766 Glediče.
Če premotrim celotni vtisk tega za nas zelo pomembnega koncerta, se mi vriva ista misel, kakor če primerjam sedanjo dalmatinsko razstavo s prejnjo slovensko.
e nas čaka dobrno dela, predno bo povprečni nivo nae umetnike produkcije na isti viini s hrvatskim. In lepo bi bilo, če bi bil rezultat tega medsebojnega umetnostnega spoznavanja ta, da bi nao umetniko produkcijo čvrsto pognal na kviku !! a
Venček triglasnih narodnih pesmi za olo in dom. II. Sestavil in na svetlo dal Anton Kosi (v Srediču). L. 1909. Cena 50 h. Pri večjem naročilu znaten popust. Zvezčič obsega deset pies, samih lahkih, tudi preprostemu človeku umevnih, ljubkih skladb. Napevi se bodo hitro priljubili in opozarjamo osobito razna pevska drutva po deeli nanje.
0
Slovensko glediče. A. Drama. Zadnji čas smo imeli nekaj lepih dramskih predstav, ki bi zasluile, da bi se nekoliko obirneje bavili z njimi, a nam, al, nedostaje prostora za to. Tako je Strindbergova tridejanska aloigra ,,Oče" odlično dramatično delo, o katerem bi se dala napisati cela tudija. Z občudovanja vredno duhovitostjo zastopa tu pisatelj svoje mnenje napram enski in z neoporečno logiko dela svoje zaključke, dasi se ne da tajiti, da izvira ta logika iz bolestnega, abnormalnega razpoloenja. Par zunanjih stvari moti nekoliko v drami. Tako se vidi malce neverjetno, da bi se dal ritmojster kar na tako lep način obleči v prisilni jopič. Tudi mrtvoud, ki zadene ritmojstra, je bolj ali manj deus ex machina, a teh nedostatkov se človek komaj zaveda spričo efektnih prizorov in duha iskrečih se dialogov.
Uprizoritev te novitete dne 16. novembra je bila ena najlepih, najzaokroe-nejih predstav, kar smo jih videli kdaj na naem odru. Navzočnost Ig. Bortnika iz Zagreba, ki je igral v vlogi ritmojstra ter iznova pokazal svoje igralske vrline, je brez dvojbe vplivala tudi na druge igralce, ki so se vsi resno potrudili, da bi dovedli svoje zmonosti primerno do veljave.
Prav zadovoljila nas je tudi Subertova tridejanska drama ,,etev" izvrstno komponirano delo, ki ima od vsega spočetka jasno svoj končni cilj pred očmi in vzdri ba vsled tega pozornost gledalčevo do kraja v napetosti. Uprizorila se je prvič na naem odru ta drama dne 6. novembra. Tudi ta predstava je bila dostojna. Odlikoval se je zlasti g. Verovek v glavni vlogi, ki jo je izdelal do najmanje nianse tako, da smo ga bili zopet enkrat prav veseli.
Literaren večer v pravem pomenu besede smo imeli dne 25. novembra, ko se je predstavljala prvič na naem odru Antona Čehova tiridejanska drama ,Striček Vanja", kajti prav nič dramatičnega nima na sebi ta drama in zanimale po miljeju, v katerem se nam prikazujejo posamezni prizori, in po finih potezah, s katerimi so risani značaji nastopajočih oseb. Uvedli smo se ta večer lahko iznova, da so Rusi prvi, kar se tiče poznanja človeke narave, človeke psihe, in da so na pr. ljudje kakega Zole prave karikature v primeri z ljudmi, ki jih srečujemo v Čehovih delih. Seveda nas je skoro groza spričo teh ljudi, in če tako gledamo te razne osebe, se vpraamo nehote: Ni li v vsej irni Rusiji prav nobenega solnčnega lica? Zakaj, zakaj nam ne pokaejo ruski pisatelji enkrat tudi kaj veselega iz svoje domovine ?
Glediče. 767
Igralo se je prav dobro. Ugajala nam je zlasti gospa Bortnikova v vlogi Jelene Andrejevne.
Razen navedenih smo imeli zadnji čas tudi sledeče dramske predstave: Mlinar in njegova hči", skrajno neslano detektivsko burko ťOlimpijske igre" in v proslavo 150. rojstnega dneva Schillerjevega njegovo aloigro Kovar-stvo in ljubezen". Dr. Fr. Zbanik.
B. Opera in opereta. Mesec november nam je prinesel dve noviteti: D'Albertovo opero Niina" in Evslerjevo opereto .Umetnika kri".
D'Albertovo ime je bilo svetovnoznano kot enega prvih sodobnih umenikov-pianistov, e predno je napisal kako noto. Odkar se je posvetil opernemu skladanju, je marsikatero njegovih manjih in, kakor gre glas o njih, zelo finih del lo preko nemkih odrov. Niina" pa je posebno raznesla njegovo skladateljsko slavo. V njeno karakterizacijo bi zadostovalo, če bi rekel: nemka opera. Veliko kae znanja, skrbnega, premiljenega dela in enotnosti v tematični izvedbi; vendar kar noče zacvesti cvet svee, rdečelične melodike, vsaj ne v prvi poiovici dela; v drugem aktu je v tem oziru prav razveseljiv crescendo. Opozarjam na čarnolepo Martino povest in na gorko občuteni dvospev med Marto in Pedrom. Če ni slučaj, kae gotovo nemalo spretnost skladateljevo, da si je vse svoje bolje prihranil, da more zdrati korak z energično stopnjujočo se dramatiko te hvalene snovi, ki donaa pač e sama polovico uspeha.
Po celoti se mi zdi, da je bila ,,Niina" izmed dosedaj pri nas danih del e najbolje izvajana. Vidi se mi glasovom zelo primerno pisana in jih ne trudi menda preveč. Glavne partije so vse v zanesljivih, skrbnih rokah, in če izvzamem tuintam kako trdoto, kako okornost, pretiranost, prav dostojno izvedene. Tercet dekel se je opiril s svojimi lepimi glasovi; dame bi bile lepe pele, ako si ne bi bile na vsakem neznatnem zlogu prizadevale, kazati in producirati svoj lepi materijal. To je ravno tako odveč kakor preobilica rdečila na njih licih
Kar se druge novitete tiče, bi ne bilo niti najmanje kode, če bi jo bilo ravnateljstvo sebi in nam prihranilo. To je dunajska muzika e prav slabe vrste. Vede se distingvirano, pa je brez fizijognomije in izraza in zoprno sladka do gnusa. Sanjamo, da bi se emancipirali nemke kulture, ki nam jo sistem na vseh straneh vriva; in nae ljubljansko gledaliče, ki bi bolj nego katerokoli drugo moralo nekaj pomeniti kot kulturni zavod in zato vsaj vzdrevati neki gotov umetniki nivo, pita nae občinstvo z delom tako obskurnih kvalitet!! Lahko bi izbralo kaj boljega, ko je tudi med Nemci dosti operetne produkcije, ki ima vsaj nekaj umetnike vrednosti. Uprizorjena je bila opereta s skrbjo, vredno res bolje stvari. Zlasti gdč. Hadrbolcova zaslui poteno pohvalo za svoje prizadevanje. Po močeh so se trudili tudi gg. Povhe, Iličič, Molek in da ne pozabim porabnih in pridnih zakonskih Bukekovih. G. Bohuslav je svojo vlogo izborno premolčal; neokusnost njegovega zdrkavanja raz zofo pa je disgustirala. V skrbi, da bi ugajal, premalo izbira sredstva in porablja tudi taka, ki čegetajo e prav grobe instinkte mase, česar njemu, ki se mi zdi človek resnih umetnikih ambicij, ni moči oprostiti. Istega očitka mu ne morem prihraniti tudi glede njegovega nastopa v Nitui". Sicer pa je naravna, naivno-vesela glasba v Nitui" posebno prijala po osladnostih ,,Umetnike krvi" in je v igralki glavne vloge, gdč. Thalerjevi, imela sicer e ne povsem razigrano, vendar pa čisto simpatično interpretinjo. Njej elim, da bi kmalu dobila priliko, s pridom se ogledati po svetu. a
Digitalna knjiĹžnica Slovenije - dLib.si