MR
W«AT / TO DO? \



navaden lažnik. Wicker
Slavnostna akademija Or- In sedaj Hoover ne more la jutri v S. N. Domu ima vedeti, ali je Amerika mnogo lepih točk
Pred nami leži lep program, katerega bo vršil v nedeljo Slovenski Orel v S. N. Domu. Pro-
suha ali je mokra
Washington, 13. marca. Geo. Wickersham, predsednik posebne komisije, katero je imenoval gram je V resnici pester in bo- j Predsednik Hoover,^ da preišče gat, in ker so vse zadnje orlovske prireditve bile v resnici točne in so vsi nastopi zelo ugajali občinstvu, pričakujemo tudi od nedeljske prireditve "Orla" še več kot pa nam nudi program. Orel nas v tem pogledu še ni nik dar razočaral.
Volstead postava je kot zmaj s sedmimi glavami
poslovanje in posledice prohibi-cijske postave v Ameriki, je danes prvič, dokar je bil oddan njegov report v javnost, izjavil, da je bil namen poročila preiskovalne komisije priporočiti kongresu, da se prohibicija ob-laži, toda v strahu, da Amerika ne bi dobila zopet saloonov, je Ustanovnik "Orla," Rev. B. J. komisija naredila poročilo, ki je
bolj ugajalo suhačem v Ameri-! ki. To se pravi z drugimi besedami: Eden najbolj cenjenih, učenih in priznanih odvetnikov j v Ameriki, George Wickersham, bivši generalni zvezni pravdnik, je kot predsednik Hooverjeve komisije za preiskavo prohibici-
Ponikvar bo imel otvoritveni go vor. Takoj potem sledijo tri proste vaje orličev pod vodstvom Stanley Franka. Samo pazite na malčke, kako precizno bodo izvajali svoje vaje. Za tem bo vaditeljica Alice Mismas pripeljala na oder svoje "pripravnice," ki bodo izvajale dve prosti vaji. Prav z zadovoljstvom boste zrli na vežbanje teh slovenskih dekletc.
Josephine Modic in Mary šuštaršič za tem proizvajati dvoje deklamacij, času primernih, v lepi, čisti slovenščini. Potem Pa, sledijo vežbe na lestvah, katere prozivajajo "pripravniki" Pod' vodstvom Joseph Sterk-a. To bo nekaj jako zanimivega gledati. Se boste gotovo qudili gibčnosti naše slovenske mladine v Ameriki.
Josephine Modic sledi z novo deklamacijo, nakar nastopijo Pravi akrobatje, kot jih zlepa še niste videli na odru. To bo skoki, poleti, borbe in telovadba, da boste sledili z največjim zanimanjem. Akrobatika je pod vodstvom Joseph Sterka. Takoj za tem pa sledijo tri proste vaje, katere proizvajajo najmlajše Orlice pod vodstvom Ane živoder. To bo nekaj prijaznega za pogled.
sham je imel včeraj govor pred trgovsko zbornico v Bostonu, in je tekom govora izjavil, da je; komisija bila skoro enoglasno za preureditev prohibicijske postave, dočim se je končno poročilo komisije glasilo, da naj se prohibicija nadaljuje. Ali z drugimi besedami povedano: Komisija, katero je imenoval predsednik Hoover, da preišče položaj, ki vlada v deželi radi prohibici-je, je prišla do zaključka, da se prohibicija ne more spolnovati. Tega mnenja je bila večina članov preiskovalne komisije. Toda na višji pritisk je pa komisija svoje poročilo izdelala na tak način, kot da bi bila prohibicija priljubljena v deželi in je priporočila, da se prohibicija nadaljuje. In to proti lastnemu prepričanju in skušnjam, ki jih je dobila komisija tekom preiskave. Ta izjava Wickershama, kot načelnika preiskovalne komisije, je zopet povzročila velik ropot po Ameriki. In da je komisija po-

Fantiči so prihodnji na vrsti dala lažnjivo poročilo so morali
Pod vodstvom William Svete-ta. Dve prosti vaji sta na programu. In kako se znajo sukati! Srce vam bo igralo radosti, ko jih boste videli. Zaključna točka prvega dela programa so tri proste vaje, proizvajane od članic Pod načelništvom Julije Lušin.
V drugem delu pa nastopi težja telovadba. Pripravniki bodo Proizvajali manjše in večje vale na bradli. Vodil jih bo Joseph Sterk. Za njimi nastopijo go-•ienke, pod načelstvom vaditelji-Ce Ane Misny. In njim sledijo Pripravniki z dvema, prostima vajama. Gotovo bodo zanimale yaje na drogu, katere proizvajajo člani Orla pod vodstvom Anthony Pozelnika. Orliči nastopijo takoj za njimi s tremi prostimi vajami. Vodil jih bo John Brancel. In ti Orliči niso kar tako, zrli boste na njih vežbe neprestano. Mladenke, pod vod-ftvom Frances Zakrajšek, prodajajo dve prosti vaji, in videli jih boste, kako so se izurile! Vrhovni vodja akademije, Mr. J°hn Susnik, bo deklamiral za tem lepo pesmico, primerno ve-Ceru. Potem slede zopet vaje na drogih, pod vodstvom Mr. Sterna, in zaključna točka je rajale članic. Ves večer bo skraj-n° Prijeten, zanimiv, vabljiv in Ponosno bo lahko odšel vsakdo ]z dvorane, ker bo znal, da je jniel vžitek, kot ga more dobiti ,e redko v letu. Opozarjamo ro-Jake, da si lahko preskrbijo ^topnice že vnaprej, in sicer pri s- Mary Kushlan v S. N. Do-jnn. Dvorana bo polna, preskr-e si sedeže ob času.
ameriški davkoplačevalci plačati $500,000. Tako se godi v časih, ko je Hoover predsednik!
Grški kralj Jurij si želi zopet prestola
Paris,, 13. marca. Pregnani grški kralj Jurij, ki se je moral, leta 1923 odpovedati grškemu prestolu, je včeraj izjavil, da namerava se v najkrajšem času zopet podati na Grško in zasesti kraljevi prestol. Baje da ga ljudstvo komaj čaka. Kralj trdi, da se nikdar ni prestolu odpovedal ni in da j e< to rej še vedno pravomočni vladar. Bog mu j daj srečo in zdravje!
|| Radio tiketi
Samo do 18. marca, do opoldne, imate še čas, da si nabavite tikete Slovenskega radio kluba v Cleveland u. 18. marca bo prodaja tiketov popolnoma ustavljena, in 20. marca se bo dognalo, kdo dobi $600.00 vreden radio kom-binacijski aparat, kdo bo šel zastonj v staro domovino, kdo bo dobil cekine in druga darila, ki so skupne vredna mnogo nad tisoč dolarjev. Ako želite biti med srečnimi, nabavite si nekaj tiketov. Čas je
se
kratko odmerjen. Radio tikete morete dobiti še v uradu "Ameriške Domovine," po 18. marcu pa nikjer več.
Sirrtna kosa
V petek dopoldne je preminul po kratki bolezni Tomaž Roje-novič, rodom Hrvat, 3332 St. Clair Ave., kjer so bili nekdaj gostilniški prostori Anton Za-virška.. Ranjki je bil star 44 let. Zapušča soprogo Antonijo, sina Toma in štiri hčere, sestro Mary Garapič, in eno sestro v domovini. Ranjki je bil član žumberačka Sloga, odsek 21 H. B. Zajednice. Pogreb se vrši v torek dopoldne pod vodstvom A. Grdina & Sons. Naj bo ranjke-mu ohranjen časten spomin!
Domača zabava
Nocoj zvečer priredi društvo Carniola Tent, št. 1288, T. M., v dvorani št. 1, v S. N. Domu prijetno domačo zabavo. Zabava bo spojena 3 igranjem tombole in več lepih dobitkov bo oddanih. Pa tudi vsa druga dobra in domača postrežba. Pridite.
Mesto zgubi $200,000
Letos bo zgubila mestna blagajna $200,000 samo na obrestih. Od denarja, ki leži na bankah, dobi mesto le en procent in pol obresti. To je najnižja mera obresti, katero je mesto še kdaj dobilo. Torej bodo dohodki mesta v letošnjem letu za $200,000 manjši. In ker je finančni direktor to \iedei že naprej, je temu primerno napravil tudi proračun.
Društvo Kras
Društvo Kras št. 8 SDZ ima zelo važno sejo v nedeljo dopoldne v navadnih prostorih. Kot pravi tajnik, so člani in članice "za božjo voljo" prošeni, da se seje gotovo udeležijo.
Oče Mrs. Baker
V Pottstown, Pa., je umrl v starosti 81 let oče soproge Newton D. Baker j a, znanega bivšega župana v Clevelandu in bivšega vojnega tajnika tekom svetovne vojne.
Jetniki v državnih zaporih v Coiumbusu so zopet postali nemirni
Columbus, Ohio, 13. marca. Jetniške oblasti v državnih zaporih v tem mestu so komaj preprečile, da niso jetniki dinamiti-rali spalnice jetniškega poslopja. Ob času razstrelbe, ko bi vladala splošna zmešnjava, so nameravali jetniki pobegniti, za kar so imeli dobro pripravljene načrte. Zarotniki so hoteli položiti pet palic dinamita ob koncu spalnih prostorov, kjer se nahaja nad 350 jetnikov. Radi razstrelbe bi se skoro vsem jetnikom lahko posrečilo pobegniti, ker dinamita ni bilo dovolj, da bi porušil jetniške prostore ali poškodoval kakega jetnika, pač pa je bil namenjen le, da povzroči paniko v zaporih. Eden izmed zarotnikov se je po neprevidnosti izdal, nakar ga je ravnatelj zaporov prisilil, da mu pove vso zgodbo zarote. V trenutku, ko so jetniki položili dinamit na hodnik, ki vodi k spalnim celicam jetnikov, so bili na mestu stražniki, ki so eksplozijo preprečili, nakar je bilo prijetih pet glavnih zarotnikov, katere je iz dal njih tovariš.
Oglejte si!
Napredni element v Ameriki se mora vzbuditi, pravi senator Bulkley
Washington, 13. marca. Zvez-i ni senator države Ohio, Robert I J. Bulkley, je izjavil danes za j ameriško javnost, da bi se ta javnost morala zbuditi nemudoma, zlasti sedaj, ko je končala svoje zborovanje skupina naprednega elementa v Zedinjenih državah, kateri napredni element je do danes zadrževala sta-| ra garda republikanske stranke. Republikanska stranka, ki je na I krmilu vlade zadnjih enajst let, i se doslej ni zmenila niti naj-i manj za napredek naroda. Kri-; za za krizo je obiskovala ameri-I ški narod tekom zadnjih 11 let. In zadnje krize, odkar je Hoover predsednik, se ameriško ljudstvo sploh ne more znebiti. Očividno je, da mora narod do-
Milijonarji razkrinkani kot lahkoživci in za-peljivci deklet
Los Angeles, 13. marca. V ameriški javnosti razvpiti Aleksander Pantages, milijonar in podjetnik gledališč, ki je bil radi kriminalnega napada na mlado Ernice Pringle obsojen na daljši zapor, toda je radi apela na višjo sodnijo, pod bondom $100,000, bil oproščen zapora, je zašel v nove zagate. Baje je Pantages zapleten v takozvano "tržnico ljubezni," ki tvori najnovejši škandal v tem mestu. Državni pravdnik v mestu, Whelan, je izdal zaporno povelje proti Pantagesu, dočim se slednji izgovarja, da so ga potegnili v ta škandal le iz vzroka, da bi upi j i vali na razsodbo ape-latne sodnije. škandal obstoji v item, da so gotove osebe sprav-
biti spremembo pri vladi. Repu-,ljale skupaj mlada dekleta v po-blikanci so šli s svojim blufom | sebnih prostorih, kamor so za-tako daleč, da je najbolj neza- j hajali bogataši. Ta dekleta so vedni državljan že dognal, da ta- j "zarentali" bogatašem po $200 ko ne sme iti naprej. Med ame-;do $1,000 na noč. Aretiran je riškim narodom je nastala re-jbil neki Jcel Jobelman, bivši za-akcija, ki bo porazila republi- i stopnik Pantagesa in neko de-kansko stranko pri prihodnjih kle, Olive Day, ki sta "posredo-volitvah. Lincolnove besede, da 1 vala." Najraje so iskali svoje se ne more blufati vsega naroda žrtve med učenkami višjih šol. na večne čase, se bodo ponovno! štiri mlada dekleta se nahajajo uresničile. Bulkley se je izjavil, | sedaj v bolnici, ker so bile zlo-da bi demokratska stranka;rabljene. Od svote $1,000, kate-zmagala v predsedniškem boju vjro je plačal ta ali oni, da je do-etu 1932, ako bi bil predsedniški bil dekle, je slednje dobilo po
Iz Barbertona
V Barbertonu, Ohio, je umrla v četrtek ponoči Jennie Keze-le, rojena Paulič. Doma je bila iz vasi Podcerkev, p. Stari trg pri Ložu. Stara je bila 34 let, in je bivala tu 17 let. Umrla je na posledicah operacije. Zapušča žalujočega soproga .in dve hčeri, v Clevelandu pa tri sestre, Frances žnidaršič, Mary Hra-star in Rozi Kraševec, v starem kraju pa starše, tri sestre in brata. Pogreb se vrši v ponde-Ijek zjutraj ob 9. uri. Vsem prizadetim naše iskreno sožalje!
V razstavnem oknu Frank Černetove trgovine vidite lahko te dni krasen radio aparat, Cclumbia-Kclster. Ta aparat je kupil Slovenski radio klub in ga bo eden izmed onih, ki so si preskrbeli radio tikete, dobil v darilo. Aparat je kombinacijski, lahko igrate radio ali plošče, iz najfinejšega lesa, najmodernejši, operira na elektriko, in ima enajst močnih cevk ali tubes. 22. marca se bo ob priliki slovenskega radio programa zvedelo, kdo bo srečni lastnik tega krasnega radio aparata, ki je vreden $600.00. In poleg tega pa: Kdo bo šel zastonj na obisk v staro domovino na stroške Slcvenakega radio kluba? Parite! Čas se bliža!
Lahko pridejo
Nekateri mislijo, da ko gredo na obisk v staro domovino, in niso ameriški državljani, da jim ne bo dovoljen povratek v Zedi-njene države. Nič se ne bojte, Vsakdo, kdor je pravilnim potom dospel v Zedinjene države,,in obišče staro domovino, lahko pride nazaj v Ameriko, kadar želi, tekom enega leta, ako si je prec dohodom izposloval takozvani "permit to re-enter," katerega dobite pri vsaki parobrodni agenciji.
Preveč šerifov
Okrajni komisarji so zahtevali od šerifa, da mora zmanjšati število svojih pomočnikov, ker ni denarja. Šerif Sulzmann se sicer brani, toda'kjer ni denarja, tam tudi nihče delati neče, in zato se bo moral Sulzmann pač podati.
kandidat Franklin Roosevelt, go-verner države New York ali pa Newton D. Baker bivši vojni tajnik. Republikanska administracija je zavozila Ameriko v tako blato, da ljudje komaj pričakujejo rešitve.
o-
Italija kot Francija povečajo mornarico	.. . ,„
Trenton, N. J., 13. marca.
Washington, 13. marca. Kot,Thomas Binn je bil poročen seže. prej poročano je prišlo med j dem let, toda ta leta so bila pol-~ talijo in Francijo do sporazuma j na bridkosti in trplenja za nje-glede števila vojnih ladij. Ame- ga. Včeraj je vložil na sodniji riška vlada se radi tega sporazu- prošnjo za razporoko, in če je ma doslej še ni izjavila. Vzrok kakšna pravica na svetu, ta mo-
$15.00, dočim je ostala sVota pripadla posredovalcem "ljubezenskega trga." In to se godi v časih prohibicije, ko so nam zagotavljali, da bo Amerika prap paradiž, ko se "odpravi" pijača. -o-
Gorje onim, ki imajo enake Ksantipe doma
je, ker je Anglija s sporazumom zadovoljna, in stališče vlade Zedinjenih držav je, da je za Ame-
žiček bo dobil ločitev od svoje Ksantipe. V obtožnici pravi Mr. Binn, da ga je žena večkrat zanko vse dobro, s čimur je Angli- j poredoma vrgla iz stanovanja, ja zadovoljna, kar se tiče evrop- j jn to ponoči, ko se ni imel kam skih razmer. Francija je na obrniti. Nekoč, ko je vozil avto-washingtonski konferenci se za- j mobil, ga je brcnila z nogo v vezala, da ne bo gradila toliko tilnik, da ga je pet dni glava bo-vojnih ladij kot doslej, toda no-jieia> jn zopet 0b drugi priliki ga va pogodba med Italijo in Fran- je poina z vrelo vodo, da je močijo dovoljuje obema državama rai biti več tednov v bolnici. In graditi večje •število vojnih ladij. 0(j prve do zadnje kuhinjske poln Amerika seveda molči.	sode na njegovem domu, vse mu
--je tekom zakonskega življenja
Kako kupujejo	priletelo v glavo, in nekoč mu je
Te dni se vrši obravnava pred prijazna ženica celo zagnala žim-sodnijo, pri kateri se mora za- nico v glavo, da se je skoro zadu-govaVjati bivši mestni nakupo- šil- In dočim je ona dobro jedla, valni zastopnik, ki je obdolžen,1 je moral ta Adamov potomec je-da je csleparil mesto za nekako sti ostanke, katere je delil s svo-$75,000 pri raznih nakupih. Za- jim psom. stopnik Hoare je izjavli, da mu je bivši mestni manager Hopkins dal navodila, kje naj kupuje, kar pa Hopkins odločno zanika. Hoar je izjavil, da so raz-
Iz bolnice
Iz Mount Sinai bolnice se je vrnila v četrtek popoldne Mrs. Mary Marn, 14410 Sylvia Ave., ni politikarji hodili v njegov j ki je srečno prestala težko ope-
urad in ga skušali pregovoriti, da naročuje pri tvrdkah, ki so bile naklonjene politikarjem, toda Hoar je pa vseeno denar spravil.
Priporočamo
Rojake opozarjamo na oglas slovenske krojačnice in čistilnice Frank Poje na 631 E. 185th I St. Obleke so za praznike poce- j ni, pa tudi cena čiščenju oblek je skrajno znižana. Priporočamo !
* 115 let star je umrl v Keyser, W. Va., Coleman Burbank, ki se je udeležil civilne vojne.
racijo. Prav lepo se zahvaljuje vsem prijateljicam za tako številne obiske v bolnici in za krasne cvetlice.
Obletnica
V pondeljek zjutraj se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za I pokojno Marijo Pavlovič. Prvotno je bilo poročano, da bo sv. maša darovana v soboto. Prijatelji ranjke so vabljeni, da se udeležijo maše v pondeljek.
Fara sv. Kristine
Sporoča se nam, da se vrši v cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd., druga sv. maša ob 10:30 in ne več ob 10. uri zjutraj kot prej.
NO. 62.	CLEVELAND, O., SATURDAY MORNING, MARCH 14th, 1931.	LETO XXXIII—VOL. XXXIII
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
ii
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NXWSPAPIR
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poitl, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 13.60 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto S&.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta (3.50. Posamezna številka 3 cente.
Via pisma, dopise in denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 Si. Clair Ave., Cleveland, O, Tel. Henderson 0628.
JAME8 DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act o f March 3rd, 1878.
at the Post Office
dekliškega srca ne more bolje iz- bili obe njegovi krasni in pomen-raziti kot s to pesmijo g. Belle, i ljivi, kakor njegova božična, ki ki ima kakor nalašč glas zato. je izšla v Ameriški Domovini v Ponosni smo mi Clevelandčanje | božični izdaji. (Dobili smo jih na našega pevca in želimo mu še;še več, ena lepa kot druga; mo-več uspeha in slave.	ja najiskrenejša hvala!). Kako
Toda vseskozi ste lahko opa-;se resnično glasi. . . trudni sta-zili, kdo je bil njegov učitelj, ri pionir. . . to velja nam vsem. Izgovarjava, naglašanje, pri Tudi mi smo trudnejši z vsakim vsaki pesmici posebej in sploh dnem In recite, kar hočete: slo-pri vsem programu, vse je go- venski Cleveland ne bo več to, vorilo glasno, kdo je mojster in kar je, ko njega več ne bo! za Mr. Zormana je zopet en lo- Vas pozdravlja!
No. 62. Sat., March 14th, 1931.
To so strašne razmere
vor več v njegov venec. No, saj on je še vedno naš ljubljenec in mu prav iz srca čestitamo. Kdo pa zna tudi lepše pogoditi slovenske pesmi kot Mr. Zorman.
A. H.
vseh žlinkrofov pojedel in da jih boš nadomestila radi tistih, ki so ti bili poslani od mušketirk iz Ambridge, Pa. Tukaj bosta ime-
se tudi tam sliši.
Kako se pride na farme: Po West 25th, čez Brooklyn most, po Pearl Rd., do Ridge Rd. Tu
la oba enake pravice pri krožni- obrni na levo po Ridge Rd. Vozi ku, in kdor bo bolj hitel, jih bo šest milj južno, ter na vrhu hri-več dobil.	ba na levi strani je gozd in Hart-
Torej ne pozabite v nedeljo manova farma. Glavna cesta 22. marca na Hartmanove far- ima št. 3. me za ves dan in ob vsakem vre- Vas vabi Idrijčan, menu. Nedeljski radio program1	Robert Sternen.
ŽALOSTNA SLIKA 20. STOLETJA
Harietta, Mich.—Na 1. marca smo bili pri nas veselo presenečeni, ker to je bil prvi sloven-Kar on popravi in izboljša, obo-jski radio program iz cievelan-
gat. m modernizira, kako to vse da> katerega smo izvrstno sliša-stori v pristnem slovenskem du-|H Program se nam je res zel0
"Če hočete verjeti statistiki zveznega urada,'tedaj lahko znate, da se v sedanjih časih prohibicije pridela letno vsaj trikrat toliko vina, kot se je naredilo vina v dobi, predno je nastala prohibicija.
"Gospodje v kongresu," je nadaljeval kongresman Cochran, "verjemite mi, da je prohibicija naredila strašen greh nad ameriškim narodom. In to v moralnem, gospodarskem in družabnem oziru. V letu 1919 je zvezna vlada ko-lektirala $365,211,252 v davkih za žganje, in $117,839,000 od vina, poleg tega pa $125,760,000 od pive, ali skupno nad $600,000,000 davka od opojnih pijač. In te številke dokazujejo, da je prohibicija vzela vladi ves dobiček, dovolila je pa, da se na privatnih domovih izdeluje pijača.
"In to nadalje dokazuje, da je vlada zgubila letno $625, 000,000 dohodkov od opojne pijače, ali v desetih letih, odkar obstoji prohibicija, je vlada zgubila skoro $7,000,000,-000, in če bi imela vlada ta denar danes na razpolago, bi lahko dala vsem brezposelnim za več kot eno leto dela. In zadnjih deset let, ko se je to godilo, je bila vlada republikanske stranke na krmilu.
"In ponovno povdarjam, da je vlada zgubila ta denar, dočim so ga butlegerji dobili. Doma se kuha žganje, vlada ne dobi nobenega davka, in dočim se je prej dobro žganje prodajalo za 10 centov kozarec, in je to žganje vlada garantirala, da je čisto in užitno, pa morajo danes Amerikanci plačevati 25 centov za požirek pijače, o kateri ne vedo, ali bodo drugi dan še živeli radi vžitja pijače ali ne . . .
"In tu se oglasi predsednik Hoover in pravi: "Prohibicija je največji blagoslov za domove Amerikancev." Kot da bi Hoover nikdar ne pokusil pijače v tem ali onem domu. In v teh domovih se otroci učijo izdelovati opojno pijačo, dočim v dobi pred prohibicijo sploh niso imeli pojma o tem, dočim so danes prisiljeni zreti na vso mizerijo prohibicije, ki se odigrava v privatnih domovih.
"Tekom desetih let, odkar obstoji prohibicija, je zvezna vlada zaplenila 1,893,496 žganjarskih kotlov, in to v privatnih domovih. Koliko so jih zaplenili državni prohibicijski agenti in policisti v posameznih državah in mestih, to je pa samo Bogu večnemu znano. Na razpolago so definitivne številke zveznega urada, lahko se pa reče, da je bilo tekom desetih let obstanka prohibicije zaplenjenih najmanj 20,-000,000 kotlov za kuhanje žganja. In to v privatnih domovih, z le malo izjemami. Pa pride predsednik Hoover in pravi, da prohibicija varuje svetost doma!
"Bivši generalni direktor prohibicijskega urada, general Andrews, je izjavil, da zvezni prohibicijski agenti ne zaplenijo niti en procent žganjaren v Ameriki. Niti en procent! In če je izjava generala Andrews pravilna, kar je brez dvoma, kajti na njegove številke se naslanja zvezni prohibicijski urad, tedaj je resnica, da se nahaja v Zedinjenih državah najmanj 20,000,000 prostorov, v katerih se kuha žganje za privatno ali javno vporabo.
"In general Andrews je bil mnenja, da vlada sploh ne more ničesar narediti glede kuhanja žganja v privatnih domovih, ako nima prej dokaze, da se v resnici kuha in da se v resnici prodaja.
"Zanimivo je bilo zaslišanje, ki ga je imel senator James H. Reed, kot načelnik senatnega odbora za preiskavo prohibicije. Poklical je na zagovor poznano ameriško žensko, Mrs. Ello A. Boole, ki je predsednica ženske organizacije v Ameriki, ki se najbolj peha za prohibicijo, organizacije National Woman's Christian Temperance Union.
"Kot vidim iz uradnih zapisnikov kongresa je morala Mrs. Boole pred izpraševalnim odsekom senata priznati, da so razmere" danes, ko imamo prohibicijo, veliko slabše kot v časih, ko so bile dovoljene gostilne. Mrs. Boole, največja nasprotnica gostilen, je priznala odkrito, da so današnje razmere strašne. In pri tem je pozabila povedati, da je ona kolikor toliko odgovorna za obstoječe razmere, ker se je sama pehala dvajset let, da se upelje prohibicijo, katero danes preklinja!
(Dalje prihodnjič.)
hu, in prav tako pride pesem k nam, kakor čista in sveža sapica izpod snežnikov na soparen poletni večer. Potolaži nas in nas razvedri in nam malosrčnim vli.je novega poguma. Tako sta
dcpadel. želimo, da bi nas še naprej zabavali s takimi programi in vam čestitamo na vašem napredku! Pozdrav!
F. Eržen in družina.
-O—
DRUŽABNA PRIREDITEV V S. D. D.
V nedeljo 15. marca, ob 7.30 no kapljico, mladini pa bomo pu-
zvečer priredi društvo "V boj" št. 53 SNPJ plesni večer v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Člani društva "V boj" so iznajdljivi ljudje, zato ne bo nobenega čuda, če bodo posetnike prireditve presenetili s kako posebnostjo. Razume se, da bo postrežba prvovrstna, da bo vsak zadovoljen.
Preskrbljena je prvovrstna godba, ki bo dvigala pete starim in mladim. Kar nas bo starih, se bomo držali okrog zidov in si nazdravljali s kipečo blagodej-
stili prostor, da se bo v gibčnem plesu, ob zvoku godbe, ogibali eden drugemu in stebrov v dvorani.
Tudi iskreni in prijateljski pogovori bodo na dnevnem redu, ter bodo prišli do veljave, pa če bedo predlogi podpirani ali ne. Komur je res za dobro razvedrilo in do užitka dobre in poštene zabave, bo gotovo navzoč. Pridite in posetite nas v obilnem številu. Člani društva vsi na krov za dober uspeh!
J. P., član društva.
-o-
KONCERT PEVSKEGA ZBORA "JADRAN"
V nedeljo 29. marca priredifske točke in pri opereti bo
Willoughby, O.---Rada bij ako Vas ne nadlegujem, cenjeni urednik, nekoliko omenila o koncertu, ki ga je priredil g. Louis Belle zadnjo nedeljo. Seve, jaz kot priprosta slovenska žena, pa — oh, še farmerica po vrhu, ne morem znanstveno razpravljati o tem. Povedati bi le hotela, kaj je moje uho slišalo in moje srce občutilo. Saj smem, ne?
Z velikim veseljem moram povedati, da se mi je koncert zelo dopadel, in ne samo meni, ampak nam vsem. Kolikor sem jaz imela prilike slišati pevcev in petja, rečem, da je prve tri toč-
vadni ljudje razumemo take reči. Ko je pa zapel: Ti si urce zamudila. . . , nas je pa očaral. Pesem, že sama lepa, potem pa še tako zapeta — kar nekaj mi je gomazelo po hrbtu. Kretnje in izrazi na obrazu so bili tudi dobri. Saj ste opazili, kako ponosno in prešerno se je vzravnal, ko je pel . . . "drugo peljal pred oltar." Res, kar iznenadil nas je.
Pri narodnih pesmih se nam je še najbolj priljubil. Vseskozi so bile lepe, a mene je najb,olj ganila:. Vsi so prihajali. . . O, kako milo se je glasila. Tesnobo-
zopet svoj spomladanski koncert pevsko društvo "Jadran" v Collinwoodu, kateri i'še bo vršil v avditoriju Slov. Del. doma na Waterloo Rd. Začetek bo ob 7. uri zvečer in bo splošna vstopnina 75c. Na programu je 10 pevskih točk, mešanega in moškega ter ženskega zbora, ter ženski in moški kvarteti. Po pevskih točkah bo 15 minut odmora in bodo med odmorom delali kratek čas brata Prime in L. Makuc s svojo godbo, na harmoniko pa F. Sintič. Po odmoru se bo vprizo-rilo kratko opereto v enem dejanju "Gostilna pri zaspani sovi." Glavne vloge so v rokah šestih pevcev in pevk, poleg pa seveda nastopi celoten zbor. Opereto je spisal zborov pevovodja g. John Ivanush. Je to jako živahna igrica in bo izvabila med navzočimi obilo smeha. Nekatere pev-
spremljala na klavir gdč. Mary Grm. Po završenem koncertu pa se bo v spodnji dvorani vršil ples in vesela zabava. Za plesalce bo igral izvrsten in pripoznan dober Ivanushev orkester.
K temu koncertu sedaj samo toliko, prihodnjič kaj več in se bo nekoliko opisalo igrico in podalo natančen program. Za sedaj naj bo samo apel na slovensko občinstvo v Collinwoodu in okolici, da 29. marca pfihiti na ta koncert i h napolni dvorano Slov. Del. doma. "Jadran" že poje nad deset let ni bo tudi še naprej, ker pevci in pevke imajo dobro voljo in veselje do petja, občinstvo pa naj se izkaže hvaležno napram temu agilnemu društvu .s tem, da ga vedno z veliko udeležbo podpira.
Publikacijski odbor.
Da, žalostna je slika sestradanega delavstva v najbogatejši deželi, Ameriki. Žalostna t£m bolj, ker se svet ponaša z visoko izobrazbo in napredkom. Razočarani delavski sloji so pričeli razmišljati o teh puhlih učenjakih 20. stoletja. Majajo z skrbi polno glavo in tavajo tje v en dan po ulicah, pobirajo "čike" (to sem večkrat videl) in prosijo mimoidoče za podporo, škofijska cerkev na E. 9. cesti zbira milodare v ta-kozvane St. Anthony Bread (kruh sv. Antona). Na tisoče hlebov kruha razdelijo med črne in bele, ki čakajo lepo in mirno v vrstah—lakota in bolezen se vsem pozna na obrazu. Kje ti reveži prenočujejo, nisem poizvedel. Nekateri imajo svoje brloge pri jezeru. Videl sem, da ko pripeljejo smeti iz mesta in tam iztresejo, kako derejo ti reveži skupaj in brskajo, da bi kaj koristnega dobili.
Na misel mi je prišlo, ko sem gledal te reveže in žalostne obraze, zakaj ne bi kakšna filmska družba enkrat pokazala na platnu po "šovih" to žalostno sliko 20. stoletja. In ker bi reveže lahko zastonj slikali, naj bi jim odločili nekaj procentov za kruh. Videl sem tudi, kako nekateri izdelujejo žganje kar zunaj. Kupijo nekakšen špirit za en nikel, denejo tisto v malo posodo, nekoliko prekuhajo, pa se napijejo tiste omamljive brozge. Moj Bog, kam plovemo!
Za Boga milega, koliko gor-
ta prokleta našega de-pijači, raz-hudobije in
ja je naredila že prohibicija. Cvet lavstva se vdaja brzdanost, strasti, sovraštvo—je v polni meri zakrivila prohibicija.
In še nekaj opažam, kar bo privedlo Ameriko v propad— mladina pije in nima nikakršne morale več. Živeti hoče samo v nasladi in omamici. Podobna je indijskemu prebivalstvu, ki kadi nekakšen opijum, da jih uspava. Prosim vas: ali bodo takšni delavci in delavke kedaj prosti? Ali bodo znali misliti z čistimi možgani? Ne, nikoli, in kruta sužnost se nam bliža. O veliki duh Lincolna, ko bi ti danes še živel, bi se zgražal in gotovo nabiral sveto vojsko, da prežene pijavke in prekucuhe in špekulante iz dežele. Jaz ne trdim, da ni dobro imeti nekaj žganja pri hiši, ampak ne strup. Pomislite, kakšno brozgo danes ljudje vživajo. Koliko bolezni to povzroča! Ko vidim in premišljujem vso to človeško družbo v vsej njeni razuzdani slavi, si mislim: Kriza se šele pričenja. Narod bodo končno lahko ukovali v verige, nekatere kot sužnje, druge kot razbojnike in največ pa norih v norišnice.
Slovenski časopisi, dobrodelne organizacije in vsi tisti, ki ste ljubitelji našega milega slovenskega naroda: ne pustimo, da bi se pogreznil v to strašno močvirje,! Budimo, učimo in rešimo, kar se da rešiti!
Poročevalec.
VZROKI AVTOMOBILSKIH NEZGOD
IDRIJSKI ŽLINKROFI
V domačih časopisih se je to tra. Seveda, idrijskih žlinkrofov
zimo večkrat čitalo o idrijskih žlinkrofih, kako se jih napravi in skuha. O tem se je na dolgo in široko poročalo, le skuhal jih do danes še nihče ni. Radi tega so se domenili nekateri tukajšnji Idrijčanje, da jih bodo napravili ter povabili prijatelje in znance na te znamenite žlinkro-fe.
Na dan sv. Jožefa imajo Idrijčanje navado praznovati god sv. Jožefa "pri fari," Spod. Idrija. Spravili so se na vozovih ali peš tje, spotoma pa je bila navada, da se je napravilo razne postaje, kot je navada pri vsakem romarju. Prva postaja je bila "na Marofu." Tu si dobil žlinkrofe in drygo jedačo, kar si je sploh kdo poželel. Za mladino je bil vrtiljak (ringelšpil), za odrasla idrijska zijala (dekleta) je bil pa zvcnec sv. Antona. Za vrv so rada vlekla idrijska zijala kar z
tudi ni manjkalo. Razume se, da je bilo na takem žegnanju vse veselo.
Vračajoč še proti domu, pa je marsikaterega Idrijčana vrag premotil, da so jo zavili še k "Pavletu," kjer se je žegnanje končalo dodobra. Drugo jutro so si pa hladili velike glave in premišljevali minljivosti tega sveta in zakaj da ni vsak dan žegnanje.
Letos pade sv. Jožef na četrtek, ker se pa sredi tedna ne more praznovati tukaj v Ameriki, ga bomo praznovali v nedeljo 22. marca na lepi Hartmanovi farmi v North Royalton, Ridge Rd., na zapadni strani mesta.
Na tej farmi se bo isti dan in sicer ob vsakem vremenu postreglo s pristnimi žlinkrofi z guljažem, kar bo priredila prava Idrijčanka. Tudi domača godba bo igral a plesaželjnim prave
zobmi in prosila za bogatega že-1 idrijske poskočnice. Za oddih nina. Če se jim je ta želja izpol-1 bo pa okrepčilna pijača. Radi nila sčasoma, tega niso poveda-jtega so vabljeni tudi vsi Idrijča-le, če se jim je pa, so se za to i nje iz okolice, kakor tudi prija-fcahvalile sv. Antonu.	i telj i in znanci iz celega Cleve-
Glavno pa je bilo v Spodnji
Idriji, ali pri fari. Tu se je šele začelo praznovati sv. Jožefa. Kot je navada, so šle ženice kar naravnost v cerkev, moški pa: eni k "Hermanu," drugi k "Terfezi-ji," ali pa k "Trkmanu." Tu je
ke mojstrsko pel, kolikor mi, na- bolečino in hrepenenje mladega. bila tu velka reč, ples pa do ju-
landa. Seveda, Pepce in Jožeti se morajo udeležiti v velikem številu.
Mojster idrijskih žlinkrofov, Mr. Peter Zgaga je tudi povabljen, kakor tudi Jaka iz St. Clairja in Marjanca Kuharjeva. j Več kot 250 oseb je bilo ubitih, Marjanca, le pridi, da ne bo Jaka' ko so korakale preko ulice in jim
Z razvojem automobilske industrije so prišle na cesto tudi razne nesreče, tisoče in tisoče oseb je ubitih v teh automobil-skih nezgodah vsako leto v Zed. državah. Toda dokazano je, da je v desetih takih slučajih, devet pripisovati brezbrižnosti posameznikov : automobilistov ali pešcev. če bi bil vsak voznik au-tomobila in vsak pešec bolj previden, bi se število teh nesreč zdatno znižalo. Koliko nezgod se recimo zgodi na železniških križiščih, če bi bili vozniki previdnejši, bi se te nesreče lahko preprečilo.
V	državi Connecticut so izračunali, da je bila izmed 3,718 automobilskih nesreč, v 2,234 slučajih krivda na neprevidnosti pešca, ki ni zadosti pazil, kam stopi. Pešci so neprevidni recimo: kadar gredo preko ceste, kjer ni prehod dovoljen; če stopijo hipoma na cesto izza kakšnega parkiranega automobi-la in ne pogledajo, če se jim bliža kak avtomobil; da se otroci igrajo na cestah; obešanje na automobile od strani otrok; prehod čez cesto, kadar kaže signalna luč rdeče; prehod preko ceste med automobili.
Vsak pešec, ki stori kaj gori omenjenega, vzame svoje življenje v svoje roke. In če že ris-kira, naj bi bil pri tem zelo pre- tomobilistu misliti, predno sede viden, sicer bo njegovo ime za- jv automobil, se bodo dogajali pisano k onim, "ki ga je povozil! uboji in druge nesreče z automo-automobil."	j bili še vedno, kot se dogajajo da-
V	jako mnogih slučajih je pa j nes-seveda krivda na automobilistu. Izmed gori omenjenih 3,718 slučajev, je bilo pri 1,200 smrtnih slučajih absolutna krivda od strani autemobilista. Od teh .jih je bilo 12 ubitih, ki so bili v varnostni zoni na cesti, kamor au-tomobi lne sme zapeljati. Več kot 150 oseb je bilo ubitih, ko so korakale po cestah, kjer ni stranskih hodnikov za pešce.
je signalna 1 u č kazala prosto pot. Več kot 120 ljudi je bilo ubitih, ko so stopili na ulično železnico ali stopili iz nje. 54 delavcev je bilo ubitih, ko so bili zaposljeni pri popravljanju ceste in 82 jih je bilo ubitih, ko so korakali po hodniku ob cesti in kjer so mislili, da so varni pred automobili. Za vse te nesreče so bili odgovorni automo-bilisti.
Ako računamo po zgornji šta-tistiki, je bilo 3,400 posameznih slučajev, katere so zakrivile posamezne osebe, automobilist ali pcšec, torej bi se bile nesreče lahko preprečile, ako bi bilo dovolj pazljivosti.
Kar se tiče nesreč na železniških križiščih, je izjavil Mr. Cole, predsednik Louisville in Nashville železnice, da se je pripetilo 40 odstotkov nesreč na križiščih, kjer so bili železniški čuvaji, drugih 60 odstotkov pa na križiščih, kjer so dajali pozor na vlak razni signali, katerih pa au-tomobilisti niso upoštevali.
Razne države ameriške Unije se trudijo, da bi preprečile te nesreče. Delajo postave, postavljajo napise ob cestah in na križiščih, časopisi pišejo, učijo in svare ljudi, naj pazijo. Toda dokler ne bodo upeljali kakih bolj strogih kazni, ki bi dale au-
Pozor, Girard, O.
Rojakom v Girard, Ohio, in okolici naznanjamo, da je Mr. John Anžiček v Girardu in okolici naš pooblaščeni zastopnik in irna pravico pobirati naročnino za dnevnik "Ameriško Domovino," oglase, tiskovine in'vse drugo ter dajati za to potrebne pobotnice. Rojakom ga toplo priporočamo !
Uprava "Ameriške Domovine."
Tukajle bom nekaj objavil iz pisma, ki mi ga je poslal prijatelj John Widervol. Vsega, kar je bilo v pismu, ne bom priobčil, ker ne spada sem. Pa bo spet tolkel ob mizo: "Prmejkršenma-tiček, Jaka mi je že spet pol dopisa požrl!"
"Jaka, slaba prede sedaj nam moškim, ker ne delamo. Pa tudi ženske so se spomnile nas in začele Boga prositi, da bi začeli kmalu delati. Vidiš, ga nam ne privoščijo počitka. Ti, Jaka, pa ti kaj čutiš krizo pri marja-šu? (O, čutim, čutim! Včasih smo igrali po niklju "ajnfoh," potem smo pa igrali po centu, sedaj nekaj časa igramo za lešnike. Navadna igra en lešnik, sto dva lešnika, petel te pa košta en oreh. Se reče, kadar dobim, je že še, ker imajo otroci doma veselje. Mislil sem, da bom na-marjašal lešnikov in orehov za eno velikonočno potico, pa se fantje ne dajo. Svet je postal preveč "kšajt. Op. Jakata).
Nekaterim nam marjašarjem se je pripetila velika nesreča. Jerneje Knaus, kamor smo hodili zadnjih 35 let marjašat, nam je napovedal ultimat in je rekel, da kar nas je ta elegantnih mar-jašarjev, ne bomo več hodili k njemu. Pa mislim, da ultimat ni veljaven, dokler ga ne podpiše. Toda mi si njegovega ultimata ne jemljemo k srcu, ker nam ga da skoro vsako soboto večer. Ko pa pridemo drugo soboto: Mel-le, Nahtigar, Modic in jaz, jih pa spet mečemo. Včasih je truden, pa godrnja, da mu krade-mo spanje. Takrat mu vselej rečem: 'Knaus, kar spat pojdite, bomo že mi luč ugasnili!' —-Včasih nas uboga, včasih nas pa zmiva, da je kaj. Ampak mu je prav, saj nas je on navadil mar-jat, sedaj naj pa pokoro dela za to.
Jerneje ima dve veri: eno v Boga, drugo pa, ker verjame, da vsak marjašar, ki karte deli, si lahko udeli petel ali pa plauder. Jaz pa tega ne verjamem. Pa te vprašam za en svet: če se res lahko tako deli karte, pa je to po postavi, ali ni? Ti si že ro-nal za councilmana, moraš postave znat. (Je, je, čisto po postavah je, dokler te ne dobijo ostali trije marjašarji. Op. Jakata). Pozdrav!
A
že sem mislil, da je odklenka-lo klobasam do jeseni, pa se oglasi v našem oficu Mr. Frank Ma-tičič iz 15307 Holmes Ave., in jih pritroska celo rešto klobas, doma posušenih, en doma posušen želodec, pa eno danko. Rekel je, naj si koline razdeliva po bratsko z urednikom pri sosednji mizi. Sicer je ena klobasa name več prišla, ker jih ni bilo na pare, pa saj veste, da ne bom šel take dobre stvari režat. Sem mu dal pa malo papirja, y katerem so bile klobase zavite, pa je bilo okej. Hvala lepa, Frank! ' A
Mr. Jalovec, ki ima farme blizu Ravenne, O., mi je poslal po John Novaku dva lepa fazanova peresa in dva koruzna štoka. Naročil je, naj seštejem zrna na koruzi in kolikor .jih je, toliko let mu naj pošiljam Ameriško Domovino. Bog daj srečo! Pripomnim samo še to: drugič naj mi pošlje raje kar celega fazana, da si bom sam peresa izbiral. A
Orkadigata, kakšni so ti otroci! Zadnjič sem bil nekoliko zadrejnal in v tem času se je odigral tale dramatični ,prizor (kot mi je žena pozneje povedala):
"Zakaj pa sedite tako tiho? je vprašala Johana otroke. "Ata je zaspal." "No, potem ste pa pridni. Le tiho bodite!"
"Saj bomo, da bomo videJi> kaj bo, ko bo atetu cigareta do-a do prstov.!'
KAKO NASTANE TORNADO
Mesec marec je v Zed. državah sezona tornadov, kot pravijo statistiki. Ta sezona traja nekako štiri mesece in se konča sredi julija. Morda zadivja kak tornado že v februarju in po juliju, pa to je le izjemoma. Navadno pa divjajo tornadi pomladi, ko sprememba vremena upli-va na njih pojav in skoro vsak teden beremo v tem času o strašnem razdejanju, o izgubi človeških življenj in imetja, ki so žrtev strašnega divjanja tornada.
Tornado nastane, ko zapihajo mrzli vetrovi od severa, od juga pa gorki. če se nahaja mrzel zrak na vrhu, gorak pa spodaj, to ni naravno, ker toplota vedno sili navzgor, mrzlota pa na tla. In kadar se hoče zrak spraviti v svojo naravno lego: mrz-sli spqdaj, gorki na vrh, nastanejo vrtinci, ki se premikajo s silno naglico in močjo. To je ravno tako, kakor kadar izpustite vodo iz banje. Tam boste videli, da voda odteka pri luknjici v nekakem vrtincu in je voda samo ob straneh, na sredi je pa praznota. Na isti način se formira tornado. Kar zadene tisti tornadov vrtinec, je zapisano porušitvi.
Tornadi se najraje pojavijo popoldne ali zgodaj zvečer, po kratkem in nekako težkem vzdu-hu zjutraj. Vremenski urad, ki ima razne naprave, s katerimi
lahko napoveduje vnaprej raz- |Mrs> Cohen je po rojstvu Kanad-no vreme, lahko izve o bližajočem se tornadu, ker mu te priprave napovedo gibanje vetrov in pritisk zraka. Toda tornadov ne napovedujejo ti vremenski uradi, ker bi taka napoved povzročila veliko paniko in včasih morda po nepotrebnem. Velikokrat se namreč pojavijo tornadi, ki se pa formirajo samo v zraku in ne dosežejo zemlje, torej ne povzročijo nobene škode. Vča-
diani. Takrat je izgubilo življenje 742 oseb, škode je pa na-pravli za $16,5000,'000.00.
Najboljše zavetje pred tornadom je v kleti in sicer južnoza-hodni kot kleti. Navadno pride tornado od te strani in bo padalo tramovje, zid in drugo na drugi konec, severovzhodni.
če nas pa tornado zaloti na prostem, je najboljše, da se vle-žemo na tla, in z|rabimo za kako korenino, drevo ali kaj takega, da nas veter ne odnese. Sicer se pa moramo izročiti sreči, da ne pade na nas kako drevo ali kaj drugega. Vrtinec tornada nima dovolj moči, da bi dvignil človeka, ki leži na tleh, dasi ga lahko prevali. V takem slučaju je pa največja nevarnost, da ne padejo na nas razni predmeti, s katerimi se tornado igra v zraku.
V spominu nam je še strašni tornado v Lorainu, O., ki je zdivjal 28. junija 1924 ob 4. uri popoldne. Ubitih je bilo takrat okrog 90 oseb, 900 je bilo ranjenih, škode na posestvih je pa bilo do $40,000.000. Prizadetih je bilo takrat tudi mnogo Slovencev.
PEGAM IN LAMBERGAR
POVEST
Spisal Dr. Fr. Detela
DNEVNE VESTI
Krutost naselniške postave v vsej nagoti
St. Albans, Vt., 13. marca.
čanka, dočim je bila njena hčerka Dorothy, rojena v New Yorku, ko se je Mrs. Cohen nahajala v New Yorku. Kmalu po porodu je bila Mrs. Cohen deportirana v Kanado, ker ni prišla sem pravilnim potom, toda otroka niso mogli deportirati, ker je bil v Ameriki rojen. Kanadske oblasti niso hotele sprejeti otroka. In dobrodelne družbe v tem mestu, v New Yorku sih tudi mala izpremeiriba' vetra J k0t tudi zvezna vlada ni hotela
sprejeti odgovornost za malega črviča. Končno se je za otroka zavzel neki ameriški državljan, ki je spravil dekletce v svojo hišo. Mati je v Kanadi, ne sme v Ameriko, otrok je v Ameriki in ne sme v Kanado. Kakšna bu-dala so to, ki delajo naselniške postave. Je slično časom, ko so vladale suženjske razmere v Ameriki. Toda pod republikansko vlado je vse mogoče. Za tako službo bi se tudi mi pognali Baltimore, Maryland, 13. marca. Tu so aretirali znanega pospeševatelja športa, Sam Lampe, ki je obtožen kršenja prohibicijske postave. Zvezni suhaški agenti so hodili k njemu od 25. decembra do 10. februarja in sicer — pijančevat. V tem času so spili 445 kozarcev žganja, šest zabojev pive, in domov so odnesli 15 pintov žganja in 14 pintov brinjevca. In ko so vse to — na vladne stroške seveda — povžili, so dali svojega dobrotnika aretirati. Aretirali bi ga lahko prvi dan, ko jim je prodal pijačo, toda prohibicij-skim agentom je očividno ugajala pijača Mr. Lampeta, zato so tja dalj časa zahajali. In stric Sam vse to plača. Eksperiment, ki bo trajal svojih 1000 let Athens, Ohio, 13. marca. Di-Ijaki botanike na tukajšni uni-
vrže tornado s pota, kamor bi sicer drugače pridivjal.
Redko se pojavi tornado ponoči in nikdar ne po polnoči. Kadar pride tornado, divja navadno v daljavi 15 do 20 milj, potem pa izgine. V širini zavzema tornado navadno dva mestna bloka. Tornado navadno potuje s hitrostjo 30 do 40 milj na uro in se mu lahko ubeži z avtomobilom ali vlakom. Redkokdaj doseže tornado brzino 60 milj na uro. Tornado se lahko opazi, kadar se spusti na zemljo teman oblak, ki ima podobo lijaka. Ta lijak je včasih poldrugo miljo visok.
Skoro vsako mesto v ameriškem srednjem zapadu je bilo že obiskano od tornada, enkrat ali večkrat. Kansas City je obiskal tornado leta 1880, ob kateri priliki je mnogo šolskih otrok izgubilo svoje življenje. In pred kratkim časom je malo manjkalo, da ni udaril v mesto tornado, ki je zadel samo predmestje, South Park. Mesta kot: Omaha, St. Louis, Chicago, St. Joseph, Oklahoma City, Mem-Phis, so že strašno trpela od tornada, z izgubo življenj in imetja.
V letih 1916 do 1923 se je uradno zapisovalo izgube vsled tornada in je napravil škodo cenjeno v dolarjih: Illinois $7,536, 000; Indiana $5.01.6,000; Minnesota $4,477,000; Kansas $3,-
"Kajpada!" je odgovoril oni slabovoljen. "čuda, da nam že ne gredo z banderi in godbo naproti. Ali ga vidite kmeta, kako zapira vrata pred nami, kakor da bi bil zagledal živega vraga?"
"Kaj bi se ne bal, ko se držiš ti tako grdo!" je dejal Gregor in zavil s konjem proti koči in klical: "Oče, oče, kod moramo jezditi v Gornji grad in koliko imamo še dotja?" Prijezdili so bili namreč do razpotja. — Glasu ni bilo nobenega. "Ne bojte se dobrih ljudi," je klical mladenič; a zastonj. Jernej pa se je muzal.
"Pa so vendar ljudje doma," je trdil Miha. "Poglej, Jernej, tam skoz luknjo so se zasvetile oči."
"Počakajte, jaz vam pokažem, kako smo časi iztrkavali polhe iz gabra," je dejal Jernej, izvlekel kresilo, položil gobo na kamen in počel kresati, da so se utrinjale iskre.
"Stoj, Jernej; hajdimo naprej !" je zavpil Gregor in urno obrnil konja na levo pot. Z godrnjanjem je odjezdil Jernej, ko so se že odpirale duri in se je ozrl plah obraz za jezdeci.
"Priklical sem sa vendar," se je ponašal Jernej; Gregor pa je zabičeval, da se mora lepo ravnati z ljudmi.
"To se lahko reče," je ugovarjal oni; "a hudo je, če ne dobi človek izlepa ne piti, ne jesti."
"In cesarski člpvek!" je dodal Janez.
"Ti govoriš kakor Salomon, Janez," ga je pohvalil Jernej, "dasi bi te imel za butca marsikdo, ki te pogleda po vrhu. To-gota grabi človeka, ki pride v imenu presvetlega cesarja v te zapuščene kraje in ga tako sprejemajo Cel j an je. Kaj moremo mi in naš cesar za to, da jim je v Belem gradu grofa Urha vrag vzel! Zdaj pridejo vsaj pod pošteno vlado in veseliti bi se morali. Bodema jih učili kozjih molitvic, Boga mi!"
Takp je modroval Jernej, Gregor pa je prepustil konju vajete in jezdil zamišljen skoz temni log. Dolgčas mu je bilo po domu in jel je tiho peti konjsko pesmico. Takoj so se oglasili tovariši, in krepko se je razlegalo po pogorju:
622,000. V teh sedmih letih se | verzi, ki bodo študirali v letu JO pojavil tornado: v Arkansasu 2931, bodo lahko dognali, kako
76; v Kansasu 69; Texasu 68; Iowa 66 in Missouri 57. Škode te države niso zaznamovale posebno velike, ker so pač te države bolj redko naseljene.
Nikdar se ne ve, kaj bo napravil tornado. Včasih divja nekaj časa pri tleh, pa se nenadoma dvigne, potem se morda iz-frubi, ali pa zopet pade v kratki 'azdalji na tla in divja dalje. S kakšno silo tornado divja, se lahko razvidi iz tega, da se je Pi'onaslo, da je tornado zbil travnate ali slamnate bilke skozi drevesno skorjo.
Najtrašnejši tornado je divjal v Murphysboro, 111. Formi->"al se je tornado v Missouri, div-
jal
dolgo časa lahko seme ohrani svojo kaljivost. Na dvorišču univerze so namreč včeraj zakopali 40 steklenic, katerih vsaka ima 800 semen. Vsakih 25 let bodo odkopali eno steklenico in se prepričali, ali je seme še ka-ljivo ali ne. In v tisoč letih pridejo vse steklenice na vrsto. Iškabibel!
Velik požar je nastal v
Lorainu, O.
Lorain, Ohio, 13. marca. Včeraj je nastal na Broadway, ki je glavna trgovska ulica v Lorainu, obsežen požar, ki je napravil $50,000 škode in pozval vse lo-rainske ognjegasce na delo. Ogenj je odkril policist Bark v
čez Illinois in se izgubil v In- poznanem Roma restavrantu.
V rosni megli še leži Hrib in dol teman, že pod okencem stoji Konjič osedlan. Brašno, mamica, povij, In ne jokaj mi!
Kaj rezgečeš, konjič moj! Nismo še doma; Še med ljubo in menoj Sedem je gora. Nič se, ljuba, mi ne boj, Če me ni nocoj!
Posteljco pa, tratica, Ti postlala si; Greje srca mladega Te rudeča kri. O j, zaman boš, mamica, Sinka čakala!
Vedno strmejša je postajala pot, in Jernej je zabavljal na grde kraje in zaklel, kadar se mu je spoteknil konj.
"Takega sveta tudi ni kmalu, kakor je pri Dobu," je poudarjal Miha. "Tako ravno polje in taki travniki; tu pa sama hosta! Pa vendar žive ljudje tudi tod."
"Ampak kako žive!" je vzdih-nil Janez, ki se je spominjal materinih loncev.
Ko pa so zavili iz gozda, se .je razgrnil pred strmečimi očmi Gornji grad. Takega si Gregor ni bil mislil benediktinskega samostana. To je bilo malo mesto, obdano z rovi in zidovjem, utrjeno z visokimi stolpi. Proti nebu se je dvigala ponosna cerkev, in mogočna poslopja so jo obdaja la od treh strani; za njimi pa so
se vrstile za glavnim obzidjem druge stavbe, večje in manjše, a vse v izbornem stanju, svedočbe dobrega gospodarstva. In zunaj obzidja je stalo po tesni dolini in ob pogorju hiš in poslopij za veliko vas, stanovališča čedna in prijazna, gospodarske zgradbe trdne in prostorne. Prebivalci se niso plaho skrivali; radovedni so prihajali na prage gledat tujih jezdecev in moško so jih pozdravljali. Celo Jerneju se je razvedrilo lice. "Ljudje bi še bili," je menil, "le kraj je pust." Pred mostom, ki je držal do glavnih z grbi ozaljšanih vrat, so poskakali mladeniči raz konje. Prišel jim je naproti benediktinec, oskrbnik v samostanu, s poročilom, da jih že pričakuje, in jih od vedel v novo bivališče, šti-rioglat močan stolp na enem koncu zunanjega obzidja.
"Takih stolpov je šest; pet jih ostane našim vojakom," je menil samostanski brat in pogledal po strani našega Gregorja. Voščil jim je mnogo zabave, zatrdil, da bode skrbel za vse njih potrebščine, in šel prelatu naznanit njih prihod.
Gregor pa je neprijetno presenečen ogledoval novo stanovanje. V dve nadstropji zidani stolp je imel pri tleh shrambe za živež in orožje, prvo nadstropje pa je bilo predeljeno v eno večjo in eno manjšo izbo z okni in strelnimi linami na dve strani.
"Še pet takih stolpov, in v teh celjski vojaki!" je mrmral sam pri sebi.
"To se pravi," je dodal Jernej, "da smo v pasti, in da nas lahko zapode ali postrele ali izstradajo menihi, kadar se jim zlju-bi. In to se pravi samostan izročiti !"
"S tem, da nas sprejmo," je poučeval Gregor, "pripoznavajo menihi cesarja za svojega posvetnega gospodarja in dediča celjskih grofov. Jaz ne dvomim o njih odkritosrčnosti; a treba se je ogibati vsega, kar bi jih utegnilo žaliti. V miru moramo živeti z njih vojaki; zakaj za boj nas je premalo."
"Na to še misliti ni," je pristavil Miha. "In če nas napadejo, bi rekel jaz: vdajmo se!"
"Sram te bodi!" je zarenčal Jernej.
"I zakaj ? Ustreliti se dati zastonj in za nič, je vendar prene-umno za pametnega človeka. Kaj Janez, ali ni to neumno?"
"A, pusti me v miru!" ga je zavrnil ta, ki je bil hud, kadar je slišal besedo neumen ali tepec; menil je, da je njemu namenjena. Gregor je potolažil oba tovariša, potem pa se je šel Jernejem poklonit opatu Gaš-parju in mu izročit poverilnico
(Dalje prihodnjič.)
ZAHVALA
Prav prijetna naša dolžnost je, da se zahvalimo vsem našim sorodnikom in prijateljem ter znancem, ki so nama priredili tako lep večer ob priliki najine srebrne poroke. Naj izrečem najlepšo zahvalo moji sestri in tovarišici Mrs. Frank Gerlica in tovarišu Luka Leopold, pa tudi moji starejši hčerki Mrs. John Turk. Pa tudi kuharice ne smemo pozabiti, ko je tako pridno delala in nam pomagala, da smo bili vsi kakor v malih nebesih. Iskrena hvala Mrs. Blaž Hace-tovi!
Iz Madisona so prišli sledeči: Mr. in Mrs. Anton Mah, Mr. in Mrs. Anton Babič, Mr. in Mrs. Martin Poljanec, Mr. in Mrs. Jos. Kroflič, Mr. Frank Beretič. Iz Perry, O., sta pa prišla Mr. in Mrs. Frank Gerlica in družina in Mrs. Blaž Hace in družina. Iz Unionville pa Mr. in Mrs. Luka Leopold in družina ter Mr. in Mrs. Anton Fidel. Iz Geneva, Ohio, so dospeli: Mr. in Mrs. Louis Kožar, Mr. in Mrs. Anton Cugel, Mr. in Mrs. John Lapuh in družina, Mr. in Mrs. Joe Bra-dock in družina, Mrs. Mary Do-šick. Iz So. Geneva sledeči: Mr. in Mrs. Košiček, Mr. in Mrs. Fr. Grubar in družina, Mr in Mrs. John Pintar in družina, Mr. Go-dič, Mr. in Mrs. Frank Keržič in družina, Mr. in Mrs. John Pecjak.
In iz Noble in Collinwooda so bili navzoči sledeči: Mr. in Mrs. Frank Gorjanc, Mr. in Mrs. J. Verh, Mr. in Mrs. Anton Gum-bač, Mr. in Mrs. Kokol in družina, Mr. in Mrs. Štefan Malova-šič, Mr. in Mrs. Plešič, Mr. in Mrs. Felix Malovašič, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Anton Malovašič, Mr. in Mrs. Andrew Pirnat, Mr. in Mrs. Peter Malovašič in družina, Mr. Mrs. Mathew Klemen, Mrs.
NOVE
Columbia
plošče
1
KATERE SMO RAVNOKAR DOBILI V ZALOGO
25159
Poje Mr. John Germ
10 inch 75 centov
"Nc dajte ženam, da bi hlače nosile" "Oh, ko bi le vedeli mamica vi"
Poje Mr. Frank Plut
25161 "Glasno bi zavrisn.il," solo
"Kje prijazne ste višave," solo
NOVE HRVAŠKE PLOŠČE
1192 "Deda Crkvenik," Adamov Co., prvi i drugi dio 1190 "Rada ide Srbin u vojnike," tamburaSki zbor Bahat "Onam, onamo," Tamburaški zbor Banat Se priporočam
ANTON MERVAR,
MUSIC 6919 St. Clair Avenue
HOUSE
Cleveland, Ohio
m
■
ftS

MALI OGLASi
Soba
Soba se da v najem za enega fanta ali žensko. Slednja ima lahko tudi otroka. S hrano ali brez. 1180 Norwood Rd.
Velikonočne razglednice!
Dobite jih pri nas v polni izberi. Velikonočne košarice (Easter baskets), velikonočne slaščice, vse to dobite pri John Trček 15508 Holmes Ave.
Vedno sveža zaloga tobačnih izdelkov, slaščic, sladoleda, gramofonske plošče in razne male hišne potrebščine. Se vljudno priporočam.
in
Mary Mizgec, Mr. in Mrs. Anton Ogrinj Mrs. Anton Grdina Jr. Mr. in Mrs. Martin Vinšek, Mr. in Mrs. John štritof, Mr. Frank Sušnik.
Iz Clevelanda so dospeli: Mr. in Mrs. John Kromar in družina, Mr. in Mrs. Filip Raztresen, Mr. in Mrs. Kaušek, Miss Agnes Turk, Mr. Frank Turk, Mr. in Mrs. Joe Bortnick, Mr. Frank Božič, Mr. in Mrs. Anton čan-dek in družina, Mr. in Mrs. Martin Frank in družina iz Broadway, Mr. Frank Ozimec iz New-burga, Mr. John Cergol in John Turk in Chisler Club.
Iskrena hvala vsem onim, ki so nam darovali tako lepa darila, Mr. in Mrs. Frank černe, Mr. in Mrs. Ignac Jeraj, Mr. in Mrs. Martin Frank iz Parkhurst Drive, Mr in Mrs. Mike Mahne, Mr. in Mrs. Jos. Gustinčič, Mr. in Mrs. John Laušin, Mr. in Mrs. Simonič. In še enkrat prav iskrena zahvala vsem onim, ki so nas obiskali na našem domu ob proslavi naše srebrne poroke. In če je mogoče kako ime izpuščeno ali ni pravilno napisano naj se nam sporoči.
Mr. in Mrs. Leopold,
Madison, Ohio.
Hitra in gotova pomoč proti zaprtju, slabemu teku, plinom želodca, vzdigovanju in sličnim želodčnim boleznim.
"Smithfield, O., 8. januarja.— Jaz vsakemu priporočam Trinerjevo grenko vino. Moj soprog je dolgo čaia bolehal na želodcu, toda, odkar je začel jemati Trinerjevo grenko vino, je zopet zdrav. —Mrs. Annie Kish."
Trinerjevo grenko vino
odpravi vaše želodčne nerednosti, ker njega sesta-vina deluje na vse štiri važne dele telesa: želodec, črevesje, jetra in mehur. Nič več se vam ni treba bati ob času obeda. S slastjo boste lahko uživali vaše jedi. in vsako noč boste imeli mirno spanje. Zjutraj Se boste počutili spočitim in svežim. Poskusite ga takoj in končajte vaše trpljenje! Dobi se pri vseh lekarnarjih, v dveh velikostih, velika in mala Steklenica.	(Adv.)
NAZNANILO
Naznanjam, da radi odhoda iz grocerijsko trgovino po zelo nizki prodalo pa tudi posamezne dele oprave, spodaj označeni naslov.
FRANK LESK0VIC
6303 Glass Ave.
ciiiiiiiiiiiiiiiiiin ■■■■lili
mesta prodam ceni, ali se bo Pridite na
Zahvala!
Prisrčna zahvala vsem, ki ste sočustvovali z menoj ob priliki smrti Ane Krušič. Najprisrč-nejša zahvala vsem, ki ste darovali vence in denar za sv. maše za mojo pokojno mater. Prisrčna hvala vsem za tolažbo in sočustvovanje. Vsakemu posebej se ne morem pismeno zahvaliti, ker ne vem za imena, toda naj priča ta zahvala, da prihaja iz hvaležnega srca. žalujoča hčerka: Agnes Urh. ^
Naznanilo
Društvo Kras št. 8 S. D. Z., naznanja, da se vrši redna mesečna seja dne 15. marca v navadnih prostorih. Cenjeno članstvo je vljudno prošeno, da se za božjo voljo udeleži te seje. Seja je jako važna, in zadeve se ne more rešiti, razven ako ni vsaj polovica članstva navzoča. Prosim, da se to upošteva, ker sicer ne boste upravičeni kaj kritizirati. Pridite v nedeljo 15. marca na sejo, ki se začne ob 9. uri dopoldne. Pozdrav — Louis Opara, tajnik.
Trgovski prostor
se da v najem, zaeno s štirimi so bami, spodaj. Garaža, prostor v kleti in podstrešje. Samo $45.00 na mesec. Pozve se na 15925 Sa-ranac Rd.	(64)
Vabilo
Društvo Ilirija št. 56 S. D. Z. članice tega društva so vabljene, da se gotovo udeležijo prihodnje seje dne 17. marca, ob osmi uri zvečer. Obiskal nas bo brat glavni predsednik John Gornik. Seja je torej važna in vaša navzočnost je potrebna. Naj nobena ne izostane. Na svidenje — tajnica!	(62)
Pohištvo
za štiri sobe se poceni proda. Pczve se na 19614 Keewanee Ave.	(64)
Naznanilo
Društvo Carniola Hive št. 493, The Maccabees, naznanja članicam, da je umrla sestra Ida Turk, 1 604 E. 41st St. Prosim, da se zberete v nedeljo ob 7. uri zvečer na domu ranjke, da opravimo svojo društveno dolžnost.
Tajnica.
Prva slovenska
pop r a vi j al n ica v s a k o v r s t nega pohištva. Izdelujemo tudi nove "parlor sets" in tudi popravljamo vse pohištvo. Vse delo jam-čeno. Cene nizke. Pokličite in pridem do vas, ter vam dam nasvet, ne da'bi vas kaj veljalo. Se rojakom vljudno priporočam.
John Lukanc
698 E. 159th St.
Tel. EDdy 2407-J.
(Sat. X)
tli JE
GRDINA'S SHOPPE |
Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobuki
Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi celo leto.
A. VE.
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
Cez dan: 513 ULMER BLDG.
Zvečer od 8—8 «411 ST. CLAIR AVE.
soba it. 7. Tel. Rand. 5103
Tel. Cherry 3982
DOBER
Točna postrežba!
The Ilill Coal Co.
mi MARQUETTE RD. IIEndcrson 5798
DR. J. V. ŽUPNIK
zobozdravnik
6131 ST. CLAIR AVE. V Knansovcm poslopju Nad North American. Iianko Vhod samo iz B2. ceste Govorimo slovensko. 10 let na St. Clair Ave.
(W. S.)
0253532353894848484802000200020100020002484823485353534853535348234848480002020201020001000253230102485353485348234848485348535348534848485348010153484848484848484853
A. J. ZUZEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 8088 Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore 2857-J
Piratje na reki Mississippi
SPISAL FRIEDRICH GERSTAECKER Za "Ameriško Domovino" prevel A. šabec
(Nadaljevanje)
—	Potemtakem obstoja neka čudovita podobnost, podobnost, ki je naravnost neverjetna in skoro nemogoča. Celo to malo brazgotino, ki jo imate na čelu, je imel oni Wharton.
—	Torej kaj mi je danes pripravilo čast vašega obiska? — je vprašal Dayton.
—	Ali bi mogel izpregovoriti nekaj besed z vami na samem? je vprašal Cook. — Gre namreč za zelo važno stvar, ki ne ogroža samo varnosti Helene, marveč varnosti prebivalvec vse države Mississippi.
Dayton se je obrnil, kakor bi hotel s svojim gostom oditi iz sobe, proti vratom, v katerih se je istočasno pojavila Mulatka Nancy, in Mrs. Dayton je takrat hitro rekla:
—	Adela, pojdiva; Marija se je zdaj gotovo že prebudila. Mr. Cook, kaj ne, saj ostanete pri nas na obedu?
—	Prav res ne vem, madame, če se mi bo mogoče odzvati vašemu prijaznemu vabilu, — je odgovoril farmer. — Vse je namreč odvisno od tega, kakšne odredbe bomo sklenili.
—	Nu prav; ni se vam treba vezati z obljubo. Mi obedujemo ob enih popoldne; če boste takrat še tu, pa pridite, — je rekla Mrs. Dayton, in ne da bi čakala odgovora, je odšla z Adelo iz sobe.
32. Odkriti umor.
—	Sodnik Dayton, — je rekel Cook, ko so se vrata za ženskama zaprla, — Mr. Hawes je odšel včeraj z naše farme, in sicer edino s tem namenom, ne samo z namenom, celo z naročilom, da poišče vas in da vam pojasni važne stvari. Kakor pa sem pravkar slišal, se tukaj v Heleni ni še niti pokazal ni. Mrs. Dayton —
—	Motite se, — je rekel mirno sodnik, — on je bil tukaj, in če ste prišli radi tega, se vam seveda ne čudim, da ste v taki naglici.
—	Kako? On je bil tukaj? — je vprašal Cook začuden. — Mrs. Dayton pa je rekla —
—	Srečal sem ga doli v mestu,
—	ga je prekinil Dayton, — in ker se mi je zdela stvar, o kateri mi je povedal, prevažna, sem ga poslal naravnost v Sinkville, dočim sem se namenil jaz sam tukaj vse potrebno preskrbeti in ukreniti. Kakor mi je povedal, hočete vi zunaj na deželi zbrati oborožene ljudi, kolikor jih morete dobiti, s katerimi pod vzamemo, čim se vrne, odločilni udarec. Ali se je to že zgodilo?
—	Da, jaz tudi mislim tako,
—	je rekel naglo Cook. — Stari in Bil in še nekaj lovcev je že na potu sem z lepim številom oboroženih ljudi.
—	Prav, torej nam zdaj ni storiti drugega, kakor da se mirno zadržimo, dokler ne prejmemo poročila iz Sinkville. Mr. Hawes je imel popolnoma prav, ko mi je posebno polagal na srce, da se ne ukrene ničesar, kar bi utegnilo zločince posvariti pred odločilnim udarcem. Na vsak način bi vam svetoval, da ne pridejo vaši ljudje prej v Heleno, dokler nismo tudi tukaj z vsem pripravljeni.
—	Mr. Hawes je imel takrat morda prav, — je rekel zdaj Cook, — ampak od takrat se je stvar izpremenila. Priznati moram, da smo bili tudi mi sami tega mnenja, da ne pridejo vsi naši ljudje naenkrat v Heleno, kajti vemo, da ima drhal povsod svoje vohune. James in jaz sva zato celo odjezdila naprej, dočim čakajo ostali nekoliko zunaj mesta, tam, kjer sta bila pred dvema letoma dva moža oropana in skalpirana. Odločilni udarec bomo morali tudi odložiti, dok-
ler nimamo skupaj dovolj močnega števila mož; toda med tem so postale potrebne druge odredbe, in sicer tukaj v mestu.
—	Tukaj v Heleni ?
—	Da, Hawes vam je gotovo povedal, da nam je Cotton ušel.
Sodnik je ravnodušno prikimal z glavo.
—	Dobro, — je nadaljeval Cook, — izprva smo mislili, da se bo poizkušal skrivati v močvirju ali pa da bo poizkušal ute-či preko reke v Mississippi. Temu pa ni bilo tako. Bežati je moral semkaj v Heleno, zakaj moj tast in Drosly sta zasledovala njegovo sled, zato sva odjezdila jaz in James še snoči od doma, da lahko danes zjutraj takoj nadaljujeva z zasledovanjem sledi. Hotela sva dati našim konjem samo nekoliko ur počitka, toda pozneje sva se premislila, ker nisva vedela, da-li ne bova mor da morala v najbližjem času konjev zelo priganjati, zato sva sklenila hitro jezditi in v Union hotelu poklicati Smartovega zamorca. Tako je prišlo, da sva še pred zoro dospela v gornji konec mesta, tja, kjer je krčma "Pri rjavem medvedu," kjer je bila še luč, ki je še svetila pivcem. Jamesu se je zahotelo skodelico vročega čaja, in ker tudi jaz nisem imel ničesar proti temu, sva razjezdila in potrkala na vrata. Če bi bila namesto najinega trkanja strela udarila v hišo, ne bi moglo naenkrat postati tišje v hiši, kakor je postalo, ko sva potrkala. V trenotku je bilo vse tiho, in James, ki je bil par korakov za menoj, je rekel, da je ugasnila luč, katero sva videla prej skozi špranje lesenih oknic.
—	In ni nihče odgovoril na vajino trkanje? — je vprašal sodnik napeto.
—	O, da, — je odvrnil Cook.
—	Kar tako se vsi tudi niso mogli narediti mrtve in čez nekaj časa je prišel ven neki star fa-lot, ki je vprašal, kaj želiva. James mu je povedal, da bi rada vsak skodelico čaja, nakar je začel falot zagotavljati, da nimajo nobenega čaja niti kave v hiši, nakar nama je pred nosom zaprl vrata.
—	Nu, in kaj je sumljivega pri tem? — je vprašal sodnik.
—	I, jaz mislim, da je že to samo na sebi dovolj sumljivo, dasi nisva midva še ničesar sumila, temveč sva šla nazaj k cesti, kjer sva privezala svoja konja. Komaj sva pa dospela na cesto, sva videla onkraj reke, kako je nenadoma švignilo v zrak par raket, na katere so odgovorili z raketami iz "Rjavega medveda." Naravno, da sva ostala zdaj skrita, kjer sva bila, da vidiva razvoj stvari. Kmalu zatem sva začula enakomerno udarjanje vesel čolna, ki je prihajal semkaj od nasprotnega brega. Čoln je odrinil najbrž od onega mesta, kjer so prej zletele v zrak rakete.
—	In je pristal "Pri rjavem medvedu?"
—	Vsekakor, — je rekel Cook,
—	ali vsaj ob tovornem čolnu, ki je privezan na reki pred krčmo. —
Slodnik je nekaj časa zamišljeno gledal predse, nato pa se je obrnil k farmerju ter vprašal :
—	Koliko raket pa je bilo — in kakšne barve?
—	Kakšne barve? — je vprašal začuden farmer, ki je najbr-že že videl več raket, ni pa vedel, da je njih svetloba lahko različnih barv — in koliko? Kaj morda vi poznate signal?
—	Jaz? Ne, — se je nasmeh-ljal sodnik, — menil sem le, če je bila samo ena, navadna raketa, da je bil& ta spuščena morda
kar tako slučajno, čolnarji večkrat izpuščajo rakete, naprimer, če odvesla nekaj delavcev njihovega čolna naprej in nato na bregu čakajo na svoj čoln, s katerega jim dajo pozneje znamenje z raketami.
—	Da, da, to je že res, to vem tudi jaz, — je rekel Cook, — ampak če je bilo temu tako, čemu pa so se potemtakem ostali tako skrivali v krčmi? čemu naju niso pustili notri, dočim so onim, ki so pozneje prišli, odprli vrata?
—	Tega pa ne vem, — je rekel sodnik. — Morda tudi, da ste se motili.
—	Da, sodnik, — je odvrnil Cook že vznevoljen, — lahko da sva se motila, toda zdaj ni časa, vso stvar jemati tako z lahke strani. Da eksistira na onem otoku na Mississippiju nevarna banda zločincev, to vemo, kakor je tudi povsem gotovo, da ima ta drhal v Heleni ali v bližini Helene svoje zatočišče. Kakor mi je James pravil, je ona krčma "Pri rjavem medvedu" itak raz-upita in na slabem glasu. Prav tako je gotovo, da se klatijo v Heleni in okolici ljudje dvomljive vrednosti; farmer Howitt, ki je odjezdil v sredo iz Helene, je bil včeraj nedaleč od tukaj najden ubit, in nekega drugega ubogega vraga so ubili in oropali nedaleč od Strongovega poštnega urada. Cotton je tudi zbežal v Heleno, zato je skrajni čas, da se nekaj ukrene, da se stori temu razbojništvu enkrat konec.
—	Toda kje je zdaj James Lively? — je vprašal sodnik ter gledal zamišljen predse, — kaj ni prišel z vami v Heleno?
Tedaj so se odprla vrata in Adela je pogledala v sobo.
—	Ali je dovoljeno, da stopim po svoj klobuk? — je vprašala mlada deklica smehljaje. — Rada bi namreč skočila k Mrs. Smart, pa sem pustila klobuk v tej sobi. Ali je dovoljeno vsto-
katerih motim? Saj takoj zopet odidem..
Sodnik jo je razmišljen in v duhu odsoten pogledal, Cook pa je rekel:
—	O, bogvaruj, Miss, za vas nimamo nobenih tajnosti, čeprav bi bile to tajnosti za druge ljudi. — James Lively, Sir? — se je nato obrnil Cook spet k sodniku, odgovarjajoč na vprašanje. Deklica, ki je vzela z mize klobuk in hotela pravkar oditi iz sobe, je ob tem imenu začutila, kako ji je zaplula kri v lica. Toda če je hotela, da moža njene rdečice ne bi zapazila, ni mogla trenot-no iz sobe, ker bi bila morala mimo njiju. Zato je stopila naglo k šivalni mizici, jima obrnila hrbet, odprla predal in se delala, kakor da tam nekaj išče. Cook pa je nadaljeval:
—	James Lively je rekel, da mora za vsem tem nekaj tičati, zato mi je naročil, naj jaz sam odjezdim sem ter vam vse sporočim, on pa je skril svojega konja v goščo, da bi se splazil pozneje nazaj k hiši, nakar bi iz svojega skrivališča opazoval razvoj nadaljnih dogodkov.
Adela je med tem pokrila svoj klobuk, pozdravila oba moža ter odšla iz sobe.
—	Moj nasvet je ta, — je nadaljeval Cook, — da oni brlog obkolimo ter drhali, ki se tam nahaja, odrežemo beg po kopnem in po vodi, nakar se lahko prepričamo, kdo so pravzaprav ti ljudje. Kdo ve, če se nam na ta način ne posreči zatreti korenine vsega zla, nakar bomo imeli z ostalimi lahko igro . . .
—	Ljubi Mr. Cook, — je rekel resno sodnik Dayton, — samo na navaden sum, ne smem vdreti na privatno posest državljana Združenih držav. Da, če bi imeli kak dokaz, potem —
—	Ah, k vragu z vašimi dokazi, Sir! — je vzkliknil trmasto fai'mer,— če bi dokaze imeli, ne bi potrebovali niti vas niti
nja. Saj baš dokazi, to je tisto, do katerih naj nam postava pripomore. če najdemo enkrat te, potem bomo tudi vedeli, kaj nam je nadalje storiti.
—	Moj dobri gospod, je rekel sodnik ter skomignil z rameni, — kakor se zdi, še vedno mislite, da ste na Fourche la fave, kjer vam je treba izdati samo poziv na sosede, nakar je takoj vse pripravljeno za linčarsko sodbo. Kaj ne, tudi vi ste spadali k Regulatorjem?
—	Vsekakor, — je odgovoril mračno mladi mož.
—	Nu, vidite, zdaj ste se zmotili. Mi živimo tukaj v civilizirani državi, in kakor bi si sam želel, da noben zločinec ne uide svoji zasluženi kazni, prav tako vam moram priznati, da se bom uprl vsaki protipostavni nasilnosti.
—	Torej nam na vašo pomoč ni računati? — je vprašal Cook ostro,
(Dalje sledi) -o-
* V Eaton, blizu Elyrije, Ohio,
so odkrili močan vrelec naravnega plina.'
piti, ali so morda tajnosti, pri I ne bi bilo vsega tega zavlačeva-
POZOR!
$157.72
samo
iz New Yorka do Ljubljane in nazaj do New Yorka, na krasnem parniku
VULCAN IA
14. APRILA, 1931
Kdor želi udobno potovati, naj se obrne do dobro znane in zanesljive tvrdke
MIHALJEVICH BROS.
6201 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
Naznanilo in zahvala
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul naš priljubljeni soprog in oče
John Prešeren
Bolehal je štiri tedne in pomoč je bila zaman. Umrl je dne 19. februarja, k večnemu počitku smo ga položili dne 24. februarja, in sicer po cerkvenih obredih na Calvary pokopališču. Pokojni je bil doma iz vasi Luže, fara Št. Jurij pri Kranju. Star je bil 46 let. V Ameriki je bival 22 let.
V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu prav lepo zahvalimo vsem našim sorodnikom in prijateljem za tolažbo v teh bridkih urah. Prisrčna zahvala tudi vsem, ki so darovali krasne vence, in sicer: bratrancu in družini Testen, družini Blaznik, družini Antončič, družini Perne, družini Čebul, družini Pozelnik, družini Grebene, družini Rack, družini Štefe, družini Kapla, družini Zun, družini Metlika, družini Kern, družini Sodnik, družini Useničnik, družini Košnik, Mrs. Krašovec in Mr. Bohar, Mr. L. Oblak, družini Tolar, družini Kožar, Mr. Burger, Mr. Cesey, Double Eagle Bottling Co., mladim fantom Pirates, slovenskemu podpornemu društvu Kranj in društvu Naprej, št. 5 SNPJ.
Najlepša hvala tudi vsem onim, kateri so darovali za svete maše, in sicer: Mr. John Zaje, Mrs. Antončič, Mrs. Bonča, Mr. John Pucel, Mr. August Česen, Mr. Martin Straus, Mr. Blatnik, Mr. in Mrs. Strauss, Mr. Oblak. Mrs. Urbančič iz Norwood Rd., Mr. Ernest Pearson, Mr. Henry Burgar.
Lepo hvalo tudi izrekamo onim, kateri so dali na razpolago svoje avtomobile pri pogrebu ter lepa hvala tudi pogrebniku Frank Zakrajšek za tako lepo urejen pogrebni sprevod, Rev. Ponikvarju pa najlepša hvala za cerkvene obrede. Hvala tudi vsem, kateri ste ga prišli obiskat, ko se je nahajal v bolnici, kakor tudi onim, kateri so ga prišli pokropit in ki so čuli, ko je ležal na mrtvaškem odru ter nas tolažili v naših žalostnih urah. Torej še enkrat: prisrčna hvala vsem skupaj! V slučaju, da se je kakšno ime izpustilo, se ravno tako lepo zahvaljujemo.
Tebi pa, predragi soprog in oče, počivaj v miru in naj Ti sveti večna luč. V • naših srcih ohranimo spomin na Te, dokler se vsi skupaj zopet ne snidemo nad zvezdami! — Žalujoči ostali:
AGNES PREŠEREN, soproga.
JOHN, JOE, EDDY, sinovi; FRANCES, ANNA, JOSEPHINE, hčerke.
V Clevelandu, O., dne 14. marca, 1931.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je kruta smrt ugrabila iz naše srede, v najlepših cvetočih letih, našega nepozabnega, nadvse ljubljenega sinčka, oziroma bratca
Frank Shally
kateri je v Gospodu zaspal 14. februarja, 1931 v starosti 21 let. Pogreb predragega ranjkega se je vršil 17. februarja, 1931 ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na sv. Pavla pokopališče, Euclid O. Bolehal je okrog štiri leta; rojen je bil na* Vine St., Euclid, O.
Tem potom se v prvi vrsti prav iskreno zahvaljujemo pcgrebcem, ki so nosili krsto pokojnega: Mr. Qust Damitor, Mr. Prank Hoffert, Mr. Oskar Ledinican, Mr. Ludwig Stupica, Mr. Frank Rebec in Mr. Rudolph Mertek.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so položili prekrasne vence na krsto predragega in sicer družine: John Susteršič, Mihael. Susteršič, Prank Kunstelj, J. H. Wissman, John Špehek, Louis Špehek, Mrs. Prances Rupert, Euclid High School, Shawnee boys and girls.
Najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše: Mrs. J. Jakše, Mrs. J. Zupančič, Mrs. M. Lazar, John in Mary Susteršič, Mrs. R. Haas, Mrs. J. Cinco, Mr. J. Pugel, Happart family, Young Ladies Sodality in L. Shally.
Najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago: J. H. Wissman, Prank Močilnikar, John Sever, Mihael Susteršič, Edward Jakše, Mr. Pilipovič, Prank Jakše. Hvala tudi vsem tistim, katerih imen nismo mogli dobiti in prosimo, da nam oproste.
Prav lepo se zahvalim Mrs. Sterlekar, Mrs. Pugel, družini J. Susteršič in družini M. Susteršič za vso dano pomoč in požrtvovalnost. Lepo se zahvaljujemo Rev. E. J. Gracey, ki so prišli na dom opravit molitve za pokojnim, za opravljeno službo božjo in govor v cerkvi in za spremstvo na pokopališče. Prav lepo se tudi zahvaljujemo pogrebniku A. F. Svetek Co. za lepo urejeni sprevod in postrežbo.
Iskrena- hvala vsem tistim, ki so pokojnika prišli pokropit, tistim, ki so čuli pri njem in vsem tistim, ki so ga spremili k zadnjemu počitku na mirodvor. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj za vse, kar ste storili. Bog vam poplačaj stotero!
Ti pa, predragi naš, ljubljeni in nepozabni sinček in bratec, počivaj v miru in lahka naj Ti bo rodna zemlja.
Žalujoči ostali:
Mary Shally, mati.
Ludwig-, Edward, brata; Marie, sestra.
Cleveland. O., 14. marca, 1931.
SLOVENSKA KROJACNICA
iu
KEMIČNA ČISTILNICA
Poje in Sin
Podjetje nudi ugodne cene za nove obleke, kakor tudi za obleke, ki se dajo k nam čistit. Naše delo ,je garantirano, trpežno, izdelujemo vse po meri in natančno po vaših željah.
NAŠE CENE:
Moška obleka, kompletna_________________________$25
Moška suknja_____________________________________________$25
Čiščenje oblek:
Moška obleka, kemično čiščena...„.- $1.00
Moška suknja, kemično čiščena...... $1.00
Čiščenje ženskih svilenih oblek_______$1.00
Čiščenje moških klobukov__________________50^
Čiščenje ženskih klobukov____________________65^
Cene smo znižali, da s tem omogočimo rojakom, da imajo za praznike po nizki ceni lepe obleke. Iste ugodnosti vam nudimo pri popravljanju starih oblek in čiščenju že nošenih. Naročila sprejemamo tudi telefonično. Narejene, čiščene in popravljene obleke odpeljemo in dopeljemo na vaše domove. Kadar nas rabite, nas> pokličite, ali pa nas obiščite. Rojakom se toplo priporočam za obila naročila.
631 E. 185th St.
KEnmore 4720
F. ZAKRAJŠEK
Kdor hoče najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč in dan.
1105 Norwood Rd.
Tel. ENdlcott 4735
Podružnica 18321 Edgerton Rd.
KEnmore 2892