I'usinina plao&na v Lotoviiii Ccau 1.50 dm Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaSa mescCno po poSti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznaSulcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Cclje, Strossmayerjeva ulica štcv. 1, pritliCje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / RaCun pri poStnem Cekovnem zavodu v Ljubljani 5t$. glede na nastale spremembe. Politi- k^a, katere interesi prenehajo na mejah i>anovine Hrvatske, če izvzamemo mor- lasij wed njim in ungleskim vrhovnim po- veljstvom. ATodilui raožjc Anglije na- ^lašajo, da se ni znnimja in vojna poli- tika Anglije s to spremembo prav niL spremenila. Finske četc so pri Baati blizu Suomu- nalmija v vzhodui Karoliji uničili sov- jetsko divizijo, ki je štela na>e»tanek sveta Balkanske asvcze bo 23. in 24. fcbruarja v Bcogra- du. Tcmu sestankn pripisujejo velik mednaroden pomen. Na zapadni fronti slej ko prej ui več)ih vojnih akcij. Na poletih angle&- kih izvklniških letal nad Ncmčijo ter uemških letal nad Anglijo in Francüjo je bilo na obeh stranch nekaj letal uni- čenih. Ncmška Ictala so napadla več anglcških tovornih in riblskih ladij in jili poškodovala. Angleške vojnc ladje so na področju med Kokavskim preli- vom in Atlantskim oceanom potopile ncmško podmornico. Upravieene zahteve dnavnih namešiencev in upokoieiuev Izdatna pomol ie nuino potrebna Celje, 12. januarja. Od leta. 1935., ko öo bili prejßmki državnih nameščencev in upokojencev znižani, pa, dp, danea, eocene ziyljenjr s^kih pptrebščin posko^ile skoraj za 50%. Razai koria^olovci, so poleg; vsega #e.prav po nepotrebnem povišali cene življenjskih ..potrebščin v škodp gospo- darsko sihkejäih. slojev naroda — dr- žavnih nameščenpevi in upokojencev ter delavcey, ki sp, ostali nezaäciteni. Naglo obubožanje teh slojev pa vodi končnok popolni bedi. Zato zahtevajo državni nameščenci in upokojenci po vsej pra- vici takojšnje ukrepe za temeljito iz- boljšanje položaja, v katerega so zašli brez Jastne krivde. Tako zahtevajo takojšnje izplačilo 13. place za izboljšanje težkega polo- žaja, ki je nastal vsled njihove prejšnje prezadolženosti na eni strani in vsled ukinitve kredita na drugi strani. Nada- lje zahtevajo, da se takoj povišajo pla- ce vsem državnim nameščencem v so- razmerju z današnjo draginjo in sicer v obliki draginjske doklade na podlagl premicnih skal, po katerih bi avtomat' sko prejeli povišanje, če bi cene 6* dalje naraščale. Osnovala naj bi se kor misija, v kateri bi bili predstavniki vseh državnih nameščenskih organizacij, ki bi vodila račun o gibanju cen vseh živ- ljenjskih potrebščin ter predlagala po- višanje ali znižanje draginjske doklade glede na to, ali bi cene rasle ali padale, Ta komisija naj bi bila v neposredni zvezi z vlado, njeni predlogi pa naj bi se izvršiJi avtomatsko. Se pred uveljav- ljenjem novega uradni&kega zakona naj se ukine člen 76. uradniškega zakona odnosno 78. zakona o državnem pro- metnem osebju. Državni nameščenci za- htevajo tudi takojšnjo odobritev dek>- vanja Splošnega eaiveza državnih 4ft samoupravnih namesčencev kraljevine Jugoslavije, ker se more samo na ta način vzpostaviti nujna vez med držav- nimi in samoupravnimi oameščenti ter vlado. Ta vez je važ»a za oba strani In za narod koristna, ker se lahko saxoo na tej podlagi ustvarjajo pravi narodni nameščenci. Nadaljnja zahteva driar- nih nameščencev je gospodarskp izena- ^enje državnih namešcenk z držajvniiifli nameščencL Končno zahtevajo tudi uv9- ljavljenje novega zakona o državnih nameščencih in zakona o državnem pro- metnem osebju. Pri izdelavi teh novih zakonov naj tudi predstavniki driavnih nameščencev enakopravno sodelujejo., INa iniciativ» akoijekega pdbora udruženj državnih namesčencev v. Bep- gradu se pripravlja akcija vseih držav- nih nameščencev v Jugoslaviji, katere cilj je, da dosežejo državni nameščenci čimprej svoje pravice, ki jim gredo * polni meri. Politika Novf vofllnl zakon Beograjski »Savremenik« objavljm nekatere podrobnosti iz načrta novegm volilnega zakona. Po teh podat- kih je bil sprejet predlog, da lahko po- stavljajo okrož. liste tudi zveze strank, Enako je bil sprejet predlog ministr» dr. Markoviča, da lahko posameziiÄ stranka ali pa zveza strank v enem i» istem okrožju postavi tudi več vzpored- nih okrožnih list, ki so potem med se- boj povezaae. Na drzarynUx. listah so kandidati nosilci vseh okrožnih list, kt jih je postavila posamezna strauka ali pa zveza strank. Da se preprečijo, nf- poštenosti pri štetju glasov, mora pred- sednik volihie komisije na vsakam vo- h^Ču predstavniku vsake liste potrditi^ koliko glasov je bilo oddanth za poaa- mezne kandidatne liste. Volihie izide za posamezna okrožja bodo ugotavljala okrožna sodišča. Za vodstvo celotuega volilnega posla v dižavi sq bo obdržala ustanova državnega volilnega qdbora, verifikacijo pa bo opravljala tudi v bo- doče nai'odna^ skupščina sama. Pričakovati je, nadaljuje članek, da bo načrt novega volilnega zakona go- tov še januarja in potem predloion kraljevemu namestništvu v podpis. Ta- &tran 2. »NOVA DOBA« It. \. 1940 Stov. )*, krat bo verjetno podpisan tudi volilni »akon za hrvatski sabor, ki je že dalje Časa pred kraljevim namestnistvom. Vendar objava volilnih zakonov še ne pomeni, da bodo takoj nato razpisane volitve. Nekateri politiki menijo nam- reČ, da je treba z volitvami počakati, dokler ne popusti današnja napetost v evetu. Drugi spet mislijo, da bi bilo treba razpisati volitve takoj. Kakor poroČajo iz Beograda bo država razdeljena v 57 volilnih okro- žij. Slovenija jih bo imela šest. Prvo volilno okrožje bi tvorili srezi Radov- ljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana okoli- ca in Skofja Loka; drugo volilno o- krožje bo Ljubljana mesto; tretje Ma- ribor 6 srezi Prevalje, Gornji grad, Slovenj Gradec in Maribor levi breg; cetrto srezi Murska Sobota, Gornja Lendava, Ljutomer, Ptuj in Maribor desni breg; peto Celje s srezi Celje, Krško, Brežice, Smarje pri Jelšah in Laäko; šesto Novo mesto s srezi Novo mesto, Crnomelj, Kočevje in Logatec. Na vsakih 50.000 prebivalcev bo odpa- del po en poslanec. Ce bo višek prebi- valstva večji od 30.000, bo v okrožju izvoljen še en poslanec. Prljateljl In sovraznffrf Adam Pribičevič, eden izmed vodite- ljev Samostojne demokratske stranke, je nedavno poudaril, da nam je prija- teJj in brat vsak, kdor nam pomaga, da v sedanjem svetovnem vrtincu ohranimo svojo državo in svojo svobo- do, da pa je nas sovražnik oni, ki nam to ograža, bodisi sam, bodisi s komur koli. Beograjske demonstracf je Podpredsednik vlade dr. Vladko Ma- ček je pred kratkim sporočil delegaciji »levičarskih« visokošolcev iz Beograda, da ee pojavljajo znaki, da gredo njiho- ve demonstracije v prilog reakciji, Sto- jadinovicu in njegovi družbi. Koncentraclja Zagrebški »Obzor« objavlja: »Pred dnevi je »Slovenec« napisal, da bi mo- | gli v razširjeno vlado vstopiti samo predstavniki demokratov in radikalov, Jugoslovanska nacionalna stranka pa ; ne. Izgleda, da glasilo dr. KoroSca pod j nobenim pogojem ne mara sodelovati s | slovenskim krilom JNS«. K temu pripo- j minja splitskl »Narodni list«: »Ljudje ; okoli »Slovenca« si gotovo domiäljajo, -da bi bila JNS zmožna žrtvovati slo- venske nacionaliste zaradi lepih oči slo- venskih . . .« Ovo|e imenovanl *Sokolßki glasn ik« poroča, da je W sa šefa policije v Zagrebu imenovan bivši avstrii«1:-: oficir Geroč, cigar po- stopanje v okupirani Srbiji, zlasti v Kruševcu, med svetovno vojno je za- pistilo najžalostnejši spomin. Za vr- hovnega voditelja »Hrvatske narodne zasčite« na področju bivse primorske banovine pa je bil imenovan neki go- »pod, ki je med vojno teroriziral ves Split a svojo vdanostjo cesarju Francu Jožefu ter krstil svoje dve hčerki v cast avstrijske cesarice in znane avstrij- eke križarke - z imenoma Cita in Zenta iastnl dofctoraf Obča univerzitetna uredba določa v S 237. sledeče: »Naslov častnega dok- torja se sme dati samo osebam, ki so posebno zaslužne za znanoat«. Sneg v Splitu Predzadnja številka splitskega na- cionalnega glasila »Narodnega lista« z dne 4. t. m. je Moral a ... Läßt »Zeta«, ki izhaja v Podgorici, je pred kratkim poročal, da je prejel od- bor takratne vla/lne stranke od bivöega predsednika vlade dr. Stojadinoviča več Btotisočev dinarjev in luksuzni avtomo- bil, da pa ni blagajnik tega odbora vi- del rati pare, temveč jc. ves ta denar obenein z avtomobilom zadržal zase ne- ki bivši minister ix Crne gore, čeprav je avtomobil kupljen za denar predsed- nika vlade. Neka skupina strankinega odbora je pokrenila akcijo, da se avto- mobil izročil temu odboru ali pa državi. K temu pripominja »Sokolski glas- nik«: Ce je vse to netočno, pa se kljub temu piše, je to straŠno! Toda Ce je točno, je to še strašnejše! Najstrasnej- *e pa je, da n-ihče ne vetane proti dej- «tvu, da ao tu /ares rawaetavali io zlorabljali državni in narodni denar za partizanske in za osebne cilje, in da nihče ne zahteva, da se državi in naro- ! du nadoknadi škoda, marveč se spor : vrti samo okoli tega, katera skupina bo dobila denar in avtomobil. \ Odlikovanje Koievark Osiješke »Deutsche Nachrichten« po- ročajo, da je imela nemška kolonija v Ljubljani svečanost, na kateri je bilo osem nemških žen iz KoČevja odlikova- nih s posebno diplomo z lastnoročnim podpisom Adolfa Hitlerja, kor imajo mnogo otrok. Preset itev Nemeev Iz Jugosfavije Senator JRZ Joca Georgijevič je go- voril, kakor poroča »Jugoslovenska po- šta« na svojem zborovanju v Vojvodini tudi o vprašanju preselitve neinške na- rodne manjšine iz Jugoslavije. Dejalje, da »za sedaj se ne obstoji namera izse- liti vse Nemce. Gotovo pa je, da bodo morali zapustiti našo državo tLsli Nem- ci, ki se ne morejo sprijazniti z naäo državno ureditvijo. Jugoslavija ima pra- vico, da se znebi vseh nemirnih in ne- zadovoljnih elementov ter jih prisili k izselitvi. Kdor bo ostal v Jugoslaviji, bo moral postati popolnoma Jugosloven in se odreči vseh manjšinskih pravic. Prav tako se bo moral tudi odreči državne za- ščite svojega narodnega porekla.« Izjave senatorja Joce Georgijevica, ki je cden izmed vodilnih politikov JRZ v Vojvodini, je izzvala med vojvodin- skimi Nemci veliko pozornost in živah- no diskusijo. Beaeda belgijskega. kralja Belgijski kralj Leopold III. je dejal v svojem zadnjem velikem govoru, da ni dovolj, da se proglasimo za nevtral- ne, tcmveč da se moramo obenem do- bro oborožiti z modernim orožjem, se obdati 7. utrdbami, biti smeli, ponosni in močni, skratka, pripraviti moramo vojsko, ki bo nagnala vsakemu napa- dalcu strah v kosti. Nevtrainost In osebna iu3tva Vrhovni poveljnik švicarske vojske general Guysan je dejal na Novega leta dan v Bernu, da nevtralnost ne izklju- čuje čustev in humanih gest zlasti na- pram sinovom malih, ogroženih na- rodov. Poslušanle tujih radijsklh postal v Nemslji »Völkischer Beobachter« oVjjavlja po- novno celo vrsto imen ljudi iz vseh de- lov Nemčije, ki so bili obsojeni na stro- ge kazni, ker so posluŠali inozemske radijske postaje. List pravii da je ne- razumljivo, zakaj se ljudje ne marajo pokoravati prepovedi, in da je kljub vsem kaznim mnogo takih, ki vesti tujih radijskih postaj širijo okrog. List zahteva še strožje kazni, Ceä da je »treba ohraniti zdrave vse moraine sile naroda in preprečiti razorni učinek tuje propagandeo-. Živllske Izkaznlce Iz leta! Letala neznane narodnoati so začeli v zadnjem casu metati na nekatera mesta v zapadni Nemčiji zavitke z nakaznica- mi, s katerimi kupujejo Nomci življenj- ske potrebščine, tako da si lahko prebi- valci teh meat kupijo večje obroke, s čimer se hitreje troši zaloga hrane. Prepoved uvoza nemšklh iasoplsov v Nemčl/o »Nova riječ« poroča, da je Nemčija prepovedala uvoz vseh inozemskih ča- sopisov, ki izhajajo v nemškem jeziku. Nemški ueitelji pa »o bili službeno ojx>- zorjeni, da bi glede na spremenjene prilike bilo zelo nevarno, če bi pogreä- no tolmačili vsebino knjige »Meiri Kampf*, ki jo je svoj oas napisal Hitler Vei smrtno ponesreimnih kakor padllh V Veliki Britaniji je padlo v prvih treb mesecih vojne 2.100 vojakov vseh vrst orožja na kopnem, na morju in v zraku, medtem ko je vsled prometnih nesre^ v istem ča«u izgubilo življenje 2.975 oseb. Za V'aÄe Inijlgovodstvo v novem letu trgov»ke knjige, rednilie, kartotoko in druge potrebščine za pisarno v veletrgo- ^'ini {mpirja in kiijiKaint KARL GOKI- CAB, vdv., Celje, Kralja Petra c. 7—9. Domaie vesti —Odpis davčnih zaostankov in kazni. V »Službenih novinah« je bila objav- ljena uredba, ki pooblašča finanČnega ministra, da lahko odpiše davčnim za- vezancem na podlagi posebnih proöenj zaostankc na račun davkov, taks in kazni za davčne in taksne prestopke v 1. 1937., če se izkaže, da bi izterjatev teh zaostankov pomenila gospodarsko ugonobitev dolžnikov. Rok za vložitev prošenj za odpis zaostankov odnosno kazni bo potekel v dveh mesecih. — Plinske masko za državne in ba- novinske uradnike. Državni in banovin- ski uradniki si morajo do 15. februarja uabaviti v prodajalnah Bate civilne plinske maske »Nebojša 1«, ki stanejo 163.50 din. V Sloveniji se nanaša ta obvezni nakup predvsem na Ljubljano, Maribor in Celje. Uradniki 7. in višjih ekupin morajo plačati maske v treh, ostali pa v petih mesečnih obroküi. — Dr. Fran Mayer f. Na praznik Treh kraljev ie umrl v Soštanju odvet- nik in bivši župan g. dr. Fran Mayer. Pokojni se je 40 let kot odločen narod- njak z vnemo udejstvoval v javnem življenju Saleško doline. Ena glavnih njegovih zaslug iz dobe županovanja je moderni vodovod, napeljan iz Belih vod do Soštanja. Eden najhujših udarcev je zadel njega in njegovo rodbino, koje na italijanski fronti padel prvorojenec Anči. Dr. Fran Mayer je zapustil vdo- vo gospo Riči iz ugledne Prusove rod- bine iz Konjic ter hčerko Majko in sina kapetana Dušana. Pokojnemu bodi oh ran j en lep spomin, spoštovani rodbin i naäe iskreno sožalje! — Za dražbo krzna, ki bo 22. t. m. v Ljubljani na velesejmu, je močno za- nimanje tudi v inozemstvu in pričaku- jejo dovolj kupcev. Pošiljke krzna pri- hajajo iz vseh predelov države, mnogo slovenskih lovcev pa oddaja svoj letos- nji plemeniti pride lek kar osebno v pi- sarni na velesejmu. Vse blago bodo strokovnjaki pregledali in prebrali. Kdor ima še krzno doma, naj ga nemu- doma pošlje na naslov »Divja koža«, Ljubljana - velesejem. — Samaritana. Pisatelj Jožko Treska je izdal v obliki brošurice lepo novelo »Samaritana«, ki jo dobite v Celju za malenkostno ceno 1 din v knjigärnah K. Goričarja vdove, Franca Leskovška in »Domovini«. Celle in ofcof i€a Vel'ako pomanikanle vode v Cef ju Celje, 12. januarja. Kot neposredna posledica nastale zi- me se občuti v Celju veliko pomanjka- nje vode. Višje ležečc hiše in stanova- nja imajo vodo po večini le v zgodnjih jutranjih urah, potem pa usahne ta vir za ves dan. S tern združene neprilike so velike, usodepolno pa bi to lahko po- stalo v primeru požame nesre^e. V našem listu smo ob priliki obrav- navanja proračunskih in obračunskih zadev že poudarjali, da je kapaciteta celjskega mestnega vodovoda, ki je bil zgrajen v predvojni dobi, ko še ni bilo »Velikega Celja«, povsem nezadostna in da naj bi bila ena prvih nalog mest- nega sveta, skrbeti za zajetje nadalj- njih vrelcev. Prejšnja izvoljena občin- ska uprava je v svoji dobi izvršila nekatera preddela, ki sicer niso dala pozitivnega rezultata, sedanja imeno- vana uprava celjskega mesta pa ni v tern pravcu podvzela ničesar, kar bi naj odpomoglo današnjemu stänju. Na- sprotno: ker je Celje postalo »Veliko Celje«, lahko leto za letom zasledujemo v inestnih proračunih poslavke, iz ka- tedh je razvidno, da narašča število novih priključkov k mestnemu vodovo- du. Tudi sine price dejstva, da so od rezervoarja olj vznožju Miklavškega hriba napravili vod na vrh tega hriba, kjer je postavljen nov rezervoar, ki je last tovarnarja g. Westna. Način oddaje vode g. Westnu je menda urejen tako, da mu dobavljajo vodo samo, kadar je vo- de v rezervoarju mestnega vodovoda odveč. Iz prakse pa vidimo, da vode se- daj nikdar ni odveč, kar lahko pred- vsem potrdijo vsl prebivalci celjskega mesta v višje ležečib stanovanjih. Ker je vprašanje ureditve mestnega vodovoda zelo važno in pereče, smo prepričani, da bo o tej zadevi sklepal mestni svet ze na prihodnji proračun- Kino * UNION . Celje 12. in 13. Januarja blscr franeoskc filmske produkci}c? Jean AV u r a t Kapelan Benoit (Le capjfafne Benoffj) Madeloine Robinson 13. Sanuarja ob 20,30 premier» najnovejšecja filmn Smrenada liubezni s kraljKO petja. psckrasno Jeanetlo HacOonafdovo. Ta film preveva opojna muzika, krosno petje. - 7 novih Slagcrjijv in arije iz oper »Boheme« in »Madame Butterfly. Jeanetta NacOonafdova. Lew Ayeres Film se bo prcdvajal orl 13. do 17. januarja. Od 17. do 19. januiiija iiiijduhovitcjSi detcktivski film STREL V ffOČf ski seji, ki je doslej itak še ni bilo, in da bo storil sklepe, da ee ta nevzdržni položaj čimprej konča. c Baje... Pred dnevi smo čuli v ljub- ljanskem radiu vest, da sta prispela magistratni direktor g, Ivo Subic in član mestnega sveta prof. Mirko Bitenc v Zagreb, da proučita organizaeijo mestnega poglavarstva. Napovedovalka je povedala, da hoče Celje baje orga- nizirati svoje mestno poglavarstvo po zagrebškem. Napovedovalka je besedo ^baje« poudarila z nekim eumljivim prizvokom, kakor da bi ne bila prav verjela tem besedam ... c Razmere v mestni klavnici. Mari- borska »Delavska politika« je objavila naslednji dopis iz Celja: »V tukajänjl mestni klavnici se shranjuje neprodano rneso za naše mesarje in tudi za vojaä- tvo. 2e dolgo časa se pa opaža, da 8e na tem mesu redijo v ogromnih mno- žinah domače živali — podgane. Ker je pa to meso za uživanje, pozivamo oblast, da to gomad takoj odpravi in pokonča. V hladilnici so ee že veliko- krat pripetili elučaji, ko so priäli mc- «arski pomoeniki po meso, da so sto- pali direktno po podganah. Upamo, da ix> oblast zadevo takoj uredila.« Pri pommjamo, da je sedaj referent za mestno klavnico clan mestnega sveta, tiskarnar g. Ivan MartinčiČ. c Na badnji dan v soboto G. t. m. ob 14.15 je krenil badnji sprevod iz vo- jašnice kralja Petra skozi mesto na Spodnjo Hudinjo po badnjake. Sprevod jc otvoril oficir na konju z državno za- stavo, sledila je vojaška godba, nato pa so se razvrstili ofich'ji, podoficirji in vojaki na okrašenih konjih in vozo- vih. Sprevod je opazovalo na ulici mno- go ljudi. Na povratku v meato eo oddii- li badnjake v vojaänici kralja Aleksan - dra ter v stanovanjih poveljnika vo- jaškega okrožja, prote g. Bulovana in poveljnika pogranične čcte, en badnjak pa so pripeljali na dvorišče vojašnicc kralja Petra, kjer so se zbrali oficirji, vojaštvo in mnogo domačega občinstva, med njimi številni pravoslavni verniki, Po cerkvenem obredu je prota g. Bulo- van v lepem nagovoru čestital oficirjem in vojaštvu božič. Sledilo je splošno čestitanje, nato pa so oficirji, podofi- .cirji in vojaki ob zvokih vojaške god- be zaplesali kolo. Ob zaključku so bUi gostje pogoaženi. c Svctosavska proHlava. Na dan sv Save 27. t. m. bo ob 9. služba božja y, pravoslavni cerkvi sv. Save. Po službi božji bo procesija v telovadnico v X. drž. narodni Soli, kjer se bo pričela ob 10.30 golska proslava z blagoslovitvijo vode in rezanjem kola<5a. Zaradi resnili čaaov letoa ne bo Svetosävske besede. c Na Bogojavljenje v petek 19. t. m. bo ob 9. v pravoslavni cerkvi sv. Save služba božja, ob 10. pa blagoslovitev vode. V četrtek 18. t. m. in petek 19. t, m. popoldne bo blagoslovitev ßtano- vanj pravosla\mih vernikov. c IJpravn pravoslavn<> parohije v Ce- lju objavlja, da bo v smislu člena 175. cerkvene ustave razgrnjen volilni ee- znam (birački spisak) javno na vpo- gled v parohijski pisarni v Vrvaraki ulici 1. Vsak clan pravoslavne cerkvene občine celjske si lahko ogleda ta se- znam od 14. do vštetega 27. t. m. in predloži svoje event, pripombe k ee- znamn pismeno upravnemu odboru tu- kajšnje pravoslavne cerkvene občine. c Podružnica Sadjarske^pa tn vrtn*r- Hkega druStva v Celj« je Imela v ae- deljo občni «boi v okoliAki Soil. Lmh Stov. S. »NOVA DOBA« 12. I. 1940 Stran S. je dobila podružnica nujno potrebno sadno sušilnico pri Mestnem zavetišču v Medlogu. Na občnem zboru jo bila poudarjena potreba, da podružnica na- mesti strokovnjaka za nadziranje suše- nja sadja in sušilnice same. Lani so v sušilnici posušili okrog 8.000 kg sadja. Sprejeta je bila resolucija, v kateri za- htevajo sadjarji in vrtnarji spremembo lovskega zakona. Na občnem zboru jo bil izvoljen dosedanji odbor. c Iz celjske statistike za leto 1939. Lani je obiskalo Celje 12.776 tujcev (11.122 Jugoslovenov in 1654 inozem- cev) nasproti 13.788 (11.320 Jugoslove- nom in 2468 inozemceem) v letu 1938. ter 13.208 tujcem v lctu 1937. in 13.542 v letu 1936. V mestu Celju so lani po- pili 6360 hi vina (nasproti 7000 hl v letu 1938.), 2640 hi piva, 1750 hi sad- jevca ter 630 hi žganja, konjaka in li- kerja. V meatni klavnici v Celju so lani zaklali 129 bikov, 927 volov, 1285 krav, 291 telic, 2449 telet, 1975 nad 60 kg težkih prašičev, 1414 prašičev tc-ž- kih 30 do 60 kg, 119 do 30 kg težkih prašičev in 1 ovco. Po podatkih mestne klavnice so uvozili lani v Celje 13.214 kg govcdine, 100.362 kg teletine, 161 tisoč 607 kg svinjine, 2763 kg sveže slanine, 11.477 kg suhega mesa, 1153 kg suhe slanine, 4920 kg klobas in sa- lam, 2347 kg mesnih konzerv, 5941 kg rib, 95 kg divjačine, 265 kg perutnine, 10.232 kg masti in 2795 kg soljene sla- nine. Lani so uvozili v Celje 6200 va- gonov premoga, 2910 sežnjev drv, okrog 480 vagonov moke, 120 vagonov sladkorja, 14 vagonov sadja, 50 vago- nov krompirja, 240 vagonov železa, za 1,200.000 din konfekcijskih oblek, 43 tisoč parov cevljev, okrog 160 vagonov ¦tekstilnih surovin, 150.000 kg manufak- turnega blaga in 40 vagonov bencina in petroleja. V celjskem srezu so lani porabili 1,242.065 kg soli. c Dobitiuki nagrad božlcne likovne razstave. Kakor smo porocali, so bile ob zaključku božične likovne razstave v dvorani Mestne hranilnice na Stefa- novo izžrebane izmed številk na vstop- nicah štiri številke. Na vsako izžrebano številko je odpadla kot nagrada umet- niška slika. Dobitniki so morali do po- nedeljka 8. t. m. na podlagi odrezkov vstopnic dvigniti nagrade. Prvo nagra- do (sliko Alberta Sirka »Jutro na mor- ju«) je dobila uradnica gdč. Slava Jen- kova iz Celja, tretjo nagrado (sliko Ve- re Fišer-Pristovakove »Rože«) je douil IV. razred I. drž. dekllške narodne sole v Celju, Cigar razrednica je ga. Fono- va, četrto nagrado (sliko Miroslava Modica »Amarylis«) pa g. prof. Peter Kovačič iz Celja. Dobitnik, ki je zadel drugo nagrado (sliko Cvetka Seuke »V parku«), se ni javil, zato je prešla ta slika v last razstavljalcev. OPOZ/ifiJAOLO NA IV. CELJSKI KARNEVAL NA PUSTrtü OOBOTO 3. FEBHUAHJÄ V NABODNEA& DOftU c Nova uprava ponlopij Pokojuiiiske- ga zavoda v Celju. Pred dnevi je bila izvoljena nova ekaekutiva Pokojninske- ga zavoda v Celju, v kateri so nasled- nJi SS'- predsednik odvetnik dr. Ernest Kalan, blagajnik in upravitelj stare palace Pokojninskega zavoda Franc Je- rič, ravnatelj Ljudske posojilnice v Celju, tajnik in upravitelj nove palace Pokojninskega zavoda Josip KrofliČ, faktor Mohorjeve tiskarne v Celju. V širšem odboru so še gg. Konrad Golo- granc, Medvešček, Rudolf Stermecki in Simnovec. c »Via mala« na celjskem odru. Ma- riborsko Narodno gledališče bo uprizo- rilo drcvi ob osmih v celjskem gleda- liŠču znano dramo Johna Knittla »Via mala«, ki je doživela tudi v Maribom velik uspeh. Predstava je za abonma. c Ljuasko vseučilišee. V ponedeljek 15. t. m. ob 20. bo predaval univ. proi- dr. Boris Zarnik iz Zagreba »O notia njem izločevanju« (hormonih). Zanimi- vo predavanje bodo spremljale skioptič- ne slike. . , c Planinsko predavanje. V torek 16. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici me- očanske sole v Celju dr. ing. Franco Avčiii iz Ljubljane o smučarski odpra- vi slovenskih planincev v gorovja na jugu naše države. Predavanje, ki ima naslov: »S smučmi prcko Šar planine do Koraba«, bo spremljalo 100 skiop- tičnih slik. Na o zanimivo predavanje opozarjafrio zlas'ti smucarje in planince. c Odbor Starešinske organizacij« »Sloge« v Celju se je dokončno kon3ti- tuiral sledeče: predsednik Dušan Zdol- šek, podpredsednica Olga Rustja, taj- nik I Maks Gruden, tajnik II Hinko Stepihar, blaga jnik Branivoj Majcen, odborniik Cveta Vidičeva, Aleksander Hrašovec in Romuald Svarc. Name3t- niki odbornikov: Aleksej Vrečko, Kle- men Stegenšek, Marjan Urbančič in Mi- lan PšeniČnik. Nadzorni odbor: Drago Kralj, Miran Pirih, Danilo Brečko. Dru- štvo je 6. t. m. priredilo svoj V. aka- demski pies, ki je prav lepo uspel. Vsem darovalcem in tudi onim, ki so na ka- kršen koli način pripomogli k uspehu, bodi izrcčena najiskrenejša zahvala v imenu odbora in onih revnih akademi- kov, ki bodo prejeli podpore iz donosa plesa. c Castnemu dam.skcmu komiteju V. akademskega plesa S. O. »Sloge« se odbor za njegovo požrtvovalnost, ki je v tako vcliki meri pripomogla k lepemu uspchu plcsa, najprisrčneje zahvaljuje. c Tvrdka Josip Benko v Celju je vsled naraščajoče draginje z novim letom zvi- šala vsem evojim nameščencem prejem- ke za 20 do 25%. Obenem jim je tudi naklonila božično nagrado v obliki ene mesečnc place. c Izreden šahovski turnir je priredil Celjski šahovski klub v nedeljo ob ude- ležbi 10 igralcev. Prvo mesto si je pri- boril g. Andrija Mišura, prvak šahov- skega kluba UJNZB »Vidmar« v Mari- boru, ki je nastopil kot gost in dosegcl 8 točk izmed 9. Drugo mesto je zasedel g. Smigovc s 7 točkami in pol, tretje in četrto mesto pa si delita gg. inž. Sajo- vic in Schneider s 6 točkami. c Glavni turnir za prvenstvo Celjske- ga šahovskcga kluba se bo pričel drevi ob osmih v klubsklh prostorih hotela »Evrope«. Pravico udeležbe imajo vsi zmagovalci s splošnega turnirja. Prvak bo prejel prehodno darilo g. inž. Hübla. Določenih je tudi vee drugih daril. Pri- jave se sprejemajo do pričetka turnirja. c Upokojwio učitetljstvo iz Celja in okolico bo imelo sestanek v soboto 13, t. m. ob 16. v posebni sobi Nabavljalne zadruge v Celju. c Za zabavni večer Celjskega pev- skega društva, ki bo v soboto 27. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma, vla- da veliko zanimanje. Kako bi tudi ne? Saj širijo vsi posetniki lanske priredit- ve le eno krilatico: »Letos pojdemo spet!« In letošnja prireditev bo lansko v marsičem še celo prekašala. Bifeji bodo bogato založeni, točilo se bo izbor- no haloško vino in cene bodo zmerne! Za ples bo igral marljivi celjski Jonny jazz! Program bodo poleg moškega in mešanega zbora izpolnjevali odlični umetniki solisti. Poleg zadnjič omenje- nega virtuoza na kitaro g Stanka Pre- ka bo nastopil tudi ljubljenec celj3ke publike, baritonist g. Andro Strukelj. Drugih imen za danes äe ne izdamo! Le eno ponovno trdimo: da bo zabavni večer CPD najsolidnejša in najzabav- nejša prireditev letoänjega predpusta in da nikomur, ki bo prišel, ne bo žal! c Upokojitev. Upokojen je Anton Tratenšek, državni cestar - služitelj I. poiožajne skupine pri tehničnem raz- delku sreskega načelstva v Celju. c Smrt narodnc žene. V nedeljo do- poldne je na Mariborski cesti 1 pod- legla v 65. letu starosti srčni kapi ga. Josipina Jirakova, vd, Rebekova, sopro- ga sreskega tajnika v. p. g. Jiraka, vdova po zaslužnem obrtniškem vodi- telju in organizatorju g. Ivanu Rebeku in mati znanega ključavničarskega mojstra g. Antona Rebeka v Celju. Po- kojna je bila odločno narodna in blaga žena. Z veliko vnemo se je udejstvovala v raznih nacionalnih in dobrodelnih or- ganizacijah. V torek popoldne je nasto- pila pokojna svojo pot na okoliško po- kopališče. Pred hišo žalosti je zapel mo- ski zbor CPD »Narodno nagrobnico«, nakar je krenil uolg pogrebni sprevod na pokopališče. V sprevodu je bilo tudi mnogo predstavnic in predstavnikov celjskih nacionalnih, dobrodelnih in kul- turnih društev. Po cerkvenem obredu se je ob odprtem grobu poslovila od pokoj- ne ravnateljica v p. ga. Ana Zupančiče- va v imenu Kola jugoslovenskih sester in podružnice sv. Cirila in Metoda v Ce- lju, knterih dolgoletna članlca in odbor- nica je bila pokojna. V globoko občute- nem govoru je orisala osebnost in nese- bično nacionalno in dobrodelno udejstvo- vatjjo pokojne, ki ji bo ohranjen časten in trajcn spomin. Pokpjni gaspe bodi sladek pokqj y rodni zemlji, svojcem na- še iskreno sdžalje! i c Sprcmemba posesti. Pisatelj g. dr. I Anton Novačan, generalni konzul v po- i koju in posestnik v Skofji va3i pri Ce- lju, je prodal svojo vilo St. George v Aškerčevi ulici sinu industrijca inž. Maksu Adolfu Westnu za 580.000 din. Tovarnar g. Avgust Westen pa je kupil vilo in travnik na Sp .Hudinji od trgov- skega potnika g. Ferdinanda Wilflinga /.a 225.000 din. c Sosoila je usmrtil. Pied tričlan- skim senatom okrožnega sodišča v Ce- lju, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Mak, se je v torek zagovarjal 48-letni posestnik Jurij Drozg s Kristanvrha, ker ie usmrtil svojega soseda, 73-letne- ga posestnika Petra Tramšaka. Dne 28. novembra popoidne se je vrnil Peter Tramšak domov iz gozda, kjer so do- mači grabli listje. Ko je bil v svojem hlevu, je prišel k njemu njegov aosed Jurij Drozg in zahteval od njega, da mu plača 1.100 din ostale kupnine za vole, ki jih je bil kupil Jože Cakš. Za kupnino je jamoil Peter Tramšak. Drozg je začcl Tramšaka zbadati in ga je porinil skozi odprta vrata v hiev, Tramšak ga je pa odrival od sebc. Drozg je tedaj pograbil' železno grebli- co, ki je visela na vratih, in je Tramša- ka dvakrat udaril in sicer onkrat z ostrino po glavi, drugič pa s topim kon- cem po hrbtu. Z udarcem po glavi je preklal Tramšaku desno tomenično kost. Tramšaka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je 6. decembra iimrl za- radi vnetja možganskega opna. Jurij Drozg je pri razpravi priznal svoje de- janje, zagovarjal pa se je s silobranom. Obsojen je bil na tri leta robije in na izgubo Častnih pravic za dobo treh let. Plačati mora tudi pogrebne stroške za Petra Tramšaka v znesku 2343.50 din. c Vsleola pri Hrastnlku, v torck 64-letni dnlnar Si- mon Zirovnik Lz Novega kloštra pri St. Petru v Säv. dol. in 14-letna hčerka do- lavke Veronika Zupančcva iz Levca, v sredo pa 17-letna hčerka želez.niškega zvaničnika Anica Gobceva iz St. Jurija ob juž. žel. V ponedeljek je umrla v celj- ski bolnici v starosti 51 let ga. Zofija Lenartova, roj. Seniceva, iz Celja, so- proga viš.iega sodnega sveinika v p. g. dr. A. Lenarta. Na Ostrožnem je umrl v četrtek 68-lcni posestnik Jakob Tom- šič. PoJcojnim bodi ohranjen blag spo- min, svojcem naše iskreno aozaljo! c KrouHixi nrsreč. Ko je 20-lstni de- lp.vec Peter Prislan iz Trnovca pri Mo- zirju spravljal pred dnevi les, r,a je u- : daril ploh in mu zlomil levo no go pod kolenom. Pri Sv. Krištofu pri Laškcm si je 53-letni dninar Janez Rak pri pad- cu zlomil več reber na lovi strani. V so- boto je padel 14-letni vnjonoc Evgen Brežnik iz Nove vasi pri Celju pri srau- čanju in si izpahnil desno nogo. Ko se je 14-lena hčerka topilniškega mojstra Kristina Zekarjeva s Polul pri Celju vračala v soboto iz cerkve domov, je padlä na zamrzlih tleh iu si zlomila desno roko. V Javorju blizu Crue pri Prevaljah si je 39-letna dninarica Ana Romihova pri padeu zlomila desno roko v podlaktu. V nedeljo je padla 47-letna trgovska pomočnica Angola Potekova iz Griž na poledenclih tleh in si zlomi- la desno nogo v gležnju. V Gabercah pri Rogaški Slatini je padla 14-letna posestnikova hčerka Marija Anderliče- va doma po stopnicah in si zlomila des- no nogo nad kolenom. Pri smučanju je padel 13-letni posestnikov sin Franc Razdevšek z Zg. Ponikve pri Veliki Pi- rešici in si zlomil desno roko v ramenu. Pri smučanju se je pred dnevi ponesre- čil 30-letni hlapec Karel Bonvikar iz Oplotnice pri Konjicah. Ko ga je go- spodar peljal z vozom v celjsko bolni- co, se je konj, ki je bil vprežen v voz, med vožnjo splaš'1 in je zdirjal. Borni- kar je padel z voza, pri Čemer je šlo kolo čezenj in ga močno poškodovalo po spodnjem delu telesa. V ponedeljek je padel 55-letni dninar Jakob Fajgel]j iz Kasaz pri Pctrovčah na zamrzlih tleh in si zlomil desno nogo v členku. Istega dne je padel 7-letni posestnikov sinčeJ: Anton Grobelnik od Sv. Kunigunde pri Galiciji pri smučanju in si zlomil levo nogo nad kolenom. V Smartncm v Rožni dolini je padel 4G-letni delayec Ivan Brecelj pri delu in si zlomil levo roko v komolcu. V Smartnem ob Paki je padel 10-letni sinček upokojenega mornariškega telmičnega podporočnika Dušan Pož pri sankanju in si zlomil le- vo roko v ramenu. V torek zvečer se je 18-letni delavec Bernard Mavhar v Stcnici pri Vitanju vsekal s sekiro v desno nogo in se hudo poskodoval. V Trbovljah si je osemletni sinček dnina- rice Jurij Nagler doma pri padcu zlo- mil levo nogo nad kolenom. Ponesre- čenci se zdravijo v celjski bolnici. c Zensko je napailcl. Na Planini pri Sevnici je hlapec Jakob Zalokar v pre- piru napadel 50-letno dninarico Marijo Prcskorjcvo in jo tako obrcal, da ji je prizadejal težke poškodbe na glavi in rebrih. Prcskerjevo so oddali v celjsko bolnico. c Tatvina v liavartn. Na Novega leta dan je nekdo ukradol trgovskemu pot- niku g. Franju Gcbcu iz kavarne »Ev- rope« v Celju novo zimsko suknjo, nov klobuk, aal, rokavice in ključe v skupni vrednoati 2700 din, Te dni pa je zarjreb- Ska policija areLirala Karla Mansfclda in naäla pri njera vse predmete, ki so bili ukradeni g. Gobcu. Manafcld pravi, da je vse te predmete naaol 3. t. m. v vlaku Ljubljana—Zagreb, kai* pa seveda ne bo držalo. Mansfclda bodo izrocili celjski policiji, c Namcftio cv. ija na grob dr. Ivana Razboräka, notarskega uamestnika v Slovcnjem Gradcu, jc daroval odvetnik dr. Ervin Mejalt v Cnrnjem gradu Di- jaaki kuhinji v Celju 100 din. c Dijaškl kulr'nji v Celju jo daroval g. Forto Turk, nastavnik na meščanski öoli v Onnožu, 50 din namesto cvetja na grob odyetnika g. dv. Frnni M;i\w- ja v Soätanju. Staut 4. »NOVA DOBA« It. I. 1940 Stev. S. Ova važna izuma žabkega šolnika Gosp. Filip Večko, nastavnik na drž. meščanski šoli v 2alcu, Je izumil dve koristni pripravi za urade in sole: pri- pravo za določevanje dob In pripravo za sestavljanje urnika. Oba izuma sta že patentirana pri upravi za zaŠčito in- dustrijske svojine v Beogradu. Prvi patent ima številko 15.239, drugi pa številko 15.674. Priprava za določcvanje dob služi predvsem za dolocevanje službene do- be od nastopa službo do določenega, najčešče do današnjega dne. Po uradih je pogosto treba določiti alužbeno dobo službujočih oseb. To povzroča precejš- nje težavc in zahteva mnogo časa, re- zultati pa so včasih netočni. Te nedo- statke lahko s pripravo za dolocevanje dob popolnoma odpravimo. Z njo izvr- šujemo dolocevanje povsod po istem, enotnem sistemu. S to pripravo se da na zelo enostaven način brez računanja v najkrajšem času določiti službena do- ba kake osebe popolnoma točno in to tudi v primeru prekinitve in vštetja službene dobe. Drugi izum pa služi za sestavljanje urnika in po sestavi tudi kot skupen ur- nik za kakršno koli šolo s poljubnim številom učnih moči ali razredov in od- delkov. V šolah se poslužujejo za sestavlja- nje urnika priprav, razdeljenih po dne- vih in razredih, ponekod tudi tako, da se učitelji ločijo po barvah. Te pripra- ve pa imajo naslednje nedostatkc: Ce poučuje v istem razredu dvoje ali več učiteljev hkrati — deška in dekliška ročna dela —, je treba položiti na isto mesto dva ali več stolpcev ali kaj slič- nega. Ce poučuje en ucitclj v dveh ali več razredih hkrati — zborno petje —, je treba postaviti isti stolpec ali kaj sličnega na več most. Zaradi razliČne- ga števila razredov odnosno učiteljev na različnih šolah se ne more dolociti stalno število rubrik niti v povprečni niti v vzdolžni smeri. Pri vsaki menja- vi učiteljev, predmctov ali razredov je treba mcrijati tudi napise in barve na stolpcih ali sličnem ali pa napraviti no- ve. Sestavljanje s temi pripravami je v raznih šolah različno in se ga mora- jo službene osebe za posamezne sole posebej privaditi. S pripravo za sestavljanje urnika, ki jo je izumil g. Filip Večko, pa so ti ne- dostatki docela odpravljcni, eeatavlja- nje urnika ee poenoetavi in uvede po- vsod isti, enotnl sistem. Sokol sty o x Dva delovna rbora. V nedeljo 14. t. m. ob pol 9. dopoldne bo v telovadnici v Sokolskem domu v Gaberju delovnl sestanek za vse vodnike moškega na- raščaja iz celjske sokolske župe. Isti dan in ob isti uri bo v telovadnici So- kolskega društva Celja-matice v mestni ! narodni šoli delovni zbor načelnic in vodnic ženskega naraščaja. Na zborih se bodo predelavale proste vaje za na- raäcaj in za članice za leto 1940. od- nosno 1941. Bratje In sestre naj pri- nesejo s seboj telovadne čevlje (copa- te) in si uredijo dnevna opravila tako, da bodo lahko prisostvovali delovnemu sestanku do odhoda večernih vlakov. Bratskim društvom in četam je župno načelništvo poslalo vabila na zbor Se pred božičnimi prazniki, tako da je vsak izgovor o zakasnelosti razpisa iz- ključen. Vedite, da je letos jubilejnj zlet v Celju, ki nam nalaga nujno dolž- nost, da se nanj kar najbolje pripra- vimo. Zdravo! — Zupno načelništvo. Sport * Mladinski smuSkl dan pri Oljski ko6L Zimskosportni odsek Slovenskega planinskega društva v Celju bo priredil v nedeljo 14. t. m. pri Celjski koči mla- dinski smuški dan. Deca, naraščaj in juniorji bodo merili svoje moči in spret- nosti v teku skozi vratca. Deca do 14. leta starosti in manj izvežbani bodo startali ob 11. dopoldne na progi, ki bo primerna za tekmovanje novincev, a bo vendar zahtevala znanje in spretnost v izogibanju ovir, kakršne mora prema- c Zdravniško deŽurno službo za člano OUZD bo imel v nedeljo 14. t. m. zdrav- nik ur. Prerašuk na Cankarjevi ce3ti. govati vsak smučar na svojih izletih. Popoldne bodo kazali naraščajniki in juniorji na številnih tekmah pridoblje- no znanje in obvladanje tekmovalne ; tehnike. Zanimanje med mladino za to j prireditev je veliko, kar kažejo do se- • daj prispele številne prijave. Marsika- ' terega pa mikajo tudi mnoga praktična darila (smučke, stremena, turistovsko in smučarske potrebščine), ki so raz- ! stavljena v izložbah trgovin A. Mislej j in Stermecki. * Lepa table-teniška zmaga članov SK Celja. V soboto in nedeljo je bil v | mali dvorani Celjskega doma turnir za ! prvenstvo Celja v table-tenisu v orga- i nizaciji table-teniäke sekcije Celja. Tur- i nirja se je udeležilo 30 igralcev, članov SK Celja, Jugoslavije, Atletikov in Mla- dinskega doma v Gaberju. Table-teni- ška sekcija SK Celja je postavila 7 mo- j štev. Za turnir je vladalo živahno zant- manje, kar je dokaz, da se smisel za to lepo sportno panogo čedalje bolj širi. Clani SK Celja so dosegli lepe uspehe in zasedli vsa prva mesta. Juniorski prvak je postal mali Edi, clan SK Celja, ki je z odlično igro povzročil pravo sen- zacijo. Priboril si je prehodni pokal, ki ga je doslej branil Furlan, clan Jugo- slavije. Med moštvi je zasedlo prvo me- sto moštvo Celja v postavi Kianjšek— Rebevšek, ki je premagalo moštvo Ju- goslavije (Coh—Furlan) s 3:0. Drugo je bilo moštvo Jugoslavije Coh—Fur- lan, 3. moštvo Celja II. (Lalinovič--— Rebevšek). V doublu sta zmagala Mi- lan in Schiffrer, člana SK Celja, ki sta premagala Edija in Karlija, drugo me- sto sta zasedla Edi in Karli. V singlu juniorjev je zmagal Edi (Celje). V singlu seniorjev je bil spet prvi Edi, 2. Latinovič, 3. Furlan, 4. Coh. * Snežnc raziwre dne 12. januarja. Mozirska koča na Golteh (1344 m): —15, delno oblačno, 50 cm snega, pr- ise odnosno srež. Celjska koča (700 m): —13, rahlo oblačno, 25 cm snega, pršič. Iz nasih kraiev š Sokolsko društvo Store-Teharje bo otvorilo svojo gledališko sezono, sicer nekoliko pozno, v soboto 13. t. m. in v nedeljo 14. t. m. z mladinsko pravljie- no igro v štirih slikah »Sirota Jerica«-. V njej bosta nastopila sokolska deca in naraščaj v režiji prosvetarja br. Stau- t.a. Pevskc točke je naštudiral br. Mav- rič. Izgleda, da bo pričelo društvo po daljšem odmoru na odrskih deskah zo- pet živahnejšc delovati. Kakor čujemo, pripravljajo marljivi bratje in sestre več lepih stvari in se nam na ta na- čin obeta po sedanjem mrtvilu bogata gledališka sezona. š Uspešno dclovanje SK Stor. Pre- tekli teden jc imel naš agilni sportni klub Store svoj 3. redni občni zbor. Na aijem smo slišali razveseljiva poročila funkcionarjev, ki pričajo, da klub v preteklem letu ni spal. Ceprav sestav- ljajo moštvo po večini še mladi igralci, so že v prvem letu sodclovanja v prven- stvu II. razreda dosegli 3. mesto. V je- senskcm delu prvenstva jc klub spet na 3, mestu in upa, da se bo spomladi po- vzpel višje. Klubovi uspehi pa bi b"ili gotovo boljši, če bi odgovornl cinitelji pokazali več razumevanja za sport in poskrbeli klubu dostojno igrišče, da bi se res lahko nemoteno razvijal in bi mu «e bilo treba hoditi igrat vsako tekmo na ecljska igrišča. Izvoljena je bila v glavnem dosedanja uprava pod pred- eedstvom g. Skelaca. Koniite Konjiško pismo Konjice, 12. januarja. Sokolsko društvo v Konjicah je ku- pilo zemljišče v izmeri 10.000 m- po 11 dinarjev za m9. Ta krasni kompleks le- ži pod našimi lepimi vinskimi goricami za Dobnikovo vilo. Največ zaslug, da je v teh težkih časih prišlo naše Sokol- sko društvo do svojega telovadišča, ima seveda odbor, v prvi vrsti pa brata notar Jereb in Miloš Polak. Ce bo šlo tako naprej, bo v prihodnjih petih le- tih stal na tern zemljišču mogočen So- kolski dom. Agilnosti naših marljivlh Bokolov se veseli vsa napredna javnost konjiškega sreza. V jeseni se ie izselil \z Konjic sreski j kmetijski referent g. Zorčič. To je po letu 1935. že tretji, ki je moral oditi. Na njegovo mesto je priäel g. Kocuvan. G. Zorčiča pogrešajo kmetje konjiške- ga sreza brez razlike. Je kmečki sin in razume kmeta ter je bil dober sveto- valec in prijatelj vsakomur, ki se jc k njemu zatekel. G. Zorčič je bil vedno j značajen in odkrit naprednjak, ni pa j nikoli delal razlike med pristaši raznih strank. Bil je uradnik za vse. V istem času je odšel iz Konjic tudi agilni član OJNS gosp. Geza Kuzma, | trgovski pomočnik pri tv. Ropin. Vrnil se je v svojo ožjo domovino Prekmurje. Mladina JNS kakor tudi Sokol ga bosta zelo pogrešala, ker je bil dober organi- zator in je vodno rade volje povsod po- magal. Obema so prijatelji priredili v Na- rodnem domu krasno odhodnico, katero se je udelcžilo lcpo število naprednih družin in prijateljev. Prišli so tudi pri- jatelji g. Kuzme iz Murske Sobote in vso noč krasno svirali, posebno se je pa odlikoval neki mladcnič s svojün od- ličnim petjem in kitaro. Večer jc minil v najlepšem razpoloženju. G. Zorčiču in njegovi gospe soprogi ter g. Kuzmi želimo na novih mestih vso srečo! k PolitiČno zborovanje na Steianovo. Bivši kandidat g. Ciril Zagar jc sklical na Stet'anovo politično zborovanje v Narodni dom. Velika soba je bila polna do zadnjcga kotička. Prišli so napredni ljudje iz vseh oJxiin v srezu. Tudi žen- ski spol jc bil dobro zastopan. Gg. Bu- Oar in Zagar sta orisala politieni in go- spodarski položaj v srezu državi in tudi po svetu. G. Zagar je zlasti poudarjal, K; ko potreben je skupen nastop vseh nnprednih sil v srezu, kar so vsi na- vzoči odobravali. ü ženski volilni pra- vici je govorila gospa Ravnikova iz Ma- ribora. Zborovalci so prirediteljem ta- kih informativnih zborovanj zelo hva- ležni, ker tako dobijo sliko resničnega položaja. k Silvcstrovanje. Sokol je priredil svoje običajno silvestrovanje v Narod- nem domu. Dvorana in tudi stranske sobe so bile nabito polne. Ze več let ni bilo tako sijajnega obiska. Spored je bil resnično bogat, za kar je v veliki meri poskrbela agihia načclnica sestra Milojka. Največja senzacija je bil na- stop domačinke, pevke gdč. Vide Ru- dolfove, ki je žela vsestransko odobra- vanje. — V splošnem je bil spored le- tos izredno posrecon. lzgleda, da je bi- lo vse zadovoljno, vsak je prišel na svoj račun. Konjiški gasilei so priredili sil- vestrovanje v gasilskem domu. Tudi tukaj je bilo nabito polno. Posebno po polnoči je bilo živo, ko so se gostje iz Narodnega doma in Gasilskega doma menjali. — Nemäko pevsko druätvo je imelo silvestrovanje pri Filipiču. Vojffifc v Prodavanje o organizaeiji pasivne obrambo pred sovražnimi napadi iz zra- ka bo v nedeljo 14. t. m. ob pol 9. do- poldne v narodni šoli v Vojniku. Pre- daval bo kapetan I. razreda g. Franjo Toš iz Celja. Poleg gasilcev je vablje- no tudi ostalo civilno prebivalstvo. Žafec ž Predavanje o pasivni obrambi. Na praznik Treh kraljev je predaval v So- kolskem domu v Zalcu kapetan g. Franjo Toš iz Celja ob obilni udeležbi domači- nov in okoličanov vseh slojev. Zbrano obeinstvo je pozdravil starešina celjske gasilske župe g. Gologi'anc ter omenil gasilski zakon in podčrtal potrebo in važnost pasivne zašČite prebivalstva v primeru vojne. Pozval je navzoče v vrste pasivne obrambe. Zato so pa pu- trebne tudi gmotne žrtve občin za za- klonišča in druga obrambna dela za za- BČito naših ljudi, ko gre za našo svobo- do, ker nočemo biti sužnji tujcev. Naše priprave veljajo zaščiti naše domovine, ki jo iz srea ljubimo, gre za žrtve, ki jih moramo doprinašati za svobodno Jugoslavijo. Nato je spregovoril refe- rent g. kapetan F. Toš, ki je najprej razložil pomen moderne totalitarne vojne, ki ne velja samo fronti, temveč se tiče celotne države, vsega ozemlja, ki je v vojni zaradi letalskih napadov ogroženo v celotnem obsegu. Predava- telj je navedel razne tipe bomb. Opo- zarjal je navzoče na naša podstrešja, kjer je zbrana vsa hišna ropotija, naj- nevarnejši predmeti za vnetje požara. Na podstrešje spada pesek, lopata, kramp, sod vode ali Minimaks aparat in pa nie drugega. Nato je predavatelj razložil učinek vseh vrst bomb in njih sestavi- ne. Opozoril je na naloge gaailske čete v vojni v pogledu organizaeije hišnega gasilstva odnosno hižnega bloka v za- ključenih krajih, kakor sta n. pr. Zalec in Celje. Govoril je tudi o razdelitvi po- sevkov naših kmetovalcev. Obširno je razpravljal o vseh vrstah vojnih stru- pov in o pomoči človeku, ki je bil za- strupljen. Priporočal je nabavo dveh cenenih poljudnih brošur, ki poveata vse, kar mora vedeti celotno prebival- stvo v primeru totalitarne vojne. Ome- nil je tudi, kako sc nam je zaščititi pred bombami in strupenimi plini. Na- vedel je tri vrste zavetišč, jih opisal in grafično orisal. Govoril je končno še o učinku raznih bomb. Dveurno teme- ljito predavanje nas ni dolgočasilo. Do- bili smo nazorno sliko o celotni obram- bi prebivalstva. Naša želja je, da bi imelo strokovno predavanje najboljši uspeh. Zato vsi na delo! Predsednik žalske gasilske cete g. Ivan Virant se je iskreno zahvalil predavatelju za le- po in poučno predavanje s prošnjo, da bi nas kmalu spot obiskal. ž Kontumiu1. V Zalcu še vedno ni ukinjen pasji kontumac. Ne razumemo, čemu odlašajo, ko ,pa ni za pasji kon- tumac prav nobenega razloga več. Tro- mesečna doba pasjega kontumaca je minila že v zacetku decembra in bi bili morali pasji kontumac ukiniti, ker je bil samo eden primer steklenine in se nov primer ni več pojavil. Zato pro- simo sresko načelstvo v Celju, da sled- njič ukine pasji kontumac, da ne bodo po nepotrebnem trpele živali in tudi nji- hovi lastniki. ž Zvočni kino Ziilec. V soboto 13. t. m. ob 20. in v nedeljo 14. t. m. ob 14., 16. in 19.: »Nesmrtna pesem« (»Tiha noč — sveta noo ...«). Izredno lep film z globoko in napeto vsebino. V giavnih vlogah Paul Richter, Any Hartmann in Hans Marr. Gornii grad Nekai zanimivih številk Gornji grad, 12. januarja. Gibanje prebivalstva v letu 1939. v gornjegrajski župniji kaže, da je bil prirastek na osebah ženskega spola veeji od onih moškega spola. Rojenih je bilo 32 otrok, od teh samo 11 deč- kov in pa 21 deklic, umrlo je 12 oseb, od teh 9 moäkih in 3 ženske, med 12 amrlimi je bilo pet otrok in sedem od- raslih oseb. Porok je bilo 10. V letu 1938. je bilo rojenih 27, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 9. Tujcev je prišlo v letu 1939. v naše mesto 155, po večini Jugosloveni in od teh zopet pretežno iz Hrvatske, v letu 1938. pa smo imeli 180 tujcev. Gornjegrajski sodni okraj izkazuje v pretekiem letu 155 civilnui pravd, po- sebej je bilo malotnih civiinih zadev b'Z, kazenskih zuuev je bilo 205, izvröil- niii zadev öül, zapusemskih zaücv 2U0, zemljišKoknjiinih zaüev pa 1045. Seve- da je imelo sudišče tudi mnogo dela s kazenskimi in. civilnopravnimi zadevami kot pravno pomočjo, s skrbstveijimi, varuskimi in konkurznimi posli. Od kazenskih zadev je bilo kaznivih dejanj zoper življenje in telo (v glav- nem ialüce telesne poškodbe) 45 prime- rov, deliktov zoper imovino je bilo 42, poškoab tuje lastnine 21, deliktov zo- per varnost javnega prometa je bilo 18, prestopkov zoper cast je bilo 49, poleg tega je bilo še 3ü raznih drugih deliktov. Kakor je torej razvidno, pre- vladujejo delikti zoper cast, takoj za njimi pa pridejo delikti, storjeni iz ko- rajže. Vsekakor krhninaliteta v našem okraju ni velika. Upoštevati je treba, da je bilo mnogo omenjenih primerov končanih z oprostilno sodbo. Po ogrom- ni večini je prebivalstvo našega okraja miroljubno in pošteno. Posamezne občine našega okraja so imele naslednje avtonomne doklade v letu 1939.: Gornji grad 60, Nova Stifta 68, Bočna 70, Mozirje 85, Rečica 45, Ljubno 50, Luče 80 in Solčava 60 od- stotkov. Pričakujemo, da bo obremeni- tev davkoplačevalcev z avtonomnimi dokladami letos še manjša. Iz »Gozdarskega vestnika« posnema,- ^fcev. 3. »NOVA DOHA« 12. I. 1940 Sbtta * mo, 'da je šlo po nasi Dreti in Savinji 4481 splavov s 43.859 m" lesa, od teh po večini deske in le malo okroglega lesa. Največ splavov je bilo sestavljenih na Rettci in to 779, sledijo Radmirje s 643, Kropa-Bočna s 606, Ljubno s 583, Smartno ob Dreti 3 544 in Mozirje s 476 splavi. Največ naših splavov je pristalo v Beogradu in to 1206, sledijo Zagreb s 696, Pančevo s 591, Sremska Mitrovica s 515, Brod z 253 in Smede- revo z 250 splavi. Zelimo, da bi glede vseh zgoraj na- vedenih panog v letu 1940. vsaj ne bilo «lafafie, kakor je bilo v letu 1939. g Nevzdržue so razmere na naši šoli jaradi pomanjkanja učnih moči. Od pitfčetka äolakega lets manjka ena učna moč, ki ima bolezenski dopust. i Na njeno mesto ni bilo druge učiteljice j in tako so sedaj v prvem razredu na- ':rpani otroci skupno z učenci drugega j tazreda. Za 6 in 7-letne otroke take razmere gotovo niso zdrave, zato za- htevamo tudi starši, da se ta nedosta- tek odpravi. To je pa tudi brezobzir- j most napram učiteljici, ki mora pouče- vati v enem razredu toliko število otrok dveh različnih šolskih stopenj, ko je znano, da je najtežavnejše za ucitelja j poučevanje v prvem razredu. Oblastvo prosixno, da slednjič napravi konec te- :nu nevzdržnemu stanjw. Naš kraj je v šolskem oziru itak zelo zapostavljen. Imamo samo štirirazrednico, čeprav je aase mesto sedež vseh okrajnih obla- -rtev, zato je že skrajni čas, da se raz- Äiri naša 4-razrednica v 6-razrednico, j 6e nam že ne dovolijo ustanovitve me- | ačanske šole. j g Promet s poštnhn avtobusom je uri nas že dalje časa zelo pomanjkljiv. Na našo progo postavljajo stare, na ndvo prepleskane vozove in tako se po- javljajo defekti med vožnjo, ki povzro- eajo zamudo in nevoljo med prebival- atvom. Zakaj vendar ne dado na našo tajko močno frekventijrano progo no- vega, moderno urejenega in dovolj močnega avtobusa? Proga avtopromet- ue zadruge Ljubno —- Gornji grad — Ljubljana kljub neugodnim vremen- skim razmerani preko Crnivca posluje redno in skoraj brez zamude i.n je ve- Mka požrtvovalnost podjetja in zlasti 4oferja res hvale vredna. Letos je pr- vič, da na tej progi niso prenehali obratovati preko božiča in Novega leta. g Občni zbor krajevne organizaclje i^egije koroških borcev bo v nedeljo 28. t. m. ob 14.30, kakor običajno, v Maj- «enovičevi gostilni v Radmirju. Ker je )bčni zbor važen za naše nadaljnje de-* lo, pridite, koroški borci, polnoštevilno! Na občnem zboru naj tudi vsak pred- ioži člansko izkaznico in plača članari- ao za to leto. g Silvesfcrovo emo tudi pri nas prav iivahno praznovali. Posebno veselo razpoloženje je vladalo v Sokolskem 1omu, ki ga je napolnilo članstvo in rirugo občinstvo iz mesta in okolice. Toliko občinstva že dolgo ni bilo v Sokol3kem domu. Spored je bil posre- ^eno izbraa. Posebno so se postavili "okrat naši diletantje s »Trojčki« v re- iiji br. prosvetarja Miloša Tajnika. .DruStveni orkester je pridno igral vso aoč in zasluži tudi vso pohvalo. g Zima je bila tudi pri nas od bo- *iča pa do zadiijih dni izredno ostra, aaj smo imeli celo že 27 stopinj pod iiičlo. Snega je dovolj, smuka povoljna. Mraz je pred dnevi nekoliko ponehal v ¦sadovoljstvo vseh prebivalcev. Saj je bilo treba kuriti ves dan v stanovanjih In lakalih, poleg tega pa je pričelo še aagajati električni centrali, tako da aaio bili skorai ob razsvetljavo. Laško Novo društuo Laško, 12. januarja. Ker «e> je v zadnjem času pokazala uotreba, da ee tudi privatni nameščenci in trgovski sotrudnjki organizirajo, zla- ati v sedanjem času, ko se povsod vr- stijo akcije za i2boljšanje socialnega po- 'ožaja delavcev in nameščencev, se je tudi v La&kem pokazala potreba usta- »ovitve takega društva, ki naj žčiti in "istopa interese zasebnih nameSčencev. V ta namen aft je zbralo nekaj agilnih iiradiiUcov tukajšnjih industrijskih pod- jetij, ki so ee ckJIočUi tako drugtvo po- stlicati v žlvljenje in pripraviti vse, kar je za njega ustanovitev potrebno. Izv^Hli so iz svoje «rede pripravljalni odbor, ki je naprosil Zvezo privatnih nameščencev v Ljubljani, da mu pošlje svoja pravila, ki jih je odbor takoj pri- lagodil tukajšnjim krajevnim prilikam in delokrogu. Nato je bil posvetovalni sestanek, na katerega so bili povabljeni vsi name- ščenci in trgovski sotrudniki iz Laške- ga in bližnje okolice, da jim priprav- ljalni odbor, ki mu naeeluje g. Adolf Kokol, obrazloži namen in potrebo ustanovitve takega društva. Prečitana so jim bila tudi za vložitev oblasti pri- pravljena piavila. Ta korak priprav- ljalnega odbora so posebno toplo po- zdravili trgovski soti-udnild, ker bo sku- šalo društvo s pomočjo zveze in drugih organizacij doseči pri g. ministru za so- j cialno politiko čimprej ureditev razšir- jenja pokojninskega zavarovanja na- meščencev tudi na trgovske sotrudni- j ke. Pripravljalni odboi1 je na poziv zve- j ze že interveniral v tern pogledu in po- ! slal g. ministru zadevno brzojavko. Ta ! korak so vsi navzoči sprejeli z zado- ! voljstvom. Proti pričakovanju pa se je ¦ oglasil k besedi sin nekega tukajšnje- j ga veletrgovca, ki je to potezo pri- i pravljalnega odbora grajal in jo ozna- ' čil kot samovoljno dejanje. Kmalu pa je moral uinolkniti in uvideti, da je pri- j pravljalni odbor ravnal pravilno, če- | prav je bila brzojavka poslana brez pri- | trdila prizadetih, ker je bila zadeva pač J nujna. j Društvu ima med drugirn v svojem i programu tudi skrb za izobrazbo svoje- j ga članstva in bo prirejalo razna stro- i kovna predavanja in tečaje, tako n. pr. | o knjigovodstvu, trgovskem pravu, je- zikovne tečaje itd. Na prošnjo pripravljalnega odbora se je sestanka udeležil tudi g. Križnik, | prcdsednšk Društva rudniških name,- . ščencev v Laškern, ki je poudaril, da je ; le v skupnem tosnem sodelovanju vseh ¦ nameščenskih organizacij izgled na ! uspeh in da toplo pozdravlja ustanovi- tev takega društva v Laškem. Podal je tudi nekaj važnejših smernic glede po- kojninskega zavarovanja. Navzoči so se soglasno izrekli za ta- kojšnjo vložitev pravil in nadaljevanje začrtane poti, Doslej se je priglasilo okoli 30 članov, med katerimi so indu- strijski, občinski in trgovski namežčenei Cim bodo drustvena pravila odobre- na, bo sklican ustanovni občni zbor, na katerem bo tudi izvoljena društvena uprava. Navzoči so se prav tako soglas- no izrekli za to, da se Druatvo zasebnih in avtonomnih nameačencev v Laškem včlani v Zvezo društev zasebnih in avto- nomnih namiščencev v Ljubljani. Nevarna priiatelika tuie lastnine Laško, 12. januarja. V lanskem poletju je prišla k posest- niku Matiji Zupaiicu v Rifengozdu pri Laškem približno 25 let stara ženska ter se ponudila v sluzbö kot dekla samo za hrano in oskrbo brez place. Zupan- čevi so seveda tako poceni rnoč radi sprejeli. Nova dekla Rozalija Jermano- ya po rodu iz okolice Crnomlja, se je kar dobro obnašala. Dne 25. decembra so šli vsi domači v Celje k maši, Jer- manova pa je ostala sama doma. Veliko preseneeenje pa je na Sveti dan dole- telo Zupančeve, ko so vrnili iz cerkve domov. Jermanove ni bilo nikjer, iz hi- še so pa zmanjkale vse premičnine in '¦ živila. Vse je bilo razmetano. Ugotovili so, da je Jermanova odnesla vse čevlje, obleko, perilo, robce, kavo, sadje, nože in razen drug pribor v skupni vredno- sti okrog 2.000 din. Se istega dne se je Jermanova poja- vila pri posestnici Ljudmili Vodižkovi v Zabrežu pri Laškem, kjer se je na isti način ponudila v službo, kakor pri Zupančevih. Tudi Vodiškova je Jenna- novo rada sprejela. Jermanova je kma- lu navezala dobre stike z nečakinjo Vo- diäkove, s 13-letno P. E. Ta je povedala Jermanovi, da ima Vodiškova v hlevu pod jaslbni skrit zaklad hi sicer 5.900 ; din gotovine Ko je Vodiškova 29. de- cembra odšla od doma, sta Jermanova in P. E. vzeli ta denar iz jasli, si ga prisvojili in izginilL Zglasili sta se v trgovini Marijagradcu in nato še v neki trgovini v Laškem ter se nato odpeljali i v Celje, kjer sta v raznih trgovinah | nakupili različnih stvari za preko 1.000 din. Ko sta bili že dobro obleČeni, sta se odpeljali v Zagreb, kjer je Jermano- va obljubila svoji mladi tovarišici, da ji bo preskrbela dobro službo. V Za- grebu sta se zglasili v Hladinovi gostil- ni, ker sta gostilničarko poznali kot domačinko. Jermanova je v Zagrebu kar na debelo zapravljala denar in se klatila po bezaiicah z raznnni sumljivi^ mi osebami. Medtem pa sta laška orož- niška narednika Vovk in Manojlovič našla sled, ki je peljala proti Zagrebu. Tarn so kmalu našli obe tatici in ~3U are- tirali. Denaria sta imeli le še okrog 1.000 din, pač pa razne nakupljene stvari, kakor plašče, čevlje, galoše in drobnarijo. Orožniki so oddali Jerma- novo v zapore laškega sodišča. Jerma- nova je zaradi tatvine že večkrat pred- kaznovana. 1 Naši občiitski gospodarji na delu. Iz »Delavske politike« posnemamo, da je občinski odbor v Laskem na zad- nji seji sklenil nastaviti kot stražnika zvaničnika znanega gromovnika in upra- vitelja šolskega vrta Kolška namesto Rastka Poljšaka, ki je rcsigniral na službo in odšel v Zagorje. Razen tega je sklenil sprejeti v službo kot straž- nika služitelja »oberfanta« Sona iz Bu- kovja pri Laškem. Ne vemo, v koliko ustreza kvalisikacija obeh imenovanih zakonitim zahtevam, izgleda pa po teh imenovanjih, da se današnji občinski odbor ne ozira na osebne sposobnosti in zmožnosti, teraveč v prvi vrsti na da- našnjim ča3om primerno udejstvovanje v javnosti. Ce se kot tak postaviš, ti je 1 Kino LaSko bo predvajal v soboto 13. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 14. t. ra. ob 16.30 misteriozni kriminalni velefilm, ki nas vodi od New Yorka do Berlina: »Charlie Chan na olimpiadi«. Tednik. — V torek 16. in v sredo 17. t. m. vsa kokrat ob 20.30 »Rdeče orhidejo«, za nimiv in napet film z divnimi opernimi melodijami in razkošnimi baleti, ki 86 odigrava v najvišjih krogih velemesta. V glavnih vlogah Olga Cehova, Kamila Horn in Albreht Schönhals. Predigra. Hrastnik h Odmevi božične rudarske Htavkiv Predbožična rudarska stavka, ki je bila sprožena vsled nerazpoloženja delav- stva napram sporazumu med Trbovelj- sko premogokopno družbo in legitimni mi zastopniki rudarskega delavstva, ie kaže svoje posledice, ki so v zimskera času še posebno občutne. Borni zasluš'- ki, ki jih izplačujejo vsak 15. in zadnji dan v mesecu, so itak komaj zadost'o- vali za najpotrebnejšo nabavo življenj- skih potrebščin, zlasti pri številnejših družinah, in to še ob polni zaposlitvi. Dne 15. januarja pa bodo izplačali ve- čini delavstva komaj 3 do 4 šihte. La-. hko si predstavljamo, kaksno je in še bo življenje v družinah, ki so brez za log in brez vsega. Zaradi razčiščenja, kdo je povzročil stavko, ki je bila in- scenirana z res lepimi obljubami ie bi bile dosežene in zaradi javne varnosti je bilo aretiranih več oseb, med njimi tudi nekaj žensk. Aretiranci so po ve- čini najbrž nedolžni, ker so postali le žrtve brezvestnih elementov, ki so pa kdo ve kje. Ti elementi so hoteli po- vzročiti nemire v tukajšnjih revirjüi, kar jim pa ni uspelo. Pri tukajsnjem rudniku je bilo odpuščenih nad 30-^e- lavcev, od katerih je pa bil le del spire- jet zopet na delo. Vidne posledice rev- seine se najbolj kažejo pri družinah, katerih možje so aretirani. Kakor ču- jemo, so te družine že prejele občinsko denarno podporo. Božična stavka je vsemu delavstvu dovolj jasen dokaz, da se mora voditi boj za boljše življenjske pogoje le z legitimnimi sredstvi in da se je treba varovati brezvestnežev in kričačev, ki spravljajo delavca v težko nesrečo. Dol pri Hrattniku o 77-letnica g. Antona Gnusa. Dne 9. t. m. je praznoval med svojci evoj 77. rojstni dan šolski ravnatelj v pokoju g. Anton Gnus. Zivljenjska pot: še vedno krepkega in zelo zaslužnega moža je kaj zanimiva, ker so se vsi pomembnej- ši dogodki njegovega življenja razvr- stili v mnogokratnikih žtevila 11. Ko je z 22. letom maturiral na maribor- ßkem učiteljišču, je nastopil učiteljsko službo v Globokem pri Brezicah. K!ot zaveden učitelj je takoj ob pričetku službovanja vstopil v učiteljsko organ i- zaeijo, katere clan je se danes. Po 11 letih učiteJjevanja, torej kot 33 letnik, je prišel na Dol, kjer je bil imenovan za nadučitelja. Pod njegovim vodstvom se je dolska sola prav lepo razvila. Lo- tos bo poteklo 44 let, odkar stalno živi na Dolu, istočasno pa bo praznoval 55 letnico mature, učiteljskega udejstvo- vanja in članstva v učiteljski organi- zaciji. Kot 44-letnik je ustanovil učitelj- sko društvo za laški okraj, ki ga je pozneje za njegove zasluge lzvoHlo za častnega člana. Pred 22 leti mu je — 55 letniku — ministrstvo za uk in bo- gočastje podelilo naslov šolskega rav- natelja. Po svojem prihodu na Dol — pred 44 leti — se je lotil dela v koriat svojega bližnjega. Bil je med ustanovi- telji Posojilnice, ki je najstarejši denar- ni zavod v laškem srezu. Tudi tu bo le- to« praznoval 44-letnico svojega udej- stvovanja. G. ravnatelju Gnusu, ki je odločen narodnjak, želimo ob njegovem jubileju še mnogo srečnih in zadovolj- nih let, da bi v življenski jeseni mirno užival sadove svojega plodonosnega dela. Krško kr Gospodarstvo v Občinski hv »niiiii- ci. V naäem listu smo že svoj čas poro- Čali, da vodi obČinski ualužbenec in gerent g. dr. Julij Murgel večletno ne- uspeäno pravdo z uradnikom hranilnice. To pravdanje je menda v zvesri z njego- vimi zavlačevalnimi nameni. Naj bo pa tako all tako, mi prav dobro vemo, kako je in kje tiči bistvot Hranilnica je vsled te pravde po nepotrebnem utr- treba bati brezposelnosti. Za druge, ki imajo vso potrebno kvalifikacijo, ki imajo družine ter stradajo in zmrzujejo po cestah, sedaj ni kruha, Če se ne uklonijo in ne zatrobijo navdušeno v njihov rog. Najlepše pri vsem tem je, da plačujemo Laščani 80% davkov in doklad, pa moramo plačevati nasprotne eksponente in agitatorje. Tako gre že nekaj let, pa bo tudi tega konec. 1 Sokolsko društvo objavlja, da bo imelo svojo vsakoletno maškarado zo- pet na pustno soboto 3. februarja zve- čer v svojem domu. Natančnejši spo- red bomo še objavili. 1 Pevski zbor Pevskega draštva »Hum« bo v soboto 13. t. m. s pričet- kom ob 20. v hotelu »Savinji«. Clanstvo je vabljeno, da se udeleži občnega zbo- ra polnoštevilno. 1 Mostiia godba bo imela na pustni torek v Sokolskem domu svoje pustno rajanje in vabi nanj že sedaj vse pri- jatelje. 1 Planinsko - lovBka prireditev. Na muoga vprašanja odgovarjamo, da ni res, da bi bila za našo veliko prireditev, ki bo v soboto 20. t. m. zvečer v Sokol- skem domu v Laškem, predpisana kaka posebna obleka ali toaleta, da ne smea priti v gojzerjih, da moras imeti po- sebno vabilo, ali da moraä taiti pristaš te ali one stranke, marveč je res, da lahko prides v vsaki spodobni obleki in čevljih in da je vabljen vsak, ki hoče prinesti v našo družbo dobro voljo in pa voljo, žrtvovati kakega kovača za gradnjo planinskega doma na Smohor- ju. Vabljeni ste vsi. Obetajo se mnogo- vrstne zabave in razne dobrote, tako da Vas bo ta prireditev v vsakem pogledu zadovoljila. Zanimanje za njo je že da- nes zelo veliko, prireditelji so pa na delu, da bodo ustregli vsem željam in zahtevam. Sodeloval bo oddelek vojaš- ke godbe iz Celja. 1 Lovci, pozor! V soboto 20. t. m. ob 20. bo za vse lovce obvezen sestanek v Sokolskem domu v Laškem. Na dnev- nem redu so razgovori o pretekli lovski sezoni in priprava za bodoče love. Izo- stati ne sme nihee. 1 Smrtna kosa. Pretekli petek je pod- legel v Novem mestu kapi v starosti 45 let g. Fran Kemr, češki rojak m so- prog gostilničarke v Sokolskem domu v Novem mestu. Pokojni je bil več let ob- činski redar v Laškem, dokler ga ni zadel bič sedanjih časov. Kemr je bil med ustanovitelji nase Mestne godbe in njen kapelnik, udejstvoval se je pridno pri raznih nasih sokolskih orkestrih kot dober glasbenik, bil je pošten in zna- čajen mož in zlata duša. Zaradi tega si je pridobil pri mis mnogo prijateljev. Zapušča vdovo in sina, enega najbolj- sih telovadcev, ki jima izrekamo naše iskreno sožalje. Pokojnemu bodi ohra- njen časten spomin! — Pretekli če- trtek je umrla v Laäkem v visoki staro- sti 81 let ga. Frančiška Krivčeva, mati odvetniške uradnice ge. Franje MedveS- ¦ kove. Pokojni bodi ohranjen lep ßpo- min, svojeem na&e iskreno soialje! 6. »NOVA DORA« 13. I. 1940 8tev. *„ Lepe tiskovine, kakor: Icp&ke, letakc, prospckte, stensko in rcpne koledarjo, diplome, srečke, časopise, knjige, ccnike ter vse reklamne tiskovine za trgovce ˇ eni in veL barvah vara solidno izgotovi ZVEZNA TlSKARNA CELJE, STROSSMAYERJEVA ÜL. 1 LASTNA KNJIGOVEZNICA pela že ogromne etroške in to v času, kq ne more izplačati vlagateljem niti najpotrebnejßih obresti. Zato vlagatelji «avoda upravičeno vprašujejo, kdo bo odgovarjal za lako upravljanje zayoda? Mi a ßvoje strani zagotavljamo javno- sti, da ue bomo prej mirovali, dokler g$ zadene odgovomoat onega, ki je za- krivü te ogromne in nepotrebne stroš- ke! Hranilnica pa ima ee druge zani,- mive stroške, ki jih bomo ob pravem ča^u številčno objavili. kr Sprcmemba zraka. V nekem pri- jaznem kraju imajo zdravnika, ki za iz- vestne bolezni izvestiiim uradnikom prav rad priporoča odnosno svetuje ftpremembo zraka. Re3 je, da to ered- «tvo veaaih najbolj pomaga. Dejstvo je tjidi, da laik takim nasvetom zdravnika nikakor ne more oporekati. Po naäih in- lonnacijah pa je slučaj ta, da je ©men- sem zdravnik priporočal spremembo zraka nekaterim eamozavestnim nacio- nalnim uradnikom. Lahko trdimo, da nasveti ne hi padli v oči, ako ne bi bas sam zdravnik, ki je ßpremembo pripo- ročal že pred leti, bolehal za boleznijo, sa katero je po zatrdilu drugih zdrav- nikov in medicinskih razprav na vsak način neobhodno potrebna aprememba zraka. A glej ga, toliko časa bolni fdravnik je ozdravil 18. novembra 1935 m potezn ni imel več napadov bolezni, ki ga je prej tako dolgo in pogosto mu- čila. Izgleda torej, da je zrak v onem prijaznem kraju le dober! — Razum- ^jivo je, da ei nekateri skušajo svoj po- ložaj utrditi na vse mogoče načine in pri tem ne izbirajo sredstev. Res je, da je tako delovanje in postopanje v ne- katerih okoliščinah mogoče. Da si taki ljudje ne bodo upali nikdar več naato- pati v javnosti in izrabljati svojega po- ložaja v nekoristne svrhe, bomo po- stregli naäim čitateljem z dokumenti. kr Prireditve. Silvestrovanje v Sokol- tskem domu je poteklo v najboljšem razpoloženju. Spored je bil sicer bolj ekromen, a kljub temu je bilo veselo, za fcar je poskrbel tudi sokolski orkester. Vso priznanje gre tudi požrtvovalnim ftlanicam, katerih skrb je bila, da so rrili udeleženci postreženi z okusno jed- jo in dobro kapljico po solidnih cenah. Pri prehodu iz atarega v novo leto je iin$I starosta br. dr. Jan za danaänje 4ase zelo značilen govor. Bilanca, ki jo je podal o delovanju Sokola, je bila pxav zanirniva, Govorjl je tudi o spkol- stvu v biväi Ceškoslovaški in Poljski, predvsem pa o položaju in dolžnostih aokolskih pripadnikov pri nas 7. ozirom aa one, ki jim ^okolatvo ni dobro iloSlp. T— Na praznik 6. t. in. je bil tra- dicionalni gaailski družabni večer, ki je tail dobro obiskan, Gasilska četa, ki v Krakem deluje že od leta 1871., ae v teh časih zaveda svojo velike odgovor- jQoati. Deluje požrtvovalno, ne gledena težkoče, a katerimi se mora boriti. Brežice » bjr PolM^oa kariera g. Ivana Urek». Pod tejn jiasloyom je objavilo četrtko- ^o >Jutio« neki popravek odnosno opra- yicilo g, Ivana Ureka iz Globokega. Iz tega popravka izglQda, kakor da g. yr,ek sploh ni imel z naprednimi ljudmi nikoli nobeoega posla. Marsikomu pa je znano, da »e je g. Urek prav rad gibai v Rrežicah in v Ljubljani do pred- ianskih decembrskih volitev izključno v naprednih vrstah. Sele ko je izdal prav drago broäuro, je končal z obiski v Brežicah in to zopet ne po svoji volji, texnvec po volji svojih blvših prijate- ljev. Gotovo bi bilo na mestu in hvale- 'Vredno, ce bi bil svojo pravo barvo že «davnaj pokazal, ne pa tako pozno in na tak način. Njegovi popravki: ni res — in še marsikäj, samo dokazujejo, da je res, kar je bilo svoj cas v »Jutru« objavljenö. Po sveiu Silna vročina v Argentini. V Argenti- ni je zavladala izredno huda vročina. V Buenos Airesu so kazali toplomeri vče- raj v aenci 38 stopinj nad niclo. Smrtcn skok iz letala, Na letališču v Montevideu se je pojavil pred dnevi ele- gantno oblečen gospod in najel letalo za polet nad prestolnico Urugvaja. Pla- čal je pristojbino in vstopil s pilotom v letalo, ki se je dvignilo visoko v zrak. Letalo je napravilo več krogov nad me- stom. Pilot se je že pripravljal, da pri- stane, ko je čul glas potnika: »Prosim Vas, letite malo nad morjem!« Pilot je pojasnil potniku, da bi zaradi nevarnih zračnih struj ne bilo priporocljivo leteti nad morsko površino. V tem pa je pot- nik izvlekel iz žepa samokres in prisilil pilota, da je poletel proti morju. Ko je letalo krožilo nad morjem, je potnik ne- nadno zdrobil šipo na oknu in skočil v morje. Pozneje so izvedeli, da je samo- morilec neki slikar, ki je bil v zadnjem času živčno bolan. Kakšna rekkuna rdklama je liajpri- vlačnejša? V Ameriki so statistično ugo- tovili, katera vrsta reklame, kakšno be- sedilo ali slika najbolj privlaci pozomost občinstva. Letos so dognali, da zavzema- jo prvo mesto po svojem učinku na či- tatelja alike ljubkih otročičkov v raznih pozah. Sledijo po vrsti sliko psov, sadja in povrtnine, nato razne živali in razni tehnični pre Anton Lecnik xalog* ur, xlata, a^ebrnin«^ optika itd. Celie, Glavnl trg Ixkn6cn optik na razpolag*t Celjskaposojilnicad d u Celju JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DEN AKNI ZAV0D V CELJU Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI P0S0JILN1CI D. D. V CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domaČ denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemn narodnemo gospodarstvn NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TELEFON ST. 22 POST. CEK RAČ. 10-591 Celjski POSOJilnki d. d. V Celju -Narodni dom CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARI60R, SOSTANJ Urejuje in sa kuazorcij »JMuve do be« odgovarja liado l'ecuik — Za Zvezno tiakaroo t Celju Josip Kladnik — Oba ˇ Celju :iLi;ov j'rMisr:':o