O življenju naših občanov na tujem
V zdravilišču Topolšica pri Celju je bil 25. decembra 1985 organiziran novoletni posvet za vprašanja naših občanov, ki živijojn delajo v tujini. Udeležili so se ga predstavniki slovenskih društev, ki delujejo v imigra-cijskih državah, učitelji dopolnilnega pouka slovenske-ga jezika in predstavniki družbenopolitičnih organiza-cij pri občinskih konferencah. Ker je v tem letu name-njena posebna pozornost otrokom naših občanov na tujem, torej drugi in tretji generaciji, so bili posebej vabljeni še predstavniki mladine in posamezni aktivisti, ki delujejo na  področju  vzgoje  in  izobraževanja mladita.
V  uvodnem delu posveta so bila podana poročila o družbeno ekonomski situaciji doma in po svetu, o carinskih predpisih, o sodobnih migracijskih problemih in politiki držav imigracije do ohranjevanja nacionalne identitete mladih, o delu z mladimi v mladinskih dejav-nostih, nazadnje so predstavniki mladine podali svoje programe posameznih dejavnosti. Predstavili so pro-gram Zveze tabornikov Slovenije, Glasbene mladine Slovenije in Zveze tehnične kulture Slovenije. Sledila je živahna razprava, kot odraz počutja in miselnosti naših Ijudi, ki živijo in delajo na tujem. Društva, ki imajo povezavo z domovino, imajo bistveno manj težav pri svojem delovanju. V 32 slovenskih občinah imajo bolj ali manj stalne stike s 37 klubi in društvi naših občanov. Nosilci povezav so največkrat koordinacijski odbori za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri OK SZDL. Naši občani v tujini si žftlijo čim več sodelovanja z domovino na kulturnem, športnem in gospodarskem področju, naborniki bi radi služili vojaški rok blizu domačega kraja, carinski predpisi naj se ne spreminjajo tako hitro, svoje otroke bi radi vključili v letovanja, ki jih prireja ZPM, kar je zelo pomembno ob skrbi za drugo generacijo.
Spremembe, ki jih načrtujejo države zahodne Evro-pe v politiki do tujih delavcev na osnovi neugodnih ekonomskih kazalcev in rasti nezaposlenosti, slabšajo položaj naših občanov v tujini. To je delno posledica
gospodarske recesije v državah imigracije, delno pa je to posledica kadrovske politike teh držav. Čim prej se želijo znebiti tujih delavcev, ki jim niso več potrebni in prfenesti skrb na države emigracije. Inteligenca se v tuji družbi, zaradi promocije navzgor, asimilira in se odte-guje delu v društvih. Slovenci lahko ohranjajo svojo nacionalnost le v zaprtih krogih, kot so društva in družinske skupnosti. Integracija je le navidezna. Drža-ve imigracije pa na drugi strani kažejo velik interes, da asimilirajo drugo in tretjo generacijo, kar se kaže tudi v odnosu do dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Ta pouk naj bi imel le še funkcijo ohranjanja jezikovne in kulturne identitete otrok, funkcijo vračanja v dotnovi-no pa zavračajo. Državne imigracije vse bolj prevzema-jo pristojnost in financiranje tega pouka v svoje roke. Slovenci so v tujini naseljeni zelo razkropljeno, zato je v dopolnilne vzgojnoizobraževalne dejavnosti možno zajeti razmeroma manj otrok kot pri drugih Jugoslova-nih. V preteklem letu je sodelovalo pri osnovnošol-skem dopolnilnem pouku 2851 učencev, malo šolo je obiskovalo 210 cicibanov, v srednješolskem dopolnil' nem pouku 19 mladincev.
Za drugo in tretjo generacijo v tujini je treba nekaj storiti. Možnosti so velike na vseh področjih, programi so pripravljeni potrebno je le še vztrajno in zagnano delati. OK SZDL Vič-Rudnik je povezana s sloven-skim društvom France Prešeren v Goteborgu. Sodelo-vanje je iz običajne oblike pomoči preraslo v programi-rano delovanje. V letu 1986 pripravljajo obisk na Šved-skem, ki bo zajel vsa področja sodelovanja, kulturno, športno, politično in gospodarsko. Posebno pozomost posvečajo mladim. Njim so namenjene knjižne zbirke Mladinske knjige, ki jih je izdala v ta namen in diafilmi o Sloveniji. Razvija se dopisovanje z otroki v sloven-skem jeziku. Pobudniki za to akcijo so pionirji z OŠ' Levstikove brigade Škofljica. Tovariši s Švedskega bo-do vrnili obisk junija, kot vsako leto.
MARJETA CUNK