14.00) za VN Abu Dabija. Vzrok za kazen je premajhna količina goriva v dirkalniku. Njegov najbližji zasledovalec Fernando Alonso (za njim le 13 točk) starta s 6 mesta. Avstralec Webber (Red Bull) bo začel kot prvi. NOGOMET - Milančani v Turinu prekinili serijo Juventusa Inter, boljši napad TURIN - Po 49 tekmah brez poraza se je končala zmagovita serija Juventusa. Prvič je padel tudi Juventus stadium, v katerem stara dama doslej še ni utrpela poraza. Podvig je Interju uspel, kljub temu, da so morali Milito in soigralci po 18 sekundah igre že zasledovati nasprotnika. Inter je zmagal po zaslugi boljše igre v napadu, zlasti večje uigranosti napadalcev; trojica Palacio-Cassano-Milito je spravila v hude težave najboljšo obrambo prvenstva in pomemben je bil tudi vstop Gua-rina v zadnjem delu tekme. Obratno so bili Giovinco, Vučinič in nato Bendtner večkrat nenatančni in kombinacije se niso praktično nikoli izšle. Tudi že precej obširen roman o sodniških napakah na tekmah med Juventu-som in Interjem ima od včeraj novo poglavje. Po samih dvajsetih sekundah igre je Vučinič podal do Asamoaha, zgrešeni strel Ganca je izkoristil Vidal in streljal v prazen gol za vodstvo domače ekipe. Škoda, da je bil Asamoah v trenutku Vu-činičeve podaje vsaj pol metra preko zadnjega Interjevega branilca in torej v nedovoljenem položaju. Dvanajst minut kasneje je stranski sodnik pravilno ocenil položaj Palacia: Trentalange je v tem primeru posredoval in gol razveljavil. Ob tem gre dodati še dogodek v 34. minuti, ko je že "porumeneli" Liechsteiner zrušil Palacia, sodnik pa mu je oprostil in mu ni pod nos pokazal drugega opomina. Ni slučaj, da je svičarski bočni branilec igrišče zapustil že tri minute kasneje, ko ga je Alessio zamenjal s Caceresom. Sporna je tudi 11-me-trovka v korist Interja. Zadetek v prvi minuti igre je dal krila Juventusu, ki je bil kmalu potem znova nevaren z Marchisiom. Vključevanja veznih igralcev v črnobelem so bili torej znova glavno orožje, proti kateremu nasprotniki niso še odkrili prave zasčite. Ni slučaj, da se je doslej že trinajst Juventusovih igralcev zapisalo med strelce. Inter je le zdržal po hudem začetnem udarcu. Tudi po zaslugi Handanoviča, ki je dvakrat uspešno posegel (ob že omenjeni priložnosti z Marchisiom še ob koncu prvega polčasa nad Vidalom). Svoje je prispeval tudi Vučinič, ki je naletel na dokaj črn dan: z Gio-vincom se nista v bistvu nikoli ujela. Črnogorec se iz slačilnice ni vrnil, saj so ga očitno omejevale tudi mišične tezave. V drugem polčasu je Inter začel zelo napadalno. Zlasti na levem pasu je Na-gatomo stalno pritiskal, tako da je Bonuc-ci z njim imel kar precej dela. Palacio in ostali so bili večkrat nevarni. V 58. minuti je po prostem strelu Marchisio za dres potegnil Milita: argentinski as se je znašel na tleh, sodnik pa je dosodil najstrožjo kazen, ki jo je Milito uspešno izvedel. V 75. minuti se je po zaslugi protinapada (strel Guerina je Buffon le odbil, Milito pa je cakal na preži in zadel s kratke razdalje) Inter premaknil na prehitevalni pas. Juventus je poskušal stanje izenačiti, vendar v protinapadu je Inter res odličen in tik pred sodnikovim žvižgom je Palacio s tretjim golom zbrisal ničlo v stolpcu porazov Juventusa. V slačilni-ci Interja se je lahko začelo praznovanje. Juventus je zdaj le tocko oddaljen, Inter pa je tekmeca obvestil, da bo moral v boju za naslov računati tudi na črnomodro četo. Velik zmagovalcec včerajsnjega dvoboja je vsekakor trener Stramaccioni: ekipi je že v lanskem prvenstvu vrnil samozavest, zdaj pa je tudi igra Interja na visoki ravni, Cam-biasso in Zanetti pa kot dva mladeniča, ki se morata šele uveljaviti. S tako mentalite-to lahko daleč prideš. (I.F.) Juventus sta »pokopala« Interjeva Argentinca Diego Milito in Rodrigo Palacio ansa Milan - Chievo 5:1 (3:1) Strelci: Emanuelson (M) v 16., Pellissier (C) v 18., Montolivo (M) v 36., Bojan (M) v 41.; El Shaarawy (M) 75. in Pazzini (M) v 91. min. Milan (4-2-3-1): Abbiati; Abate (od 76. De Sciglio), Mexes, Zapata, Constant; Ambrosini, Montolivo (od 66. De Jong); Emanuelson (od 68. Boateng), Bojan, El Shaarawy; Pazzini. Chievo (5-3-2): Sorrentino; Frey, Andreolli, Dainelli, Papp, Drame (od 60.Stoian); Luciano (od 55. M. Rigoni), Guana, Hetemaj; Thereau, Pellissier (od 71. Di Michele). Juventus -Inter Juventus - Inter 1:3 (1:0) Vidal 1.; Milito v 59. iz 11-m in 75., Palacio v 89. Juventus (3-5-2): Buffon; Chiellini, Bonucci, Barzagli; Asamoah, Lichtsteiner (38. Caceres; 79. Quagliarella), Marchisio, Vidal, Pirlo; Giovinco, Vucinic (46. Bendtner). Inter (3-4-1-2): Handanovic; Ranocchia, Samuel, Juan Jesus; Nagatomo, Zanetti, Cambiasso, Gargano; Palacio; Milito (80. Mudingayi), Cassano (69. Guarin). Vrstni red: Juventus 28, Inter 27, Napoli 22, Lazio 19, Fiorentina 18, Parma 15, Roma, Cagliari in Milan 14, Udinese 13, Atalanta (-2) in Catania 12, Torino (-1), Sampdoria (-3) in Chievo 10, Genoa 9, Palerma in Pescaro 8, Bologna 7, Siena (-6) 3. Danes: ob 12.30 Pescara - Parma, ob 15.00 Bologna - Udinese, Catania - Lazio, Fioreninia - Cagliari, Napoli - Torino, Sampdoria - Atalanta, Siena - Genoa ob 20.45 Roma - Palermo Je Vinokurov kupoval dirke? MILAN - Novinarji Corriere della Sera so se dokopali do podatkov, da je olimpijski kolesarski prvak v cestni vožnji Kazahstanec Aleksander Vinokurov pripravljen za zmage tudi mastno plačevati. Tako naj bi leta 2010 na dirki Liege-Bastogne-Liege soubežniku Rusu Aleksandru Kolobnjevu za prepustitev zmage plačal 150.000 evrov. To je bila njegova prva pomembnejša zmaga po vrnitvi po dopinški kazni, zaradi katere je počival dve leti. Wada podpira nižje kazni za »skesance« MONTREAL - Svetovna protido-pinška agencija Wada je pritrdila znižanim kaznim za šest kolesarjev, ki so pričali proti Armstrongu. Wada je sporočila, da se ne namerava pritožiti na izrečene kazni Usade šesterici tekmovalcev. George Hincapie, Michael Barry, David Zabriskie, Tom Danielson, Levi Leipheimer in Christian Vandevel-de so dobili le po šest mesecev prepovedi nastopanja, znižana kazen pa je posledica njihovih pričevanj, po katerih so izrekli precej bolj strogo kazen Armstrongu. NEWYORŠKI MARATON - Po odpovedi Odločitev najbrž neizogibna »Maraton je v času odpravljanja posledic orkana postal predmet razdora med Newyorčani,« je dejal župan Bloomberg NOGOMET Rekorda Barcelone in Mourinha BARCELONA - Včerajšnji krog španskega nogometnega prvenstva je poskrbel za dva rekorda. Katalonski velikan Barcelona je z deveto zmago v desetih krogih poskrbel za najboljši začetek sezone v zgodovini lige, trener njihovih večnih tekmecev iz Madrida Jose Mourin-ho pa je doslej prišel do 100. zmage Reala v 133 tekmah, kar je najhitreje dosežena stotica kateregakoli trenerja tega kluba v zgodovini. MILJČANKE - V ženski košarkarski A2-ligi je miljski Interclub tesno izgubil na gostovanju proti ekipi Basket San Salvatore. Končni izid je bil 59:57 (11:14, 32:27, 41:37). Pri varovankah trenerja Matije Jogana sta največ točk dosegli Ana Ljubenovič (20) in Annalisa Borroni (18). Jessica Cergol je sinoči zbrala tri točke. MOŠKA A2-LIGA - Sinoči: Jesi - Casale Monferrato 81:88, Trento - Imola 84:73, Verona - Capo d'Or-lando 79:69; danes 18.15: Pistoia - Ace-gasAps Trst (neposredni prenos po www.legaduebasket.it in sportube4). 1. SNL - Izidi 16. kroga: Gorica - Triglav Kranj 2:2, Rudar Velenje - Domžale 1:0, Maribor - Celje 1:2, Olimpija Ljubljana - Aluminij Kidričevo 3:0. ODBOJKA - Srednjeevropska liga: ACH Volley - Hypo Tirol Innsbruck 3:0 (22, 22, 18);Chemes Humenne - Calcit Volleyball 3:0 (17, 15, 19). NEW YORK - Odločitev newyor-škega župana Michaela Bloomberga, da odpove tradicionalni maraton po ulicah velikega jabolka, ki bi moral biti na sporedu danes, je bila večinoma sprejeta z odobravanjem. Bloomberg je po polemikah v javnosti o primernosti izvedbe maratona v času odpravljanja posledic po orkanu Sandy pokleknil kritikom in odpovedal maraton. Newyorški župan je odločitev o odpovedi sprejel po pritiskih in številnih kritikah javnosti, da ni pravi čas za maraton, ko veliko ljudi v New Yorku še vedno nima elektrike, čutiti pa je tudi pomanjkanje hrane in goriva. Bloomberg je bil sprva za to, da maraton ostane na sporedu, nato pa je spremenil odločitev. Najprej je govoril, da bo maraton tako spodbuda za gospodarstvo kot velik navdih za New York, da se čim hitreje pobere po orkanu Sandy, čez nekaj ur pa je obrnil ploščo. «Maraton je v teh časih, ko na naših ulicah odpravljamo posledice orkana Sandy, žal postal predmet prerekanj in razdora med Newyorčani, zato je bolje, če ga odpovemo,» je dejal župan. Prireditelji maratona, enega najbolj priljubljenih športnih dogodkov na svetu, so v nedeljo pričakovali okoli 47.000 udeležencev. Začeti bi se moral na Sta-ten Islandu, enem najbolj prizadetih območij mesta v hurikanu Sandy. Na tisoče tekačev, ki je v mesto prišlo zaradi maratona, je bilo razočaranih, a so odločitev župana mirno sprejeli. «Nimam besed in hudo mi je, da se je to zgodilo. Rad bi, da prireditelji denar, ki sem ga odštel za prijavo na newyorški maraton, namenijo prizadetim v orkanu, je dejal tekač iz Italije, Roberto Dell'Olmo. »Ko vidiš razdejanje, ki ga je za seboj opustil orkan Sandy, ko ljudje nimajo vode in elektrike in drugih osnovnih potrebščin, je verjetno bolje, da gredo sredstva v roke tistih, ki jih najbolj potrebujejo,« je povedal nekdanji vrhunski nogometni vratar, Nizozemec Edwin van der Sar. Razstavljanje namesto sestavljanje odra ansa ZAMEJCI V NEW YORKU Za odpoved so izvedeli na cesti, potem, ko so že dvignili tudi startno številko Vsako leto je na newyorškem maratonu tudi nekaj slovenskih rekreativnih tekačev bodisi iz Slovenije kot iz zamejstva. Med njimi so nameravali letos nastopiti tudi namiznoteniški igralec Krasa Bojan Simoneta ter naša novinarska kolega Veronika Sossa in Peter Verč. Midtowna, to je predela, kjer so oni nastanjeni, orkan ni prizadel. Tam - smo izvedeli - življenje teče po normalnih tirnicah: vrveža po cestah in pločnikih je veliko, javna razsvetljava deluje, voda iz pipe normalno teče. Vendar so Tv dnevniki pokazali precej presunljive posnetke, predvsem iz Staten Island, kjer je vsako let začetek maratona. Razočaranje med turističnimi operaterji, ki jim je kljub velikim težavam uspelo pripeljati v New York vse tekače, je veliko. Razočarani so bili, kajpak, tudi naši rekreativci. »Vceraj smo dvignili startno številko,zvečer pa izvedeli, da maratona ne bo. Ker smo bili med pesačenjem po mestu prepoznavni kot udeleženci maratona, sta nas ustavili Nizozemki in nas obvestili, da je tekma odpadla, kmalu zatem nam je to sama od sebe povedala tudi prijazna Američanka,« so nam povedali. Dodali so še, da je k županovi odločitvi botrovala tudi skrb, da ne bi v času odpravljanja škode zaradi orkana preveč moči usmerili v maraton. »Najbrž ne bi bila opravičljiva uporaba električnih generatorjev za tekmo, namesto za začasno oskrbovanje žrtev orkana,« so povedali. Kraje, kjer je bilo razdejanje najhujše, so sicer obiskali šele včeraj zvečer, ponoči po našem času. / MANJŠINE Nedelja, 4. novembra 2012 21 KOŠARKA - Jadran Franco v (slabem) derbiju državne divizije C proti Servolani Jadran rešil kožo po podaljšku Jadran Franco - Servolana 64:58 (17:14, 26:25, 43:41) Jadran: Ban 25 (10:11, 6:14, 1:4), D. Batich 19 (6:6, 2:10, 3:7), Slavec 5 (2:2, 0:1, 1:7), Franco 4 (2:2, 1:4, 0:4), Marusič 2 (0:2, 1:4, -), De Petris 5 (1:2, 2:7, -), Malalan 4 (-, 2:8, -), D. Batich, Bernetič n.v., trener Mura. Servolana: Palombita 14, Godina 27, Zanini 3, Ferhatbegovic 4, Cerniz 4, Mosc-hioni 3, Polvi 3, Totis, Pobega, trener Tra-ni. PON: Pozzecco (39), Malalan (39). Po sinočnjem derbiju, ki so ga jadra-novci dobili šele po podaljšku, so si bili v obeh taborih edini (in tudi še kar številni gledalci), da je bila to ena najslabših predstav, ki sta jih prikazali obe ekipi v medsebojnih obračunih. Za naše košarkarje je bila seveda najpomembnejša zmaga, saj bi bil tretji poraz v štirih tekmah hud zalogaj v tem uvodnem delu prvenstva, predvsem za vzdušje v moštvu. Sinočnja predstava pa je bila zares slaba. Obe ekipi sta ogromno grešili, jadranovci pa so spet odpovedali pri metu (14:48 za dve in 5:22 za tri točke). Tako jadranovci kot Ške-denjci niso pokazali nobene borbenosti, kar bi moralo biti značilno za vsak derbi. Začetek tekme je bil za jadranovce zelo spodbuden, saj so takoj povedli z 8:0 z Da-nielom Batichem, ki je dosegel dve zaporedni trojki. To pa je bilo v prvi četrtini tudi vse, kar so pokazali jadranovci, saj so jih potem gostje dohiteli. Ob koncu prve četrtine pa je uspelo našim košarkarjem le povesti za tri točke. Jadranovci so še slabše nadaljevali v drugi četrtini. V štirih minutah so dosegli le eno točko, tako da je Servola-na povedla s točko (19:18). Obe ekipi sta še naprej igrali raztrgano in povsem neučinkovito v napadu, saj sta sklenili polčas z zelo nizkim izidom 26:25. Jadran niti v tretji četrtini ni ujel pravega ritma. Gostje so že vodili s petimi točkami (39:35), ko se je le razigral Borut Ban z nekaj prodori in zelo točnimi prostimi meti (na koncu 10:11), tako da je bil izid po 30 minutah izenačen. Tudi v zadnji četrtini so gostje v uvodnih minutah povedli za pet točk (46:41 in 48:43) predvsem ob dobri igri playmakerja Palombite in Godine (na koncu 27 točk). Jadranovci pa so stisnili zobe in minuto in 29 sekund pred koncem dohiteli nasprotnika (48:48). V zadnjih dveh ak- Matteo Marusic v boju za žogo med sinočnjo tekmo kroma cijah sta obe ekipi dosegli še po en koš, s tem da je imel Jadran nekaj sekund pred koncem žogo, da bi lahko odločil tekmo v svojo korist že v regularnem delu. To mu je uspelo v podaljšku. Končno so naši košarkarji igrali požrtvovalno in odločno, priigrali so si prednost petih točk (59:54). Gostje pa so minuto pred koncem zmanjšali izid na tri točke (58:61). V zadnjih sekundah je Daniel Batichi z uspešnim metom za tri točke postavil končni izid na 64:58. V tem delu je veliko breme ekipe nosil Borut Ban, ki je bil s 25 točkami tudi najboljši strelec svoega moštva. »Nismo igrali dobro, zelo važno pa je, da smo zmagali. V podaljšku smo pokazali značajno igro in mislim, da smo zasluženo zmagali,» je po tekmi ves zadihan in prezadovojen dejal Jadranov trener Mura. (lako) Nov poraz Gaje V balinarski B-ligi je Gaja v domačem Ervattiju pri Briščikih izgubila proti ekipi Dolada. Končni izid je bil 11:9. KOŠARKA - Moška D-liga Fogliano upravičil vlogo favorita Kontovel - Fogliano 55:66 (8:14, 25:34, 41:50) Kontovel: Škerl, Paoletic 5 (-, 1:5, 1:4), Majovski n.v., Bufon 1 (1:2, -, -), Gantar 4 (-, 2:5, 0:1), Starc 14 (2:6, 6:9, 0:2), Šušteršič 19 (6:7, 4:9, 3:8), D. Zaccaria 7 (1:3, 3:8, -), Regent, Hrovatin 1 (1:4, 0:6, -), Gregori n.v. Trener: Gerjevič. PON: Starc v 31. min. Fogliano je pri Briščikih upravičil vlogo favorita in vodil od začetka do konca tekme. Po petih minutah so gostje vodili 10:0. Nato so se košarkarji Kontovela zbudili, čeprav je trener Fogliana že postavil na igrišče drugo peterko. V 13. minuti je bilo že 14:14. V nadaljevanju sta obe ekipi prikazali zelo nihajočo igro. Pred odmorom so gostje v treh minutah povišali prednost in vodili za devet točk. Drugi polčas se je nadaljeval po enakem kopitu kot prvi. Vodstvo Fogliana je nihalo med +4 in +10 točk. Kontovelci pa niso uspeli ogroziti zmage gostov. Tekma je postala vse bolj živčna in gostitelje sta pokopali dve tehnični napaki. Na koncu so ostali Gerjevičevi fantje ostali praznih rok. Fogliano je zasluženo zmagal. KOŠARKA - V deželni C-ligi zmaga in poraz »Granitni« Breg San Daniele - Breg 61:66 (9:21, 23:34, 41:49) Breg: Schillani 4 (2:2, 1:4, 0:3), M. Grimaldi 17 (1:4, 5:7, 2:7), Robba 5 (3:4, 1:5, -), Geleni n.v., Gregori n.v., Sternad 2 (-, 1:1, -), Semec 8 (2:2, 3:5, -), Nadlišek n.v., Cigliani 8 (2:3, 3:9, 0:1), Mattiassich n.v., Kos 9 (2:2, 2:6, 1:7), A. Grimaldi 13 (3:3, 5:15, -). Trener: Kladnik. PON: Robba v 32. min. SON: 21. Bregovi košarkarji so se s težkega gostovanja v San Danieleja vrnili s pomembno zmago. Premagali so solidno furlan- H3 Obvestila SK DEVIN prireja tridnevni Openday v Innichenu v Pustriški dolini od 8. do 10. decembra 2012. Vpisovanje do 15. novembra. Za informacije : info@skdevin.it, ali 340 2232538. SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani Gostilne-Picerije Bita v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra od 10. do 19.30, prodaja od 9. do 12. novembra od 10. do 19.30. (petek 15.30-19.30) in prevzem opreme 13. novembra od 10. do 19.30. Ne prezrite te posebne priložnosti. Informacije: 3358416657 ali 3358180449. SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 3475292058, www.skbrdina.org sko ekipo, ki se bo v letošnji sezoni borila za mesta na vrhu lestvice. Ključ do Bregove zmage je bila granitna obramba. Bregovi košarkarji so dobro pokrivali nasprotnikova najboljša igralca Biertija in Campanotta, ki sta kljub temu dosegla po 21 in 16 točk. »Oba sta zelo nevarna pri strelih iz razdalje. V tem elementu igre tokrat pa po zaslugi naših košarkarjev nista bila nevarna,« je ocenil Bregov spremljevalec Walter Mocor. Kladnikovi fantje so vodili od začetka do konca. V zadnji četrtini se je izkazal kapetan Alen Semec, ki ŠPORTEL V studiu s košarkarji ŠZ Jadran Jutrišnji gostje Športela (TV Koper-Capodistria, začetek ob 22.30) bodo košarkarji Jadrana Borut Ban, Daniel Batich, Saša Malalan in Peter Franco. Tema tokratne ankete se glasi: »Zakaj se košarkarji niste odločili za drugi šport?« Glavnina prispevkov bo namenjenih derbijem, ki jih je v tem koncu tedna kar nekaj. Ponovitev Športela si lahko ogledate na naši spletni strani www.primorski. eu. se je - kot je poudaril Mocor - boril kot lev in pobiral žoge kot za stavo. Najboljša strelca sta bila brata Marco in Alberto Gri-maldi, ki sta dosegla po 17 in 13 točk. Bor Radenska - Codroipo 71:77 (22:18, 43:41, 60:60) Bor Radenska: Bole 13 (-, 5:9, 1:2), Madonia 14 (8:12, 3:7, -), Favretto 5 (-, 1:4, 1:1), Crevatin 3 (-, -, 1:3), Contento 5 (1:1, 2:2, 0:1), Meden 12 (7:10, 3:7, 0:4), Gal-locchio 2 (-, 1:2, -), Fumarola 14 (2:2, 6:12, 0:1), Devcic 2 (2:2, 0:1, 0:1), Gersevič nv, Pastor nv, Pertot nv. trener: Boban Popovic. SON: 21; PON: Favretto (40. Min.). Skoki: 33 (25 v obrambi, 8 v napadu). Izgubljene žoge: 17. V športni dvorani Bojana Pavletiča smo sinoči prisostvovali dejansko kopiji tekme, ki jo je Bor odigral v Miljah, le da tokrat je bil konec, žal, drugačen. Bor Radenska je večji del tekme vodil, težava je bila v tem, da si ni nikoli uspel priigrati odločilne prednosti, ki bi spravila na kolena goste. Dobrim akcijam, ki so Plavim omogočile, da so v par minutah tudi povedli za sedem točk, so sledile minute nezbranosti v obrambi, kar je seveda takoj izkoristil organizator igre Codroipa Moretti, ki je s premišljenim vodenjem ekipe in doprinosom temnopoltega Bon-ga (letnik 91, bil je prava nerešljiva uganka za obrambo Bora, na koncu je dosegel 20 točk) zaostanek takoj znižal. Ključnega pomena je bila končnica tretje četrti- Marco Grimaldi (Breg) kroma NOGOMET - Mladinci Kras znova do treh točk, hud poraz Vesne DRŽAVNI MLADINCI Kras - Tamai 2:0 (2:0) Strelca: Maio v 2. min., Rado-ševic v 24. min. Kras: D'Agnolo, Tari, Facc-hin, Simeoni, Cinque, Bianco, Maio, Marocco, Caselli, Radoševic, Petracci (Bovino). Kras je pred lepim številom gledalcev v Trebčah zasluženo premagal Tamai in tako po šestih zaporednih porazih osvojil svojo drugo prvenstveno zmago. Varovanci trenerja Vituliča so si priigrali tri točke predvsem z dobro igro v prvem polčasu, ko so dali tudi oba zadetka. Prvega je že v 2. minuti dosegel hitri in spretni Maio, drugega pa Radoševic v 24. minuti. Kras bi že v prvem delu tekme dosegel še dva zadetka, a ni izkoristil nekaj zelo zrelih priložnosti za gol. V drugem polčasu se je slika na igrišču povsem spremenila: gostje so napadali, Kraso-va obramba pa se ni pustila presenetiti. (lako) DEŽELNI MLADINCI Muggia - Vesna 6:2 (3:0) Strelec za Vesno: Madotto 2. Vesna: Ghira, Brecevich (But-ti), Rebula, A. Vidoni, Ramondo (Madotto), Del Torre (Bonetta), Viviani, Patriarchi, Furlan, Bub-nich, Drioli (Santangelo). Mladinci Vesne so v Miljah visoko izgubili. Že po prvem polčasu so gostitelji vodili s 3:0. Ber-tocchijevi varovanci so bili premalo zbrani in premalo borbeni. Ostali izidi: S. Luigi - San-giorgina 5:0, Torviscosa - Sistiana 3:1, Cervignano - Romans 0:2, Ufm - TS Calcio 2:3, Isonzo - Pon-ziana 2:2, Zaule - Ronchi 4:2. VČERAJ ŠE - 1. AL: Muglia -Domio 1:0 (Diop), Pro Gorizia -Isontina 2:1 (Bergomas, Gaggioli; Concion); 2. AL: Pro Staranzano -Aquileia 0:2 (Moras, Titotto). Domači šport Danes Nedelja, 4. novembra 2012 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Padova UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Campi Elisi Coselli ZKB - Zalet ZKB UNDER 17 MOŠKI - 15.00 v Červinjanu: AUSA PAV Cervignano - Sloga Tabor; 15.00 v Gorici, Spacapan: Olympia Hlede - Coselli NOGOMET D-LIGA - 14.30 v kraju Porto Tolle: Delta Porto Tolle - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Caporiacco; 14.30 v Reani: Reanese - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Opicina; 14.30 v Dolini: Breg - San Canzian; 14.30 v Mošu: Mossa - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Campanelle; 14.30 v Villi Vicentini: Villa - Mladost NARASČAJNIKI - 10.30 v Skocjanu ob Soči: San Canzian - Sovodnje; 10.30 v Standrežu: Juventina - Sevegliano; 12.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea S. Vito - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Tržiču, Ul. 1. maja: Aris San Polo - Juventina; 10.30 na Proseku, Rouna: Kras - Opicina KOŠARKA UNDER 17 ELITNI - 11.30 v Miljah: Azzurra RTDR - Breg ne, ko so gostje v zadnji sekundi izenačili 60:60. To je namreč povsem spravilo iz tira Crevatina in soigralce, saj so v zadnji četrtini dejansko izgubili pot do koša, kot zgovorno priča sledeči statistični podatek: v prvih 5 minutah igre so dosegli le pičli dve točki, med tem ko so gostje povedli za sedem točk. V nadaljevanju so se sicer varovanci trenerja Popovica zbrali in s skoki v obrambi znižali zaostanek na pičlo točko (Meden 1:2 prosti meti), ko je do zvoka sirene manjkalo le 28 sekund. Navijači svetoivanskega društva so že upali v preobrat, a na žalost so gostitelji kar trikrat zapravili napad (tri izgubljene žoge na podajah) in gostje so s prostimi meti zapečatili zmago. (RAS) Jutri Ponedeljek, 5. novembra 2012 ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 20.30 v Trstu, Ul. Veronesi: OMA - Zalet Barich KOŠARKA UNDER 19 ELITE - 20.00 v Trstu, Ul. Calvola: San Vito - Jadran ZKB UNDER 19 DEŽELNI - 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Alba Krmin www.primorski.eu1 22 Nedelja, 4. novembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / ODBOJKA - Sloga Tabor Televita danes v moški B2-ligi »Zelo zahtevno« Nasprotnik iz Padove bo prvi resnejši preizkusni kamen - Začetek ob 18. uri v Repnu Po treh prepričljivih nastopih proti nasprotnikom, ki pa so bili objektivno šibkejši, odbojkarje Sloge Tabor čaka danes v Repnu prav gotovo (prva) zahtevnejša preizkušnja. Njihov gost - tekma se bo začela ob 18. uri - je padovska Valsugana, ekipa, ki se ji je lani uvrstitev v končnico za napredovanje izmuznila šele v zadnjem delu sezone. Moštvo iz Padove nastopa letos s precej spremenjeno postavo, v kateri pa sta po novem tudi dva bivša igralca bivšega Sisleyja. Eden od njiju, to je korektor Boesso, je lani v Repnu dosegel na tekmi proti Slogi Tabor kar 40 točk. Po napovedih poznavalcev Padova sicer letos ne sodi med papirnate favorite. To so Montebelluna, Prata, Cordenons in Tre-baseleghe, trener Battisti pa meni, da je Padova »tik za temi,« zato ga tudi čudi, da je v 2. krogu (precej gladko) izgubila na gostovanju v Trentu proti Argentariu. ODBOJKA - Deželna prvenstva »Smo šele na začetku sezone, zato so kakšni spodrsljaji tudi razumljivi,« pravi trener Sloge Tabor Televita, ki današnjo tekmo ocenjuje za »zelo zahtevno,« k temu pa dodaja, da to sicer velja za »skoraj vse tekme.« In še: »Do zdaj smo igrali dobro, sicer ne bi imeli obračuna treh zmag z enim samim izgubljenim se-tom, tokrat pa moramo biti še bolj zbrani in predvsem bolj agresivni,» je povedal. Z drugimi besedami, če je bil na prvih treh tekmah imperativ »delati čim manj napak, ker jih tako in tako dela nasprotnik«, bo treba tokrat najbrž tudi pokazati kaj več. Skratka, obeta se zanimiv dvoboj, ki bo morda razkril kaj več o letošnjih realnih možnosti Sloge Tabor. Jasno pa je, da boj za visoka mesta zahteva od njih, da na domačih tleh prepustijo nasprotnikom čim manj točk. Zalet C, cilj se oddaljuje Majanese - Zalet C 3:0 (25:12, 25:22, 25:23) Zalet C: Babudri 11, Balzano 8, Bu-kavec 9, Crissani 1, Gridelli 2, Štoka 6, Cvelbar (libero), Anja Grgič 0, Petra Grgič, Starec 1. Trener Edi Božič Gostovanje v Majanu se za Zalet C ni izteklo tako, kot smo vsi želeli in na tihem morda tudi pričakovali. Po dobrem nastopu iz prejšnjega tedna proti objektivno močnejšim nasprotnicam, so naše igralke proti dostopnejšemu nasprotniku, žal, odpovedale. Majanese, ki je v ligi novinec, predvaja enostavno odbojko, sinoči pa ga je odlikoval zelo dober sprejem. Zaletovke so bile vsekakor premalo agresivne na servisu, kar je omogočalo delo domačim sprejemalkam, sprejem naše ekipe pa je bil tokrat dokaj povprečen. To je prišlo do izraza predvsem v prvem setu, v katerem se Zalet v bistvu ni mogel enakovredno kosati z Majanesejem. V preostalih dveh nizih je bila tekma bolj izenačena. Naše igralke so nekoliko uredile igro v polju, v bloku pa jim tokrat ni šlo od rok, tako da so na mreži premalokrat uspele zaustaviti nasprotnikov napad. V obeh končnicah pa je Zaletovke enostavno zajel strah pred napako, tako da se v odločilnih trenutkih niso zmogle sprostiti in so se pač morale sprijazniti s porazom, ki jih je še oddaljil od mesta na lestvici, ki vodi v uvrstitev v skupino za napredovanje. (INKA) MOŠKA C-LIGA Soča/Val ZBD - Olympia 1:3 (26:24; 21:25; 20:25; 15:25) Soča/Val Zkb Sovodnje- Doberdob : Braini 1, R. Devetak 10, Šfiligoj 2, Bran-dolin 6, Kragelj (L), I. Devetak 4 , Škrk 5, Zoff 9, Levpušček 7. Trener: Kustrin Olympia: Komjanc 32, Vogrič 10, Vi-zin 12, Pavlovič 14, Princi 0, Hlede 0, Cor-si 4, Peršolja , Cobello 3, Š. Čavdek (L1), A. Čavdek (L2). Trener: Markič. Tekma je bila, z razliko od srečanja, ki se je odvijalo pred dvemi tedni v pred-tekmovanju, dokaj izenačena in obenem dopadljivejša. Varovanci trenerja Marki-ča so tokrat nastopili brez krilnega napadalca Jerneja Terpina, kar je brez dvoma ošibilo njihovo udarnost v napadu. Na drugi strani pa so tokrat domači odbojkarji trenerja Custrina pokazali viden napredek v pristopu in posledično tudi v igri. Prvi niz, v katerem gostje niso mogli računati na doprinos blokerja Pavlovi-ča, je bil izenačen vse do 13. točke, ko so si gostje priigrali znatno prednost šestih točk. Domači trener se je zato odločil za igranje z dvema podajalcema (R. Devetak-Boschini), kar je po začetni zmedi kmalu obrodilo zaželeni cilj. Komjanc in soigralci so sicer že bili na pragu niza (21:24), ko je prišlo do neverjetnega preobrata. Domačini so izkoristili tako lasten blok, kot dve neobičajni napaki gostov v sprejemu, da so povsem nepričakovano povedli v nizu. Takoj v drugem nizu z vstopom blokerja Pavloviča, pa so bile vajeti igre ponovno v rokah gostov. Proti koncu niza so se jim domači nekoliko približali, vendar jim tokrat ni uspel preobrat iz prejšnjega niza . Še posebno uspešen je bil v napadu standardni podajalec Robert Devetak, ki je ob koncu srečanja tudi priigral lastnemu mo- Za 5. mestom, ki preko play-offa še vodi v skupino za napredovanje, igralke Zaleta C zaostajajo zdaj že za pet točk kroma štvu največ točk. V tretjem nizu je trener Markič zamenjal podajalca Hledeta s Princijem, ki je igri dodal več dinamike in rad vpletel v napadalne akcije oba blokerja. Do izraza je prišla obenem napadalna učinkovitost Matije Komjanca, ki je znal v odločilnih trenutkih popeljati svoje do prepotrebnih točk. Zadnji niz pa je bil pravi monolog odbojkarjev Olympie, kajti so igralci Soče pozabili na dobro igro, ki so jo predvajali vse do tlej. (Pr) Volley Club - Val Soča Imsa 0:3 (16:25, 18:25, 20:25) Val Soča: D. Faganel 10, Magajne 6, Lavrančič 13, Masi 10, Vidott 7, Černic 1, Plesničar (L), Stera, M. Juren, E. Juren, Va-lentinčič, Nanut. Trener: Makuc. Prvi set so varovanci trenerja Roberta Makuca izpeljali do konca brez težav. Gostitelji so se upirali le v zadnjem delu. Drugi in tretji set sta bila nekoliko bolj izenačena, čeprav je bila ekipa Val/Soča za odtenek boljša. Predvsem v ključnih trenutkih. Tržačani so nekaj težav povzročili le z ostrimi servisi. V tretjem setu je Volley Club vodil vse do 16. točke. Nato so se Makučevi fantje zbrali in spreobrnili izid v svojo korist. Preobrat se je začel z Ma-sijevim asom na servisu in nadaljeval z natančnimi napadi gostov, ki so na koncu zasluženo zmagali. Buia - Sloga Tabor 3:0 (25:16, 25:15, 25:19) Sloga Tabor: Cettolo 5, Kante 1, Romano 7, Taučer 3, Trento 7, Žerjal 1, Rauber (libero 1), Fiorelli (libero 2), Antoni 4, Guštin 0, Milič 2, Sosič 3. Trener Ivan Pe-terlin. Slogašem Buia že od nekdaj ne »leži«, saj so v vsej svoji zgodovini tam le malokdaj zmagali, in ta tradicija je, žal, obveljala tudi včeraj. Sloga Tabor je proti izkušenim nasprotnikom pokazala premalo, da bi lahko upala na kaj več. Slogaši so bili zelo povprečni v sprejemu in statični v obrambi, kjer je marsikatera nasprotnikova žoga prepoceni padla na tla in so skozi vso tekmo igrali dokaj nepovezano. Domačinom so se v vseh treh setih enakovredno upirali le do 8. točke, nakar je Buia zaigrala odločneje, si takoj nabrala veliko prednost in jo brez težav upravljala do konca. Kljub porazu predstavlja pozitivno noto soliden nastop mlajših slogašev, predvsem Danjela Antonija in Jordana Trenta. (INKA) ŽENSKA D-LIGA Staranzano - Govolley 3:0 (25:17, 25:12, 26:24) Govolley: Bressan 8, Černic 9, Mania 3, Valentinsig 2, Zavadlav 1, Panozzo 2 Humar (L), M. devetak, Paulin, Povšič. Igralke Govolleyja prvega resnega izpita sezone niso prestala uspešno. Pokazalo se je, da je Staranzano objektivno boljši in da lahko upravičeno meri tudi na napredovanje (kar ni cilj Goričank). Gre za popolno ekipo, v kateri je zable-stela poznana Saranovicheva, ki je bila za Govolley sinoči nerešljiva uganka. Naše igralke pravzaprav niso igrale slabo. V prvem setu so bile v boju za zmago praktično do 19. točke, ko jih je pokopala serija napak. V drugem setu je Staranza-no deloval kot stroj in nadigral našo ekipo. Tretji set je bil izenačen, Govolley je bil skoraj stalno v vodstvu. Nazadnje je vodil z 20:18, v končnici pa nadoknadil zaostanek 24:22, na koncu pa so le prevladale domače igralke. Altura - Zalet D 3:0 (25:9, 25:17, 25:6) Zalet D: Cabrelli 0, Ghezzo 2, Rudes 9, Kralj 0, Klobas 5, Kneipp 0, Škerl 3, Va-lič 0, Cassanelli 0, Zavadlal 0, Bembi 0, Paoli (L). Mlade igralke združene ekipe so tokrat odpovedale na celi črti. Nasprotnik sodi sicer med glavne favorite za uvrstitev v skupino za napredovanje in je v telovadnici na Judovcu to napoved tudi popolnoma potrdil, toda naše igralke so se mu vendarle predale prepoceni. Začetek tekme je sicer obetal drugačen razplet. Igralke Zaleta D so začele zelo samozavestno, prestregle so nekaj žog v obrambi in povedle na 7:2. Tedaj pa so nasprotnice reagirale, naše igralke pa popolnoma popustile v vseh elementih, Delni izid 23:2 je dovolj zgovoren. Le za spoznanje boljše je bilo v drugem setu. Altura si je takoj priigrala visoko prednost (14:7, 19:10) in igralke Zaleta D so reagirale šele v končnici. Najslabše pa so igrale v tretjem se-tu, v katerem bi absolutno morale pokazati več. Zadostno oceno za nastop zaslužita le Laura Rudes in Carol Ghezzo UNDER 17 MOŠKI Na startu Olympia in Sloga Tabor Danes se bo začelo tudi prvo moško mladinsko odbojkarsko prvenstvo, to je prvenstvo do 17 let. Že nekaj let velja, da imajo moška prvenstva deželni značaj, tako bo tudi letos. V njem bomo imeli letos dve ekipi slovenskih društev: Slogo Tabor in Olympia K2 sport. Naša goriška ekipa nastopa v ligi kot favorit za osvojitev deželnega naslova. Da je to njen cilj, niti ne skriva. »Gre za ekipo, ki je lani zmagala med šestnajstletniki. Letos nastopamo v ligi sicer brez igralcev drugih društev, izključno s svojimi, vendar ni zato ekipa nič slabša, začetno šesterko sestavljajo v glavnem fantje, ki so tudi deželni reprezentanti,« pravi trener in odbornik ŠZ Olympia Andrej Vo-grič, k temu gre dodati tudi, da skoraj vsi fantje že igrajo tudi v članski C-ligi. Za razliko od lanskega prvenstva, smejo med under 17 igrati tudi z li-berom, Štefan Čavdek predstavlja v tem še dodano vrednost. Spomnimo, da je lani Olympio v meddeželni fazi izločil šele kasnejši državni prvak Trento. Sloga tabor nastopa v ligi z različnimi cilji. »Fantje so mlajši kot je starostna meja kategorije. Letos so precej napredovali, trenirajo bolj redno, bili so tudi na pripravah v Mežici, zato pričakujem, da se bo delo obrestovalo tudi na tekmah. Največ pričakujem od Pietra Markežiča, Aljo-še Berdona in Giulia Lea, ki so najsa-rejši igralci ekipe,« je povedal trener Ivan Peterlin. Olympia bo krsnti nastop opravila danes v Trstu proti Coselliju, Sloga Tabor pa bo igrala v Červinjanu. Prihodnji teden se bo začelo tudi prvenstvo do 19 let. SLOGA TABOR Matej Benčina, Aljoša Berdon, Andraž De Luisa, Peter Jerič, Ilja Kre-čič, Giulio Leo, Pietro Markežič, Adam Saražin, Loris Strain, Igor Šva-ra, Niko Trento, Louis Vattovaz. Trener Ivan Peterlin. Pomožni trener: Mi-lutin Ivankovic OLYMPIA K2 SPORT Andrej Čavdek, Štefan Čavdek, Davide Cobello, Matija Corsi, Simon Komjanc, Manuel Manfreda, Samuel Princi, Jernej Terpin, Kristjan Kom-janc, Manuel Lupoli, Nejc Terpin, Andrea Waschi. Trener: Ivan Markič. Pomožni trener Walter Princi spremljaj nas tudi na twitterju primorski_sport JADRANJE - Regata Sirene in Čupe Veter organizatorjev le ni pustil povsem na cedilu V Barkovljah se je včeraj začela že tradicionalna Mednarodna regata za razrede 470, 420, laser in optimist. Letos sta jo ponovno organizirala s skupnimi močmi Tržaški pomorski klub Sirena in Jadralni klub Čupa. Z zmerno lahkim vetrom je organizatorjem uspelo opraviti le en plov v vseh razredih, kajti veter je nato popolnoma ponehal. Na regatnem polju optimistov so jadralci začeli tudi drugi plov, a so ga sodniki predčasno prekinili zaradi pomanjkanja vetra. Na regatnem polju laserjev in 420 (v razredu 470 ni bilo prijavljenih) so skrajšali polje prvega plova, da bi lahko vsi pripluli do cilja. Na regati nastopata dve posadki 420 ter kar 22 optimistov TPK Sirena in JK Čupa. V zahtevnih jadralnih razmerah, saj je veter zdaj pihal, zadaj ne in je jadralce motil še val, so se vsi dobro odrezali, predvsem najmlajši v ra- zredu optimist, ki so se vsi uvrstili v prvo polovico lestvice. Zmagale je Giorgia Sinigoi (Čupa), tretje mesto je osvojil Tinej Sterni (Sirena). Marko Sancin je bil 7., Elisa Manzin 9. (oba Sirena), Nina Benedetti (Čupa) 10., Pe- tra Gregori 11., Leonardo Gla-vina 14. (oba Sirena), Caterina Sedmak 18., Alessandro Deluisa 21., Elena Lo Cascio 25., Francesco Ferletti 27. in Jan Pernar-čič 30. (vsi Čupa). Pri junioresih se je najboljše odrezal Luca Car-ciotti (Sirena), ki je zasedel 5. mesto. Sebastjan Cettul (Čupa) je bil 11., Peter Marzo Magno 13., Sara Zuppin 18., Max Zu-liani 25., Pietro Osualdini 26. (vsi Sirena), Jakob Podveršič 32., Luka Paljk 35. in Giulio Michelus 37. (vsi Čupa). V razredu 420 je edini sobotni plov osvojila mešana posadka Sirene in Čupe Matia Ugrin/Mirko Juretič, takoj za njo pa je na cilj priplula mešana posadka Sirene in SVBG Matteo Omari/Ashik Crevatin. Za danes je predviden močan južni veter. Opravili naj bi tri plove v razredih laser, 420 in optimist juniores, ter dve v razredu optimist kadeti. (and) / MANJŠINE Nedelja, 4. novembra 2012 23 GLEDALIŠČE - Pogovor z letošnjim dobitnikom Borštnikovega prstana Igor Samobor: Kot igralec si želim biti tudi »mislec« Igralec Igor Samobor, dolgoletni član SNG Drama Ljubljana, je letos za svoje delo prejel najvišjo stanovsko nagrado na področju gledališča Borštnikov prstan. V pogovoru za STA je dejal, da si kot igralec želi biti tudi "mislec" in ne zgolj "izvajalec nekih drugih idej in razmislekov", spregovoril pa je tudi o pomenu gledališča v današnjem času. V utemeljitvi nagrade Borštnikov prstan vas je Ivo Svetina oklical za visokega svečenika umetnosti igre. Zapisal je, da se vsakič, ko stopite na oder, izročite gledalcem, se darujete, celo žrtvujete. Tudi vi tako doživljate svoje igralsko poslanstvo? To je zelo lepo rečeno... da, v bistvu svoje igralsko poslanstvo doživljam tako. Morda se to sliši zelo patetično. Verjetno je to posledica tega, kar je Svetina tako lepo napisal. Se pa strinjam, da se igralci na nek način darujemo in žrtvujemo gledalcem. Gledališki odri so namreč postali zadnja postojanka, kjer se lahko pogovarjamo o temeljnih vprašanji tega sveta. Kje se razkladajo osnovna vprašanja o tem, kje smo, zakaj smo, kam gremo, od kod smo prišli, kaj je nad nami in kaj je pod nami? To so vprašanja, ki se postavljajo zgolj na gledaliških odrih. Nikjer drugje to ni mogoče. Ni debatnih krožkov, ni okroglih miz tega obsega. Cerkev, ki je bila včasih neke vrste moralno zatočišče, pozna zgolj eno resnico. Mi pa raziskujemo več resnic in mogoče smo v tem smislu res neke vrste "svečeniki". Gledališče v zadnjih letih očitno zaznamujeta dokumentarnost in pa vse večja potreba po uprizarjanju besedil, ki kličejo k revoluciji na več nivojih. Je družbena vloga igralca v teh časih vsesplošne krize večja? Seveda je. Mogoče se bo komu zdelo samovšečno, ampak mislim, da je družbena vloga igralca v vsakem trenutku zelo pomembna. Igralec s svojo držo in razmislekom sledi nekim moralnim imperativom. Ljudje ga gledajo. On je posrednik med idejami, ki so v tekstu, in svojim lastnim razmislekom, ki ga posreduje gledalcu. Ne verjamem sicer, da iz tega nastaja neko revolucionarno vzdušje ali karkoli drugega, ampak gre za temelje človeških odnosov do sveta, ki nas obkroža, in igralec jih sporoča po svojih najboljših močeh. Na svoji več kot 30-letni igralski poti ste se preizkusili v številnih gledaliških vlogah, v Ajshilovi Oresteji ste na primer sami prevzeli vlogo zbora. Vas posebej privlačijo dramski liki oziroma vloge, ki od igralca zahtevajo veliko razmisleka in osebnega angažmaja? Seveda, kot igralec si želim biti tudi "mislec", ne zgolj izvajalec idej in razmislekov, ki mi jih predpišejo. Tudi sam razmišljam o stvareh, ki me obkrožajo. Skozi vlogo, ki mi je ponujena, oziroma skozi material, s katerim se ukvarjam, želim podati svoje mišljenje. Seveda je osnova v tekstu, ampak jaz si tudi o tekstu samem mislim svoje in želim, da gledalci to vedo. Kako pa se lotite študija vloge? Pri študiju vloge je strašno pomemben prvi vtis - kaj mi iz teksta za-diši, kaj je tisto, kar me razburka ali pritegne v določeno smer razmišljanja. Nato pride na vrsto študija celotnega obdobja. V kakšnem trenutku se je avtor znašel tedaj, ko je tekst pisal. Kakšna je bila njegova interpretacija časa, v katerem je živel. In potem v tem iščem vzporednice z današnjim časom in z mojim dojemanjem trenutka. Katere so na primer tiste teme, v katerih se prepoznam. In tedaj v tem osnovnem razmisleku prideva že zelo daleč. Nato pa nastopijo tiste tehnično-gledališke komponente, ki jih imamo. Iskanje izraza, ki je ustrezen avtorjevemu in mojemu. Kaj pa psihologija samega lika? To sodi, recimo da, že pod tehniko. V začetku me pri vsej stvari zanima najprej miselni, filozofsko-etični okvir, ki ga neka igra ima. Potem je tu lik, ki se giblje v odnosu z drugimi in s svetom. Prepričan sem, da ima vsak človek nekje v sebi vse. Mislim, da je v nas skrita vsa zgodovina. Se pravi, da je treba vse to, vsa ta občutja, izbrskati iz sebe. Sam sem na odru že velikokrat umrl, pa ne vem, kakšen je občutek. Tako v sebi skušam najti to občutje, nek končni strah ali strah pred nebivanjem. Tako kot moj karakter odnose in reakcije določam sam s tem, kar sem, tako ima tudi lik svoje posebnosti, ki pa jih moram v sebi prepoznati. Ne glede na starost in način igre soigralcev se zdi, da se dobro stopite v kolektiv in kljub temu, da ste igralec z močno odrsko prezenco, tudi soigralcem puščate možnost, da se na odru izkažejo. Ali to drži? Drži. Gledališka predstava je kolektivna igra, kolektivni šport. Eden ne more dati gola, ne da bi mu drugi pomagali. V gledališču je enako. Akciji sledi reakcija. Nikoli ne moreš na odru stati sam, razen seveda, če je taka naloga. Pa še takrat, ko si sam, v bistvu nisi. Si vsaj v dialogu s samim seboj ali pa vodiš dialog z občinstvom. Zmeraj sta vsaj dva. Brez dveh ni dramatičnosti. Drug drugega pa moreta upoštevati, zato da ustvarita dialog. Že od začetka vaše igralske poti ste član ansambla SNG Drama Ljubljana. Sicer so Dramo že v zgodovini spremljali številni pretresi, zadnja leta pa smo ponovno priča hitrim menjavam vodstva. Najprej lanska razrešitev ravnatelja Iva Bana, ki ga je kot v.d. nadomestil Peter Soto-šek Štular, za katerega še ni jasno, kdo ga bo nasledil. Kako ta kadrovanja vplivajo na igralski ansambel? Ti napol politični pristopi k ljubljanski Drami so sicer prisotni od ne- Igor Samobor po prejemu Borštnikovega prstana kdaj, kar je na nek način tudi velika čast, saj pomeni, da Drama nekaj velja (nasmeh). Sam to situacijo počasi že jemljem s humorjem, saj se vse skupaj zelo ponavlja. Seveda pride do nezadovoljstva v vsakem kolektivu, ki se mu zgodi menjava vodstva, smeri ali izraza. Poudarjam pa, da Drama premore veliko odgovornih in odličnih igralcev, ki se, potem ko dobijo nalogo, za ostalo ne menijo. Nič več nas ne briga, ali je vodstvo nastavljeno z leve ali desne strani, zanima nas zgolj končni rezultat - predstava. Vsi se zavedamo tega, da bomo na koncu stali na odru pred občinstvom, ki je naše končno merilo, ne pa razne druge zdrahe. Sam se za Dramo v tem smislu nič ne bojim. Bolj me skrbi to, da se v obdobjih teh velikih vzponov in padcev ne skrbi za ansambel, za njegovo pomlajevanje, v zvezi s tem ni vizije. Oziroma se pojavljajo akcije, ki delujejo na kratki rok. Obdobja brez dolgoročnih načrtov se nam lahko še kako maščujejo. Sami ste nastopili na več državnih proslavah. Kakšni so bili vaši občutki ob pozivu vlade, da naj bi umetniki v skladu z varčevalnimi ukrepi na proslavah nastopili brezplačno? Na umetnike se gleda, kakor da smo amaterji, ampak to ni res. Mi od svojega dela živimo. Nisem še slišal, da bi komu popravili vodovod, ne da bi delavci svoje delo zaračunali. Mi umetniki pa bi morali s svojim delom biti kar na razpolago? Zraven je bila še notica, da bi morali to delati za čast in s tem izkazovati domovinska čustva. Zelo me zanima, koliko politikov, ki so to predlagali, dela zastonj. Mislim, da zelo malo. Sploh pa ne dovolim, da se moja domovinska čustva merijo na ta način. Za vaše delo ste prejeli številne nagrade, med drugim kar sedem Borštnikovih nagrad, letos pa še najvišjo stanovsko nagrado na področju gledališča Borštnikov prstan. Kaj vam pomenijo vsa ta priznanja? Ta priznanja so potrdilo, da si na pravi poti in da dobro delaš. Stanovske nagrade, kot so Borštnikove, so zelo pomembne, saj si izpostavljen pred strokovnjaki na gledališkem področju. Oni so eno od temeljnih meril. Najbolj pravo merilo pa je seveda občinstvo. Vsak močan aplavz je pravzaprav dnevna nagrada. Če dobiš nagrado na Borštnikovem srečanju, za vlogo v katero si veliko vložil, je seveda krasno, Borštnikov prstan pa je seveda maksimum, ki ga lahko v Sloveniji igralec doseže. Zelo sem srečen, da so me prepoznali. Ta nagrada mi pomeni veliko potrditev mojega dela do zdaj, velik izziv in pa strašno motivacijo za naprej. Glede na to, da ste na Borštnikovem srečanju večkrat nastopili in najbrž tudi spremljali dogajanje na festivalu, me zanima, če opažate razlike med Borštnikovim srečanjem prej in v zadnjih letih, ko je njegovo vodstvo prevzela Alja Predan? Borštnikovo srečanje skuša iz slovenskega festivala v zadnjih letih postati mednarodni festival. To je hvale vredno in nujno potrebno. Festivali so stičišča umetniških smeri in pretakanje idej. Slovenija nima nobenega velikega mednarodnega festivala. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je zadnje čase bolj prisotna na festivalu, študenti so tam. To je res dobro. Zagotovo pa je še veliko rezerve. Glavna rezerva je v tem, kako tako velik gledališki festival dejansko vključiti v lokalno okolje. Festival je bil ob ustanovitvi dovolj premišljeno postavljen v Maribor z namenom, da bi se kultura vrasla v mesto. Vsaj zdi se mi, da je bilo tako mišljeno. Sam pa menim, da bo treba še veliko delati na tem, da bi nekoč celo mesto dejansko trepetalo skupaj s festivalom. Kot slišim, je med festivali v južnoameriških mestih tako rekoč pol mesta na nogah. Se pravi, da v mestu dojemajo, da se dogaja nekaj velikega. Kolikor pa poznam Maribor, pol Mariborčanov sploh ne ve, da se v času Borštnikovega srečanja nekaj dogaja. Podobno je na nek način z Evropsko prestolnico kulture (EPK). Ali ste obiskali kaj Maribor v času EPK? V Mariboru sem bil nekajkrat, a nisem dobil občutka, da bi mesto živelo s tem projektom. Lahko da se motim, da so to zgolj moja bežna opažanja. Premalo sem bil tam, da bi lahko to z vso gotovostjo trdil. Kar pa sem bil, sem dobil občutek, da se vse dogaja v nekem precej izoliranem, ozkem krogu, kljub vsem željam po tem, da bi se ta krog razširil. Če se motim, se opravičujem. Maja Čehovin Korsika/STA Od leve Radko Polič - Rac, Pia Zemljič in Igor Samobor v predstavi ptujskega gledališča Žabe REVIJE Oktobrski Pastirček veselo jesenski Oktobrski Pastirček je veselo jesenski, poln jesenskih zgodb, igrivih napotkov, likovnega ustvarjanja in naravoslovja. Veliko pa se lahko naučimo tudi s pomočjo duhovnih prispevkov. Na uvodni strani je tudi tokrat pozdrav urednika Marijana Markežiča, ki je mlade uporabnike spomnil, kako bogat je mesec oktober. 2. oktobra nam angeli varuhi s posebnim praznikom zagotavljajo svoje vsakodnevno varstvo, je zapisal urednik in dodal, da 4. oktobra sv. Frančišek našo pozornost usmerja k ohranjanju narave. Rož-novenska Mati Božja 7. oktobra razlaga velik pomen starodavne molitve rožnega venca. Izvedeli smo tudi, da predzadnjo oktobrsko nedeljo obhajamo misijonsko nedeljo, čisto ob koncu meseca pa obeležujemo tudi dan varčevanja. Uvodnemu urednikovemu pozdravu sledijo prispevki, ki se navezujejo na oktobrske verske praznike. Na prvi strani je tako krajša zgodba, v kateri lahko mladi bralci izvedo, da ima vsak otrok svojega angela varuha, ki mu ga je Bog dal ob rojstvu. V nadaljevanju je mogoče spoznati dva pobožna misijonarja, ki sta dosegla čast oltarja. Avtorica Berta Golob govori o bratih Cirilu in Metodu, ki sta sozavetnika Evrope. Duhovno vsebino pa ima tudi prispevek z naslovom Rože na vrvici, govori pa o rožnem vencu. Naravoslovno vsebino ima rubrika Pastir- ček nabira, v sklopu katere lahko preberemo marsikaj koristnega o kostanju. Poučen in zabaven pa je tudi prispevek Nine Grudina, ki v rubriki Halo? razlaga, kaj vse počnejo nočne živalice iz mnogih pravljic, risank in filmov; netopirji namreč. Zgodbo je likovno upodobila Paola Bertolini Grudina. Nevsiljivo vzgojna je pravljica Marize Perat, ki govori o treh šolarjih, ki so izgubili dežnik, berilo in peresnico. Živalsko vsebino ima basen Janeza Trdine, ki govori o stari vrani, ki ni poslušala. Nauk te basni je, da kdor modrega nasveta ne posluša, bo dostikrat zamudo obžaloval. Tu je še v obliki stripa pripovedovana zgodba o Fofu, zgodba o dojenčici pa tokrat govori o strahu pred nočjo. Avtorica te zgodbice je Barbara Rustja. Poleg zgodbic in pesmic Pastirček prinaša veliko gradiva za različne dejavnosti doma in v šoli. Zanimive so dopolnjevanke in zgibanke, namigi za simpatične igre in recept za sladokusce. Kuharski mojstri se bodo lahko lotili priprave kokosovih hlebčkov. Na srednjih straneh revije Pastirček je še Pastirčko-va pošta, na zadnjih straneh pa lahko preberemo potopisno rubriko z naslovom Trije na potepu, zgodbico o snažilki, zapojemo pa lahko tudi pesmico z naslovom Brat Frančišek. In čisto za konec še rubrika Napake in spake proč, ki nas vsak mesec opominja, da moramo jezik gojiti in spoštovati ter da ga ne smemo mrcvariti. (sč) 24 Nedelja, 4. novembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Gurugu' - Nekoč je bila tema 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Stanje šoka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.10 Rubrika: Donnaventura 14.00 Dnevnik 14.40 Ieri e oggi in Tv 14.45 Film: Non mandrami fiori (kom., ZDA, '64) 16.40 Film: I cannoni di San Sebastian (vestern, It./Fr./Mehika, '68) 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Il comandante Florent - Traffico di clandestini (krim., Fr., '01) 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 MixItalia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 A Sua immagine, vmes Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.10 15.45 Rubrika: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Abu Dabija (Združeni Arabski Emirati), prenos dirke 16.30 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - Cosi è la vita (v. L. Cuccarini) 18.50 Kviz: L'eredità (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nan.: Questo nostro amore 23.30 Dnevnik in rubrike 21.30 Film: Ocean's thirteen (krim., ZDA, '07) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Nan.: Circle of life 11.00 Nan.: Benvenuti a tavo-la Nord vs Sud 11.55 Rubrika: Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Talk show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Dome-nica (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.20 Film: La vita e' una cosa meravigliosa (kom., It., '10) 23.30 Nan.: Il giudice Ma-strangelo 7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 8.50 Nan.: Erreway 9.00 Igra: Battle Dance 10.00 Ob priložnosti dneva reformacije 11.00 Slovesnost ob izročitvi oznak vojaškega reda Italije 12.00 Aktualno: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspet-tano... 15.40 Talk show: Quelli che... 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Rubrika: Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nan.: Il clown 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Športna rubrika 1.00 Dnevnik ^ Rai Tre 7.15 Nan.: Wind at my back O Italia 1 6.10 Nan.: Un genio sul divano 6.35 Media Shopping 7.00 Rubrika: Super partes 8.10 Risanke 11.50 Rubrika: Grand Prix 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset -XXL 14.00 Film: Magiche leggende (pust., ZDA, '99) 16.25 Film: Zeus alla conquista di halloween (kom., ZDA, '11) 18.00 Nan.: Tutto in famiglia 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: La vita secondo Jim 19.25 Film: Lo smoking (kom., ZDA, '02) 21.25 Nan.: CSI - New York 23.10 Show: Zelig Off La 7 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Ti ci porto io 11.25 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 11.45 Nan.: Josephine, ange gardien 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Zitti e mosca (kom., It., '91) 15.45 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda i 8.00 Film: Il grande sonno (noir, '46 i. Humphrey Bogart) 9.50 Nan.: L'Ispettore Derrick 10.45 Dnevnik in rubrike 12.25 TeleCa-mere Salute 12.55 Odd.: Se una farfalla batte le ali... 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In \\\u00BD h 15.05 Rubrika: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Colo) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Reportaža: Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Nan.: Boris 0.40 Dnevnik u Rete 4 6.30 Dnevnik 6.50 Mediashopping 7.20 Nan.: Vita da strega 8.20 Dok.: La vita dei mammiferi 9.20 Dok.: Magnifica Italia 2 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di 1 1 21.30 Film: II nemico aile porte (voj., ZDA/Nem./Irska/VB, 'Gl, i. Jude Law) 0.00 Omnibus Notte ^ Tele 4 7.00 Aktualno: Salus Tv 7.10 18.50, 23.15 Aktualno: Musa Tv 7.25 Rotocalco Adn-kronos 7.45 Rubrika: Italia Economia e Prometeo 12.0019.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Rubrika: Super Sea 18.30 Rubrika: 20 minuti... 19.00 Rubrika: Epoca... che storia 19.30 Dnevnik 23.00 Deželni dnevnik 0.00 Film: La segretaria quasi privata (kom., ZDA, '57, i. S. Tracy) Jr Slovenija 1 7.00 Risanke 9.30 Nan.: Dedek v mojem žepu 9.55 Nedeljska maša 10.55 Izvir(n)i 11.15 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! (pon.) 14.55 Film: Obračun pri O.K. Corralu (vestern, ZDA, '57) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sodobna družina 17.40 Ugani, kdo pride na večerjo 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.05 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke: Trpljenje in upanje 21.00 Je res? 21.50 Dok. serija: Skrivnosti glasbe 22.30 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Ars 360 23.15 Slovenski magazin 23.45 Dnevnik (t Slovenija 2 9.05 Skozi čas (pon.) 9.10 Globus 9.45 Istra skozi čas 10.20 Slovenski magazin 11.00 32. tekmovanje slovenskih godb Laško 11.55 Rokomet: Belorusija : Slovenija, kvalifikacije za evropsko prvenstvo, prenos iz Minska 13.55 Formula 1: Velika nagrada Abu Dabija 15.55 Rad imam nogomet 16.55 Festival Seviqc Brežice 2012 18.10 Predstava: V Damask 19.50 Žrebanje lota 20.00 Večer slovenskih samospevov 20.45 Dok. feljton: Večni študent 21.15 Dok. odd.: Štirje jezdeci apokalipse 22.55 Kratki igr. film: Vuč-ko 23.15 Kratki igr. film: Prezgodaj dva metra spodaj Jr Slovenija 3 6.10 Primorska kronika 6.25 7.10, 8.10 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.50 14.50 Tedenski pregled 7.30 Svet v besedi in sliki 9.25 13.00 Kronika 9.55 Na tretjem... 11.00 Utrip 11.20 15.50, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 15.05 Na tretejm... 16.05 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila Tvs118.55 DIO šport: N90 19.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski izbor 21.00 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napo-vednik Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - Svet 14.30 Tednik / le 13.05 Dok. serija: Opremljevalci v zasedi 13.35 Resn. serija: Dvoboj kuharskih mojstrov 14.35 Film: Za živo mejo (anim., ZDA, '06) 16.10 Serija: Zvit in prebrisan 17.05 Film: 102 dalmatinca (kom., ZDA/VB, '00) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Nedeljski filmski hit: Ujemi in spusti (rom., ZDA, '06, i. J. Garner) 23.00 Film: Sestre (dram., ZDA, '05) A Kanal A 8.10 9.05 Nan.: VIP 10.00 ŠKL, Športni magazin 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle športi 12.45 Nan.: Jimova družina 13.15 Film: Shrek 2 (anim., ZDA, '04) 14.55 Film: Šola rocka (kom., ZDA/Nem., '03, i. J. Black) 17.00 Dok. serija: Mojstri šminke 17.50 Igra: Big Game 18.45 Pazi, kamera! 19.30 Skeči: Norci na delu 20.00 Film: Napačna odločitev (triler, ZDA, '09) 21.40 Nan.: Bud-va na morski peni 15.00 »Q« - trendovska oddaja, vodi LorelIa Flego 15.45 Sredozemlje 16.15 Dok. odd.: Soča 17.00 City Folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod-Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Rokomet: KV za EP Belorusija - Slovenija, posnetek Tv Primorka 15.00 Tv prodajno okno 15.30 Žogarija - Finale 16.00 Martinovanje v Brdih 16.30 Dok.: Šum v filmu 17.00 Poletje v Bukow-ci 18.00 50 let centra za socialno delo Nova Gorica 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Bodimo zdravi 20.30 Vaš krog 21.00 Primorska znamenja, krvavi ples turške sablje: Protiturški tabori na Primorskem, 2. del 21.55 Tedenski pregled, sledi Tv prodajno okno, Glasbeni večer, Video-strani pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 11.15 Nan.: Grda račka 12.10 Nan.: Cast- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Posnetek literarnega večera, Mednarodni literarni festival Vi-lenica 2012, Kraška hiša v Repnu: sodelujeta Maja Haderlap in Miroslav Košuta; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opol-dnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Ve-čnozelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente clas-sici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e as-saporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osser-vatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 935, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev od- daje s pregledom novic; 14.00 SNL 16. krog, Mura : Koper; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Ar-sove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pridobili boste samozavest, kar se bo poznalo tudi v dobrih rezultatih na delovnem mestu. Ne bojte se prositi za pomoč pri opravljanju obveznosti, ki vam delajo težave. m^l BIK 21.4.-20.5.: Ne pozabite na prijatelje, ki jih zaradi obveznosti zapostavljate. Čeprav ne najdete luknje v času nizi za klepet, se bodo stvari izboljšale. Preživite prosti čas s prijatelji in družino. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Lahko se zgodi, da bo v vaše življenje vstopila oseba, s katero boste pripravljeni začeti novo zvezo. Bodite prepričani o sebi in pustite predsodke ob strani. Denar: srednje. RAK 22.6.-22.7.: Na delov«« nem mestu se odlično počutite v kolektivu, vaše delo pa je z vsakim dnem bolj kakovostno. Nadrejeni bo opazil vaša prizadevanja, zato vas lahko postavi na preizkušnjo. y^ LEV 23.7.-23.8.: Vaša preda-(^^r nost nalogam, ki se jim posvečate, bo kmalu obrodila sadove. Vaše finančno stanje se lahko občutno izboljša, denar pa bo prinesel dodatne odgovornosti. DEVICA 24.8.-22.9.: Prihodnji ^^ teden bo za vas malo bolj sproščen, vendar se ne prepustite lenobi. Več časa boste lahko posvetili partnerju in hobijem, za katere niste imeli več veliko energije. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Prišla ^ ^ bo na plan vaša ustvarjalnost. Znebite se predsodkov in sramu ter izrazite svoja občutenja v obliki slike ali kakor koli drugače. Delu v službi ne boste namenili veliko pozornosti. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Čas je, da uresničite dolgoletno idejo in naredite korak naprej. Planeti spodbujajo vaša dejanja, kar izkoristite in končno naredite tisto, o čemer že dolgo sanjate. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Vaš ego bo pretiran, zato se boste težko izognili sporom na delovnem mestu. Čeprav ste običajno skupinski igralec, bo najbolj pomembno to, da bo končna odločitev vaša. KOZOROG 22.12.-20.1.: Raven energije vam bo močno padla, zato boste izgubili vso motivacijo za delo. Ne prepustite se utrujenosti, ampak si raje vzemite prost dan in bodite aktivni na področju. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Teden boste preživeli s prijatelji. Uživali boste v dobri družbi, vendar ne pozabite na obveznosti. Morda je čas, da navežete stik z neko osebo, s katero imata nerešeno težavo. RIBI 20.2.-20.3.: Na delovnem mestu bodite pripravljeni na priložnost, ki se vam bo ponudila v začetku prihodnjega tedna. Na finančnem področju boste postavljeni pred odločitev. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 4. novembra 2012 25 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Števarjan 2012 - Ansambel Žargon 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diret-ta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: Terra ribelle - Il nuovo mondo 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) V^ Rai Due 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: La signora West 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti nostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il com-missario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik ¿'.vJiirv.v' wfiv ,wmp'p'l q K v* á» m\ 23.40 Film: Full of it (kom., ZDA, '07) Rai Tre U Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan.: My life 16.50 Nan.: Julie Lescaut 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quinta colon-na (v. P. Del Debbio) 23.551 bellissimi di Re-te4 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Show: Uo-mini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 4 23.15 Film: Giorni e nuvole (dram., It., '06) O Italia 1 6.40 Risanke 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buon-giorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Spazio-libero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tgr Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Aktualno: Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nel-la prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'ita-liana 20.35 Nan.: Un posto al sole 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.05 Risanka: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: Fringe 15.45 Nan.: Smallville 16.30 Nan.: Merlin 17.25 Nan.: Tutto in famiglia 17.50 Kviz: Transformat 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Camera Cafe 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffi-ni) 23.45 Nan.: Covert Affairs La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... In cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Odd.: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo L 1K1FEDELÉ X 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: Omnibus Notte 21.05 Talk show: Che tempo che fa del lu-nedi (v. F. Fazio) 22.40 Rubrika: Sfide 0.00 Nočni in Deželni dnevnik ^ Tele 4 grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.30 Rubrika: Epoca... che storia 13.05 23.30 Le perle dell'Istria 13.30 Dnevnik 14.00 Šport: Super Sea 17.00 Dnevnik 17.30 Rubrika: Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe dello sport 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 22.00 Ri-vediamole... le regate che hanno fatto la sto-ria 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.45 Italia Economia e Prometeo 23.55 Film: Una donna chiama-ta moglie (dram., ZDA. '74) (T Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 15.45, 18.00 Risanke in risane nanizanke 11.10 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.35 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub: Naj počiva v miru (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved, Kultura 23.05 Umetnost igre 23.35 Knjiga mene briga {p Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.35 Dobra ura 12.00 Dobro jutro (pon.) 14.35 Dok. odd.: Post -nova oblika zdravljenja? 15.35 Je res? 16.30 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.50 Dok. odd.: Pri amiših - težave v raju 17.55 Dober dan, Koroška (pon.) 18.25 Dok. serija: To bo moj poklic 18.55 Dok. serija: Po poteh slovenske opere 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Glasb. odd.: Na utrip srca 21.25 Dok. film: Dediščina Evrope - Krupp, nemška družina 23.00 Nan.: Obljuba 0.25 Aritmija Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 15.30 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.40 Tedenski izbor 10.00 Redna seja Odbora za finance in monetarno politiko, prenos 13.30 Prvi dnevnik 15.05 Poslanski premislek 15.45 Satirično oko 17.15 Poročila ob petih 17.50 Kronika 18.25 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 21.45 Kronika 19.40 Slovenska kronika 20.00 22.55 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) 23.20 Odme- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.10 Ciak Junior 15.40 Resna glasba 16.10 Vesolje je... 16.40 Biker explorer 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.20 23.40 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Teramo 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 21.00 Volitve 2012 - soočenje predsedniških kandidatov 22.15 Kino premiere 22.30 Športel Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00 -16.00 Novice, Videostrani 17.30 Poletje v Bukowci 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 21.00 Energetska samopomoč 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 Deželni dnevnik 7.35 16.30 Dok.: Italia da scoprire 8.00 12.00 Dok.: Piccola 6.55 Risane serije 8.0018.00 Dok. serija: La-rina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv Prodaja 9.10 15.50 Nan.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.50 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Petrovi stilski nasveti 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 22.00 24UR Zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Maščevanje 0.00 Nan.: Razočarane gospodinje Kanal A 7.35 Risane serije 8.30 Svet 9.0517.05 Nan.: Številke 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.00 Nan.: VIP 13.55 Nan.: Fra-sier 14.25 Film: Kolo sreče (kom., ZDA, '83, i. E. Murphy) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Krvna slika (akc., ZDA, '02, i. C. Eastwood) 22.05 Film: Constantine (horor, ZDA/Nem., '05, i. Keanu Reeves) 0.20 Film: Ubijalske čebele (akc., Kan., '02) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Boris Devetak in Alenka Flore-nin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 11.15 Lažni miti o jeziku - Matejka Grgič; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posnetek literarnega večera, Mednarodni literarni festival Vilenica 2012, Kraška hiša v Rep-nu: sodelujeta Maja Haderlap in Miroslav Košuta; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič - 7. nad.; 18.00 Jože Peterlin, garaški idealist; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni trenutki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Sto-rie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pome-riggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botrstvo; 10.10 Bodi UP!; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne kri-vuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 4. novembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež 6Vdf nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 4/17 CELOVEC O 6/13 TOLMEČ O 6/12 TRBIŽ O 5/11 O 6/10 KRANJSKA G. 0 6/12 S. GRADEC ./"V VIDEM O N? 11/18 O PORDENON 12/17 ČEDAD O 12/17 GORICA O 14/18 O N. GORICA 11/14 O TRŽIČ 1 8/11 O KRANJ o LJUBLJANA 9/13 POSTOJNA O 9/13 KOČEVJE CELJE 8/15 O MARIBOR o 9/16 PTUJ O M. SOBOTA 011/18 N. MESTO 9/16 O ZAGREB 10/18 O (N NAPOVED ZA DANES Povsod bo oblačno. Rahel dež se bo dopoldne pojavil najprej na zahodu in v gorah, nekoliko močneje pa bo deževalo na obali in na vzhodu. V popoldanskih in večernih urah bo močno deževalo, predvsem v Julijskih Predalpah, kjer se bodo padavine čez noč še bolj ojačile. Na obali bo pihal Jugo. Pretežno oblačno bo, dež v zahodni Sloveniji se bo popoldne krepil in širil v osrednjo Slovenijo. Možne bodo tudi nevihte. Na severovzhodu bo še deloma sončno in večinoma suho. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje dnevne od 6 do 14 stopinj C. Vlažni jugozahodni tokovi, izrazitejši v večernih urah, bodo danes objeli deželo v višjih slojih; v nižjih slojih bo zapihal Jugo. Jutri dopoldne bodo tokovi še izraziti in pridružila se jim bo hladna atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.47 Dolžina dneva 9.58 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.06 in zatone ob 11.26 A Nad severozahodno Evropo je obsežno območje nizkega zračnega tlaka. Nad Zahodnim Sredozemljem se poglablja ciklon z vremensko fronto, ki bo dosegla naše kraje. Pred njo doteka od jugozahoda vse toplejši in razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo čez dan krepila, z vremenom povezane težave bodo pogostejše in izrazitejše v drugi polovici dneva. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 10.27 najvišje 14 cm, ob 21.06 najnižje -23 cm. Jutri: ob 5.34 najvišje 17 cm, ob 22.41 najnižje -26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........11 2000 m............2 1000 m ..........10 2500 m............0 1500 m............5 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 3. O GRADEC 10/10 TOLMEČ O 3/11 TRBIŽ O 2/10 /¡Th VIDEM O 11/18 O PORDENON 12/17 ČEDAD O 12/17 o 8/10 KRANJSKA G. CELOVEC O 9/10 O TRŽIČ 11/16 o KRANJ o 10/13 S. GRADEC CELJE 12/17 O MARIBOR o 13/14 PTUJ O M. SOBOTA 014/16 GORICA O 14/18 O N. GORICA 14/17 14/18 PORTOROŽ 16/19 o LJUBLJANA 12/18 POSTOJNA O 12/16 KOČEVJE £ N. MESTO 12/17 O ZAGREB 14/20 O CNAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Čez dan bo oblačno z močnimi padavinami v gorah. Meja sneženja bo dopoldne na 2500 m, zvečer pa na 1000 m. V nižinah in ob morju bo še deževalo, ponekod se bodo pojavile nevihte. V poznih večernih urah bo zapihala Burja in vreme se bo nekoliko izboljšalo. Jutri bo deževno, padavin bo največ na zahodu države, nastanejo lahko še nevihte. Jugo ob morju se bo dopoldne prehodno okrepil. Dež bo v noči na torek oslabel, meja sneženja se bo spustila na 800 m. PJÖNGJANG - Začetek gradnje pred 25 leti »Hotel pogube« naj bi odprli prihodnje leto PJONGJANG - Hotel s 105 nadstropji, ki že več kot 20 let nedokončan stoji sredi severnokorejske prestolnice Pjongjang, bodo morebiti odprli prihodnje leto, so sporočili iz mednarodnega hotelirskega podjetja Kem-pinski AG. Hotela Ryugyong, ki so ga začeli graditi že pred 25 leti, se je zaradi mogočne, piramidne oblike oprijel vzdevek "hotel pogube". Upravljalo ga bo podjetje Kempinski, opremljen pa bo s trgovinami, pisarnami, plesnimi dvoranami, restavracijami in 150 hotelskimi sobami, kar je veliko manj, kot so sprva načrtovali. Ogromni hotel pa je bil dolgo časa tarča mednarodnega posmeha in sramota za severnokorejski avtoritarni režim. Severna Koreja je hotel začela graditi leta 1987, dokončali pa naj bi ga leta 1989. Vendar so gradnjo zaradi pomanjkanja denarja dokončno opustili leta 1992. S 330 metri je Ryugyong 47. najvišja zgradba na svetu, s 105 nadstropji pa je na petem mestu po številu nadstropij. Po nekaterih poročilih je hotel zgrajen iz manj kakovostnih materialov, gradnja pa naj bi bila pomanjkljiva. Ameriška revija Esquire je hotel leta 2008 razglasila za naj-gršo zgradbo v človeški zgodovini in ga opisala kot "ostudno grdega, tudi za komunistične standarde". Kljub temu se je po več kot 15 letih gradnja nadaljevala. Izziva se je lotilo egiptovsko podjetje Orascom Telecom, ki v Severni Koreji upravlja omrežje za mobilno telefonijo. Dela na zunanjosti zgradbe so se ponovno začela leta 2009, slavnostno odprtje pa bi hotel lahko dočakal že naslednje leto. Filipine stresel močan potres MANILA - Južni filipinski otok Mindanao je včeraj stresel močan potres z magnitudo 6,5, vendar pri tem ni bil ranjen nihče, prav tako niso razglasili opozorila zaradi cunamija. Epicenter potresa je bil 22 kilometrov severovzhodno od južnega mesta Tandag na globini 78 kilometrov. Vodja filipinske civilne zaščite Benito Ramos je nekaj ur po potresu dejal, da ni poročil o gmotni škodi ali žrtvah, in dodal, da je bil potres močan, vendar je bil vir potresa na veliki globini. Po navedbah lokalnih oblasti je približno 1000 prebivalcev mesta Tandag takoj po potresu zbežalo na višje predele mesta, čeprav se opozorilo pred cunamijem ni sprožilo. PEKING - Pred partijskim kongresom Čudni varnostni ukrepi Omejitve pri nakupih igrač, nenavadne omejitve za taksiste, v golobnjakih pa morajo ostati tudi golobi Medtem, ko se v Pekingu pripravljajo na partijski kongres in sprejemajo nekatere »čudne« ukrepe, je v Chonqingu na jugozahodu države 75 parov včeraj kolektivno izdahnilo usodni »da«. Vsi so zaposleni pri Changan Automobile Company, na ta način pa so počastili 150-letnico družbe ANSA PEKING - V kitajski prestolnici so pred kongresom kitajske komunistične partije, na katerem bodo izbrali novo vodstvo, uvedli vrsto varnostnih ukrepov, med katerimi je nekaj precej čudnih. Kongres se bo začel v četrtek, oblasti v Pekingu pa so že začele zaostrovati varnostne ukrepe, med katere sodijo tudi nekatere zelo nenavadne odločitve. S polic trgovin naj bi tako morali izginiti kuhinjski noži in celo šilčki, za nekatere modele daljinsko vodenih helikopterjev ali letal, ki jih je moč voditi le v razdalji do nekaj metrov, pa se mora kupec pred trgovcem identificira- ti. Na črnem seznamu so tudi baloni, nekaterim trgovinam pa naj bi oblasti prepovedale kar prodajo vseh igrač. Taksistom pa so oblasti odredile odstranitev ročic za odpiranje šip na avtomobilih, poleg tega pa morajo potniki podpisati "potovalni dogovor", v katerem obljubijo, da se bodo izognili "občutljivim" delom mesta in da ne bodo odpirali vrat na "pomembnih krajih". Lastniki golobov bodo morali med kongresom te živali zadrževati v golobnjakih. Zaradi 18. kongresa pa naj bi oblasti prepovedale tudi maraton, ki je v Pekingu potekal vseh zadnjih 31 let. ABONMAJSKA KAMPANJA SSG 2012/2013 VPISOVANJE ABONMAJEV ZA LETOŠNJO SEZONO D017. NOVEMBRA PRI BLAGAJNI SSG POSEBNE UGODNOSTI: pripelji s seboj prijatelja ali sorodnika in uveljavi 25% popust na oba abonmaja!! brezplačni avtobusni prevoz za nedeljske abonente in gledalce EXTRA popusti za družine varstvo otrok ob predstavah reda K Slovensko stalno gledališče- ul.Petronio 4, Trst Urnik blagajne: pon-pet od 10.00 do 15.00/ v torek in četrtek tudi 18.00-20.00 tel.: 040 362542 / brezplačna: 800214302, www.teaterssg.com PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 4. novembra 2012 2 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 9. novembra, ob 19.30 / Vinko Moderndorfer: »Vaje za tesnobo«. Režija: Jaka Andrej Vojevec. Ponovitve: v soboto, 10. novembra, ob 20.30 (red B), v nedeljo, 11. novembra, ob 16.00 (red C), v četrtek, 15. novembra, ob 20.30 (red T), v petek, 16. novembra, ob 20.30 ( red A), v soboto, 17. novembra, ob 19.00 (red K). Gledališče Rossetti Danes, 4. novembra, ob 16.00 / gledališka predstava »Titanic, il racconto di un sogno«. Režija Federico Bellone; nastopajo: Danilo Brugia, Valentina Spal-letta, gipeto, Marco DAlberti, Luca Giacomelli, Antonio Orler, Marco Massari, Nicoletta Ramorino Fanfani, Angelo De Maco, Angela Pascucci, Sergio Maniscalco, Camilla Maffezzoli, Andrea Fazio in Dora Romano. ŠEMPOLAJ V Štalci V torek, 13. novembra, ob 20.30 / »110 okusnih let«; nastopata Vesna Guštin in Lara Komar; režija Sabrina Morena. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V sredo, 14. novembra, ob 20.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti: »Rokovnjači« / Narodna igra s petjem / Igrajo: Peter Musevski, Jose k. g., Gorazd Jakomini, Blaž Valič, Vesna Vončina, Radoš Bolči-na, Peter Harl, Matjaž Višnar, Arna Had-žialjevic, Maja Nemec, Aljoša Ternovšek, Luka Cimprič k. g., Miha Neme / ponovitve: v četrtek, 15. novembra, ob 20.00, v petek, 16. novembra, ob 20.00, v četrtek, 29. novembra, ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 5. novembra, ob 19.30 / Bertolt Brecht: »Mati«. V torek, 6. novembra, ob 19.30 / Vito Taufer: »Zang Tumb Tuuum«. V sredo, 7. novembra, ob 19.30 / Vito Taufer: »Zang Tumb Tuuum«. V petek, 9. novembra, ob 17.00 / Erich Kastner: »Pikica in Tonček«. V soboto, 10. novembra, ob 19.30 / Dušan Jovanovic, Mitja Čander, Eva Mahkovic: »Bobby in Boris«. V sredo, 14. novembra, ob 19.30 / Vito Taufer: »Zang Tumb Tuuum«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 24. novembra, ob 20.30 / Gioacchino Rossini: Seviljski brivec / Nastopajo: Antonino Siragusa, Paolo Bordogna, Daniela Barcellona, Roberto De Candia, Marco Vinco, Rita Cam-marano, Ilaria Zanetti, orkester in zbor Liričnega gledališča Giuseppe Verdi pod taktirko Corrada Rovarisa. Ponovitve: v nedeljo, 25. novembra, ob 16.00, v torek, 27. novembra, ob 20.30, v soboto, 1. decembra, ob 17.00, v torek, 4. decembra, ob 20.30,v četrtek, 6. decembra, ob 20.30 in v soboto, 11. decembra, ob 20.15. Gledališče Rossetti (dvorana Generali) V sredo, 12. decembra, ob 20.30 / Shrek - musical / režija: Ned Grujic in Claudio Insegno; v produkcija LV Spet-tacoli. Ponovitve: v četrtek, 13. decembra, ob 17.00, v petek, 14. decembra, ob 20.30, v soboto, 15. decembra, ob 16.00 in v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00. Gledališče Miela V petek, 16. novembra ob 21.00 se vrača v Trst skupina Il Teatro degli Orro-ri. Koncert spada v sklop Etnoblog. ZGONIK Športno-kulturni center V nedeljo, 25. novembra ob 18.00 bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki se je odločil, da svojo štirideseto obletnico delovanja proslavi z ambicioznim glasbenim projektom Mi smo tu! - Ieri og-gi sempre! Ob pevkah in pevcih TPPZ bodo nastopili tudi glasbeni prijatelji in somišljeniki zbora: Ženski pevski zbor Kombinat, Ljubljanski partizanski zbor, kantavtorji Drago Mislej Mef, Vlado Kreslin in Iztok Mlakar, glasbene skupine Zaklonišče prepeva, Kraški ovčarji, Dirty Fingers in Freak Waves, taborniki in tabornice RMV, gledališka igralca Boris Kobal in Gojmir Lešnjak - Gojc in še kdo. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom - Klub CD V torek, 27. novembra ob 20.30 bo koncert iranskih glasbenikov Kayhana Kalhora in Alija Bahrami Farda. Kayhan je eden slavnih ambasadorjev perzijske glasbe in kulture in bo v Ljubljani gost niza Glasbe svet. Gallusova dvorana V nedeljo, 11. novembra ob 18.00 bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki se je odločil, da svojo štirideseto obletnico delovanja proslavi z ambicioznim glasbenim projektom Mi smo tu! - Ieri og-gi sempre! Ob pevkah in pevcih TPPZ bodo nastopili tudi glasbeni prijatelji in somišljeniki zbora: Ženski pevski zbor Kombinat, Ljubljanski partizanski zbor, kantavtorji Drago Mislej Mef, Vlado Kreslin in Iztok Mlakar, glasbene skupine Zaklonišče prepeva, Kraški ovčarji, Dirty Fingers in Freak Waves, taborniki in tabornice RMV, gledališka igralca Boris Kobal in Gojmir Lešnjak - Gojc in še kdo. V torek,, 13. novembra ob 20.30 bo koncert Toumani Diabate (Mali). Koncert spada v niz Glasbe sveta. Nastopajoči je Grammyjev nagrajenec, kralj kore in sovodja AfroCubism. Slavo je uspešno delil s pokojnim Alijem Farko Tourejem, v Ljubljani se predstavlja z lastno skupino. V sredo, 21. novembra, ob 19.30 bo koncert orgleske glasbe. Orgle in pe-dalni čembalo Dalibor Miklavčič. Hala Tivoli V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 koncert skupine Motorhead. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče V nedeljo, 18. novembra ob 18.00 bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki se je odločil, da svojo štirideseto obletnico delovanja proslavi z ambicioznim glasbenim projektom Mi smo tu! - Ieri og- gi sempre! Ob pevkah in pevcih TPPZ bodo nastopili tudi glasbeni prijatelji in somišljeniki zbora: Ženski pevski zbor Kombinat, Ljubljanski partizanski zbor, kantavtorji Drago Mislej Mef, Vlado Kreslin in Iztok Mlakar, glasbene skupine Zaklonišče prepeva, Kraški ovčarji, Dirty Fingers in Freak Waves, taborniki in tabornice RMV, gledališka igralca Boris Kobal in Gojmir Lešnjak - Gojc in še kdo. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Theaterphotogallery (ul. Diaz 22): na ogled je razstava mednaro priznanega slovenskega fotografa Arneja Hodaliča, ki je med drugim urednik fotografije slovenske izdaje revije National Geographic. Njegova razstava nosi naslov Kuba-brez samocenzure. Serija Hoda-ličevih izjemnih posnetkov je nastala na Kubi, kamor je odšel februarja leta 2010, brez vnaprejšnjega naročila, zgolj kot ustvarjalna fotografska prevetritev ter neobremenjen izziv. Razstava bo odprta do 29. novembra od 10:00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. DOBERDOB V Modra's galeriji: je do 11. novembra na ogled razstava Klavdija Palčiča. Urnik: ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - naši olimpijci REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako alojz rebula stalna pomoč iz javnih virov (mn02.) beri primorski dnevnik zdelanost nekdanji sl. smučar (robert) primorski dnevnik, tvoj dnevnik nas nekdanji senator italijanska igralka (sophia) italijanski renesančni pesnik (pietro) osebni zaimek, mi, oni gibanje z nespremenljivo hitrostjo zemljepisni predel ruski cerkveni pisatelj ada negri naša pri-trdilnica tuberkolo-za, sušica antično ime reke aniene postava, rast zola emile igor dolenc kraj na Švedskem kem. znak za tantal blagovnica v ljubljani južnoameriška država richard owen influenca mestece pri cuneu reka na peleponezu visoka igralna karta letovišče v švici latniki negativno naelekt. ion pevec irsk. banda u2 slovenska revolucio-narka (slava) rimski filozof, politik naselje na hrvaškem kofi anan reka v švici, levi pritok rena anton ingolič italijansko žensko ime tropska oljnica srečko kosovel / prebivalka azijske države v star. veku priprava pri starih tv-kamerah judežev sin planota na vipavskem nam omogočajo vid gr. boginja zmage sl. tiskovna agencija drugo ime za privatno tv postajo mediaset pristanišče v izraelu neimenovana oseba prva ženska otok v irskem morju japonska znamka hi - fi aparatov ital. igralec macario čaščenje hudiča ameriška igralka derek rim. cesar (razdejalje jeruzalem) zapornik pijača ob zajtrku milanski nogometni klub okrasna rastlina pritok jeniseja glavno mesto jordanije tržaški boksar (duilio) slano jezero v tibetu mala ital. podmornica star izraz za kopje zvezna država v braziliji ... paulo nicole kidman samuel adams ital. cestna služba odličen slovenski jadralec (mitja) avstrijska poroče-valna agencija slovenski pevec pestner Kdo je na sliki? Naš športnik na sliki (rojen v Dutovljah leta 1919, umrl v Caracasu leta 1984) seje začel ukvarajti z atletiko leta 1938, ko je služil vojaški rok v južni Italiji. Odličen je bil v vseh metih (disk, krogla, kladivo). Leta 1944 seje vrnil v Dutovlje in nadaljeval z atletiko pri beograjskem Partizanu. Zjugoslovansko reprezentanco je leta 1948 nastopil na olimpijskih igrah v Londonu, kjer je v metu diska izpadel v kvalifikacijah (44,31 m). Leta 1952 se je spet preselil v Italijo in imel krstni nastop z italijansko reprezentanco leta 1953 na dvoboju Italija - Nemčija. Leta 1957se je preselil v Venezuelo, kjer je bil rekorder v metu diska in kladiva. Enajstkrat je oblekel dres venezuelske reprezentance. Umrl je v prometni nesreči v Caracasu (1984) in po 15 letih so ga pokopali v rojstni vasi, v Dutovljah. SLOVARČEK - AKAI = japonski hi-fi aparati • ANIO = antično ime reke Aniene • APA = avstrijska poročevalna agencija • BRA = mestece pri Cuneu • ILARION = ruski cerkveni pisatelj • OJA = pritok Jeniseja • TARNO = naselje na Hrvaškem OKUSI KRASA 2012 stran pripravila imedia Tokrat domače živali z borjača od 20. oktobra do 11. novembra 2012 Jesenski jedilniki in degustacije v gostilnah Proizvodi v pekarnah in trgovinah Informacije: Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst, Tel.: + 39 04067248, www.okusikrasa.net, www.triesteturismo.net,www.sdgz.it Okusi Krasa 2012 Od 20. oktobra do 11. novembra 2012 se bodo vršili 11. Okusi Krasa - Sapori del Carso, pri katerih sodeluje lepa skupina gostiln, pekarn in trgovin jestvin, ki ponujajo kulinarične dobrote in proizvode s Krasa. Pobudniki so operaterji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ), katerim je s pomočjo javnih pokroviteljev (Trgovinska zbornica in Pokrajina Trst, Dežela Furlanija Julijska krajina) v prejšnjem desetletju uspelo uveljaviti svoj posebni prostor v deželni enogastronomski ponudbi in kulinariki. V tej "mejni kuhinji" se oplajajo in soočajo krajevna, sred-nje-evropska, furlanska, slovenska in briška tradicija. Z že ustaljenim sodelovanjem konzorcijev krajevnih poizvajalcev je tudi letos na voljo bogat izbor vin, sirov, medu, oljčnega olja in drugih pristnih sadov kraške zemlje, na pogrnjenih mizah in tudi v "kotičkih tipičnih proizvodov", ki jih imajo vsi ponudniki Okusov Krasa. Letošnji skupni imenovalec in Krožnik Okusi Krasa 2012 so jedi in specialitete z domačimi "živalmi iz borjača" kot kokoš, piščanec, raca, zajec. Pekarne nudijo sladice in domač kruh. V trgovinah, barih in vinotekah (tudi v gostilnah in pekarnah) so v prodaji proizvodi in posebne "enogastronomske konfekcije" s sodelovanjem proizvajalcev. Koledar Okusov Krasa 2012: - Od 20. oktobra do 11. novembra je višek prireditve, ko gostilne ponujajo svoje kraške jedilnike in vsi ponudniki prodajajo krajevne proizvode; v nekaterih gostilnah in dugih lokacijah so na sporedu razstave, umetniški dogodki in kulinarični večeri - Do konca leta in vse do pomladi 2013 so še na voljo jedilniki Okusov Krasa s predhodno rezervacijo, promocija kulinarike in prodaja proizvodov pri sodelujočih ponudnikih, enogastronomska srečanja za gurmane, družine, starejše in druge ciljne skupine (po dogovoru). Jedilniki, recepti, gostilne, pekarne in trgovine, prozvajalci, dogodki Okusov Krasa 2012 in druga ponudba (ekskurzije, umetnostna obrt, varen povratek domov) so objavljeni na spletnih straneh www.okusikrasa.net in www.triesteturismo. net. Zgibanke z vsemi informacijami pa se delijo v turističnih uradih, obmejnih TlC-ih, hotelih ter seveda pri vseh soudeleženih ponudnikih in SDGZ v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 0406724824, email info@sdgz.it. RESTAVRACIJA-ENOTEKA Petek 9.11. ob 20.00 VEČER OKUSOV KRASA Ul. San Marco, 10 TRST, tel. 040662545 iY v ■ Slaščičarna Giorgi Ulica Carducci, 14, tel. 040/7606013, Trg Giotti, 7, tel. 040/635408 pasticceriagiorgits@gmai I. com, www. pasticceriagiorgi .it ZAPRTO OB NEDELJAH Dnevna proizvodnja tipičnih tržaških in kraških slaščic: PRESNIC, POTICA, PINCA, OREHOVI KIFELČKI, KRAŠKE KREMŠNITE, GIBANICA, BUHTELNI, JABOLČNI, SKUTNI, HRUŠKOV IN OREHOV ŠTRUDEL. Za to posebno priložnost smo priredili »kotiček tipičnih slaščic«. di M. Rodriguez e M. Miletich Ul. Torino 30 - TRST Tel. +39 040 308240 GOSTILNA Devetaki 2 (Doberdob), tel. 0481-78250, 3311263714 miljo.peric@gmail.com pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADA sne v j tipične domače jedi pec na drva divjačina OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. 040.211629 - ob torkih zaprto V četrtek, 8. novembra, ob 18.30 otvoritev fotorazstave OKUSI TURČIJE Luka Vuga in Samuela Bandi Vuga Hotel - Pesek 69/a Restavracija - Pesek 69 Tel. 040226294 Fax 040 226889 Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jedi Rrlph s.n.c. di Mrrco Filistum £ Girnlucr Laporta NRRODNR ULICR 38 OPČINE (TRST), TEL. 040 215313 Vedno odprti od 6.00 do 24.00 - Zaprti? Nikoli! SD I Slovenskg deželno gospodarsko združenje iL NATURA & TERRITORIO M" PROVINCIA ~ ' dl TRIESTE GOSTILNE Pesek, Pesek Dolina - Tel. 040226294, www.hotelpesek.it El Fornel, Trst - Tel. 0403220262, www.elforneltrieste.com Expo Mittelschool, Trst - Tel. 0402410987, info@ristorantexpo.it Montecarlo, Trst - Tel. 040662545, montecarloemilio@yahoo.it Suban 1865, Trst - Tel. 04054368, anticatrattoria@suban.it Daneu, Opčine TS - Tel. 040211241, ristorantedaneu@libero.it Diana, Opčine TS - Tel. 040211176, ristorantediana@yahoo.it Kalin, Opčine TS - Tel. 3477882542, kalin1984@gmail.com Veto, Opčine TS - Tel. 040211629, katjabiz@libero.it Contovello-Kontovel TS, Društvena gostilna -Tel. 3661446272, dan.rock@ymail.com Križman, Repen Repentabor-Tel. 040327115, www.hotelkrizman.eu Guštin, Zgonik - Tel. 040229123, www.gustintrattoria.com La Lampara, Križ TS - Tel. 040220352, www.la-lampara.net Bita, Križ TS - Tel. 0402209058, bita.ljudskidom@gmail.com Gruden, Šempolaj Devin Nabrežina - Tel. 040 200151, www.myresidence.it Sardoč, Prečnik Devin Nabrežina-Tel. 040200871, www.sardoc.eu Da Milio-Pri Miljotu, Devetaki Doberdob - Tel. 048178250, miljo.peric@gmail.com PROIZVODI V TRGOVINAH IN BARIH Kmetija Debelis, Trst, Rusi most / ul. Ventura 29, Tel. 3473648630, 040814225,a.debelis@gmail.com Bar X, Trst, ul. Coroneo 11, Tel. 040634666 Sadje zelenjava Da Manuel, Trst, ul. S. Cilino 40/e, Tel. 3386979589 , iva_dru@yahoo.it Il frutteto Marchesich Claudio, Trst, Largo Piave 3, Tel. 040360146, cmarchesich@yahoo.it Salumeria Mezgec Ervino, Trst, ul. Risorta 1, Tel. 040308878 Prunk Mesnina, Trst, largo Barriera Vecchia 1, Tel. 0403721547, www.mesarija-prunk.si Caffe Vatta, Opčine TS, Narodna ulica 38, Tel. / Fax 040215313 Conad, Opčine TS, Dunajska cesta 61, Tel. 040215433 Pub Liverpool, Opčine TS - Tel. 3472885167, liverpoolopicina@gmail.com Pub Skala Gropada, Gropada 38 TS, Tel. 3472198113, www.gropada.com Despar Kukanja, Nabrežina 106/b, Tel./Fax 040200172, www.kukanja.it ... V PEKARNAH IN SLASCICARNAH Bon Bon & Chocolate, Trst, ul. Carducci 27, Tel. 040660380, david.danieli@tin.it, Gorica, ul. Garibaldi 6, Tel. 0481537430 Giorgi, Trst, ul. Carducci 14, Tel. 0407606013, www.pasticceriagiorgi.it, trg Giotti 7, Tel. 040635408 Kaffehaus Romi, Trst, ul. Torino 30, Tel. 040308240, malbrecht75@yahoo.it Žetko Leo - ex Gasperi, Trst, ul. Carducci 39, Tel. 040636244 Bukavec, Prosek 160 TS, Tel. 040225220, natasa@email.it Čok, Opčine TS, Dunajska cesta 3, Tel. 040213645, janaepeter@tiscali.it Saint'Honore, Opčine TS, Proseška 2, Tel. 040638193, www.sainthonoretrieste.com