Ameriška Domovi m a ^ HiSTo« vanuna» «ao Internjttloaal Circulation 7/^ CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. MARCU 31, 1970 DLOVtNIAM ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVII1 Vsako lelo izločijo IH za bilijone orožja Kam vse to orožje gre, kako ju za kakšno ceno, vprašujejo v Kongresu. Washington, d.c. — Na- r°dna obramba naroča letno za $20 bilijonov in še več novega or°žja, ki ga tekom let vsega ne P°rabi. Zato mora vsako leto črtati iz zalog orožje, ki je ne-rabno za moderno vojskovanje. Koliko se je takega orožja te-kona leta nabralo in kakšna je njegova usoda, za to se' Kongres ^ ^enil. Pentagon ni bil zain-K'1'esiran, da bi koga opozarjal na važnost tega vprašanja. Saj federacija morala za sedanje l2vrženo orožje plačati na bili-ione dolarjev, ki so šli v nič. v ac*nja leta je vprašanje izvr-ienega orožja postalo še bolj važno. Kongres je namreč skle-1 ■ da strogo kontrolira “proda- jo” ku uporabnega orožja: kdo ga 'Puje, koliko plača zanj, kdaj r.vfa je prodaja upo- ^ nega orožja prišla pod kon-°> ki je naravno v Pentago-u ne vidijo radi. j. »to se sedaj skušajo kontro-ogniti tako, da razprodajajo Vrženo orožje. Te prodaje niso tf0] Vr^ene n°keni civilni kon-Vr° ^ Nihče ne kontrolira, ali iz-j,a^eri0 onožje res ni za nobeno °’ sli se ne da popraviti z tro]imi stroški. Nihče ne kon-ho ^ ^a^ni ceni se izvrže-pr(>°ro^ie prodaja,, ako se sploh ha a"a’ Narodna obramba se je 0r reu navadila, da to izvrženo Pia?6 ^aie K°t dejansko brez-prj. 0 Pnepuščeno orožje našim tel jem in zaveznikom. Ved rem 80 v kongresu dosti ga V’ 1’0^a sistematično pa teko niS° n^Koli preiskovali. Le ta-Prim ^ mo^°' goditi, da je na (-an svedaj dobil naš zaveznik ksga a^eK Kar lepo zbirko ta- Vojna1rrŽ^ega oro2ia: rušilce, ne ^ vfala. rakete, tanke, stroj- zheseW?nitd- za melankostni pribip mihjonov- Piščal je ftlšij 2110 noilijon dolarjev za 4 bilo >f\Vse drugo orožje mu je ^ ^Podarjeno. 2skai S(> V Kongresu spraševali, bia]0 nai naša dežela dobi tako govor^r?tivrednost> so dobili od-ki ^ a le to le tako orožje, I'°ženeVeC’ l^^bno za naše obo- dila dorh!6' Tak°i nato je sle’ šek m atna razlaga: Cangkaj- borožen1"3 modemizirati svoje o- 0rožif, 6 sde’ zat° mu je gornje To POvtrebno. tudi ^aUfče sProži seveda takoj fe tistff93311!6’ Kako to, da mo-°dpiše k0r°Žle’ Ki ga Amerika ^siigkaiv?^ neuPorabno, služiti fernizacljo0rmJetam za m°- b°do m J • to vPrašanje nsši J.rab d° konca leta dati •aK° vsaw i v°dniki odgovor, ln sem ti rdl par Kongresnikov izvrtali ki S° Končno 2a Pronn ^ ^ar se da por? Ktvah Pa§and0 PN jesenskih i6 takem ontagonu trdijo, da V sKlaSx°ru0Zja za $1° billjonov ^ *- C1b- Morda ga je še ne- da porabiti vo- več. • Al * • o~ »-»v. f°dna ' Je res treba, da ga na- 130 Vsem ram'ba tako razmetuje Slasi ,t svetu, kjer se kdaj 0-žeLn ah oni prijatelj naše de- Vremensk prerok * ^blačnn • temPerat m toPlejše. Najvišja ^ ratura okoli 45. Novi grobovi Sophie Bostic V Euclid General bolnišnici je umrla 51 let stara Sophie Bostic, roj. Macuk, s 27050 Tremaine Drive, Euclid, O., žena Williama, mati Carmelle Wal-kuski, Jamesa in Jean, sestra Ann Boley in Petra Karvasky, 5- krat stara mati. Pokojna je bila rojena v Redstar, W. Va. in zaposlena pri White Motor Co. kot upravljavka komptome-terja. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., kjer ho na mrtvaškem odru danes od 2. - 5. pop. in od 7. - 9. zvečer. Jutri jo bodo odpeljali za pokop v Oak Hill, W. Va. Frances Golobic V Holy Family Home je umrla 55 let stara Frances Golobic, roj. Juratovac/ z 241 E. 270 St., žena Franka, mati Dorothy Bai-cam, Daniela in Janet Pintar, 6- krat stara mati, sestra Anne Vrhove in Michaela Juratovca Jr., hči Michaela in pok. Katherine. Pokojna je bila članica ADZ št. 6 in St. Williams Guild. Družina priporoča namesto vencev darove za Holy Family Home. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 9., v 'cerkev sv. Viljema ob desetih, nato na Kalvarijo. Pogajanja v tovornem avtomobilskem prometu so zastala WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek so razgovori med u-nijo prevoznikov (Teamsters) ter prevoznimi družbami nenadno zastali. Ker sedanja pogodba danes, v torek, opolnoči preteče, je nastopila nevarnost štrajka. Razgovori so se včeraj nada-jevali v navzočnosti posredovalcev zvezne vlade. Podjetja ponujajo članom U-aije novo triletno pogodbo, ki bi iim v tem času prinesla nekako U novih koristi, od tega 75c pri urnih plačah. Unija zahteva najmanj $1.70 poviška pri urnih plačah tekom prihodnjih 3 let. Mjeni člani imajo sedaj povprečno $4 na uro. Rdeči prizadeli večje izgube Amerikaiuem brezposelnost povešala v SlevelasuN število podpiranih za 7Q90 CLEVELAND, O. socialnega skrbstva - Direktor Steven A. KAMBODŽA BO PROSILA PRIJATELJE ZA POMOČ V napadu na topniško posto- Kambodže^ so^ Crdeči iibHi Minter W Rjavil včeraj, da je Predsednik vlade Lon Nol je d'jjal včeraj časnikarjem, da 13 in ranili branilcev. 30 ameriških število podpirancev v letošnjem letu zaradi pojavljajočega se gospodarskega zastoja porastlo za SAIGON, J. Viet. — Severno-! 7000. Opozoril je, da sedanja vietnamski oddelki so v nedeljo! sredstva za podpiranje potreb- pred zoro napadli topniško postojanko 1. ameriške letalske konjeniške divizije Jay, 70 milj severozahodno od Saigona in 4 nih ne bodo zadostovala, pa četudi SO' letos za 17.7 miliionov večja od lanskih. Število zaposlenih je od ok- bo Kambodža prosila svoje prijatelje za pomoč v orož ju in vojaških potrebščinah, da pa ima dovolj lastnega vojaštva za varovanje svoje nevtralnosti. Obrnila se je na ZN za pomoč pri poskusu mirno odstraniti rd‘J-če vietnamske sile s svojega ozemlja. PHNCM PENH, Kamb. — Po- na Mekongu, kakih 30 milj ju-ložaj v deželi je precej napet, govzhodno od glavnega mesta. ko se ponekod javljajo , podpor-t jniki za princa Sihanuka in ko pari so podpirali s strojnicami inirastlo cd 2.3% nai:a";rsilvdoj^ milje od meje Kambodže. Na- tobra lani do februarja letos po- metale! min iz neposredne bli-j ndvisnih otrok žine, komaj kakih 150 metrov, P°dpcre, od zunanje obrambne črte postojanke. Napad je bil zagrizen in trdovraten. Branilci so uporabili vse, kar so imeli. Streljali so s topovi neposredno na napadalce. Posrečilo se jih je zadržati pred notranjo obrambno črto. Boj je divjal nekako tri četrt' Je treh mesecih porastlo kar za 12.9%. Lani je v celem letu porastlo za 19.2% . A. Minter je navedel svoje podatke včeraj, ko so okrajni ko-mišenerji imeli zasliševanja v zvezi z novim proračunom za socialno skrbstvo v okraju. ure, nato so rdeči popustili in se Vlada ZSSR protestirala začeli umikati. j zaradi napada na njene Rdeči, bil naj bi to 95C sever-1 diplomate v Argentini novietnamski polk, so imeli pri| BUENOS AIRES, Arg. — V napadu 74 mrtvih, AmerikaneL nedeljo so skušali štirje oboro- pa 13 mrtvih in 30 ranjenih. V letošnjem letu so bile to največje ameriške izgube pri enem samem napadu. Komaj 4 dni preje so enote ameriške letalske pehote napadle rdeče s podporo tankov, helikopterjev in letal 4 milje severno od oporišča Jay in jih 88 pokončale. Istočasno z napadom na opori-če Jay so rdeči napadli tudi 10 južnovietnamskih postojank ju- jeni člani neke desničarske organizacije ugrabiti dva sovjetska ki so potrebni'proti Slavnemu mest'a. V mestu prvih letošnjih'Sameimstraži vojaž'tvo vsa 8lav-na vladna poslopja in prometna križišča. Pod orožje je bilo poklicano večje število rezervi-jstov, ki naj bi pomagali redni vojski ohraniti mir in red, pa | sodelovali tudi pri vladnem naporu pregnati rdeče Vietnamce s kambodžanskih tal. Predsednik vlade Lon Nol je dejal včeraj časnikarjem, da je pozval Združene narode, naj pošljejo v Kambodžo svoje opazovalce, da se prepričajo o komunističnem oboroženem vdoru v Kambodžo. Kambodža je že blizu vojnega diplomata, ko sta parkala svoj|s^anja> ko je vlada pozvala vse avto. Policija, ki je bila v bliži- mošKe v starosti od 18. do 48. ni, je ugrabitelja hotela prijeti. Prišlo je od streljanja in ugrabitelji ter sovjetska diplomata so bili ranjeni. Sovjetska vlada je včeraj pre- leta, naj se prostovoljno javijo v vojaško službo in pozvala pod orožje vse vojaške rezerviste in veterane. Predsednik vlade Lon Nol je izjavil, da bo zaprosil testirala pri vlaoi ^Argentine1 prBaWfiske države za orožje, zaradi napada. Trgovinski ataše !ne Pa za čete. “če imamo dovolj ZSSR D. Ivan Diakov je dobil !oroz;ia’ lahko sami branimo svo- gozahedno od te v pokrajini lažjo rano na glavi, sicer pa se -!e ozemlje> je dejal predsednik Chau Doc v zahodnem delu delte Mekonga. ------o—----- Britanci zapustili Malezijo KUALA LUMPUR, Mal. — Velika Britanija je prepustila svojo zadnjo vojaško postojanko v Maleziji domačim oboroženim silam. Pehotna brigada, ki je bila 8 let v Terendaku, je odšla v vlade. Vlada trdi, da rdeči Vietnamci dalje silijo iz Južnega Viet- mu ni zgodilo nič hudega. Ugrabitve diplomatov so postale v državah Latinske Amerike nekaj vsakdanjega, vendar nama v Kambodžo, kjer ščuvajo je to prvi slijčaj poskusa ugra- prebivalstvo in ga silijo, da bi ise izjavilo za princa Sihanuka, ki ga je narodna skupščina 18. marca odstavila kot vodnika Kambodže. Tako naj bi 2,000 rdečih prešlo v Kambodžo 75 milj južno od Phnom Penha in bitve sovjetskih diplomatov. Prispevajte V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE se ne vrne prihodnje leto v Ve- prodrlo 5 milj daleč. Rdeči naj Singapur, kjer bo ostala, dokler liko Britanijo. bi se dalje bližali Neak Leung V etika noč v marcu" se tudi letos ni izkazala CLEVELAND, O. — V naši državi smo že navajeni, da ne računamo s pomladanskimi razmerami takrat, kadar pade Velika noč še v marec. Računamo z mrazom in vsemi njegovimi posledicami, ža nameček pa še s snegom. Letos snega v bližnji okolici nismo imeli, pač pa SO' v jutranjih urah močne ledene lise na cestah opozarjale, da bo dan mrzel nad povprečjem. Tak je tudi bil, akoravno so ga preganjali sončni žarki. Ti so bili preslabi. Drugod po deželi se jim je godilo še slabše, posebno presenečene so bile države ob Atlantskem o-ceanu. Skoraj vse je zajela nepričakovana snežna burja, ki je pokvarila vse načrte za velikonočno p r a znovanje v cerkvah in izven njih. V New Yorku cerkve niso bile tako polne kot navadno, znano njujorško modno promenado, ki naj bi na Peti aveniji pokazala letošnjo novo modno sezono, sta pa sneg in mraz sploh pregnala iz prometa tako neusmiljeno kot redkokdaj. Še hujše so pa bile prometne razmere. Avtomobilske ceste so bile nad pričakovanje močno zasnežene, pa tudi pokrite s poledico. To ravno takrat, ko sta vreme in pasivna rezistenca letalskih kontrolorjev močno zavrla praznični letalski promet. Kako malo je bilo prazničnega razpoloženja na letališčih, smo lahko videli ina televizijskih poročilih. Dosti boljše ni bilo tudi v Evropi in Sibiriji. Še celo na Japonskem so se v preteklem tendu bali, da jim bo vreme pokvarilo velikonočni obisk EXPO’ 1970. V Evropi je prišel na svoj račun le zimski šport, pa še ta ne zmeraj in povsod; ovirale so ga prometne težave, prirodne in umetne. Vendar o posebnih prometnih nesrečah ni še poročil. Zato se je priroda znašala na drug način. V Tui'ciji so imeli hud potres. Tam so potresi že prišli v navado, toda tako hudega, kot je bil od zadnje sobote na nedeljo, že dolgo ni bilo. Smrtnih žrtev je bilo na stotine, morda tudi na tisoče. Mirovale letos tudi niso ljudske strasti. Državljanska vojna v Kambodži se je začela pretekli petek in zahtevala že tudi prve žrtve. Nobenega premirja ni bilo v Južnem Vietnamu, pa tudi ne v Laosu. V Beirutu so dobili boji med muslimani in libanon- skimi kristjani nov nepričakovan obseg in s tem tudi več smrtnih žrtev, kot so jih pričakovali. V Beirutu so eksplodirale bombe v poslopjih, kjer se držijo Amerikanci, včasih pa čisto blizu takih poslopij. V Buenos Airesu so štirje teroristi hoteli ugrabiti dva sovjetska diplomata. Policija je takoj posegla vmes, prišlo je do streljanja, pri čemur so bili ranjeni trije teroristi in oba sovjetska diplomata, pa menda ne nevarno. Podrobnosti o atentatu nista objavila ne sovjetsko poslaništvo ne argentinska policija. Pač pa je slučaj nanesel, da je ves dogodek opazovalo precej prič. V Londonderryju na Irskem se je velikonočna promenada spremenila v izgrede, ki je pri njih sodelovalo tudi do 1000 žensk. Nekaj demonstrantov je bilo aretiranih, toda o žrtvah pa manjkajo poročila. Demonstrant j e so napadli policijo, da bi se polastili angleške zastave, kar je dalo povod za začetek nemirov. Ker je bilo aretiranih tudi nekaj protestantov, se da zaključiti, da so nemiri bili tudi plod napetih verskih, razmer. Sicer je bilo vse mirno vsaj pri p r a z n ovanju katolikov. Čutilo se je vendar, da ni vse normalno. Mraz je preganjal vernike po vsem svetu. V a-rabskem svetu so oblasti ovirale arabskim kristjanom potovanja v Jeruzalem. Posledica je bila, da so bili letošnji prazniki v Jeruzalemu slabo obiskani, pri glavnem opravilu v baziliki sv. groba je bilo komaj 1000 vernikov, pri drugih opravilih je pa število navzočih padlo tudi pod 100. Manjkali so pač verniki iz a-rabskega sveta. V Rimu so se svečanosti vršile nemoteno. Seveda ni bilo vroče, prevladovalo je hladno vreme, ni pa bilo o-blačno. Teža vseh verskih funkcij je ležala na sv. očetu, ki se je vidno izmučen šele proti poldnevu mogel umakniti v svoje stanovanje. Pri glavnem njegovem opravilu pred baziliko sv. Petra je bil znani trg sv. Petra poln. Sv. oče je v svojem nagovoru zopet pozival svet, naj konča “lokalne vojne”. Rimske cerkvene slovesnosti je prenašala mednarodna televizija. Splošen vtis: nikomur ni bilo prav, da so bile razmere praznovanja tako neugodne, zato so pa vsi prišli nekoliko lažje v ponedeljek na vsakdanje delo. Podporniki rdečih in princa Sihanuka so posebno delavni v Kompong Chamu, kjer so pretekli četrtek pobili dva poslanca, ki sta skušala naščuvan, množici razložiti, zakaj je narodna skupščina princa Sihanuka odstavila. Vojska je naslednji dan po vrnitvi v mesto, kjei je prejšnji dan druhal požgala guvernerjevo hišo, nastopila proti tej. Ko se množica ni marala raziti, je vojska streljala vanjo in je bilo baje nad 20 oseh mrtvih, večje število pa ranjenih. Govorice o prodiranju treh rdečih vojaških kolon prot. glavnemu mestu so se izkazala za netočne. Vlada priznava, da je položaj resen, vendar še m sodi, da bi kritičen. Pripravlja st za vsak slučaj, če bi se prim oihanuk res hotel vrniti domo\ in s podporo rdečih vzpostavit, novo, lastno vlado. Zadnje vesti SEOUL, J. Kor. — Potniške letalo Japonske letalske druz be Boeing 727, ki se ga jt polastila skupina 15 levičar skih študentov kmalu po od letu z letališča pri Tokiu ii ga hotela odpeljati v Severn«. Korejo, je že več ur na tukajs njem letališču, kamor se j vrnilo, ko so v trenutku, kv je pretelo mejo Severne Ko reje, začeli nanj streljati. \ letalu je 115 ljudi, ki jih ugra bitelji nočejo izpustiti. Med njima sta dva Amerikama. SAIGON, J. Viet. — Vojaško poveljstvo ZDA je objavil«, da je ameriško letalo Phan torn sestrelilo preteklo sobot-, sovražno MIG 21 letalo na. Severnim Vietnamom. Phan torn lovska letala spremljaj, redno ameriška izvidniška le tala pri njihovih poletih na. Severnim Vietnamom. VIENTIANE, Laos. — Vladm čete so zasedle Sam Thom postojanko, ki so jo pre«. dvemi tedni izpraznile preč pritiskajočimi rdečimi. WASHINGTON, D.C. — Razgo vori med predstavniki 7 pošt nih unij in zvezno vlado si nadaljujejo, pa še niso prema gali glavne ovire. Previsoke povišanje plač bi utegnile povzročiti nemir med ostalim zveznimi uslužbenci, če ga ne bi bili tudi oni deležni. Zvezna vlada je mnenja, da si dežela trenutno večjega povi šanja plač vsem zveznim u-službcncem ne more privoščiti. WASHINGTON, D.C. — V Pen tagonu so objavili, da so Rusi za konec tedna preskusili dve SS-9 medcelinski raketi z večbombnimi glavami. Ti preskusi naj bi bili priprava za namestitev večglavnih bomb na ruske medcelinske rakete. WASHINGTON, D.C. — Vlada je pozvala vse poklicne nadzornike letalskega prometa, da se vrnejo v službo, če nočejo biti kaznovani. Njihova “bolezen” je povzročila letal Iz Clevelanda in okolice Seja— Društva Carniola Hive 493 I.M. ima svojo sejo jutri, v sredo, ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, soba št. 1. Vse članice ;o prošene, da se seje gotovo udeleže. Lepa starost— Mrs. Angela Maček, 15810 Trafalgar Avenue, je dopolnila danes, 31. marca, 81 let. Naše čestitke z željo, da bi učakala se mnogo zdravih in zadovoljnih let. Dopolnilo— Pokojna Josephine Polis je oila tudi članica Kluba slov. upokojencev za senklersko ok-'ožje. Vabilo k molitvi— Članstvo društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je va-jljeno v Zakrajškov pogrebni :avod jutri ob osmih zjutraj k .kupni molitvi za umrlo članico /osephino Polis, nato pa k pogrebni sv. maši. Članice Oltarnega društva are sv. Vida in članice Podr. ;t. 25 SŽZ so vabljene jutri, v sredo, ob osmih zjutraj v Zagrajškov pogrebni zaVod k mo-.itvi za pokojno Josephino Polis. Najdena očala— Pretekli petek so bila najdena ia Bonna Avenue med 60. in 61. .esto, bifokalna moška očala, vdor jih je zgubil, jih dobi v .radu Ameriške Domovine. ljudsko štetje— Jutri, 1. aprila, je dan urad-ega ljudskega štetja v ZDA. -dor ne bi znal izpolniti obrazov, ki jih je dobil za ljudsko ;etje po pošti, naj kliče v Cle-elandu tel. št. 861-0700, v pred-iestjih pa 861-0710. ažna seja— Društvo sv. Marije Magdalene t. 162 KSKJ ima jutri, v sredo, opoldne ob dveh važno sejo v oli sv. Vida. Kambodža bo ladjo vrnila PHNOM PENH, Kamb. — /lada Kambodže je pristala na Tnitev ameriške tovorne ladje Columbia Eagle, ki sta jo dva iporna mornarja prisilila, da je >red dvema tednoma odplula v ambodžanske vode. Kambodžanska vlada hoče, da jo ladja vrnjena pod mednarod-lim nadzorom, da ne bi mogli ijeni nasprotniki trditi, da je adja pripeljala orožje novi vla-li Kambodže. Komunisti so lamreč že začeli širiti take vesti. Veliki potrošniki WASHINGTON, D.C. — Povprečno porabi vsak Amerika-lec na leto zdaj 350 funtov pa-rirja, med tem ko ga je leta 1900 le 56 funtov. skemu prometu hude težave in omejitve. jiEDIZ, Tur. — Včeraj je mesto doživelo tri nove, močne potresne sunke, danes pa še enega. Število mrtvih sodijo, da bo doseglo poldrag tisoč ali celo več. Na po potresu porušeno mesto je padel ponoči sneg, ki še bolj ovira že tako težko reševanje. Sodijo, da je še vedno večje število ponesrečencev živih v razvalinah. I I fcM£fil£KA DOMOVINA, MARCH 31, 1970 /taflERIŠKA DOUOVim % TTI ■ I/I C- i\ rv— ■ ■< « 1 dll7 *1. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation fublisht'd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA: g* Združene države: $18.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: fc $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCKIPTION KATES: Lnited States: $i6.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: j $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 mouths Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 33 No. 63 Tuesday, March 31, 1970 Porodne bolečine sedanje deflacije Predsednik Nixon se je pustil v pogumno delo, ko je začel v prvih tednih svojega režima izvajati svoj program stabilizacije cen. Moral je pri tem postopati zelo previdno, kajti njegov prednik mu ni pustil zanesljive odskočne deske za tako kočljivo gospodarsko politiko, kot je “hlajenje” pregrete konjunkture. Nixonu je bila na razpolago cela vrsta sredstev za pobijanje draginje, ni pa mogel vseh porabiti. Moral se je pri svojih načrtih zmeraj ustaviti pri misli, da vsaka gospodarska reforma zahteva svoje žrtve in da žrtev noče nihče nositi, ne reveži ne bogataši. Pri tem se je zgodilo še to, kar se redno dogaja pri vsaki konsolidaciji gospodarstva; žrtve so se pojavile preje, predno so bile vidne koristi. Vzemimo le par konkretnih slučajev! Nihče ni tajil nevarnosti, da bodo nova stanovanja v blokih ali posamič kmalu postala tako draga, da si jih kupec s srednjimi dohodki ne bo mogel več privoščiti. Cene za nova stanovanja morajo torej začeti vsaj mirovati in ne siliti navzgor, potem šele se bo trg za stanovanja ustalil in približal višini, ki bo dostopna za kupce s skromnimi sredstvi. Nixon je najprvo omejil naraščanje stavbenih posojil. To je takoj zabolelo stavbena podjetja in stavbne unije. Slučajno je Nixonova akcija padla v začetek mrtve sezone za stavbno gibanje. Pritisk Nixonove politike se je začutil tem bolj močno, se čuti še danes. Cene za nove hiše še niso začele padati, kupci zanje še niso prišli na trg, ker vidijo, kako cene na drobno še zmeraj rastejo in grizejo na njihovih prihrankih namenjenih za nakup nepremičnin. Stavbna industrija je že začela zdihovati, federacija je pa začela o-mahovati. Z novo stavbno sezono bo morda že popustila napram zahtevam stavbne industrije. In tako bomo imeli novo oživljeno stavbeno gibanje z — dražjimi hišami. Naša kreditna politika je zelo uspešno pobijala inflacijo. Padec tečajev na naših borzah za 150-200 točk govori o tem zelo zgovorno. Koliko je ta padec treba pripisati prejšnjemu prehitremu in neutemeljenemu dviganju borznih tečajev v dobi pregrete konjunkture in koliko previsoko postavljeni vrednosti akcij, je še odprto vprašanje. S tem vprašanjem se ne peča tistih 20 milijonov lastnikov akcij, njim greni življenje že sam pogled na borzna poročila. Računajo zgube in iščejo krivce povsod drugje, le ne v sebi. Ni jih med njimi malo, ki že čutijo posledice in omejujejo svoje izdatke. Bojijo se namreč, da ne bo ostalo samo pri padcu cen za akcije, ampak tudi prišlo do padca di-didend. To bo zavrlo splošno povpraševanje in prisililo proizvajalce, da vsaj ne bodo upali dvigati cen, ako jih že ne bodo hoteli znižati. Tako bo bolečina na borzah po svoje pripomogla k pobijanju draginje. Boj proti draginji bo začel pritiskati tudi na plače in mezde. To so že začeli čutiti tisti, ki bodo letos graduirali in iščejo sedaj svojo prvo zaposlitev. Od vseh strani prihajajo poročila, da se podjetja ne pehajo več tako uporno za nove uradnike in da jim ne ponujajo, ugodnejših delovnih pogojev kot prejšnja leta. Nekaj podobnega čaka tudi delavske unije. Mnoge med njimi stojijo pred novimi mezdnimi pogajanji. Prejšnja leta smo ob tem času zmeraj slišali dosti baharije, kaj vse bodo unijski voditelji zahtevali in kaj bodo dosegli. Letos o teh baharijah ni dosti slišati, akoravno je napovedano čedno število mezdnih pogajanj tudi pri velikih podjetjih. Prejšnja leta so slišali, kako je v mezdnih unijskih pogodbah predvideno, da bodo mezde letno naraščale kar po 5C in še več. Letos tega ni več. Kateri podjetnik hi upal pristati na take pogoje, ako ni prepričan, da bo blago, ki ga bodo mezdne pogodbe dražile od leta do leta, tudi lahko prodal. Precejšnje razočaranje pomenijo za gospodarsko življenje tudi sedanje davčne reforme. Podjetja so res mislila, da bodo imela od njih velike koristi, pa so se uračunala. Sedaj sestavljajo bilance in vidijo, da se bremena, ki izvirajo iz davkov in doklad, niso kaj prida zmanjšala. So seveda velike davčne ribe, ki imajo ogromne koristi kot na primer olja industrija, toda večina industrij ni deležna takih dobrot. Do sedaj niso tož.ila preko mere nad davki, ker so poslovala v dobi pregrete konjukture. Danes pada promet v poslovanju, davčna bremena so pa v glavnem ostala nespremenjena. Najbolj seveda jezi vse skupaj, da cene ne padajo. V mnogih slučajih celo po malem rastejo. In vendar je bilo toliko govorjenja, da bo življenje postalo cenejše. Razočaranje je pogosto veliko, toda človek ga mora pripisati samemu sebi. Le preradi namreč pozabljamo, da boj proti draginji razpade na več obdobij. V prvem smo lahko veseli, da se cene ne dvigaio več na celi črti. Vsaka se ustavi na svoji višini in, če je kaj sreče, tam tudi obvisi, šele v drugi debi se tako ustaljene cene začenjajo med seboj izravnava ti, pri tem pa primeroma malo nihajo. Šele v tretji dobi cene začnejo tudi polagoma lesti navzdol, toda ne za veliko in ne hitro. To šele takrat, ko smo na konjukturo v prvotni obliki že pozabili in radi govorimo, da je gospodarstvo zagazilo v zastoj. Zato imamo stabilne cene navadno šele v dobi delnega zastoja, kot je to bilo pod Eisenhowerjem. Sedaj se nahajamo šele v prvi dobi. Ne domišljajmo si, da bomo v tretjo kar skočili, nanjo bo treba še čakati, dokler se ne bo ustalila kupna moč dolarja. BESEDA IZ NARODA g Pokažimo se...! CLEVELAND, O. — V soboto, 4. aprila, zvečer priredi Društvo SPB Tabor svoj že tradicionalni spomladanski družabni večer. Kot običajno tudi tokrat v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Letos je za Slovence spominsko leto. V teh spomladanskih dneh mineva 25 let, odkar je po lepa. To je bila nedelja, ko mi na svoj način obnavljamo spomin na slovesni Gospodov prihod v Jeruzalem. Naša navada ne pozna palmovih vej, ne pozna drugega kot oljke in tiste značilne butarice, ki v rokah mladih vzbujajo srčnost življenja in lepote. Kdo od nas ne pozna bogata mladi, ki bodo spoznali del do-mačinstva, čeprav rojeni in živeči na tujih tleh. Vendar ne smemo ostati samo pri tej nedelji. Utrjujmo svoj narod še ob drugih prilikah. Dosti se nam jih ponuja, samo če jih ne zavračamo s svojo brezbrižnostjo, mrzloto, z nagluš-nostjo in slepoto. Tone Osovnik Kansaške drobtinice KANSAS CITY, Kan. — V našem mestu imamo dve bolnici. St. Margaret in P r o v i d ence. Prvo upravljajo sestre sv. Frančiška ubogih in drugo Leaven-worthske usmiljenke. St. Mar-gareth je stara to pomlad 83 let. Slika v našem škofijskem listu pove veliko: Prazne otroške posteljice ... 1. marca so morale sestre zapreti porodniški odde-jlek. Premalo rojstev! Imele so doživetja in močnega veselja Cvetnih nedelj, ki so se od leta ______ _________ ________ _____ štiriletni krvavi revoluciji za-'do leta vračala nekdaj na S1°Ye neka3 let izgubo' Sedaj bodc vladal v Sloveniji komunizem, vensko. In skoraj vsak kot nase prostor porabile v drugo svrho V mesecu maju bo preteklo tudi prav toliko let, odkar je bila Slovenska narodna vojska vrnjena iz Vetrinja in neoborožena predana v roke sovražniku, proti kateremu se je borila. Zveza društev SPB Tabor si je nadela nalogo, da za 25-let-nico Vetrinjske tragedije zbere imena pomorjenih in jih izroči v knjižni obliki v spomin slo- zemlje je imel nekaj svojega, a Veliko naših faranov je v St. v globini nekaj tistega skupne- Margaret’s zagledalo luč sveta ga, kar je bilo in kar je bistvo in navadno tam tudi zatisnilo naše narodne podobe. In vprav na to sem v nedeljo močno mislil, ko je naša mladež v procesiji šla po cerkvi. Štirideset butaric so nosile, ali se v klopeh držale mlade roke, da ti je zaigralo srce. Vse to je bilo nekaj prav našega! Veliko je v njujorškem mestu venskemu narodu. Tik pred pri- - - reditvijo v soboto bo namreč krčanskih cerkva. Razen v pra-izšel četrti zvezek MATICE voslavnih smo vsi doživljali MRTVIH, v katerem so opisani Cvetno nedeljo. Pa vendar mi, dogodki, ki so se odigravali v njujorški slovenski srenjčani na naši domovini in v Vetrinju,'sv°j način' V nobeni drugi cer-kjer je taborila Slovenska na- kvi ni bil° butaric, v nobeni rodna vojska. V tej knjižici je h1-11®1 cerkvi nisi mogel gledati zbranih tudi več kot 5000 imen rteh barv> odsevajočih iz naše narodne navade in naše narodne pomorjenih junakov, ki so se borili za svobodo svojega naroda. Zato vabimo vse svobodoljubne Slovence iz Clevelanda in o-kolice, da se udeleže prireditve v soboto, 4. aprila, kjer bo na razpolago tudi 4. zvezek MATICE MRTVIH. Vsaka slovenska družina bi morala imeti to knjižico in jo hraniti poleg Sv. pisma in drugih važnih družinskih knjig in zapisov. S to knjižico si ohranjamo tudi pravega duha svobode, ki tudi med nami že bledi in se kvari ter hoče prikazati komunizem v povsem drugačni luči in pravi svobodi škodljivemu razpoloženju. Pridimo na prireditev in s tem pokažimo, da držimo skupaj v ljubezni drug do drugega in da še pripadamo narodu, ki ljubi pravo svobodo, za katero je tudi toliko žrtvoval in ki tudi veruje v končno zmago pravice in resnice, za katero se še vedno bori! Z. N. ■-----O—----- Srenjska cvetna nedelja cvetna je bila NEW YORK, N.Y. — Resnici na ljubo moram zapisati, da njujorški Slovenci v teh lepih časih vsesplošnega napredka in bogatenja ne doživimo bogsiga-vedi veliko bogatih in lepih srenjskih nedelj v naši cerkvici sv. Cirila na Osmi. Kdajpakdaj nas le zagrabi narodna zavest, ki je bila njega dni močno povezana z ljudsko vernostjo, katera se je prečesto oblekla tud v svečana oblačila starih narodnih navad in običajev. V njih je več kot ostanek poganstva, v njih je več kot naivno razlaganja krščanstva. V njih je duhovna izraznost slovenskega naroda. Ob skrbnem vpogledanju v te narodne navade in običaje spoznavamo, kje in do kod smo uspeli obdržati tisto lastno svoje, da nismo klonili pred močnejšimi tujci, ali kje in kaj smo o njih sprejeli in smo pri vsem tem imeli le toliko notranje moči, da smo znali tujo vsiljivost preoblikovati in ji dati našo domačo izraznost. Dva dneva sta prešla od Cvetne nedelje. Pomisel na njo je obleke. Vključeni v krščansko skupnost, pomešani v svetu tolikih ljudstev, smo se s pomočjo naše narodne zavesti in s pomočjo našega narodnega običaja znašli na enem prostoru, prostoru naše srenje in se spomi-jnjali jeruzalemskega dogodka in našega Gospoda na svoj način. In samo po tej poti bomo ohranili sebe svojemu narodu! Druge poti za nas v zdomstvu ni! Slovenska beseda, slovenska pesem, slovenske navade in običaji so edina trdna in varna pot. Le v teh je slovenska misel in zavest. Te zadnje naše Cvetne nedelje sem še bolj vesel, če pomislim, kako še skromna je bila pred tremi leti, ko sem prosil Antona Babnika, ker je že par-krat napravil kakšno butarico za svoje otroke, če bi bil voljan jih narediti več. In takrat jih je potem za naše šolarje napravil 11. Lani jih je izdelal že 19. Oblikuje jih na svoj način, ker je težko dobiti ves potreben material, ki jih napravlja podobne onim, poznanim pod imenom “ljubljanske”. Letos jih je njegova družina izdelala 33. Ludvik Brugar mlajši je s svojo ženko Marijo prišel k Babnikovim, da jih vidi v tem delu za narodno ohranitev naše srednje z namenom malce pomagati. Toda Babnikov oče mu je dejal: ‘‘Veš, za sebe jo boš pa kar sam naredil!” In tako se je zgodilo. Ludvik je izoblikoval butarico, ki jo je prinesel v slovensko cerkvico na “Osmo”. Karol Klezin jih je napravil pet za svojo družino. Bile so drugačne, in ker so trakovi narodnih barv prosto bili privezani, so bile podobne tistim pod Pohorjem. Vse to kaže, da bo Cvetna nedelja počasi zajela vso našo srenjo, nas povezala v mogočno na-rodno-versko skupno doživetost. Upajmo, da bodo drugo leto Savani našli med njujorškimi Slovenci še nekaj pridnih rok Babni kovim ,v pomoč in da bo v nasi cerkvici drugo leto 60 mladih z butaricami. Cvetna nedelja bo tako postala narodna nedelja njujorških Slovencev. V njej bomo vsi veliko doživljali. Tako, mi, ki smo poznali to nedeljo zmlada na domačih tleh. in naši oči. V tej bolnici so se naša dekleta izvežbala v izvrstne bolničarke. Imamo jih precej. Nekaj naših žen, vdov, ki imajo že o-troke poročene, se je tam priglasilo k Rdečemu križu. Imajo določene dneve na teden, da pomagajo bolničarkam. Nosijo hrano bolnikom, skrbijo, da imajo mrzlo vodo, raznašajo pošto po sobah itd. Plačuje pa Bog ... že na tem svetu z notranjo srečo. V bolnikih gledajo Kristusa, ki mu z ljubeznijo postrežejo ... Naše žene res ne drže rok križem; nimajo časa za dolgočasje. Naša srednješolska dekleta tudi porabijo rtekaj Ur na' teden, po šoli, kadar niso zaposlena, postrežbi bolnikov. Nimajo časa za demonstracije in razgovarjanje. Večina naše mladine obiskuje katoliško Ward High, enako o-troci hrvatske fare St. John’s. Slovenci in Hrvatje so res lahko ponosni na svojo mladež. V časopisih, ki poročajo o napredku v šoli in vzornem obnašanju, vedno najdemo slovenska in hrvatska imena na vrhu liste. “Vsak berač hvali svojo malho.” — Res! Če bi je ne mogel hvaliti, bi pa molčal... Danes, na Cvetno nedeljo, so se šolski mladini pridružili tudi možje, da so tvorili kar lepo procesijo po cerkvi. Zaključil jo je starček, ki se je le s težavo premikal in se je moral ves čas truditi, da ga niso zadaj pustili. Ko so šli pred klopmi od leve proti desni, je v sredi, revček, hitro pogledal proti tabernaklju, a svojega navadnega poklona ni mogel izvršiti, ker se mu je mudilo. To je Italijan, a faran Sv. Družine. Navadno pride kakih pet minut pred sv. mašo, sonce ali led. Ko odloži dežnik ali palico v svoji klopi, se odpravi na romanje k Mariji. Ne more poklekniti, pa stoji v sredi in napravi tako globok poklon evharističnemu Gospodu, da ga mora biti vesel. Nato krene na pot do oltarja Brezmadežnega Srca. Tam se ustavi, pogleda Marijo, sklene obe roki v kratko molitev, kateri sledi viteški poklon. V njem je toliko ljubezni, žari iz vsakega giba, da morate nehote zaželeti tudi vsi: “Gospod, daj tudi meni tako vero, toliko ljubezni!” Navadno še stopi k stojalu za votivne lučice. Ker slabo vidi, si že doma pripravi “dajm” in pol dolarja. “Dime” gre v desni žep, večji kovanec v levega. Ko otiplje vžigalice, nažiga lučke eno za drugo. Sest! Vse morajo goreti skupaj. Vse v eni vrsti! Včasih pozabi, koliko jih že gori. Pa šteje kot otroci — s prsti. Z veliko muko, ker je poln revme, Poklekne pri obhajilni mizi in se za nekaj hipov zamakne v Marijin obraz. Nato se počasi spravi na noge in v slovo dobi Mati Božja tak galanten poklon, ki Sa ne more biti deležna nobe- na zemskih kraljic. Pred taber-rakljem zopet sledi lep, globok poklon, ker stara kolena se ne morejo več upogniti, da bi pokleknila. Tudi k oltarju Srca Jezusovega se obrne starček; tudi Presveto Srce mora dobiti čast, ki mu gre. Ko so lani barvali cerkev, so odnesli kip Srca Jezusovega v zakristijo. Napol slep, revež, ni vedel, da je bil namesto kipa tam postavljen slikarjev oder, ki se mu je z vso pobožnostjo poklonil na svojem pohodu v klop. Mož je tudi gluh in včasih malo pogodrnja, če mu vžigalica ugasne. Nekoč je bil pa kar hud, ker ni bilo svečk pripravljenih. Najbrž je zaživel je v drugo otroško dobo — a tudi takih je božje kraljestvo. Kadar ne bo pri Sv. Družini gorelo šest lučic v eni vrsti, bodo farani vedeli: Ali je starček obubožal, kar bi ne bilo čudno v tej inflaciji, ali pa je bolan. Morda ga je poklical Bog: Pridi v veselje svojega Gospoda! V “Twin Circle” sem pobrala tole zanimivost: You Said It, Paul Harvey. To je zbirka govorov komentatorja Harveyja, ki ga pozna vsa Amerika. Govori na radiju o vsem mogočem: politiki, vladi, modi, znanstvu, zidu v Berlinu, inflaciji, zločinstvu itd. V mnogih časopisih ima svojo kolono. Je priljubljen, seveda ne pri tistih, ki jim stopa na prste. V tej zbirki, 'ki jo je uredila komentatorjeva žena, je tudi spis “Če bi bil jaz hudič”. To delce je doživelo že več ponatisov. Prosto prestavljeno bi se glasilo: Če bi bil jaz hudič, bi dajal šolam pobudo, da naj izobražujejo intelekt — zanemar-jajo pa naj disciplino čutov; nobenih vajeti — naj divjajo neovirano ... Z laskanjem in obljubami v premoč in oblast bi pridobil sodišča, da bi tako reševala svojo nalogo, to je probleme, ki spadajo v njih delokrog, da bi bilo vse, kar ukrenejo, proti Bogu in v korist pornografije. Tako bi jaz vrgel Boga iz sodišč, potem bi ga pregnal iz šol, iz Kongresa. Nazadnje, da bi zmaga bila popolna, ki se utiho-tapil v njegove cerkve in namesto razlage o veri v Njega, bi vpeljal govore o psihologiji in oboževanju znanosti. Komentator Harvey je zadel žebelj na glavo ... Sestra M. Lavoslava ------o------ Letošnje ljudsko štetje bo dalo tudi podatke o narodnostnem izvoru Letošnje štetje bo po izjavi, tajništva za trgovino vir važnih in koristnih novih podatkov o neštetih Američanih, ki so bili bodisi sami, ali pa njihovi starši, rojeni v tujini. Ljudsko štetje bo poleg tega vir novih podatkov o rasnem in narodnostnem izvoru ameriškega ljudstva. Ljudsko štetje se bo pričelo 1. aprila 1970. Vsakdo bo moral navesti podatke o rasi in narodnosti. Reprezentativen del prebivalstva bo moral navesti tudi svojo rojstno deželo in deželo rojstva staršev, kakor tudi jezik, ki so ga doma običajno govorili v njegovih otroških letih, to je materinski jezik. Vsaka družina, oziroma gospodinjstvo je že prijelo formular s prošnjo, da ga izpolni. Priložena navodila bodo vsaki družini pojasnila, ali naj formular z vsemi odgovorjenimi vprašanji vrne po pošti, ali pa ga izroči predstavniku urada za ljudsko štetje, ki bo prišel ponj. Podatki ljudskega štetja so popolnoma zaupni. Služijo samo v statistične namene ter so dostopni samo uslužbencem urada za ljudsko štetje. Nihče se jih ne more po-služiti za to, da bi škodil poedin-cu ali družini. Vsak uslužbenec urada za ljudsko štetje mora priseči, da ne bo razkril osebnih ali družinskih podatkov. Po ljudskem štetju leta 1960 je bilo več kot 33 milijonov Američanov tujega rodu. Med njimi jih je bilo,nad 9 milijonov, ki so bili sami rojeni v tujini, približno 24 milijonov pa jih je imelo vsaj enega izmed staršev rojenega v tujini. Letošnje ljudsko štetje nam bo dalo nove številke o narodnostih v Združenih državah kot celoti, v posameznih državah in v glavnih mestih. -----o----- Vesti iz Slovenije šoštanjska usnjarna uspeva Velika usnjarna v Šoštanju je lansko leto zaključila z dvakrat večjim dobičkom, kot je predvidevala. Računali so le na pol milijona dinarjev, pa je bilo veliko več. Zasluga za to gre u-krepom, ki so jih izvedli za izboljšanje uprave, vodstva in produkeje. Ob boljšem uspehu so lahko povečali tudi plače. Povprečni osebni dohodek je znašal lani 1,070 dinar jev. na mesec, 300 dinarjev več kot leto preje. Prof. dr. Josip Demšar, častni doktor ljubljanske teološke fakultete Ljubljanska teološka fakulteta je lani praznovala svoj zlati jubilej. Zunanje slovesnosti tega jubileja so bile konec januarja 1.1. Ob tej priložnosti je bil »deljen častni doktorat prelatu ir. Jakobu Ukmarju. Kakor beremo v velikonočni številki ljubljanske Družine, bo v okviru oroslavljanja 50-1 e t n i c e tega lajvišjega slovenskega verskega ičnega zavoda po veliki noči še ma slovesnost, ko bo podeljen lastni doktorat iz teologije upokojenemu profesorju dr. Josipu Demšarju, ki je edini še živeči predavatelj fakultete od njenih začetkov. Prof. dr. J. Demšar, ki je 40 let predaval na fakulteti pedagogiko in katehetiko, je napra-/il doktorat iz teologije na du-lajski univerzi, doktorat iz pe-lagogike in psihologije pa na 'jubljanski filozofski fakulteti. Več kot 50 let je bil glavni predstavnik katehetskega dela v Slo-/epiji. Častni doktorat mu bodo »delili ob priložnosti teološke-;a tečaja, ki ga prireja teološka 'akulteta v četrtek po veliki nori. Te tako zaslužne profesorjeve počastitve se ne vesele samo njegovi nekdanji učenci in slušatelji v domovini, marveč tudi vsi, ko živimo bodisi v zamejstvu bodisi v zdomstvu. Dobremu svojemu nekdanjemu učite-ju tudi mi prisrčno čestitamo. Jugoslavija najbolj povečala izvoz ladij Britanski Lloyd je objavil, da je bila Japonska lani na prvem mestu v ladjedelstvu na svetu, medtem ko je Jugoslavija pro-centualno najbolj povečala izvoz ladij. Skupno so v japonskih ladjedelnicah lani dosegli rekordno p r o i z vodnjo 9,384,000 ton ladij, to je približno polovica celotne svetovne proizvodnje. Japonski sledi Zahodna Nemčija; v njenih pristaniščih so zgradili 1,642,000 ton ladij-Švedska pa je zgradila 1,336,000 brt ladij in se uvrstila na tretje mesto. Velika Britanija se je morala zadovoljiti šele s četrtim mestom (1,053,000 brt). Kar zadeva procentualno povečanje v izvozu ladij na mednarodno tržišče, je dosegla najboljše uspehe Jugoslavija. P° podatkih britanskega Lloyda, hi jih objavlja Reuter, so se dohodki jugoslovanskega ladjedelstva od izvoza povečali lani za 100 odstotkov. Največ ladij, izdelanih v Jugoslaviji, je šlo v Sovjetsko zvezo, Indijo, Turčijo-Brazilijo, Mehiko, Norveško-Finsko in Veliko Britanijo. r- Povprečna ameriška družina porabi letno okoli 900 kovi-nastih konzervnih škatlic. AMERIŠKA DUMO V MA, KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Odhajajo . . . Samo par misli bi rad napisal v spomin pokojnemu Franku B°Hu. Na cvetno soboto smo ga sPremili na zadnje počivališče na Goro miru. Tako se je zopet Poslovil eden o tistih, ki so pred ^ leti prihajali v to deželo kot kpgunci pred komunizmom. Frank Bolta je po težki bolez-nl zapustil ženo Lojzko, tri sinodi brata in slovensko skupnost se pridružil ostalim, ki so od-Pred njim in se zbirajo v o-^ostranstvu ter pri Bogu prejelo plačilo. Zaslužili so ga, saj So hajlepša leta svojega življenja darovali obrambi slovenskih lri krščanskih svetinj v borbi Pr°ti komunizmu. Tudi pokojni rank je odšel, tako upamo, da ■’a deležen plačila. Dolgove je ^Plačal že -tukaj, saj je bil v ysej strašni bolezni junak trp-1]enja; pogumno je gledal na-Brej v zavesti, da se bliža ze-^^jski konec. Zakaj bi tožil in zdihoval, saj so tudi domo-ranci umirali v strašnih mu-.an...; to so bile njegove misli 11 besede, ko se je pripravljal 1)5 odhod. In taka vdanost v trplj Jenju pokriva dolgove in kli- r‘e božje usmiljenje. Pogrebna sv. maša je bila pri ariji Pomagaj v soboto, 21. v arca. Cerkev je bila polna. Ma-val in pogrebne molitve je o-^ravil č. g. J. časi C. M., ki je °kojnika tudi poročil pred ne-ako 18 leti. k ^0spej Lojzki, sinovom, bratu v °stalim sorodnikom naše soja; naj jim Bog vlije tolažbe, ^jnemu Franku pa večni hiir; Por. Mlade kuharice s° zaključile svoj tečaj ^ nedeljo, 22. marca, so imela ^ekleta v Slovenskem domu ^ ^njikrat v tej sezoni svoj ku-arski tečaj. Za ta dan so pri-avile posebno dobre dobrote ^ abih dobrot menda ni?). Pomagale pospraviti, kar so je Pravile, so povabile tudi svo-^otere. Se razume, da so se j^ade in hitro odzvale. Tako so tavi^ in hčerke skupaj ugo-h , iaie> kako uspešen je bil ta kularS^^ teba.i in kako dobro ge Trsko učiteljico so imele v 0cj Noetovi. Skozi ves tečaj je Pio VSeh Prijavljenk izostala sa-^ ena. Vse kuharske učenke s° ke nilade kuharice ]q- svoji učiteljici prav hva-(j0 e' Enako tudi matere, ki bo-Sedaj naprej imele spret-Pj^P^očnicc v svojih kuhi- kuharice se bodo pred-bot 6 si°venski javnosti v so-Vens'k18 aPr^a’ k° bodo v Slo-k^nk L'm pripravile pravi kank^ nekak družinski že 6 *n nanj mlade kuharice Vst^SOc*aj vabijo in ponujajo Ni da bi zamudili to in PEliko. Bomo dali poguma priznanja zvesta ženka ga. Tončka. Življenska pot g. Jožeta Kastelica je tako zelo podobna potem vseh tistih, ki so iz nič u-stvarjali slovenske naselbine po drugi svetovni vojni v Kanadi. V Kanado je prišel leta 1949 iskat svobode in možnosti u-stvarjanja. Svojo podjetnost je pokazal že doma, a mu je njegove načrte prekrižala revolucija. V njej se je takoj postavil na slovensko narodno stran. Bil je pri vaških stražah in pozneje pri domobrancih. Z orožjem v roki je branil dom, svobodo in krčansko prepričanje, v katerem je bil vzgojen. V tej borbi je doprinesel obilen delež, saj so mu komunistični revolucionarji ubili tri brate. Ko je prišel v Kanado, je takoj postal aktiven in zaveden član pionirske skupnosti med Slovenci v Torontu. Narava g. Jožeta Kastelica je graditeljska. Kjer se je kaj novega snovalo, je bil zraven: organizacije, društva, cerkve, dvorane, podjetja. Jože je podjetnik, v širokem pomenu besede; ni veliko-besed-nik, je pa takoj zraven, kjer je treba podpreti dobro stvar. Tudi ima oster posluh, da takoj ve, kaj je dobra stvar in kaj ni. Poleg podjetnosti pa Jožeta krasi le nekaj, kar ima še večjo vrednost: dobrota njegovega srca. Pri njem desnica res ne ve, kaj Jela levica. Vedo pa za njegova dobra dela potrebni, kulturne u-;tanove, slovenske cerkve, misijoni, invalidi in samo Bog ve, 'ido še. Prav gotovo še ni nihče zastonj potrkal na vrata njego-/e dobrote. . Ko slavi 50-letnico svojega življenja, g. Jože Kastelic lah-vo s ponosom gleda nazaj na dosežene uspehe. Ima namreč velik delež pri vsem, kar imamo velikega Slovenci v Torontu. Pomagal je pri gradnji obeh cer-•••••••••••••••••••••••! .. CODE »••••.••••••••••a *9^ V OSRČJU GORE — Severnoameriška obramba pred napadi iz zraka ima svoj glavni stan v osrčju Cheyenne gora v Koloradu. Na sliki vidimo veliki votlini, ki so ju izvrtali v gorovje, pa ju bodo šele uredili. V njih bo nameščen del omenjenega poveljstva, varen tudi pred atomskim napadom. ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: i«.••••«••••••••« '••••••••a«••••••*« MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO