Št. 38.                                              V fior'hi v loivk dm-  12. iriHJn   1903.                                      Letnik V.
l/.li:i.j;i  vs;i                      i*i*k   in solmlo <>\,
II.  mi |>n-i||Hi|ilii<' /a m'-slo l"i' <•!, ."',   un
I up.  /.a. iliv.i'lo.  AU<>  I'.'t'l'1 hm  I:«   'In' >••'
|n:i/.iiik i/,Mc iI.-i.ii prt'.l "I' i;   /vr.Vr. Slain-
pi) jiiisli |i|I'|imii.iii  :ili   v  l.ni hi   ii;i.  «loin
|mi,i||.-iii   ccluli'liiu S   '\. y ÜcIiki    i   K in
«¦•'•Irlirhiu   ^ K.   I * I-«»< I: t j :i -<• V  li'Tin   V   I"
liiiL'irii.-in Schwill'/,   v  ŠuUl.ili   1111 • : 111.
.1 r I I <• rs i I z    v   Xunskili   nhrah   in    I. •'
li ;i, n   ii'i   YiT'liji'Vi'iii   I'-kali^-u |"»  * vl"
(/jutraujr i/iliiiijo.)
1 i rtlnist\ <» ii> Mi rnvnitUvo sc
nalinjata   v   «X a r n il n i   t i b k a r n i»,
i,Ik a Vi'tturiiu  li.  ->t. 9.
I)<ipisc j<- i.nsUiviti na uroJniStvo,
'•{•last- ih ii.iroOiiifin |>a na upravniStvo
>(i()rici'€. Oj^lasi .-•* racunijo po petit-
vrstah in sic<T ak<> s<- tiskajo 1-krat po
12 vin. 2-krat j>o 10 vin.. 3-krat po
h    vin.  Ako  «<•   vcčkrat   liskajo.   ra«?u-
I       MJO   H«'   pO   pOgOlihl.
I
Izdajalolj in udgovorni  utcilnik Josip MarusM.
Ti4;a  „Narodna tiskarna" uidgs.v. .1. MaruSie).
Križem sveta s primim ozirnm na
slovanski Jim
i/. .1.•/..•!.• i                                                       ;
/  razmorami   na   slovanskom   .Iip.mi
sc pcča danes  Imli   žc  ostali   -vet.     I'o-
sebno    pozornosl    na   dntMulk«'    na    s!o
vanskcm .Iul'ii  obraca   ncm-ko    in    Iran
cosko č.''"Opisje lie glcde scvcda na rn-ko.
katcro   sc   m.'ini   po   naravi   najholi   /a
nimnli   za   usodo   slovanskih    bralov    tu
dnli.   lz pisanja tch  lislov   pa  sc  da   I«>i-
tiüirili  dvojc   nnziranjc u'IimIc  ii /. r r» k • • \
j^iluinJH.    v     Mi/noslovanskili     pokrapnah.  ¦
Jed no   na/i.arijc gr»1   za  Icni.   da    m>   sc
Slovani  tin .Jugu  politico 01j¦ 1«>vit<>   t. r )¦
budil'  tcr 'la  so   viharni   do^odki    v   njih
domovmi  m a n i Ic s t hc i j u   t ¦* tr a   pro
bujenja.    Drugo    na/iranjc   pa    izra/.a
sumnjo,   da  t(i   >1<>u'1 "Ike   provzroOa    Sin- ,
vanom sovra/.na sila,   katcra sc  v   svoic I
I
scbičnc    politk-ne    svrhc    poslu/.ii|c     nc-  ¦
vcdnosli dobroi'a ^lovanskojH prclii val<! va   ;
Katcro    naziranjc  jc 1 > I i / * -    rcsnicc.  <
0   tern nc homo sodili, rcMiično pa uti"jn<-
liiti  kolikor  toliko jedno ko   drugo     Ako
bi s svojc strani hotcli i/.n-ei kako inni'ir'1.
i';!'"> bi  Ic  to.   da jc jako c-iidno.   kak" <lr- >
--ilt'tjc zaporedoma  vihnt   b o j n i    I» >• --.
zh) tu, zdaj   tarn  in da sc  n*1 u-tavi niti
za trcnulck.
i
Ko jc  utibnila vojna mcd  .lapnnt'i  i
in Kit a j < i  /.aradi otoka Korcja, naslal
jo liojni  vibar  na spanjskib otokih Kuba
1  n V i I i [) i n c,   ko jc pnncbala    ncvihta I
tu, jc buknilo  na  K r c t i   mcd   Grki    in !
Turki.   ko sc   jc   tu   polc/lo.   pričclo    jc
urmcti    v   j u /. n i    A I'r l k ;.   /<i       /.iid
al'risko ncvihto jc  /arc!')  vnMi  /.opct    na  ,
Kitajskcm.    kar   jc   prov/.nu .!< >    bcj
mcd   KUajsko   in   vclcvla^tnii.   /.a   tcm   jc
zavrclo  na  M a r o k o v s k c in.   a  dancs
sc   pripravljajo   c'lidnc   i'cci  v   llviopi    in  !
siccr   na   K r a n c o s k c m  tcr   na  si o-
vanskcin   Juuii.   Ako bi   hotcli   torn
neprestanim do^odkom dati primoro. rckli
hi, da jc to  tako, kakor ko navstajajo v
polctnem c-asu   požari   po   vasch,   ko    \t,
hudohijc zaži«,'a skrita   zlobna  roka   zdaj
tu zdaj tarn, da «a ni skoro dncva. da  bi
ne «orelo  na kakom poscslvu.
K d o pa zaži (4a l> o j n c p o ž a r c
s i r o m sveta? Katera skrita /.lobna
roka je to?
Na suinu je mnojjo storik-cv in .-40-
tovo so to oni, ki irnajo od lacib po/an.v
najve.c   k o r i s t i,   ali ki jih tudi  Ic  pri-
čfikiiicjo. Mi imam ) na sumii v [>rvi vr^li
schično / i d o v s t v n in pa on«1 Ijudi. ki
so   z /.nlov-dvorri    v   tcsni   ^cbirni    zv/.i.
I'a obrnimo svnjo p"-     rut-i n,t -\i>
vanski Jim.   kcr   nas do(.'s»dki   tu  doli naj-   i
bolj zanirnajo.
N't  I Irvah k<" 11  ^o sc   ni/.vi!c   -Ivm  i
taku iM'var'ii»,  'In mure dan'"-1 alijuiri pnli
fid ^nr/.nih   prc-rncrcjij.    11 r> ü>k<   narod
jc sunn razburjen  in  tcmu jc  krivo   na-
' Ivo ma/arorv^lc1  vladc hrvaškc^t han't
11 <• il c r v a r y   ,ja.  Tc:;:i   ni"/.a.  ki   b'"'''   /.
11; r;tv  n'vlnvcskiriii  sred-tvi  - t r c t i   ii r-
va t s k i   n a r o d.   sovrnži   vsc    Ijudstvo
l;tk<i.   da  ¦*>• jc   b.tti na|hui»'u'a.    ako    mo/.  ,
nc (v]-U |'i.                                                                           '
Ko   i'1  i>il   ti> «Ini   vladni   pri-ta-   in
psKc-tnik   1   o-I o s z \'   pri   bann   -c    pr;-  ,
ti /it. da ic |,ud>-lvii  napail! 1   ii''.s >v  jrad.  ,
kcr I'1 mi-lib»    da jc   ban   pri    rijcm    rrt
(diisku.   jc    I''m(]o-/\    vfiričo    v'-ijeja     !r    '
/.avm'i'u  pravdnika.   vr   nadžii[oin«»v    in
vi'.litdjt'v mad'.arim-k»'-trankf. razhurjen   !
v/kliknil:   ,,|-]K»«r<'lciira.  \i  niti   nc *ln-
lit«*. lcaKo   V:b   1 jtnNt \ n so\ra/i!"
In vk!¦¦.]!> ti'uiii ban ;c nc oi]-t"pi
I/, tf trdnvrat n.'«.j| bancivc In *c dalo
-klc[iati. da <4;t siloina drzi na ban^kcni
-lolu - ncvidna rnka. od katt^rc ic
innrda 0 d v i :¦> c n 7. d u ^ ii in t cl •¦ - 1 > rn
in katcra r<>ka jc morda i-ta zi<>hn:t r^ka.
ki z a/is: a  li"inc   po/arc.
To it* Ic tako rci'-cno. Ko sp jc
vncla vojna v ju/ni Afriki. -f it« mntX'o
;¦''-: 1 !<> s« prav'h vzrokih- !" v\)ptv ^''l
dnu'ini! >" jc navajalo kot pravi v/rok
nesrerc bur-^kt'L'a naroda to-lc . K ¦ •¦ :¦',{
pnnc W'ab'ski. scdaini kralj Kdvanl \'ll.
nniilc-ki šc mlad. jc /ivcl '-;i-^ -:..•!; ^rio
tcr potratil 'nno^., :ni;i|onov pn ."''n-kah
in ra/.irh i'jrab. /Jasti da |c iu'ral hazard.
I'ri vseni tt'in sc jc silno zadol/;l \) r i
¦ /. i d o v s k i b m 11 ij ardcr 1 i li. ki imajo
na Anizlcškcin nadkral|cvo olda^t. Ko jc
biIn nicra prini-fvih dol-^ov bajc /.<* pnlna.
so ilcjali milijardcrji : Ali n a in nnin-
U' 0 ('• i t i puscsl j 111 n 0 a i r 1 s k i h
z I a t i h in d i j a 111 a n t n 1 h z a k lad 0 v.
ali pa denar n a /. a j' Poslcdnjc
nicndo ni šlo. nastala pa jc vojna v
ju/.ni Airiki. u'b'dc kalcrc so vsi židovski
listi jednc^a mnenja. da hodi» ho^aNtvo
zlatih in dijamarUnili zakladov ^lokrat i
povrnilo vojiu* stroške; — za ohstanck
hurskc^a naroda sc seveda /.id bri^a to-
liko ko za lanski snc^.
Ako  torcj    obstoji   podobna   „kom-
p'Tiz'toija" v minijaturi tudi mcj hrva:kim
banoni in madjarskim ali tudi ncm-kirn
/.idov-tvotu. kdo more [o trditi. ah nc-
iimcvris» |c vnakako, zakaj ban nc odstopi.
kn /..laj vc. kako ^a hrvntski narod *'i
vH/.i1' Saj si mor:' miuliti. rJa niti ri 1
/\ .cnia vart-n ! llrvatskr> Ijud-tvri k>
I» 1 uprav izzvHno po madjar-K'h za-
stavah in izzivano }f :'' vdnn pn n'!
-tnpaniu riindjar-'k'ti ortranov. ki d"l« ¦'
pn vsaki priliki z ijud-tvorn kakor -
k'l'.vno /.iviri" ('} ,-av la'-'j1* sc rnorajo jc-
/1I1 ('iovi'kii. ki ('ita porocila o snvra/.n*\'ii
nastftpanjii Mi Ij.ir.»n>>v. \' nn-icin^-n; it*
nckaj   izi'icdov
V      Kri/cvfih   jc    pro^la^cna   nac'a
-fillni.    Y (', 1.} r c n j i   I! i 0 r i -0  bili v
iiki iit'in.ri. /Miidarj! -•> -trcliab  v l|u>l-tvo
n lib ii dva krncta Ko so bunu o tcm
['iir'M'MÜ, j" y.L'anii z rarnanii. Maža-
r"[)-ki   uradniki   ljud<tvo   k;;r uklcpHJo   v
• • iti<* vr jo in jc žcnc v jed-o kaknr
t< ¦• -v:i ••
\' /,;:jr"bn /' prcd<tojnik Trnski
¦•j-ji'ti lir;m. kep -c jc zjavil. da noče
biti v»'(.'• Ma/.aron. Ban oistrnni v-ako
MH»-;,               :;t. soglasa z njc^ovo   politiko.
lil-jA--, .npnik N 0 v a K jo aret'ran.
Kt-r *¦¦• L'a j" /ato/.ih». da ..huj^ka" narod.
..Hujskati pomeni zdaj na llrvaškem
t'iliko. kaknr z ;i c n v :t r a t i p r a v i c e
li r v.   n a r o d a.
V   Zfi-jrchu   -••   •,'    avi]H  > ^v-ak dan
»•.oiriri    hrv. ! prcbiv;.!stva    tcr   n»silstva
Madjaronov.    Tc   ti n i   so    pelc   odlicno
hrv.  dame na uliei irvat-iko hiinno. Mad-
jaronsk'   ; andurj: so jih  s  kopiti  pusk
poti>n:li  v  ncko vcž.o in  SI   njih progla-
<ili   /a arctiran»1.  Na  to jc sla depatacija
u'ospodiccn  k   pnlk'ijskcrnu   v>fu   madja-
ronu   MihiOi' u .-ah'.cvat. da dame izpusti.
ali    pa   naj   >c   ny    zaprc.   ker   so tadi
dctnonstriralc.   Mtidjaron   sc  ji>   ohnasal
proti    njini   jako   surovo.    tcr jih iztiral
1/.  so be.
Vo vsem llrvatskcm sc vrše burne
dcnionstracijcv Ob žclezniški progi od
Pod-uscda do Savsk("j,a Marofa je razbit
na vsch železniških napisih mažarski
tckst. Na pošti v Kavenu jc razbit za-
jednkki ^rb. Jednakc reči se goie po
celi dezeli. kjer se narod čedalje bolj
pridružujc nastopom proti madjarski
hejjemoniji. —
Tnko «-tojc -tvari na Hrvatskem,
kjcr so zli clcmcntjc Ic preveč in pre-
d('k'o <.T<--ili zopcr potrpeiljirost naroda.
Knko pa na BalkanuV V Fiosni tudi
vrc Vlada namc-inika K a č e r e, »lo-
vnnskct-'H rrncjata, uprav grdo nastopa
proti kalo!i-kirn rcdovom. ob-lojeoirn iz
samih   >iovanov    in  proti    nad-kofu   dr.
>!.adlcrju.                        ^
*
I'rcd Solun so poslale razne vele-
v!a-ti [)O jcdrio vojno ladijo. Nemčija pa
j" po-lala kar tri. Avstrija ima žc ?se,
[iripravljcno za rnobilizacijo. Poveljniätvo
ckspcdicije sc poveri generalu Gal^otzv,
kornem poveljniku v Lvova. Bolgarsko-
maccdon«ki rcvolucijonarni odbor dela
na vsc kriplje na to, da izzove skraj-
no-ti; turški vfdik vczir pa na to, da
Turcija napovc Bolgariji vojno. Tur^ke
obla«ti z vso «trogostjo postopajo z Bol-
L".iri. kcr jih smatrajo za provzročitelje
ncmirüv.
To jc shka položaja na slovanskem
Jugu. iz katerega položaja. dal Bog. da bi
*e izcimala svoboda in samostojnost Slo-
vanov in ne nasprotno.
Do p i si.
Iz AjdovSi-iiii'. y. maja 1903. —
Nenavadno gibanje pričelo se je za do-
stojen sprejem milih tržaSkih. goriških
in vipavskih gostov na binkoštni pon- .
dePek ob casu velike narodne veaelice
v   A dovŠCini-Šturiji.
/upanstva. društva. in zasebniki,
vse tekmuje.
Odlični veselični odsek. sestavljen
iz zastopnikov tukajšnjih društev in
ljudstva, se pridno udeležujejo odsekovih
sej. pri katerih se živahno motriva za
vso udobnost.
NaroOil je za isti dan dve godbi,
izposloval od si. županstva veselični
prostor. ki obsega 1300 kv. met. na Lav-
ričem trgn. kakor tudi poseben prostor,
kjer se bode telovadba Sokolov vrsila.
Doloeil prostor za oder in slavoloke, na-
ročil dekoracije ter umetne ognje. Sploh:
nalogi. ki si jo je nadel, hoce, kolikor
mu tukajšnje razmere dopuščajo, popol-
noma zadostiti.
Vabilo doposlalo se je vsem znanim
društvom. Akoravno je še le kratek čas
od tega. odzvalo se je že precejšne šte-
LISTKK.                                            i
Sfoiiiin 11a 55-letnico nstaje v Milann
in li'vatsiö jmiaštvo v istej.
I  I'.l  iiicniinisM' jiivnt . Spisiil  M.  Miliactjcv.)
(Daljc.)
¦ApiicM pii^kn. ;i lopovi i'ii'ii.
A juiKici  iiru/.itiii   viru«.
\ (• j a š k ;i   p c s c 111.
Na mnogili krajili so našli cesto od
ustašev prekopano, tpda okopniki so jo
hitro popravili. I'rednja straza ae ustavi
za en streljaj iz lopa pred Melegnanom,
in ko je dobil maršal Hadetzky zanika-
ven odgovor glede neoviranega prehoda
vojske skozi rnesto, je ukazal postaviti
dva topa pred prednjo stražo, ki sta za-
^ela atreljali na Melegnano. Pred mestom
stoječi uslaši so se na prvi strel iz topa
i-azpršili na vse strani, med tern ko jo
žfi druga granata zažgala zadeto poslopjo
v mestu. V>gli so še nekaj krogelj in
«ranat v meytece, potcm pa zapove mar-
šal Hadrtzky, — |rj n; jmPj seboj ob
svojem odhodu iz Milana,   kakor   le   pet :
j srehrnih dvajsetic u'vanckeri'i v /t'pu
I iiKijorju pi. Kltingsbauscnu, da naj s svo-
jim hrahrim otočanskiin batalijonom na-
skoči uporno mesleee tcr ga opleni. Kn
oddelek je sel na desno krilo, ena slot-
nija lovcev pa na levo, batalijon pa na-
skoči z golimi bodali mcslo, pri katerem
spopadu je bil Ic en mož-graničar ranjen.
0 hrabrosti graničarjev je pel tedaj celo
nemski pesnik: „Lind gelt" es auch den
Himmel zu stürmen, so gebet ihnen nur
die Leiter dazu !kl Po naše bi se reklo:
„Ako bi se šlo tudi za naskociti nebo,
dajte jim le lestvice zatö!-'
Na glavnem trgu se je   zopet zbral
batalijon ter so poslavil v red, ne da bi j
se izvršil ukaz, da naj se   mesto opleni.
Tedaj pridejo zone z razmršenimi lasmi,
držeče v roki svoje dojenčke, ter se vr-
žejo k nogam majorja, proseče za usmi-
Ijenje,   (¦ -.5,   da   sc   niso   uprli   meščani,
marvcč le nezadovoljneži iz bližnjih kra-
jev, ki so prišli   oboroženi   v   mesto. — |
(Jstaši so jo   popihali   iz   mesta   na   vse !
: kraje. Muršal pa je prisel   kmalu na   trg '
tcr izrekel majorju-poveljniku svojo za-
dovoljnost z besi'dami : „Hvala Vam. gos-
pod major, za \op red; jaz pripozna'n,
da se zamorem   vselcj   zanašati na   vrle
Hrvate !"
Po   enournem   oddihu  je   korakala
prednja straža proti mestu Lodi*) in eno
uro potem se jc plamen in dim vzdigo-
val iz Melegnana ; ostala vojska, kateri
so se lokavi, uporni ltalijani, skuJali
upreti, je meslo oplenila   in   potem   za-
/.gala.
Otocanski batalijon je bil vedno xa
prednjo stražo proti Lodi-u, ter se je
bližal mestu oh t . uri zjutraj. Kerjebilo
mesto zaprto in je bilo to mesto že od
! nekdaj znano, da je sovražnega mišljo-
nja proti Avstriji, se je postavila prednja
straža ob jutranjem svitu na oh levi se
vzdigajočih viAavah. kamor so postavili
tudi topove.   lsto tako je   stala   dosedsa
*) V  (cm  nu'sln jc inurl  v  slutnji   sv»*tosli
/11:1111  noriški  skol  Hmloll .lo/.ot' sirtil'Killiiiii v pre-
j   :'ii;iii-1vii  I.  ISO.'1), /a  vladn i'CBarjii Jozclii.   Hit jc
I   va/. s\uj scili'A pivuniu   radi od   corkve   ihhIovh-
ljfiiOL'a  -'roloran/^-oilikta. katcremu so jc ntMipos-
ljivo ustavil, iui hoteü ga objaviti.              l'is.
in zdru/.ena vojska za slucaj zagona iz
obzidanega mesta, ali da se ji odreče
uhod v mesto. dobro pripravljena; top-
ničarji pa so stali z gorečimi prižigalni-
cami pri svojih proti durim obrnjenih
topovih.
Na zahtevo, da naj se duri odpro,
so jih prestrašeni me^čani takoj odprli
in ob zgodnjem jutru je korakala vsa
vojska, z maršalom Radetzkom na čelu,
svirajoč veselo koračnico v Lodi.
Večjidel čet je moralo prenočiti
čez rcko Addo pod milim nebom, ostale
pa so se utaborile po mestnih trgih in
na gradu. Naglo naprej pomikanje Pie-
montežev je primoralo maräala, da je
zapovedal, naj se ostale čete in vsa prt-
Ijaga v vsi naglici še isti večer spravi
čez most na levi breg reke Adde. Drugo
jutro 26. marca je vsa vojska zapustila
Lodi ; na vsej poti proti Cremi je deže-
valo, in tukaj je moral otočanski batali-
jon zopet slati na pre 'iji straži ter na
neki močvirni senožeti prenočiti. Tako
je rnarširala vojska, počivajoč   večinoma
Poroc'ilo „(ioriško žmski' no-
arii>ni<'<' dnrJ.lu» kv. C'irila iuMotoda"
n:i MV. podru/iiii'iit'iii letup"» oh-
,'iumii   /born   tin«'  10. inaja   IJMKJ.
/ današnjim dneni znO.no. gor. ¦/.. por. hv.
C. in M. il. loto svojoga delovanja. Lopa
,loba jo že tedaj prelekla, rd kar dviga
naSa podružnica svoj prapor kvišku vabeč
pod isti zavedno sloven.sko Ijudslvo.
Ako pomislimo, da so primorski Slovenci
moralno prisiljeni prav pogostoma seči
v svoj /.ep lor pripomoOi zdaj temu, potcm
on emu drustvu, moramo priznnli, ila je
njihova po/.rivovalnost res izredna. Odkod
ta riosebk'na dare/.ljivost V Plemonito
svojslvo našoga ljudstva izvira \o iz vzvi-
špnega namcna, vslod katerega slremi za
tern, da so mu no trgajo pravico, katoro
mu je zajaničil Večni — pravicn do
lastnega obstanka. Naj Ip drugi narndjp
udobneje žive. /ilavosl in krepost ostane
Ip oripmu. kalcri so bori. In da nasi ro-
jaki v Hvoji'borbi no pošajo, ka/.e i/.mod
mnogih drustov ludi naša «or. žciiska
podružnica, katora uspova i/.borno, toliko
v gmotnem, kot v moralnom oziru. Naj
omonim tn lo krasne duscvne u/itko,
katoro nudi ona loto /,a lolom hvalož-
hMuu slov ,komu občinstvu. Slojoi, .iad
vsakim strankarstvom, spga vsakonm:
prijazno v roko i bogalinu in revo/.ui, po
vzglo 'u slovanskih zaščitnikov sv. (lirila
in R»otoda.
Odbor jo prpskrbol, kakor v vsob
protoklih lolih, revnim slov. otrokom za
,.|{ožični('O>l obloko, obuvala itd. l>n<' 22.
inarca t. I. prirodi! podru/.nirno vesolieo.
pri k» ri so jp vprizorila spevoigra
,.Pepelka'\ Oisti dohodok 300 K 90 h jp
poslala gospa blagajniOarioa 28. man a
1903. glavnemu vodstvu dru/.bo sv. t iiriln
in Motnda v Ljubljano. Dno 29. man-a
t. I. so jo na splos.no željo ponovil imp-
nova ni koneort. Oisti dohodok 120 K so
jp i/rot'il odhoru   „Solskoga  Doma".
Druzba sv. C.inla in Mftoda jo zbo-
rovala lotus v Ilirski Histnci. in nas po-
vabila tja k XVII. voliki rpdni skupMim
na dan 7. avgtnta I(.|O2. Naso podru/.nieo
je zastopala podru/.nicna tajnica.
Podružnična blagajna jo imcla v
preteklpm lotu
dohodkov:
1.   Lanski preostanok            . 121   K  S2 b
2.   Lotnina za loto   1902    .   . 2H.'>  ..
3.   Hadodarni donoski .... SO  ,.
skupaj: 18«) K  S2 h
Stroskov:
Glavnoimi  vodstvu  so  jo po-
slalol2. docombra 1902 1   220 K        h
Bo/.ičniea   in drugi   mpdletni
stroški znasajo   .   ....    92 K IS „
skupaj:  :U2 K   is b
Dohodkov jo bilo.....iSti  K  S2 b
Stroškov jo bilo.....M12 ,.   is ..
V podru/.. blavjHJni ostano   . 171 K 34 h
Dno 10. maja t. I. so bilo izvoljono
v naeolnistvo slodeco gospp in gospice:
gospa Avgusta Šantclj, prodsednica; g.
Ana Dovgan, tajnira : «. Karolina iMakuc,
bla^ajničarica; Namo.stnieo: jj. Milona dr.
1'apož, ^. Lavosl. Kor.šic in «. I'.l/.a Maknc.
Odbornice: t». Amalija Drutovka, «. Marija
Kopač in r. Hožica Hizjak.
V tlurii-i   10. maja  1903.
Slanq. — Največjo škodo po slani
so lotos trpolo sledečp občine v j,'oriski
okolici in sicer: Vo^ersko, Šempas, St.
Andrež. Dornbor^, Kojsko, Vipolžp. Ko-
zana, Šmartno, Gradno, Vodrijan, So-
vodnje, Todgora St. Peter, Hilje, Gabrjo,
Sv. Križ, Černiče, Šmarje, Rihenberg,
Vrtovin, Kamnje, Kanal, Anhova, Avco
in Ajba. Trpolo je tu seveda največ sadno
drevje.
PriHtna totoi^ralija. — V zadnji
Stevilki „Soee" se je zagnal nekdo v dr.
A- I'avlico, ker je na še npeterski slav-
nosli izra/.il željo, naj bi so na podlapi
kršeanskih principov vrnila nied goriäke
Slovence zopet jedinost in sloga, ki sta
jedini po^oj pravemu napredku goriskih
Slovoncev. Pri ti priliki pa je nagromadil
na njega toliko psovk in mu pripisal to
jiko lastriosti, da vdobi čitatelj koj pravo
»n pristno I'otogralijo „Sočinega" član-
karJa, in da lahko s prstom koj pokaže
na njega, ako v omenjenen člančiču za-
roeni osebo dr. Pavlice, z osebo glavnega
aotpudnika „Soče". Wie der Schelm ist..
~ 7 ? .ll^°KÄ "*i«a  solska  mladina.
/-adnja „Soča" priobčuje iz učiteljskih
Krogov člančič, naperjen proli g. županu
(okaväkemu J. Vidmarju. Ta ölanöiö
je pisan tako aurovo, tako nizko, da mo-
ramo v resnici obžalovati občino, katera
je tako nearečna, da ima za učitelja tako
duševno barabče, kakor mora biti oni
učJtelj, ki je spisal omenjeni člančic: v
zadnji „Soei". Kako naj tak človek od-
Rojuje našo mladino, kako naj äiri med
njo omiko, ko si izdaje s tako pisavo
najpristnejše spričevalo, da je jako slabo
odgojen in da ni prav čisto nič omikan,
kajti naš pregovor pravi, da da sod iz
sebe le to, kar ima v sebi.
katolisko dnistvo HlovciiHkib
untpljlt* na 1'riniorsUpiii jo imelo dno
29 malega Iravna prvo slovosno zboro-
vanjo na rast pj'lindvajsollplnicp sv.Očota
l^'ona XIII. Olvorilo so j<^ lopo zboro-
vanjo H papp/j^vo hiirino. Na to je imol
dohovni voditelj, proč. gosp. župriik Ivan
Kokosar, slavri'»stni govor. Slcdili sie
krasrii doklarnaciji l'rolosnikov ,.Silvostrov
vočor'1 in Gregorčičov ,.Naš colnič ot-
niimo'1, (lalje prolepi točki: MentJplssohnov
dvospov „\roterna posorn" in Schubortov
samospev ,. Vera v spcunlad'1. -- l'roil-
sodnic.n io prcbrala svojo novelo ,..J'»l<Mia".
Slavnost so jo zavrsilu st* zborom
,.Hogina copIi'4. Ihie l;{. w . bo(i»» pred-
sodnica prpdavala o didaktiki ob f>. uri
pop., dno 17. maja pa ü metodiki. Pri ¦
hod njo občno zborovanjp bodp dno 27.
maja ob f>. uri p(tp.                 M.   II   \V.
Obrtua sola /a /idar.jc v Konrah
j(^ iriKila ;i. t. in. sklop šolsko^a Iota.
Vspobi äole s(» bili najlopsi. Na učnib
i/dolkih so j<» vidcbt volika pridnont
učonc.ov, ki sf kuio soscbno v inttancno
izvodonom elemcntarnom risanju in stav
bonib narrtib. Ta obrtna Aoln jo bila
iislanovlj<ina proil 7 Icti. Mintilo Sohko
loto jo obiskalo pouk v !i razr^liii H2
ur(;n<.'ov% mod torni ;>i domačirif»v in S
iz drugib občin. llčen» i ho redno zahajali
r solo tor pridno slcdili pouku. kur ka/o
konorni povspm povoljni vspeh. l'oduce-
valo so jo: prostoročno in gpornotrid-no
ri^arijf, nauk o stnvbaMtvu. niod(*liranjo,
obrtno spisjc in rnrunstvn, kiiji^ovodstvo
tcr ntMiisrina. Zavod so gmotno podpirali
visoka naurna upravH. dpžrlni odbor.
kuprijska /.bornit-a. okrHjni Aol. svft in
domaöa občina.
Tutli u'rot Attoin- je v*'lik prijatelj
to äoU».
l/|trr<l sodisra. Pccnrnri Vn-
co- c iz Sv. l.ovrenia pri Musi }>¦ \>\\ hudo
j»'zon na <vo]o /«»no. k»T jf* on;t n»*koliko
po'-krbf'la. 'la k'H j»' dein «odnijti zarndi
/MpravljiVDsti pod kurnMo. hn«1 7 apriln
priskrb»*l -i j»1 l'ocorari not. Ko ^n }*>
nt'ki .M>'dciit vprašal, z»kaj rnu ho rabil,
mu j«' Pt'i-nrari odifovoril. da bočo l
njim zaklati /eno. IVcorari sp je moral
t<* dni zaraili ncvarno^a Aajan:a zat'o-
varjati na tukaj-rijorn okroinPin kot ka-
zon-<koiii sndi^ru l'^corari jo sic^r priznat. j
da jp izuxtil zgoraj nav»»d»»np besede. ali
tajil jo trdovratno. da bi l)il irnel namon
umoriti zone. Vso to \<n nui rii nu' yo-
ma^alo. kajti soilišrc kh ..'* i't>»O'iii" nn
} mpsečno joc'O /. jOilnim postoni v*aki
mosoo.
Zaradi iavnoira nasil^tva pa so bili
obto/.«»ni 2t lotui kamno-t'k Anton C.ulot.
22-b'tni kamnost'k Anton Kninonsek in
22-b'tni knjpfki fant Kornazaric Mihn,
v-i trijo i/. (üorict». Na Volikono».'- jo bilo
namroe v krrrni nokt^'a Piciulina Pod-
turnom zbranilt kakik ."i«) oseb. ki so šo
v pozno noč prcpovalo. Vstopila sta v
krrino rodarja Huniar in Fain ter opom-
nila navzoC'f». da naj no pojo vo< \'oi-ina
njih jp noliala pcti. lo nokateri. ni»'d temi
tudi zgoraj ompnjoni trijo obtožonci, so
niso zmonili za oponiin rodarjev. Kor jo
prvi izined zgoraj imonovanih rodarjov
Humarju nodoslojno odgovoril. ko zu jo
vpražal po imenu, hotel ga je lluinar
aretirati. Kamonšpk in Fornazarič sta
pa C'.ulota rodarju iztru'nla iz rok, na kar
sta redarja zapustila krčmo, ker so tudi
ostali pivci začeli in'kako rozati na nju
in hi bila vsled toga vsled take premoči
za nju nevarnost velika. Kasneje pa jo
prišlo tje vecjp stevilo redarjev in ti so
omenjene tri obtoženco arotirali. Pri ka-
zenski obravnavi, ki se je vršila to dni,
bil jo C.ulot obsojen na IV dni zapora,
Kanienšek na ;') mesečno jfčo, Kornazarii}
pa na 3 mesečno ječo.
Napnd. — V Sovodnjah so napadli
in ranili v soboto Janeza P 1 a c e r j a,
ki dela v Nabrežini, a se njegovo stalno
bivališče nahaja v Sovodnjah. Ranili so
ga tako nioeno nad očesom, da je moral
iskati zdravniško pomoci v tu^tajšnji bol-
nišnici usmiljenih bratov.
V*tu\ }v pioil v Kanuijali dne 6. t.
m. v kazalec desne roke udovo Kr. Lozar.
ki je listje brala. Na pomoč poprosijo g.
V. J., ki je že do lahta trdo oteklo roko
trdo prevezal, ter na vrhu pesti prerezal
kožo. Skozi narejeno odprtino je potem
prav na priprost način iztisnil 3 do 4 če-
trtlitra s krviio pomešane otrovane vode.
Ženi so odlegle strašne bolečene, danes
že ponehale, dasi je roka še zelo otekla
in cela v vodenih mehurjih. Sreča je v
takih slucajih, da ni zagovarjalcev doma,
ki bi izgovarjali čudnebesede, in tako za-
prečevali zastruplenje, kar premnogokrat
še sedaj  naäi ljudje drago plačujcjo.
„Slovensko delavsko podporno
dnistvo" v Trstu. --- Koncem poslovnega
leta 1902 je štelo društvo 2 častna uda,
9 ustanovnikov, 2t podpornikov, 1109
rednih moških in 211 rednih ženskih.
Skupaj torej 13F>fi udov. Bolnikov je bilo
638 (39 več nego lansko   leto)   in  706
slučajov bolezni (f>4- vo,0 nogo lansko loto)
v bolnisnici '.12. Izplaualo se je podporo
kron 19.12.">.20, za zdravila in kopeli
K 2'JHI47, bolnišnici K Hf*2 in pogrfbSOina
K 1.300. — MolniSki zaklad w jf* pomnožil
za 4Sf)1 K 97 h; vos bolni^ki zaklad
znasa sedaj 39 931 K IH h: upravni za-
klad so je povisal za 701 K *»2 h ter
štoje sfdaj Hti.fi'if) K ;"> b. Skupni prompt
jo bil v upravnom lotu 77.:")i:i K H h.
Skupno premoženjo koncem upravnoga
lota 1902 je znašalo 76.4Ü»i K 23 h. —
V bralni «obi jo bilo 14 časopisov.
Ncinški ,.Tuni\or«'iir' v Kjubljanl
bo f>. in C>. junija praznoval hvojo i).
lotnico. N''rn-ko gospo in gospodičnfi lo-
tiijo po Ljubljani in nabirajo za ^Frii-
schoppen*', ki bo hrozplaeen. kar bo
pOHobno privabilo vodno lačno in žojno
coljHke nern^ko ..tumarje'1. Nabrale so v
ta namon že H000 K. Mej darovalci jo
tudi mnogo imon takozvane slovonsko
rint«'ligenre". Tako skrbe izvestni slo-
vonski krogi z.a povzdigo velononi^ko slav-
nosti. ()j  Ljubljana. naAa  ljuta  rana
llot»*l jo N Aiuorlko 21 U'tni Fr.
Kos i/. Oešnir pri Ljubljana. Hoto! jo jo
popiliati v Amoriko, da bi sf» a torn od-
ti'i^nil vs)ja-k*'irnj naboru. To pa so rnu
ni posrec-ilo. kajti prijeli so ga na rri'-ji
tcr Hpravili   pod  ključ.
„flankn   KorMilka /bralit   *pM".
Havnokar iz^ol jo v založbi g. L.
Sch .¦. cntruv-jH v Ljubljani III zvczek,
prvi sefiitek, „Kcr-mika zbranih spi-ovu, ki
prinaAa povest ..l'o*lin in Vrjanko". (l^na
K 2")O  po  pošti  K 2Ho
Slovnisko kattil. aka«l. dru^tvo
..Danirn" na Dimaju «i j»' na prvorn
rcdnorn občneui zbori; za iKni točaj ii-
volilo nlodoOi odbor: PredseJn:k eanl
[hi! Ivan Grafenauer. podprodr*f»dn k
anJ jur Anton Kralj: ta;nik cand jur.
Miha«*l Pmtar; t>laifajnik cand jiir Anton
\akTajH. knjižnič-ar stud. rnoi. Anton
Ha^bcr^ar. arhivar stad. phil. Vincencij
Marinko.
INi^ojilnira n Podtiradu zgradi
i.trn ..Nitrodni dom". l>"tii'ni tro-ek je
[jrcracunhn  na 'AVO1*) K
>l»'^to Slovonjluradcc \ plauiouu.
-    Mesto   >lov«jnji^radtjc   jh   v   plam^nu.
D<-> s^daj jo   popolnoma   up^pcljonih   4ö
tii> z gospodar^kimi po^lopji   vr^d   U^'^nj
jp lokaliziran.   Namestnik   kirof   Llary je
"dsel  v  Slovcnjik'railt't.
I/poved umirAJo^eea. — Pred
tromi lfti so je povrnil z dela noki de-
lavec iz Pi-ana, male vnsiee oh jezeru
Lago Mag^iore Dela: je namreč v tujini.
Noki večer je pil v neki gostilni in je
pri ti priiiki potegnii iz Aepa denarnico.
v katori se je nahajalo vse polno baninih
papirjev. Mnogo njih. ki so bili poleu'. pa
ni opazilo. da so bili to papirji bančne
tvrdke Ami'la ManiijR. ['npisojoe tern
papirjein veliko vrednost. je nekdo de-
lavca. L'redoeoga iz krčine. na neki stezi
poOakal in «a ubil. Zastonj so iskale
oblasti inonlca. Te dni pa sti jo nekdo
na sinrtni postolji izpovedal, da je on z
dvenia drugima. delavca ubil. Seveda
jo dotičnik spoveilnika pooblastil, da
naznani to. kar mu jo povedal pri izpo-
vodi. sodiseu Jodnega izmed tovansev.
ki jo inesar. so že zaprli. drugi pa dela
v tujini.
l'pli\ I'loktrikc na poljodi'lskt*
pridelke. — Ogrski učenjak Hertolan
Sztereny je priobeil to dni v nekem ogr-
skem znaustvenom listu zanimiv Olanek.
v katerem opozarja svoje rojake na uspeh
proueevanj prot. Lemstrom iz Kelsintorsa,
o uplivu eloktrike na poljedelske pridelke.
Z uporabo plektricnega toka. se je do-
seglo. da je potrobovaia jagoda za dozo-
ritev polovico manj <}asa nego ga potre-
buje po navadi. Clesna, Cebule in rodkvic
pridelalo se je od 35 do 60;l ,, več kakor
po navadi tarn, kjer se je uporabljala
elektrika. Pridelek kranipirja in repe se
jo pa s pomočjo olektričnega toka po-
množil od GO do 75° .,. KlektriOni tok pa
ne upliva jednakomerno na vse rastline.
Nekatere ostanojo neobčutljive, drogim
električni tok colo skoduje. Pšenice na
priliko pridelalo sp je s porabo električ-
nega toka od 2ö do 30° 0 \ec ko po na-
vadi. Na vsak naiMn so take študije za-
nimive in ni nikakor izkljuoeno, da ne
bi s časoma elektrika nadomestovala vsaj
nekoliko delavskih moči, katerih vedno
bolj ne dostaje.
Smoduisnicst   pognana  v   zrak.
—   Iz Varšave se poroča,   da  je bila te
dni   pognana  v zrak   velikanska   ruska
smodnišnica v Harkovu. V  ti smodnišnici
se je izdeloval smodnik za ruske topove.
Skoda se eeni na 3 miljone rubljev.
Podrl so je zvonik v vasi lrcen na
Ogerskem. Pri ti priliki našla sta smrt
dva moža, a več jih je bilo ranjenih.
I>eiiioiistra('l,jt' v jcdi. — V Lvovu
so kaznjenci 5. maja devet ur neprene-
homa demonstratirali. Razbili so vso
npravo.
Narodno gospodarslvo.
Kako  He  |;as«; v t;«)sp«>darHt\u   mail
po>.ari.
Hrvatski „Gospodarski List" prina^a
pod torn nanlovom Olanek, ki jo po hvoji
vsobini prikladpn tudi za naAo titatolje,
zato ga prenasarno v prpvodo.
Članok se gla-i:
T.V gospodarstvu jp vedno malih
rpožarov4, iz katorih hi se zarnogla iz-
cimiti velika nesreča, ako človek no ra-
zarno v prvorn tronntku razumno ga-^iti.
Skoro neverjotno jo. koliko v gospodarstvu
in na dornu zanomarjajo posli najpotrob-
nej^o paznoMt. da se ne zanese ogonj
Hodisi pri spravljanju dostikrat Ao tle-
eega pt'pela. pri rabi svr*ti!k v soniku.
hlovu 'ii na-tilniku. pri ivrr-nju zabclc
itd. Zatradi t»*ga pa ravno troba skrbeti.
da jo v bi>i pri roki primerna zaloga
vodo. kate.ro j> v shičaju nastaloga o^'nja
porabiti  v to. da so požar  no razs/iri.
Ako so vnamp n pr. zabolja pri
cvrenju. tr^ba jo takoj pokriti z žoloznim
ali lonrtTiirn pokrovcorn ali s eim drmjem
primornorn. da se ogonj vdusi. Ako nimaA
pri roki pokrov« a. pa vrzi hitro v ponov
pfska ali popeln, kar jo pri roki. Z vodo
ni nikdar gasiti goreče zabelo, kor po
stanp plamen 5o voc'ji. Ako se je pri torn
plamen prijol oblokc kake blizu stojo^e
osebe, naj s.»' ta oseba vrže hitro na tla
in se valja tako dolgo. dokler so plamen
ne poghsi. Stati po konci je nevarno, ker
gre ogenj v obraz in v lase. Dobro je
tako k'orecega Oloveka hitro zhviti v de-
bHe pokrivače. da se zadusi ogenj.
Goreči petrolej se ne sme
_fa»iti z vodo. marveč z zemljo. pepelom,
neskom itd. To plar.ien podusi. Kako pa
kadar nastane ogenj v na^tilji all v seru
Ob takih prilikah «e je žp večkrat ?qo-
dilo. da vkljub hitri pomoOi ui bilo mo-
goče rešiti, ker ni biio ljudij. ki bi bili
znali ravnati s splašeno živalijo. Hazun
toga so ljudje dostikrat res.itev poavarili.
V «luč&ju požara je najbolje. da živino
odpeljejo iz hleva taki ljudje, ki so vsak
dan ž njo v dotiki. Konje treba omotati
kakor bi bili vpreženi. a govedi vreči je
konoptv okoli vrata kakor bi se jo ho-
tnlo gnati na semenj. Živmi. kateri jemlje
Otjenj vid, naj se zavežejo oei poprej
nogo so jo žene iz hleva. Z ovcatni je
treba posebne previdnosti. Pograbiti je
ovna predvodnika ter ga postaviti pred
vrata. v hlev pa nagnati pse ter jih na-
šcuvati na ovco. Ce je le malo ovac je
najbolje spehati jih pred vrata.
Ako svetloba plamena od strani
pade na vrata. pa ovac ne spravi iz
Meva ne pes ne bes. Tu treba hitro iz-
kopati luknjo v zid, ter ovce po tej poti
spraviti iz hleva.
Svinje najložje spravi iz svinjaka
oni. ki jim daje hrano. Ce ne ijro z lepa.
pa treba pograbiti za vše*a in zadnje
notie. jih izvleči iz neva.nosti. Pri rese-
varjn živali iz ognja se ne sme delati
brupa. marveč storiti je vse kar potrebno.
Ko je žival na varnem, je vsa vrata
dobro zapreti. da pride cim manj zraka
v hlev in se ogenj tern hitreje pogasi.
Ako vse drugo nič ne hasne. ledaj treba
začeti bri/.gati vodo, pa nu take odprtinp.
kjer prihaja najmanj zraku blizu. Skropiti
je pa na predmet, ki gori. Najbolj je
treba varovati stebre in podpore, ki drže
po konci stavbe ter gledati na to, da se
O'jenj  ne razsiri.
0 sna).piiju hlevov.
^e je vedno tacih gospodarjev, ki
mislijo, da je odveč čistiti hlevo. Mislilo
bi se, da taki gospodaiji imajo za jeden
del živalske v/goje, ako so hlevi kolikor
se da umazani, smrdljivi, zapraseni in
zaduhli, pa je tudi zares takih, katerim
je n. pr. za svinje najzdraveji oni svinjak,
ki se ne vidi iz nesnage.
In vendar je snažnost glavni pogoj
dobrega in uspesnega živinorej«»tva. Paj-
čevine po hlevih so najboljše zavetje za
prah in v teh hlevskih pajsievinah sp
najbolj plode razne bakterije, grda mrces
itd. lato velja o zanemarjenih koiih po
hlevih. Vse te stvari treba vsaj dvakrat
na leto — pred nastopom poletja in pred
nastopom zime -- temeljito odscraniti iz
hlevov in hleve popolnoma ostrgati.
Ako se to ne zgodi, zaradi se ne-
številno raznih mreesov, zlasti pa muh
in pajkov, često tudi strupenih. Od tega
trpi živina in krave imajo manj mleka.
Pa iz takih hlevov ne prihaja tudi snažno
mleko in nesnažnega mleka nikdo ne bo
kupoval. Kdor je koliekaj oprezen na
svoje zdravje, se bo prej prepričal, ako
prihaja mleko, ki ga naj uživa iz snaž-
nega hleva.
Torej »nažiti, snažiti in zopet sna-
žiti!
Ugaäeno apno je jako po ceni in
dobi se povsod. Zmešaj ga z vodo in ga
dobro razkroji. Z zidarsko sčetko ga na-
vilo in se Se vedno prijavljajo. Iz tega
se da sklepati, da bo udeležba velikanska.
Pra? tako ! saj koliko je SibkejAih
dru^tev, ki niso iniela prilike videti in
sliAati moenih zborov in nastopov, — tor
sp jim toraj nudi prilika, in to jim bode
v vspodbudo za njihov napredek.
Tudi radi postrez.be je vse preskrb-
ljeno, saj se nahaja v Ajdovščini in
Sturjah 20 gostiln ; v slui'aju slabega vre-
nifna jp vee dvoran na razpolago, ra?no
tako bode poseben prostor določen za
kolesa, tpr prostori za vozove in konjp.
Opazovalec.
Politični pregled.
Cari ski odstk.
Carinski odspk je sprejel dne 8. t.
m. carino na žito, kakor jo je doloeil
vladni naert. Predlog posl. S e i t z a, naj
hi se žitu dovolila prosta carina ali da
bi ista ostala kakor dosedaj, je bil od
klonjen. Par pa ae je sprejel predlog za
carino prosti uvoz gotove množine ko-
ruzo za Primorsko, Dalmaeijo, Tirolsko
in Bukovino. Prihodnja seja bo v torek.
Oogodkl na Hrvatskem.
Na Hrvatskem strasno hudo vre in
se je bati revolncije. V petek se je raz-
poslalo po vsi Hrvatski na tisoče. iztisov
oklica na hrvaski narod, v katerem se
pozivlja hrvaski narod na obran svojih
narodnih pravic. Ta oklic se v uvodu
glasi tako-le :
^Narode ! U borbu treba da stupi
oiela zemlja, svako selo i svi gradovi po
svim stranama. Time če se sila zagre-
backoga silnika raztepsti, a borba naša
uspješnije moči voditi. Ako ee narod po
vani mirovati, sila e^ banova konačno
ugusiti i potlačiti zagrebačko pučanstvo,
Ono pak. što radi Hedervari ne tiče se
sumo Zagreba, vee ciele Hrvatske, cieli
dakle narod mora stupiti u borbu. da
cpasi svoj život, svoja prava, svoju cast
i slobodu. Hočemo naša prava! Hoeemo
vrienje zakona! Hoeemo naše novce!
Hoeemo naše slobode! Dolje sa mad-
jarskom prevlasti! Dolje sa prostom va-
ralicom na banskoj stolici! Dolje sa
prostim lopovoir. i krvopijom! Dolje sa
silom i bezakonjem ! Dolje sa nepoštenima,
sa izdajicama, sa silnicima! Dolje sa
banom Khuenom Hedervarijem! On je
kujin-ban, a ne narodni ban. Hoeemo
narodnu vladu, narodne ljude! Živio
narod, živila sloboda, živila Hrvatska !
Hrvatska Hrvatom !u
V tern oklica se pozivljajo med
drugim Hrvatje, da v času od 9. do 10.
maja odpravijo s silo vse madjarske na-
pise na železnicah, ki vodijo skozi Hr-
vatsko. Ker leti sum na bivšega poslanca
dr. Potočnjaka, da je on ta oklic sestavil
ter ga razposlal, so ga v soboto aretirali.
Kakor receno, na Hrvaškem strasno vre.
Protimadjarske demonstracije se pojav-
ljajo po celi zemlji na vseh koncih in
krajih. Dočim ima policija na Ogerskem
od višjih oblasti narocilo, da postopa
proti rnadjarskim demnonstrantom, ki de-
monstrujejo proti vojaškemu zakonskemu
nacrtu in proti cesarski pesmi jako ob-
^irno, imajo orožniki in vojaštvo na
Hrvatskem ukaz, da postopajo nasproti
Hrvatom. ki demorstrirajo proti sovraž-
nikorn hrvaškega naroda in njegovih
svetih pravic, z vso ostrostjo. Nastane
le vprašanje, koliko časa bo ta dvojna
rnera donašala koristi onim, ki jo tako
radi   rabijo   nasproti   Slovanom.   Ali   ni
morebiti z> jako blizo eas, ko se bo tako
postopanje hudo maseevalo nail sovražniki
slovaustva.
Dosedaj je bilo hrvalsko Primorje
mirno, ali v soboto zacelo jo vreti tudi
tu. V soboto zvočer so se dogodile na
SuSaku pri Reki velike protimadjarske
deniOiistracije in bilo jo tudi vee osob
aretiranih. V nedeljo pa so postale de-
monstracije na SuAaku jako resne. Okolo
10. ure zbralo se je na Trsatu več tisoe
ljudi se zastavami ter so se skupno po-
dali na Susak. Med klici: živila Hrvatska,
doli z Madjari, doli z banom, napotila se
je množiea naravnost k zaporom in je
zahtevala, da se izpuste oni, katere so
aretirali in zaprli v soboto. Pritekli so
na lice mesta oro/.niki in so hoteli raz-
gnati množico, a ni se jim posrečilo. St»
le ko sta prišli na SuSak z Heke dve
stotniji vojaštva, posrečilo so jt razgnati
množico. Vojak i so zastražili most čez
Reeino in niso pustili nohenoga na Heko.
V  nedoljo je odšol v Križevco joden
batalijon pešpou.u štev.  27. iz Ljubljana.
0->tala  dva   batalijona tega   pešpolka pa
sta vedno pripnivljena na odhod.
Tretjl nižjeavstrljski katollski shod.
V  nedeljo predpo'^dne se je vr^ilo
ustanovno   zborovanje   tretjega   nižjeav-
strijskega katoliškega shoda. Prodsednikom
je bil izvoljen grof Kuefstein. Cesarju in
papežu sti bili   odposlani   uda^nostni br-
zojavki.   Na slavnostnem   zborovanju, ki
se je vrsilo   zvečer, so bili navzoči   mej
drugimi:   nuneij Taliani,   škof Marschall,
župan, mnogn poslancev in členov viso-
kega plemstva in duhovscine. Pozdravna
govora sta iniela dr. Lueger in škos M^ir-
schal.   Delavec Konsehak je imel   preda-
vanje o   kulturnem   pomenu   socijalnega
dviganja delavskega stanu, a prine Lich-
tenstein   je   predaval   o važnosti   katoli-
škega vseučiiišča v Avstriji, ki naj bi bilo
v izgled za državne  zavode.
Cesarska pesem In Madjari.
V  vojaški akademiji za honvede. ki
se imenuje  tudi   Ludovikova  akademija.
so te dni postavili Butlerju spomenik. K
ti slovesnosti so bili vabljeni tudi neka-
teri državni poslanci.   Ker so   pa vedeli
da se bo po   slavnostnem govoru,   kate-
rega je govoril  ogrski   domobranski mi-
nister baron Fejervary,   svirala cesarska
pesem, niso hoteli prisostovati slo\esnosti
dokler   ni   bila  izvršena   ta   točka  pro-
grama. Ravno tako so   se odstranili   od
banketa,   ko   se  je   napilo   kralju   in je
godba   po   napitnici   zaavirala   cesarska
pesem.
Trozveza.
Listi zdaj usibajo, kako je to, da
se ni v napitnicah, ki so se vršile pri
zadnjem obisku nemškega eesarja v Kimu,
ne odstrani nemškega cesarja ne od-
strani italijanskega kralja prav nič ome-
njala trozveza, kar je bilo vedno do zdaj
navada, ako so se sestalP kjerkoli vla-
darji držav, pripadajoeih h trozvezi. Ve-
čina listo? sklepa iz te okolnosti, da
stoji danes trozveza najbrže na prav
slabih nogah ali pa da je sploh ni več.
Zaniniivn je, kar piše v tern pogledu rusko
,.Novo Vreme". Ta list piše tako-le:
,.Minuli so za vedno tisti časi, ko so
Nemčija, Avstrija in Italija sestavljale
kompaktno zvezo. Italija je nezadovoljna
z Avstrijo radi raznih vprašanj. Nemčija
je ljubosumna radi balkanske politike
Avstrije in radi tendence avstrijske di-
plomacije za sporazumno postopanje z
Kusijo. Po vsem tern je soditi, da smo
na predvečem velikih sprernemb v od-
nošajih med evropskimi državami".
Rusljn v Mamüurljl
VT Njueuang je te dni dospolo voc
ruskih topov. Med Port-Arturjom in roko
Liao, je utaborjenih 14 000 mož rusko
vojsko. Mo&an oddelok cot pa so jo od-
poslal zasost mesto Tječuling. Husi so
imje zgradili (»b obali in blizu mosta
l.jaogong mnogo utrb, ki zapirnjo pot od
Port Arturja do roko Liao.
Dogodki na Bnlkanu.
Srbi, stanujoci na Dunaju, so bili
obvoAeoni, da jo dobil to dni bolgarski kno/,
Ferdinand, ki so zdaj zdravi na Uiviori,
pismo, s katorijn se ga pozivlja, naj so
koj povrne v Holgarijo ter naj odstopi
na korist svojoga sina Boris», za kate-
roga naj bi do njegove polnoletnosti vla-
iHIo rogentstvo. Pismo so mil doposlali
baje macodonski ustaSki odbori, ki pra-
vijo, da je knoz izgubii popolnonui zn-
upanjo pri bolgarskom ljudstvu. l);i. colo
s smrtjo so žuga knozu.
Koj po solunskih atonlatih je Tur-
eija poslala Molgariji neko nolo, sostiiv-
ljono v takih izrazih, da se ni Bolguriji
zd<>lo niti vrodno odgovarjati Tur<jiji na
tako pisavo. V noti oöita namreč Tureija
Holgariji na prav grd način, da jo ona
kriva atentatov, eeš, da dobivajo ustaši
vse potrebno :i^;ijivo za napravo bomb
iz Sotije, in sicer v nekakom sporazum-
Ijonju z bolgarsko vlado. Ves politični
svet je smatral lo noto za nekak ulti-
matum, in kakor v Petrogradu. tako tudi
na Dunaju so so v reanici bali, da na-
pove Tureija Bolgariji vojsko. Vsled tega
sta se pa tudi Rusija in Avstrija požurili,
da bi Turčijo nekoliko potolažili, svaree
jo pred vojsko, ki bi znala postati jako
nevarna za Turčijo. la kakor poročajo
listi, se je baje res posrečilo Rusiji in
Avstriji to sitno zadevo med Turčijo in
Bolgarijo nekoliko poravnati, kar se jo
zgodilo s tern, da je Turčija na prigo-
varjanje Rusije umaknila svojo noto.
Še komaj zdaj se je izvedolo, da po
ustaši že prodpreteklo soboto pognali l
dinamitom v zrak mošejo v Küprülü,
kjer je molilo 200 muzelmanov, ki so
našli vsi smrt pod ru^evinami. Ta aten-
tut je izvräil neki Popofl", pri katerem se
je našel listek s sledečim napisom : ,.Sem
Macedonec, jeden izmed onih vitezov
srnrti. ki so se zaobljubili, da se usmrte
koj  ko izvrše kak atentat"'.
Bolgarija se je obrnila zadnje dni
s posebno noto do Rusije, Avstrije in
Francoske. V ti noti odklanja vsako od-
govornost za to, kar se sedaj godi v
Macedoniji. Vse grozovitosti, ki se izva-
jajo sedaj v Macedoniji, zakrivila je le
krvoločnost turških vojakov.
V Monastiru se gode straäne reel.
Mori in požiga se tarn na vseh koncih
in krajih. Bojev se udeležujejo eelo žen-
ske, Bolgarsko časopisje hoče po vsi sili
vojsko s Turčijo. Bolgarski listi pižejo
namreč, da v imenu svobode, za katero
se bijejo Macoidonci, Bolgari ne smejo
pnstiti nemaščevane grobove macedonskih
borilcev za svobodo. Ako je evropska
diplomacija tako lena in hladnokrvna v
oc'gled vsem grozovitostim, katere po-
čenjajo krvoločni Turki, pa Bolgari ne
smejo ostati taki, ee*ima tudi v potokih
teči bolgarska kri.
Domače in razne novice.
Imt'iiovanjc. — Nadzornikom kaz-
nilničnih straž v Gradi^eu je bil imenovan
g. J. M a 1 a 1 a n iz Trsta.
Sinrtua kosa. — V četrtek je umrl
v tukajšnji  bolnišnici   usmiljenih    bratov
g. Josip M I H k a r, uradnik južn« ?,elez
nice. Pokojnik jo umrl v cvotu svoje
dobe, star Aolo 2t» lei, ter doma iz Ljub-
Ijantv Iskal je zdravja v bolni^nioi v
Trstu, a tain so mil svetovali, da goriäki
zrak bi imi l»olj pristojal in v tej nadi
je prisol v luknjAnjo bolniänico, kjer pa
jo mesto zdravja, nažel smrt po 8 <lne-
vih. Bil jo joticen. Pokopali so ga v so-
boto popolutine. Naj omenimo h<;, da za
mrtvaskim vozom ni bilo ži*e dušo. Po-
kojnik je zadnji eas du/.boval na postaji
lUibije-S  vodnjo. N. p. v m.!
Za ,,Solski U(Mirk so plačali prod-
sednistvu: Josip Kutin, trgovec v Corici I
K; namesto venea na krsto prorano umr-
lega prof. S. Rutarja dr. Alojzij Franko,
odvPt.lik v Gorici 20 K; v spomin pro!.
S Rularjii Fran Sivoe, vadni« ..i učitolj
!) K; mosoenino za april so plačali: pro
losor V. Ue/.ok 2 K; de/.elni poslanoc
Leopold Bolko 10 K, prolosor Jnk. Clo-
bulir 2 K, okrajni šolski nadzornik Vv
Kinžgor '»• K, sodni tajnik Jos. Fon 2 K,
(leželnosodni svctnik M. Gabrijoleič 2 K,
J-k A. 2 K, katohoto Alojzij Kovačir 2 K,
odvptniaki koncipijent Sroeko Kovaeic 2
K, knezonadskol". tajnik Jos Lican H K,
vadnieni ucitolj Iv. Mercina 2 K, prolosor
G. Novak 2 K, asiütenl dr. A. N. Papež
2 K. stolni vikar dr. And. Pavlic. 5 K,
kavarnar Filip Pečenko H K, racunarski
visji svotnik Iv. Pirjovec 2 K, vodja Svil-
losl. Prernrou 2 K, prolosor I. Gvaiz 2 K,
proffsor Ant. Santol h K, vodja Fr. Set-
ničar 2 K, vadnieni ueitelj Fr. Sivec 2
K, katohet And. Tnbaj 2 K, notarski kan-
didat Ferd. Terkuc: 2 K, trgovoc Josip
Zoruik 2 K, kroja^ki mojstor Fr. Ciul'er
2 K; dalje od ženskoga oddelka gospe:
Draščok Marija 60 h, Kinžger Gizela 2 K,
Fon lrma 2 K, Hrovatin Antonija 1 K,
Kaučič Karla X K, Kopač Marija f) K,
Poveraj Milona I K, Šantol Avgusta 1 K,
ter gospodieno: Havel Stofunka 40 h,
Kranjee Marija 1 K, Schweckler Amalij»
2 K, Šantel   Daniea in Henrika po 20 h.
Upravništvo jo prejelo: Kaueie Kr.
trgovec, v spomin pok. pros. S. Rutarja
10 K.
Prosrena hvala vsem dobrotnikom
in podpirateljom !
Zrolostfii i/piti na tiikajšnjili
srcdnjili solah. — I'ismeni zrolosti i/.-
piti na tukajsnji gimnaziji in na realki
se prično  25   t. m.
Dopolnllno imiHtm» volitve v
(«oriel. — Dopolnilne rnestno volitvo v
Gorici se bodo vršile dne 25., 26. in 27 t. m
Pripravljjilnica za jcdnolotnc
prostovoljct*. — V Gorici se ustanovi
pripravljalnica za jednoletno prostovoljce
in sicer v ulici sv Klare v hiSi, ki jo
bila nekdaj la.stnina Lovijovih dodieev in
katero je kupila mestna uprnva od no-
kega Chiurlotta.                              .
VojasUI po^rcb. —• V petek jt»
umrl na svojem stanovanju na Franc
Joželbvem tekaližeu leldrnarSallajtnaml
Anton vitez Mayer-Monte Arabico v
79. svoje dobe. V nedeljo popoludne pa
se je vršil vojaški pogreb. Udeležila sla
so pogreba dva batalijona pešpolka Stev.
47. in jedna baterija topničarjev z vojaš^o
godbo. Za križem, katerega je nosil vojak,
peljali so s črnim suknom pogrnjenega
konja. Za krsto, katero so peljali štirje
vranei, pa je jahal jezdee v železju. —
Pogreba se je udeležilo vse polno east-
niätva in druge civilne gospode. Na Go-
riščeku se je pa streljalo iz pušk in topov.
Ker je   bila   nedelja, so jo   pri   pogrebu
1    gledaleev kar trio, eeravno je eel čas lil
'    še precej močan dež.
pod milim nebom ter premočena do nitke;
vkljub temu pa  je   bila   dobre   volje  in
polna zaupanja v  svojega   srebrnolasega
vojskovodja „očeta Radetzky"   Ko dospe
vsa vojska do reke Mincio, je dobil oto-
eanski batalijon   povelje   (dne 5. aprila),
naj gre en oddelek cez reko na levi breg,
da podro most brž ko bo vsa ostala voj-
ska prestopila reko, kar se je že  ob   8.
uri zjutraj tudi izvräilo.  Ostanek   batali-
jona, namreč 4 stotnije   brez   topov,   so
pa  imole   povelje   korakati   ob   desnern
bregu Mincia navzgor proti Peschieri. Po
razrušenju mosla blizo   Monzarnbana, so
bile stiri stotnije batalijona odrezane od
vse avstrijske vojske, ter prepuščene sov-
ražniku, čegar predstraže so jim že pred
očmi stale na milost in nemilost. Ukljub
temu pa se je podvizal   batalijon   z  šti-
rimi    stptnijami   v   trdnjavo    Peschiero,
kjer je nadomestil en batalijon  Ijubljan-
akega polka at. 17, tedaj imenovan „Ho-
henlohe",   ki je še isti dan   odkorakal v
Verono.
Radetzky pa je sei v Mantovo, ka-
tero je C'uval hrabri poveljnik Gorcikow-
sky (Poljak) proti opornim meščanom, jo
še bolj zavaroval ter potem odšel 7 Ve-
rono z drugim   oddelkom   vojske   in  je
tarn svoj glavni stan postavil. Že poprej
je izvedel, da so Benetke s 3vojimi neiz-
mernimi vojnimi zalogami prišle v   roke
upornikom, deloma po izdajstvu*), deloma
s podkupljivostjo in da so tarn razglasili
ljudovlado. Vedel je tudi, da so trdnjave
Palma (ob primorski   meji),   Osoppa   (ob
Talijamentu   v    videmski    pokrajini)   in
Roka   d1 Anlo   (ob  malern  jozeru   „Lago
d'Judrio" v Lombardiji) v oblasti ustašev,
da so   vzdignile   uporno   zastavo   skoro
vsa lombardo-benežka mesta, kakor (nek-
daj slovenski) Videm, Trbiž, Belluno, Bas-
aano, Padova (kjer. kakor gre  govorica,
imenujejo  tudi   osle   za   doktorje !j,   Vi-
cenza in Brescia in da gredo  rimske in
napolitanske čete na pomoč njih prosto-
voljcem. S komaj 40.000 mož je stal Ra-
detzky med  Padom,   Minaiom  in   Adižo,
opirajoč se na taki važni, a 1.1866. brez
*) F. M. L Zichy, poveljnik lionütk, Mail-
jar po rodu. jo deloma podkupljcn, duloma iz
sočulia izdal Benetke ustašoin, ter pobegnil, (Ju
ui bilo o rgiiii) nid y«ö sliAati,                      Pis»
strela (!) predani   trdnjavski cveterokot:
Peschiero, Mantovo, Legnago in  Verono,
le skozi južni Tirol   s   cesarsko    državo
občujoč. Proti njemu je vodil sam   kralj
Karol   Albert   (bahato   imenovan   „meč
Italije'1), nad 60.000 Piemontežev;  njegove
j čete   so  pojačili   Toäkanci  s 6000   mož,
I Parmežani z 4000 mož in enako  štovilo
, je bilo tudi Modenežev ; dalje se je pri-
družilo njegovim četam  več  tiaoč   Lom-
I  bardov. Za hrbtom maršalovim je   kora-
j kalo  17 000 mož iz bivše cerkvene države
' in to proti volji   papeža   Pija   IX.   (med
! temi jejbilo 4500 Švicarjev), dalje 15.000
Neapolitanov, od katerih pa so se vrnili
na klic svojega kralja  skoraj vsi,   razun
1 2000 mož, tor s to   pokorščino    so   tudi
ob enem pokazali istinitost  laäkega pre-
govora,    ki    pravi:    „Napolitani    buona
cento, ma per la guerra non vale niento!"
(Po  naše   bi  so   reklo:   Napolitanci   so
dobri ljudje, ali za vojßko pa nič ne ve-
ljajo !) I'oleg tega nevarnega položaja je
moral Radetzky   posebno   skrb   obračati
glede izdajstva in pa da semuobugodni
preliki ne upre   sovražno   meačanatvo v
Mantovi in Veroni. Ta ali oni vojskovodja
bi mislil v takem položaju na primerno čas-
titljivo predijo (kapitulacijo), kakor je to
storil n. pr. avstr. general Males po bitki pri
Marengi (1. 1800), kjor je odstopil Fran-
cozom Italijo do Mincia. Kdo drugi bi bil
dal odločiti ta mučni in brezupni polo-
žaj na tehtnici glavne bitko; toda atari
vojskovodja grol" Jožol" Radetzky, rojen
I. 1768 v Trcbnicu na Čftškern, vojak od
I. 1784., 1. 1813. general-kvartirmajster
zaveznih annad, 1. 1882. poveljnik v Lom-
bardiji, I. 1836. Feldmarsalje trdno držal
v svojej krepki postojanki Karola Alberta
med Adižo in Minciom, da ni mogel ta
ne naprej ne nazaj ter je pričakoval za-
ložno krdelo, katero je zbiral vojni mi-
nister Latou: z neznanim trudom pod
starim generalom Nugent-om za Sočo v
Primorju. Tedaj so lombardo - beneška
mesta, Benetke nerade, pripoznale Ka-
rola Alberta za svojega kralja in tudi
vojvodinji Parma in Modena sta sledih
po hrupnih ustajah njih vzgladu.
(Dalje pride.)
niH/.i po strnah. dvakral, trikrat. Apno
ukont'H vox1 no/ilmvo urinkr na ziihi.
Kdor jo jrdrnkrut svnj hlcv l'p'">
nu^lil. u'n bo vesrlilo. ila to <lHo ponavlja
vfsako Icto po dvaknit. Kako prijaz-Mi j»»
tmli Uk hlev ' In koristrn ' .lajca raznih
rnrtpsjih zftlt^' ;n lic'ink so ukončnjo s
torn čistonjrm; muho. pajki in tlrn^ i
rnrčps l*ži proil sna/.onjfin \i. h!ov:i in
>ko(lljiv*' l-aktorijf so i/gubt1. /rak v h'cvih
fo-taiip i-istoji in zdraveji, ker ^pno il>>-
lijjO kot  rnzkužu|'"čp smistvo.
Torvj. gospoiiarji. boditf pamrtrv in
cistito si  hlove vsako leto!             G.  I.
Lotorijske številke.
hunaj......21     Si        I     t<    a I
linult'i-......»> i     •_">    72    li:.    •>•')
Mh piiuiif
v Gorici,
rpfiistrnvnnn zndnttp 2 omcjpno zavtzo.
spn'jt'tn.i hrawilnP vloqe, k.:il"iv o-
brt'stiij*4 po ^1 „ p i) lu m f s c (."• ;. M
nf'v^ilisrruMU' obrosti pripisujo ko- • ¦> '-in
h elavn:ci. R^ntr.i d:iv»»V p!n<v:!>' [vso-
jilnica sama.
D:ijt' posojila u^oni f.:i .^si'bni
kri'iii; po 6      '.'i !'H vkiPi-''i|< ; ¦> 5: ..
Spr''j«-ti>:i člane .-¦ ¦:. ¦ \ • n i A >¦-
li1 ži pi) 2LN'¦ R Ü, /. • > i - v . ;: i m i
ilf l.«ž i   pi»  2  K.
Olvurja (x!n;.M« i •• ;N .);'-,¦ ra^im".
katciv obn'siiijf \-< ¦! >l:i'v r1!. /;i nala-
ßan|c in vr;u\-u<_,r ;..t \ .ia.o po-
loiiiict1  C.   kr.   pc^l;,''    -rai:                               ik" da.
jc niO2i)i?»' poslati iit>iiar : ¦ ; -''.ih
strošKOv
Uradnp ure >o vsak ticlHvnik oi18 I 2.
urp zjutraj in oh non:!e!|kih m netriM,,
tudi popoiudne  od 2    4 v uiiri \> tturini 9.
n I TiOns» TiH :>(">/> A Dill ID   .. li uidi ¦ rti11 n     n i, i.
'           Krojaška mojstra
; Cufer & Bajt
v Gorici. ulica sv. Antona st. 7
v hiši g. Jernpja K o p a č a
(                            iziieliiiota
vsakovrstriG obleke za mo^ke
I po me.ri. bodisi fine ali pa
,                 pnpwste.
Priporočata scs>^:iru  r^jakom
I  v Gorici in na Ic/.^i; pu-chno pa
č. iJuhovšfifii  /a oiu;na r..iros-ila
'   Naznanilo!   (
I 'oiliiis.-ini >i ii-uj;nn füi-
zt i;i I ij ah >l;ivtir'iiin ui»('-it\>\-
vil v iiH'.-ln in n;i s]-'/cii.
i|;i piw/;i r:i<¦ 111 \ -ki! .-nirii
>\ f i ji •_; i"l ()('¦( l!ii \ i )i|>t \ () ill
o>kli»(.)Y;i II jc .-l;i ft M i;i \' n f • -o-
slilno
„Pri Golobu"
na  vogiu   ulice  .,Morellr'.
Skl'ln'l     |im|c|!l.     (|;i    |u.MJfl
IikIi \ l»mIim'1"' |ki-lrczli;i \-c-
-lr;iii-k<) xi!i(ln;i. k;ikur jc
Ini;i   (|o>lcj.
Leopold Rcjn.
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica H («OIUCA  Via Gmrdino S
priporoča
pnstna    bela
in črna   vina   ,
iz   vipavskih,
furlanskih,
uribRin,   aai*
t   matinskih   in
isterskih   v i       '
nogradov.     ,
Dostavlja na ilom in    razpošilja   po   2flcz-  i
.lici   na   vsr-   krajc    avstro-i^i'rskc    inoiiarhij«1   T  i   I
Hodili ml   56   litrov   ;iapr*'j.   Na  zaht«ivo   poSilja  I   ?
Illlli     UZfli-fC.                                              i      ^
Cene zmerne. Postreiha  postena.      '  i
j
Ivan Bednarik   j
pripOHK'H    SVOJO              ! i
knjigoveznico
v <iorici               |
ulica   Vetturini   1st.  3.   ;
15°
pod navadno gpho
rn/pr<Hl;i.j;i
J. Zornik.
Gorica. Gosposka ulica 7.
,¦<»  :                                      I; 'k- •  r    i •
kr: -!¦ '     •         ;.      šs-T-j i\    n:t•¦¦,
|-.   ¦                 •         '•< -•;••'n1^ .1 ! V"
!¦-.......¦-'    -   I'!"-
s".   v   ' ¦                                       ¦                             :!¦¦!;«
r.'v'i.-     ( 1                    .\..;-:/-»    ;/.,••¦     •',-
:<?•!/;/.7 ¦'    /.•    //¦/>.¦¦   /'/-.'V/A-i-    ,:v?
Odlikovana delavnija!
^f~KRUŠsC]
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
r:-:porrn':i st1 si   (»In" i n
^•Iv1 \ ¦:!" -i; ;p n-i ilc>f!i.
!>"¦ ¦                                               ' 'Miysi" ini.
i     ¦¦     >      ;.:                                                               .      ¦ ¦     ';.'¦¦•
tt'i1 >;•• i/.rtr;;», iih t'hvii" iio>i:-
-v,;,. lorj-'M.I.'irNk.- i.1.--..
!¦ «ni :/.]¦¦'>¦', ^.>!„¦;.': .¦•'¦¦-.[¦
in poT'rtiiih ctikt'n/. < enr
/'rar solidnc '
Fani Drascek
zaloga šivalnih strojev
Gorica. Stolna ulica his  št. 2.
strojetu«!    !
n:i toi'l^rv
MlOst'Oll»1      |
ni-ni! -v        '
IZ   p"
tovnni Lit  ;
n;tjboli-c.
\'n\)*jvoi.,\
ubčinsl v i;
t '• ¦djHsa.n I   [jfipcrfu-u   .-1; i v l n • .• i; i j    uh
jinsivu    v   Gorici    in    rut    <!f/.i'!:    .srv//.
prodajalnico jsstvin.
V  zak)^j   iiiut    k;i\f  v--ci:    \ r.-i.   •
lien»1 rnokc vi. Msijdičcvi^a mlina v Kranjii.
nasialjc  inia  UnJi   i ;i/.rv»vr-tnc pi ¦ iic-c-    n.»
f-r-i111• ¦ r- :    franc                                          (!")';'¦:'¦
kr:::,:-ki     l-ri;-¦«•'.¦. .                                       ¦:¦      •¦
;"; in    t u:m     !•:;.¦ '. :<-r;:i    ,   i   i.    •; . ¦ ¦
Ciril-Mcjtoilovo    br-si    i1;    (üi-ii-Mt-:..
llži<4Hlief,     —    V   /,;:i.»::.   ¦"    d'>!)<''     tUU'      '¦'
-UTiint1  Ivnlkc   Žr;i';' v'\>.     k\.   V?ilfnc:icr   v
llir--!--i   K-tri'-i.    t.-r    druj'.>    -    '         '-r '
•-j.:!';    ' ¦'••¦• hlu.uo. ¦••-  F'ostrc; :¦¦¦•¦
pf» ziiH mih  ccnah.
Z (jfiiičnim spoštovunjcrn
Josip KufiiL
tr^oviM* v SiMin'iiiski i\\\v\ h    ->\y     \
s<>  hi'4 ni   hi'-'i '•
|   Anton Fon,
[ klobuöar in  ^ostilničar,
)                Semeniška u'ica št. 6.
)  Una.   !>(><„>;'!<>   zai<ro ra/tni\ rslinli
;            klobnkov
j)                 Icr   tijči   v >vuji   Ui (';ini
p prisliiii (lomtirn  \\\\<\
? in  posli'f/j.'   tudi   z  jako   ukusniin
?                                  iHili.
Rojaki! Spominjajtc sc o vsaki priliki „Solskcga doma".
Zahvala.
"'   ';'::'  -1" !'i\ ilin- dnlva/c i-k'nii'i:,! -o^nlja |nt\i((lom liolc/.ni
i!   -Hü   :                               '   ..        ..I; lit«    I j i 11 >lj: 'I I1" :'i    III   I '¦   | s »/a i u n i:.;a   urcla   i:<>-|i,
JR^anecta JCos-a,
)>os^s!iiikn \   Kobililju pri Šlanjolu na Knisu,
;- ;'    '   lutii   /a   11 < ^: i. > \';' 11 i 11 >    >l'v\il'h)   >| ü't1;!!--! \ o    na   /;ulnjc|:i   |>o!n
¦   ¦;   '"Mi»   raiijk'1:' ¦    : " ¦''    ; ' ¦   '    '  : '¦':¦•¦   ¦¦    ¦ ,-¦:    '   .         .• ¦    -..
1 I' i.  «     '.   \ i!\a : |ii   Tt'.ii.i
¦ '                                                                                                  ¦       ¦                                            'i" :i   in    • ;i
i' i u ¦ 111,., ¦ •   11
:•                                        '        ¦                          ¦!;¦'                              ,        . !    Ml  s\"< '('¦< V    ild
IIKii'ÜP    | * i4 \ i'«• - ¦                                                             i;!|iV"    ."I I' f ' : ! I ',''    .   i     -|>l(t||      \-t'll,    I 'I l/i I!! ' 11     III
1 la ! i' i '¦                                         '                                                                          ¦                                                                            ¦ : i1 >   ' I    Is   I a Is', i    -1 ¦ i - - - r 11 * i   i M.) ';. ; ii i
ni   ' ia-                                         ¦' •         '     ¦     .. ;       ..      ¦' 11 uiii•-! 11! \ i   I/;:iliti.
Žakiioči ostali.
Nova  zaloga pristnih vin.
Andrei Abuja,
v GcrSci. Križne uüce (v'ia de I?. Crocc) štev. 4.
prinoročn. z isehnikoni. \rcninrjein in d^ ^im svojo
zalo^o belih in črnih vin po zmernih cenali. Dost;ivij:i
na clom in razpošilja po zeloznici v sodih po f)G lit!1 v
naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Foštrežl>a
postena in tocna.
P r o s . -,  •:    /. a h t o v a t i    1 i s t k o !
i Koni(Mlic  *Jc  Z<ijoe
;        Gorica,  pred nadškotiju  iiiš. štev.   II.
/am« vtavitc pr-ifTo. a vsh stavljne pctrebsčinc. kak>r    ctiiitnnt,
m\ m^iteüs». vsakovrsinH oknvp. roitizjo. strfsna okna, nnvi /a stra-
'.- ¦¦''¦ orodjü -'i vsa rokodclstva   i/   nailmii   ^lnvcrih
'v.ini, '>»pi»/.;irjH na -v<>jo bo<,faln     it   kuhinjsknga in hisiinqa orndja
•><>b rczjinrnerno  nizkih ccnali.
^BNMESHBa^             Edina zaloga            1                1
j f^           I    stavbenih nositeijev    ^^^ä|
*                               v co-id.                        i                    y
.;    1 >\'t)ih:t',tit         .       ,/   :yitj{t^radv  ho   iahn   z>ti~:aitih   cvnah !
•*                                                           ! • -. i / n r ¦
?'.»;«»    tiäfifiv.''*   »ii^tad«1   !/.p!arav:i    ¦.-aktMnu.   kdor    ilnkaži-
¦                                  ait.n ('"•»•'ske   hiaiiajnn.   <l<i   ir   kupil pn   nuiu za
P v o s i v a   r/ <i h t, o v a 1 i    1 i h t k o !
Fozor!   F^      '-;r<         v.isjriu'a' !
lJo/. M-:  I-ijio  Kruno nagraa   .
I    "'                                                                       '¦ ''
! f^ Mejnarodoi panorama
%#'   iz Beroiina. odlik. na vssh svetovnih razstavah.
IŽrslavrjK*!j?j ..LA f»OIH-]MI->\ <«ovi<*;i. i<'Ka!is<r
Josipa Yrniijii st. ÜS.
Vssik twW.n nov pro^rsnii!
Od   in. do   Hi. inaja,
Tretje velezanimivo potovanje skozi
Rim.
I   Nikrlo mj ne zamiiii onMati si teti Irasnili naravnih lepot.
i               Od )rto vsak dan od 9. zj. do 9. zv.
Vstopnina 40 vin., otroci in vojjli io nareduika 20 vin.
gt. 38.                                            V fioriä v toivk tin«» 12. inaja 1903.                                     Letnik V.
11. mi pn-i'lpolilm1 z;i. iin'slo I«T oi, ){. mi
pop. /;i div.rlo. Ako |t;nlf ii.-i In ilin \:t
pra/nik i/.ioV ilan pn'Jol> li. /.vi-ivc. Slaiif
|ki pošl i prcji'iiian :ili v (ionci ii.i ilom
posiljan ccluh'liPi S "v. pollclim i K m
t-i-litit-tri'> '.'¦ K. l'roil.ij;i m; v 'Jorici v I"
l.akaman K c li w a r/. v .Š.ilskili ulirah.
.1 c I I c r s i I /. v Xiniskili uln-ah in '<''-
l>an  na   Vfnliji'Vfiii !ck;iliš»-u p"  * vm.
IIU JlL 1 \j J\.
(\Y<Vrno i/.rianjc)
1 rt*dnihtvo iii uprnvništvo «»•
nahajala   v   «Nannlin   I is karni»,
ulna Vftturini li. *t. 9.
Dopi-sc jc nasloviti na urt^lnislvo,
''(.'last- in narodi.iiio pa na upraviiiitvo
»fiorircc. Oglasi sh računijo po pctit-
vrslah in sict-r ako se tiskajo 1-k.rat po
\t vii. . 2-krat po 10 vin., 3-krat po
h    vin.   Ako   at-   vi-čkrat   tiskajo.   raiSu-
I'lJO   He   po  pogotibi.
Izdajalelj in odgovorni  ulnllllli Josip Marušir.
Ti-ka   ,,Narodna tiskarna" imli/ov. J. MaruSič).
Križeiu sveta s poseliim ozirom ua
sloraski Jilt
,/    ,lr/r|.-   I
/ ra/.merami mi slovanskein .Iu<mi
si« peca »lanes Imli že ostuli -vet. To
sebno pozornost n» dogodke na sin
vanskem .lugu obrac'a neriMko in Iran
cosko Oasopisje nc glede seveda na rmko,
katero se miira po naravi najbolj za
niinati za usodo sluvanskib bratov In
doli. Iz pisanja leh listov pa se <la i*.l
trariti dvojr naziranje glfde ti /. r o '• o v
«dbanja v jti/.noslovanskih pokrapna!1
Jcilni) na/iranje ;ve za lern. da so se
Slovnni riH Jnu'ii pnliliOno Oudovilo pn>
luidili ler ila sn vilmrni doLjodki v njih
ildinovini rn a ri i I <• s t ac i j a t < • (^ h pro
bujenja. 1 >ruj»n na/iranje pa i/.ra/a
Mimnjo. iln te do^mlke provznua Slo-
varMtii .'vra/na silji, kalera «•* v svoje
sebirne poli!:<"nf svrhf poslu/.uje n »»-
ve dno<ti ill ihre :i -Invan-ki'k'H prebival-tva.
KuttTD    na/iranje   je  biiA**    resnire.
0   tt'in nc bi>mo sodili,  r«*»tni*-n•» pa utegne
lull   knliknr   t.tliko jedn<»  k>>   <iru«o.    Ako
hi x -viijc ^trani hoti'ü j/,r••«."• i  kak«> mnfnjf,
lulu  In   Im   to,  du jc jnk" riidnn.   kak" «If
-ftlftje  /uporeiinriiH  Vihra    h n j n i    \> <¦ *.
/.ilnj  In.  z.lai   tani   in  «la  -••  nc u-tavi niti
/>{  Ircnutrk
Ko jt« ntihnila vojna incl Japunci
in K i t Hj «¦ i /araili utoka Koreja, na^tal
jc iiujpi  vibar  na ijianjskib otokih K u l> h
1  n  K i I i [i i n «*,   k ) jf  punrlmla    neviht»
In. jf itukri'li   n a  K r e I i   'lied   Urki    in
lurki.   kd  se   jc   tu   pulfu'lo,   pric\'nt   j>
k'rnifti    v    j u }. n i    A I r i k i.    za   jnAm»-
Hin>ko nt'vilitu je /Hüflo  vreti  zopft   na
K i t aj s k e in.    kar   je    provzročilo    boj
nii'd   Kitajsko  in    vflcvla-tnii,    za  lem   je
zavrelo  nn   M a r o k >.\ v >. k ¦» in.   a danes
se   pripravljjijo   (iuliif   ren  v   l-lvropi   in
sicer   in    h' r a n c o s k e m  ter  na s I o-
v a n s k e in   .1 u k'u.    Ako  bi   hoteli   tern
neprvstanim ilo^'odkoin <iati priniero. rekli
l>', da je  to  tako.  kakor  ko  navstajajo v
poletnem  Oasu   požari   po   vaseb,   ko   i/.
liudol)ij(» /a/.i«»i skrita   ziobna  roka   zdaj
tu /.daj  tarn, da ua ni ski.ro dneva. da bi
ne worein   na kakem pososlvu.
Kdo pa zaži^a boj no požare
Sipom sveta? Katera skrita ziobna
roka je to?
Na suinu je mnoRo storib-ev in uro-
tovo so to oni, ki iniajo od tacib požarov
najvec   k o r i s t i,   »li ki jib  tudi !e pri-
<*nkujoj'\ Mi imam.) na surnn v prvi vrsti
sebirno ž i d o v s t v o in pn one Ij"'i, ki
sc)   z židovstvom   v    lesni   .-.«'bir.ni   zvezi.
I'a obrniino svojo pozorno.-t na slo
vanski  Ju^,  ker  nas  dojjodki  tu doli naj-
bolj zanimujo.
Na  Hrvalskem  ho se   nizvile   stvari
tnko nevarno,  da more dunes all jutri priti
do  ^roznib  pre->ene«jenj.    llrvaUki   narod
je silno  ra/.burjen   in  l«*mu j<1  krivn    na
siUtvo  nui^aron^ke  vlade hrva^kf^a ban a
II t« d c r v a r y ¦ JM.  Te^ja   rno/.a.  ki  Ipmc   /.
uprav   n": luve-kimi  srcd-lvi  ^ I r »* t •   hr
v a t s k i   [i a r o d.   sovraži   v«e    ljudstvo
lako.    da  si* jc  bati najbti|fi;a.   ako    rnoA
iw  (id-topi
Ko jf Wil tf dni vladni prista^ in
posiMmk I o «1 o s z \ pri banu se pn-
to/it. du m' Ijudvtvs) napadlo njfjov t'rad.
k»T je f11i — 111.> «la jc ban pri n/Tii iih
"bi^ku. jf Fodos/.y vprico vüjfrftt dr-
Aavnt'k'a pravdnika. v»c nHiliupanov in
vnditeljev madjaron~kf -tränke, razburjen
v/kliknil: ..f'.Usreleiira. \| niti ne "ln-
tlte. kako  \ as  ljmNt\u s(»sra/.i!>4
In vkijnb tfinu ban -f ne od«topi.
I/, tf lrd"vratrM-ti bnnove L»i se dalo
skle|iati. da km -«i!i>ma dr/i na ban^kem
•^tulti              rifvidna    roka.    ud    kat^re   je
mnrda  «idvi^nn   z  d u ^ >>  m  telecom
m   kat»-ra  r>'ka jf :nordn i-tn zlubna roka
ki  zaziira  bujne  po/are
To je le tako rereno. Ko «e jf
vnela vojna v juzni Afriki, se jc mnojo
pi-alo i» pravib vzrokih te \<>jtif Mfd
lirujiini M' jf navajalo kot pravi v/rok
nesrcče bur^k"t:a narodato-le. Ko je bil
pri in Waleski. «edanji kralj Kiivard VII.
an^leski še mlad. je živel jako razkitsno
ter potratil inno^o .ni'ijonov pri Aenskah
in ra/.n b i-jrab. /J.isti da je i^ral hazard
Tri vst'in tern se je silno zadolAil p r i
/ i (I n v- k i h m i i i j arderj i h. ki iniajo
na Aiitilešketn nadkraljevo oblast. Ko je
bila mera princ-evih dol^'ov baje 2e polna.
so dejali milijarderji : A I i n a m o in o-
u' o i- i t i p o s e s t južnoatriških
z I a I i b in d i j a in a n t n i h za k la d o v.
a ! i p a d e n a r n a z aj' Poslednje
mendo ni Alo. nastala pa je vojna v
ju/.ni Al'riki. ^'lede katere so vsi židovski
listi jedne^a rnnenja, da bode bonatstvo
zlatib in dijamar.tnih zakladov stokrat
povrnilo vojne stroške ; - za obstanek
burskeK'a naroda se seveda žid brij^a to-
liko ko za lanski sne#.
Ako torej   obstoji   podobna   ,.kom-
pcnzaeija1' v ininijaluri tudi mej brva-kim
banorri in madjarskirn ali tudi nem-kim
zidovstvom. kdo more to Irditi. all ne-
imifvno je vsakako, zakaj ban ne odsfopi.
ko zdaj ve, kako ^a hrvatski narod -n
vra/.i ? Saj si rnora misliti. da niti ni
/i\M>nja varen ! llrvatsko ljud-tvo je
bilo uprav izzvano po rnadjarskib za
stavah in izzivano je se vedno po na-
stopanju rnadjarsküi or^anov. ki dflajo
pri vsHki priliki z Ijudstvorn kakor s
klavno živifi«) Uprav la-jc se rnorajo je-
/iti cloveku. ki rita pororila o »ovra/nem
nastopanju Madjaronov. V tiüiif Injf :n \»a
rifkaj  17^'ledov.
V     Kri/.<*vcib   jf   pro^'la^ena    napla
sodba.    V  (i si r i' n j i   Hi e e i   -o   bili   ve-
liki nennri.  /andarji -«j »trHjali  v Ijudstvo
in  ubili  dva    krneta.   Ko  so   banu   o  tern
pnroexli,    j»*     z^anil   z   ramami.     Maža-
runski uradniki   ljudstv»   kar uklepajo v
jfdno   vfrifo    in   je   ženo  v ječo   kak^r
tulcivaje.
V   Zajrt'bu    je   predstojnik    Trnski
«uspendiran.    ker   se  je   izjavil. da  noče
biti  Vfi'    Ma/.aron.   Ban    Ddstrani    v-ako
^f!'u.  ki   nn  sot;lasa z  n_e&:ovo   politiko.
iil"C"Vski   Aupnik   Novak   je   aret'ran.
k»-r M- l'h je  /ato/ilo. da ..huj^ka"   narod.
..Hujskati *    pomeni   zdaj    na    Hrvaškem
tuliko. kakor z a K o v a r   a t i  p r a v i c e
h r v   naroda.
V   /au'rebu   se pojavljajo   vsak dan
nemiri    hrv.  fprebi^alstva   ter    nasilstva
Madjaronov.    Te   dni   so    pele   odlične
brv. dame na  ulici hrvauko hinino. Mad-
jaronski   pandurji so jih ? kopiti  pu§k
potisnili v  neko  vežo in SI   njib progla-
sili   za aretirane.  Na to je sla deputacija
K'o^podiiVn   k    policijskemu   šefu   inadja-
ronu Mihičiiu zahtevat. da dame izpusti,
ah   pa   naj    se   njc   zapre.   ker   so tudi
demonstrirale.   Madjaron   se   je   obnasal
proti   njim   jako   surovo,   ter  jih iztiral
i/. sobe.
To vseni Hrvatskem se vrs> burne
demonstracije. Ob železniški progi od
l^od-useda do Savskeija Marofa je razbit
na vseb železniških napisih mažarski
tekst. Na pošti v Havenu je razbit za-
jednički i^rb. Jednake reci se gorte po
celi deželi. kjer se narod čedalje bolj
pridružuje nastopom proti madjarski
hegemoniji. —
Tako stojo stvari na Hrvatskem,
kjer jo zli elernenlje le prevec in pre-
dolgo greäili zoper potrpežljivost narodii.
Kttko pa na Kalkanny V Hosni tudi
vre. Vlada name-tnika K u e e r e, slo-
vanske^a renegata, uprav grdo nastopa
proti katoliskim reilovom, obstoječim iz
samih   Slovanov   in proti    nadikofu   dr.
Stadlerju.
*
Pred Solun so poslale razne vele-
vlasti po jedno vojno ladijo. Nemčija pa
jf po^lala kar tri. Av-trija ima že ?se
pripravljeno za mobilizacijo. PoveljniAtvo
ekspedicije se po?eri generalu Galuotzy,
kornem poveljniku v Lvovu. Bolgarsko-
rnacedonski revoluc:jonarni odbor dela
rm vse kriplje na to. da izzove skraj-
no-ti; turski velik vezir pa na to. da
TurOija napove Holgariji vojno. Turške
oblasti z všo ^trogostjo postopajo z Bol-
trari. ker jih smatrajo za provzročitelje
nernirov.
To je slika položaja na slovanskem
Jugu. iz katerega položaja. dal Bog. da bi
se izcimala svoboda in samostojnost Slo-
vanov  in  ne nasprotno.
Do p i s i.
Iz A.jtlovSMm*. 9. maja 190:1 —
Nenavadno gibanje pričelo se je za do-
stojen sprejem milih tržaških. goriških
in vipa.-skih gostov na binkožtni pon-
deljek ob dasu velike narodne veselice
v  Ajdovščini-Šturiji.
Zupanstva. društva, in zasebniki,
vse tekmuje
Odlični veselični odsek. sestavljen
iz zastopnikov tukajšnjih druMev in
ljudstva, se pridno udeležujejo odsekovih
sej. pri katerih se živahno motriva za
vso udobnost.
Naročil je za isti dan dve godbi,
izposloval od si. županstva veselični
prostor, ki obsega 1300 kv. met. na Lav-
ričem trga. kakor tudi poseben prostor,
kjer se bode telovadba Sokolov vrsila.
Uoločil prostor za oder in slavoloke, na-
ročil dekoracije ter umetne ognje. Sploh:
nalogi, ki si jo je nadel, hoče, kolikor
mu tukajšnje razmere dopuSčajo. popol-
noma zadostiti.
Vabilo doposlalo se je vsem znanim
društvom. Akoravno je še le kratek čas
od tega, odzvalo se je že precejšne šte-
I.ISTKK.
Spomin na 55—letnico nslaje v Milsnn
in lirviilslo jnoaštvo v istej.
('I'.l  iiifiiiniiSM'  |iival  . Spisal   .\l.   Miliaclicv.)
(Dal|.>.)
»I'ura pušliji, a topovi riui.
A J1111;t«.-i  oru/ani  v'u'u«.
\ iij a š k a  p es r in.
Na mnogib krajih so našli cesto od
ustasev prekopano, loda okopniki so jo
I'ilvo popravili. I'rednja straža se ustavi
Z}i en streljaj iz topa pred Melegnanom,
In ko je dobil maršal Radetzky zanika-
ven odgovor glede neoviranega preboda
vojske skozi mesto, je ukazal postaviti
dva topa pred prednjo stražo, ki sta za-
^ela slreljati na Melegnano. Pred mestom
stoječi ustaši so se na prvi strel iz topa
razpršili na vse strani, med tern ko je
žfi druga granata zažgala zadeto poslopje
v mestu. Vrgli so še nekaj krogelj in
granal v meslece, potem pa zapove mar-
«al  Radetzkv.    —    ki    ni     imol     ^Ahni   oh
srebrnib dvajsetic ^cvanckerr) v /epu --
majorju pi. Kttingshausenu, da naj a avo-
jini brabrim otočanskirn batalijonorn na-
skoci uporno mestece ter ga opleni. Kn
oddelek je sei na desno krilo, ena stot-
nija lovcev pa na levo, batalijon pa na-
skoei 7. golimi bodali mesto. pri katerom
spopadu je bil le en mož-graničar ranjen.
0 brabrosti graniOarjev je pel ledaj celo
nemški pesnik: ,,Und geltes auch den
Himmel zu stürmen, so gebet ihnen nur
die Leiter dazu!" To naše bi se reklo:
,.Ako bi se šlo tudi za naskočiti nobö,
dajte jim le lestvice zatö!"'
Na glavnem trgu se je zopet zbral
batalijon tor se postavil v red, ne da bi
se izvršil ukaz, da naj se mesto opleni.
Tedaj pridejo žene z razmršenimi lasmi,
držeče v roki svoje dojenčke, ter se vr-
žejo k nogam majorja, proseče za usmi-
ljenje, češ, da se niso uprli meščani,
marveč le nezadovoljneži iz bližnjih kra-
jev, ki so prišli   oboroženi   v   mesto. —
llatuäi   an   in     nnnihnli     '17.     nißata     na     xratx
ter izrekel rnajorju-poveljniku svojo za-
dovoljnost z besedanii : „tlvala Vam. gos-
pod major, za lep red; jaz pripoznam,
da se zamorem vselej zanašati na vrle
llrvate!"
Po  enournem   oddihu  je   kora^ala
prednja straža proti mestu Lodi*) in eno
uro potern se je plamen in dim vzdigo-
val iz Melegnana ; ostala vojska, kateri
so se lokavi, uporni llalijani, sku.sali
upreti, je mesto oplenila  in   potem   za-
žgala.
Otočanaki batalijon je bil vedno za
prednjo stražo proti Lodi-u, ter se je
bližal mestu ob 1. uri zjutraj. Ker je bilo
mesto zaprto in je bilo *.o mesto že od
nekdaj znano, da je sovražnega mišlje-
nja proti Avstriji, se je postavila prednja
straža ob jutranjem ^vitu na ob levi se
vzdigajočih višavah, kamor so postavili
tudi topove.   lsto tako je   stala   dožedša
*) V tern mcstu ji1 uinrl v slulnji svt'tosti
/.iiani fioriški škol Hmloll .IoJicI' ttri)fKillinir v pre-
siiiaiistvii I. 18l>."{. /.11 vlailt» i'isiarja .loicla. lül ji>
nu svnj scdi'z prt'giiHii  raili od   crrkve   ihhIovo-
in združena vojska za slučaj zagona iz
obzidanega mesta, ali da se ji odreče
uhod v mesto, dobro pripravljena; top-
ničarji pa so stali z gorečimi prižigalni-
cami pri svojih proti durim obrnjenih
topovih.
Na zahtevo, da naj se duri odpru,
so jih prestrašeni meAčani takoj odprli
in ob zgodnjem jutru je korakala vsa
vojska, z maršalom Radetzkom na čelu,
svirajoč veselo koračnico v Lodi.
Večjidel čet je moralo prenočili
čez reko Addo pod milim nebom, ostale
pa so se utaborile po mestnih trgih in
na gradu. Naglo naprej pomikanje Pie-
montežev je primoralo maräala, da je
zapovedal, naj se ostale čete in vsa prt-
ljaga v vsi naglici äe isti večer spravi
čez most na levi breg reke Adde. Drugo
jutro 26. marca je vsa vojska zapustila
Lodi ; na vsej poti proti Cremi je deže-
valo, in tukaj je moral otočanski batali-
jon zopet stati na prednji straži ter na
n«ki mosivirni   senožeti   DPenočiti.   Tako
vilo in a« $ft vodno prijavljajo. Iz tega
so ,da sklopali, da bo udoležba velikanska.
Prav tako ! saj koliko je äibkejsih
druAtev, ki niso imela prilike videti in
slisati močnih zborov in nasiopov, — tor
*<p jim toraj nudi prilika, in to jim bode
v vspodbudo za njihov napredek.
Tudi radi postrežbe je vse preskrb-
Ijeno. saj sp nahaja v AjdovsiMni in
Šturjah 2Ogostiln; ˇ slučajn slabega vre-
mena jo več dvoran na razpolago. ravno
tako bode posebpn prostor določen za
kolpsa. ter prostori za vozove in konje.
Opazovalpc.
Politični pregled.
Carinskl odstki
Clarinski odsek je sprejel dne 8. t.
rn. cstrino na žito, kakor jo jp doloOil
vladni nacrt. Predlog posl. S p i t z a, naj
bi sp žilu dovolila prosta carina ali da
bi ista ostala kakor dospdaj, je bil od-
klonjen. PaC- pa sp je sprejel prpdlog za
cariiip prosti uvoz gotove mnoiine ko-
ruzo za Primorsko, Dalmacijo, Tirolsko
in  Bukovino. Prihodnja seja bo v torek.
Dogodkl na Hrvatskem
Na Hrvatskem strasno hudo vre in
se je bati revolucije. V petek se je raz-
poslalo po vsi Hrvatski na tisoče iztisov
oklica na hrvažki narod, v katerem se
pozivlja hrvaški narod na obran svojih
narodnih pravic. Ta oklic se v uvodu
glasi tako-le :
„Narode ! U borbu treba da stupi
ciela zemlja, svako selo i svi gradovi po
svim stranama. Time če se sila zagre-
baOkoga silnika raztepsti, a borba naša
uspjesnije raoči voditi. Ako če narod po
vani mirovati, sila eo banova konačno
ugušiti i potlačiti zagrebačko pučanstvo.
Ono pak, što radi Hedervari ne tiee se
sumo Zagreba, vec eiele Hrvatske, cieli
dakle narod mora stupiti u borbu, da
spasi svoj život, svoja prava, svoju cast
i slobodn. Hočemo naša prava! Hocemo
vršenje zakona! Hočemo naše novce!
Hoceino na$e slobode! Dolje sa mad-
jarskom prevlasti! Dolje sa prostom va-
ralicom na banskoj stolici! Dolje sa
prostim lopovom i krvopijom! Dolje sa
silom i bezakonjem! Dolje sa nepoätenima, J
sa izdajicama, sa silnicima! Dolje sa
bunom Khuenom Hedervarijem! On je
kujin-ban, a no narodni ban. Hoeemo
narodnu vladu, narodne ljude! Živio
narod, živila slohoda, živila Hrvatska !
Hrvatska Hrvatom !**
V tern oklicu se pozivljajo med
drugim Hrvatje, da v času od 9. do 10.
maja odpravijo s silo vse madjarske na-
pise na železnicah, ki vodijo skozi Hr-
vatsko. Ker leti sum na bivšega poslanca
dr. Potočnjaka, da jp on ta oklic sestavil
ter ga razposlal, so ga v soboto aretirali.
Kakor receno, na Hrvaškem strašno vre.
Prot:madjarske demonstracije se pojav-
ljajo po celi zemlji na vseh koncih in
krajih. Dočim ima policija na Ogerskem
od višjih oblasti naročilo, da postopa
proti madjarskim demnonstrantom, ki de-
monstrujejo proti vojaškemu zakonskemu
nacrtu in proti cesarski pesmi jako ob-
zirno, imajo orožniki in vojaštvo na
Hrvatskem ukaz, da postopajo nasproti
Hrvatom, ki demcrstrirajo proti sovraž-
nikom hrvaškega naroda in njegovih
svetih pravic, z v»o ostrostjo. Nastane
le vprašanje, koliko časa bo ta dvojna
mera donasala koristi onim, ki jo tako
radi   rabijo   nasproti   Slovanom.   Ali   ni
morebiti žo jako blizo cas, ko so bo tako
posiopanje hudo masčevalo nad sovražniki
slovanstva.
Dosodaj je bilo hrvalsko l'rimorje
mirno, ali v soboto zaeelo jp vreti tudi
tu. V soboto zvec'pr so se dogodile im
Sušaku pri Heki velike protimadjarsko
demonstracije in bilo je tudi več oseb
aretiranih. V nedeljo pa so postale de-
monstracije na Susaku jako resne. Okolo
10. ure zbralo se je na Trsatti vpč tisoö
ljudi se zastavami ter so se skupno po-
dali na Susak. Met! klici: živila llrvatska.
doli z Madjari, doli z banom. napotila so
je množica naravnost k zaporom in je
zahtevala, da se izpuste oni, katere so
aretirali in zaprli v soboto. Pritekli so
na lice inesta orozniki in so hoteli raz-
gnati množico, a ni se jim posreeilo. Še
le ko sta prišli na Sušak z Heke dve
etotniji vojastva, posrečilo se je razgnali
množico. Vojaki so zastražili most čez
Rečino in niso pustili nobenega na Heko.
V  nedeljo je odšel v Križevce jeden
batalijon pespolka stev. 27. iz Ljubljana
Ostala dva   batalijona tega   pespolka pa
sta vedno pripravljena na odhod.
Tretjl nizjeavstrljski katollškl sb"d.
V  nedeljo predpoludne se je vršilo
ustanovno   zborovanje   tretjega   nižjeav-
strijskega katoliškega shoda. Predsednikom
je bil izvoljen grof Knefstein. Cesarju in
papežu sti bili   odposlani   udanostni br-
zojavki.   Na slavnostnem   zbotovanju, ki
se je vršilo   zvečer, so bili navzoči   mej
drugimi:   nuncij Taliani,   škof Marschall,
župan, mnogo poslancev in členov viho-
kega plemstva in duhovšOine. Pozdravna
govora sta imela dr. Lueger in škof Mnr-
schal.  Delavec Konschak je irnel   preda-
vanje o  kulturnern   pomenu   socijalnega
dviganja delavskega stanu, a princ Lich-
tenstein   je   predaval  o važnosti   katoli-
škega vseueilij^ča v Avstriji, ki naj bi bilo
v izgled za državne zavode.
Cesarska pesem In Madjari.
V  vojaäki akademiji za honvede, ki
se irnenuje  tudi   Ludovikova   akademija,
so te dni postavili Butlerju spomenik. K 1
ti slovesnosti so bili vabljeni tudi neka-
teri državni poslanci.   Ker so   pa vedeli
da se bo po   slavnostnem govoru,   kate- i
rega je govoril   ogrski   domobranski mi- j
nister baron Fejervary,   svirala cesarska !
pesem, niso hoteli prisostovati slo\esnosti
dokler   ni   bila  izvršena   ta   točka  pro-
grama. Ravno tako so   se odstranili   od
banketa,   ko   se  je   napilo   kralju   in je ,
godba   po   napitnici   zasvirala   cesarska
pesem.
Trozveza.
Listi zdaj uuibajo, kako je to, da
se ni v napitnicah, ki so se vršile pri
zadnjem obisku nemškega cesarja v Kimu,
ne odstrani nemškega cesarja ne od-
strani italijanskega kralja prav nič ome-
njala trozveza, kar je bilo vedno do zdaj
navada, ako so se sestalij kjerkoli vla-
darji držav, pripadajočih h trozvezi. Ve-
čina listov sklepa iz te okolnosti, da
stoji danes trozveza najbrže na prav
slabih nogah ali pa da je sploh ni več.
Zanirnivo je, kar piše v tern pogledu rusko
^Novo Vreme1'. Ta list piše tako-le:
,.Minuli so za vedno tisti časi, ko so
Nemčija, Avstrija in Italija sestavljale
kompaktno zvezo. Italija je nezadovoljna
z Avstrijo radi raznih vprašanj. Nemčija
je ljubosumna radi balkanske politike
Avstrije in radi tendence avstrijske di-
plomacije za sporazumno postopanje z
Rusijo. Po vsem tern je soditi, da smo
na predvečeru velikih sprememb v od-
nošajih med evropskimi državami".
RusljH v Mumliurljl
V   Njiu'uang je  to dni   dospolo vec
rinkih  topov. Med Porl-Arturjom in reko
Liao, jo    utaborjenih   Ii-000   mož   rusko
vojske.  Mofan oddelrk   c:et pa so jo od-
poslal   zasost   mesto   Tječuting.   Kusi so
baje   z^radili   oh   obali   in   blizu   niesta
LjaogoiiK  mnogo ulrb, ki zapinijo pot od
Port Arturja do n»ke Liao.
Dogodki na Balkanu.
Srbi, stanujoči na IHinajn, so bili
obveSčeni. dajo dobil te dni bolgarski knez
Ferdinand, ki so zdaj zdravi na Hivieri,
pismo, s katorim se ga pozivlja, naj se
koj povrne v Bolgarijo ter naj odstopi
nn korist svojega sina Borisa, za kate-
rega naj bi do njegovo polnoletnosti vhi-
d:ilo re^entstvo. Pismo so mu doposlali
baje macedonski usta^ki odbori, ki pra-
vijo, da je knez izgubil popolnoma zm-
upanjo pri bolgarskem ljudslvu. Da, ce.lo
s smrtjo se žuga knezu.
Koj po solunskih atentatih jo Tur-
čija poshila Bolgariji neko noto, sestiiv-
Ijeno v takih izrazih, da se ni Bolgariji
zdelo niti vredno odgovarjati TiKčiji na
tako pisavo. V noti očita namreč Tureija
Bolgariji nn prav grd način, da je onu
kriva atentatov, čes, da dobivajo ustaši
vse potrebno streljivo za napravo bomb
iz Soiije, in sicer v nekakem spor.Mzum-
Ijenju z bolgarsko vlado. Ves politieni
svet je smatral to noto za nekak ulti-
matum, in kakor v Petrogradu, tako tudi
na Dunaju so se v resnici bali, da na-
povo Tureij-i Bolguriji vojsko. Vsled tega
sta se pa tudi Rusija in Avstrija požurili,
da bi Turčijo nekoliko potolažili, svareč
jo pred vojsko, ki bi znala postati jako
nevarna za Turcijo. In kakor poročajo
listi, se je baje res posrečilo Rusiji in
Avstriji to sitno zadevo med Turčijo in
Bolgarijo nekoliko poravnati, kar se je
zgodilo s tern, da je Turčija na prigo-
varjanje Rusije umaknila svojo noto.
Še komaj zdaj se je izvedelo, da so
ustaši še predpreteklo soboto pognali z
dinamitom v zrak mošejo v Köprülii,
kjer je molilo 200 muzelmanov, ki so
našli vsi smrt pod ruševinami. Ta aten-
tut je izvršil neki PopotV, pri katerem se
je niašel listek s sledečim napisom : „Sem
Macedonec, jeden izrned onih vilezov
smrti, ki so se zaobljubili, da se usrnrle
koj ko  izvrše kak atentat"'.
Bolgarija se je obrnila zadnje dni
s posebno noto do Rusije, Avstrije in
Francoske. V ti noti odklanja vsako od-
govornost za to, kar se sedaj ^odi v
Macedoniji. Vse grozovito^ti, ki se izva-
jajo sedaj v Macedoniji, zakrivila je le
krvolo^nost turških vojakov.
V  Monastiru se gode   strašne   reči.
Mori  in  požiga se tarn   na   vseh   koncih
in kra]ih. Bojev se udeležujejo ceio žen-
ske.  Holgarsko Časopisje hoče po  vsi sih
vojsko s   Turčijo.   Bolgarski   listi    pišejo
namreč, da v imenu svobode,  za katero
se bijejo   Macedonci,   Bolgari   ne   smejo
pustiti nemaščevane grobove macodonskih
borücev za   svobodo.   Ako   je   evropska
diplomacija tuko lona in   hladnokrvna  v
oč gled   vsem   grozovitostim,   katere   po-
čenjajo  krvoločni Tarki,   pa   Bolgari   ne
smejo ostati taki, če, ima tudi v   potokih
teči bolgarska kri.
Domače in razne novice.
lm inovanje. — Nadzornikom kaz-
nilničnih straž vGradišču je bil imenovan
g. J. M a I a 1 a n iz Trsta.
Sinmui kosa. —V četrtek je urnrl
v tukujšnji bolnišnici   usmiljenih    bratov
g. Josip M 1 a k a r, uradnik južno Aoloz-
nice. Pokojnik jo umrl v cvotu svojo
dobe, star Sole 2(> lot, ter doina iz Ljüb-
Ijano. Iskal je zdravja v bolniAnici v
Trstu, a tain ho mu svetovali, da goriAki
zrak bi inu bolj pristojal in v lej nadi
je prisel v tukujAnjo bolniSnico, kjer pu
je m;«sto zdravja, naäel smrt po 8 dne-
vili. Bil je joticon. Pokopali so ga v ho-
boto popoludne. Naj oinenimo $(\ da za
mrtvaškim vozom ni bilo žive dušo. Po-
kojnik je zadnji čas sluzboval na postaji
Uubijo-Sovodnjo. N. p. v m.!
Za „Solski Dom" so plačali pred-
setlnistvu: Josip Kutin, trgovec v (.«orici 1
K; namesto voncn na krsto nrerano uinr-
lega prof. S. Rutarja dr. Alojzij Franko,
otlvelnik v Gorici 20 K; v spomin pros.
S Kutarju l('ran Sivec, vadnični učitelj
!) K; moHounino za april so plaeali: pro
tesor V. Božok 2 K; tlezelni poslaneo
Leopold Bolko 10 K, profesor Jak. C)o-
bular 2 K, okrajni äolski nudzornik Fr.
Kinžgor 4 K, sodni tiijnik Jos. Fon 2 K.
dpžolnosodni svölnik M. Gabrijcičič 2 K,
J-kA. 2 K, katehote Alojzij Kovačie 2 K,
odvPtniSki koncipijent Srečko Kovačič 2
K, knezonadškol. tajnik Jos. Ličan S K,
vadnični učitolj lv. Mercina 2 K, prolesor
G. Novak 2 K. anisten! dr. A N. Papež
2 K. stolni vikar dr. And. Pavlica .') K,
kavarnar Filip l'oconkn 8 K, racunarski
vinji svötnik lv. Pirjevec 2 K, vodja Svit-
losl. Premrou 2 K, prolesor I. Gvaiz 2 K,
profesor Ant. Šantel f> K, vodja Fr. Sot-
ničar 2 K, vadnicni ucitelj Kr. Sivoc 2
K, katehet And. T*baj 2 K, notarski kan-
didat Ferd. Terkuč 2 K, trgovec Josip
Zornik 2 K, krojaški rnojster Fr. Culer
2 K; dalje od ženskega oddelka gospe:
Drašček Marija 60 h, Finžger Gizela 2 K,
Kon Irma 2 K, Hrovatin Antonija 1 K,
Kaučič Karla 3 K, Kopač Marija f) K,
Povoraj Milena 1 K, Šantel Avgusta 1 K,
ter gospodične: Havel Štefanka 40 h
Kranjec Marija 1 K, Schweckler AmalijH
2 K, Šantel   Danica in Henrika po 20 h.
Upravniätvo je prejelo: KaučiO Fr,
trgovec, v spomin pok. prof. S. Rutarja
10 K.
Presrčna hvala vsem dobrotnikom
in podpirateljem !
Zrcloütiii i/piti na tuknjsnjih
srednjili Solah. — Pismeni zrelosti iz-
piti na tukajsnji gimnaziji in na realki
se prično 25. t. rn.
Dopolniliu' nu'Ntiio volitve v
(«orlci. — Dopolnilne mestne volitve v
Gorici se bodo vršile dne 25., 2t>. in 27 t. in.
Pripravljalniva za jednoU'tne
prostovoljc*». — V Gorici se ustanovi
pripravljalnica za jednoletne prostovoljce
in sicer v ulici sv Klare v nisi, ki je
bila nekdaj lastnina Levijevih dodičev in
katero je knpila mestna uprava od ne-
kega Chiurlotta.
Vo.ja^kl po^ri'h. — V petek je
urnrl na svojem stanovanju na Franc
Jožefovem tekališuu leldmnršallajtnarul
Anton vitez Mayer-Monte Arabico v
79. svoje dobe. V nedeljo popoludne pa
se je vršil vojaški pogreb. Udeležila sta
se pogreba dva batalijona pespolka Stev.
47. in jedna baterija topničarjev z vojaško
godbo. Za križern, kalerega je nosil vojak,
peljali so s črnirn suknom pogrnjenega
konja. Za krsto, katero so peljali štirje
vranci, pa jo jahal jezdec v železju. --
Pogreba se je udeležilo vse polno cast
ništva in druge civilne gospode. Na Go-
riščeku so je pa streljalo iz pušk in topov.
Ker je bila nedelja, se je pri pogrebu
gledalcev kar trlo, ceravno je cel čas lil
še precej močan dež.
pod milim nebom ter premočena do nitke;
vkljub temu pa je bila dobre volje in
polna zaupanja v svojega srebrnolasega
vojskovodja „očeta Radetzky". Ko dospe
vsa vojska do reke Mincio, je dobil oto-
čanski batalijon povelje (dne 5. aprila),
naj gre en oddelek čez reko na levi breg,
da podre most brž ko bo vsaostala voj-
ska prestopila reko, kar se je že ob 8.
uri zjutraj tudi izvräilo. Ostanek batali-
jona, namreč 4 stotnije brez topov, so
pa imele povelje korakati ob desnern
bregu Mincia navzgor proti Peschieri. Po
razrušenju mosta blizo Monzambana, so
bile štiri stotnije batalijona odrezane od
vse avstrijske vojske, ter prepusceue sov-
ražniku, čegar predstraže so jim že pred
očmi stale na milost in nemilost. Ukljub
temu pa se je podvizal batalijon z šti-
rimi stotnijami v trdnjavo Peschiero,
kjer je nadomeBtil en batalijon ljubljan-
skega polka ät. 17, tedaj imenovan „Ho-
henlohe", ki je Se isti dan odkorakal v
Verono.
R»idtitzky pa je šel v Mantovo,  ka-
sky (Poljak) proti npornim meščanom, jo
še bolj zavaroval ter potem odšel v Ve-
rono z drugim   oddelkom   vojske   in  je
tarn svoj glavni stan postavil. Že poprej
je izvedel, da so Benetke s svojimi neiz-
mernimi vojnimi zalogami priäle v  roke
upornikorn, deloma po izdajstvu*), deloma
s podkupljivostjo in da so tarn razglasili
ljudovlado. Vedel je tudi, da so trdnjave
Palma (ob primorski  meji),   Osoppa  (ob
Talijamentu    v    videmski    pokrajini)  in
Roka   d' Anfo   (ob  malern   jezeru   „Lago
d'Judrio" v Lombardiji) v oblasti ustasev,
da so   vzdignile   uporno   zastavo   skoro
vsa lombardo-beneška mesta, kakor (nek-
daj slovenski) Videm, Trbiž, Belluno, Bas-
sano, Padova (kjer, kakor  gre   govorica,
| imenujejo  tudi   osle  za   doktorje!),   Vi-
cenza in Brescia in da gredo   rimske in
nr.poli^.anske čete na pomoč njih prosto-
voljcem. S komaj 40.000 mož je stal Ra-
detzky med  Padom,   Minaiom   in   Adižo,
opirajoc se na taki važni, a 1. 1866. brez
¦) V. }\. L Zichy, povoljnik Iiuii(4k,  Mad-
jar po rodu, je   deloma   podkupljfn,   deloma  i/.
1  aiidutia izdal Benetke   uataäeiu.   tor   t»üb«knil>  Ju
strela {\) pr^dani   trdnjavski čveterokot:
Peschiero, Niantovo, Legnago in  Verono,
le skozi južr, i Tirol   s   cesarsko    državo
občujoč. ProLi njemu je vodil sam   kralj
Karol    Albert   (bahato   imenovan   „meč
Italijo1'), nad 60.000 Piemontežev;  njegove
j <5ete   so   pojačili  Toškanci  s 6000   mož,
! Parmežani z 4000 mož in enako  število
i je bilo tuiii Modenežev ; dalje se je pri-
, družilo  njegovim četam  več  tisoč   Lom-
; bardov. Za hrbtom maršalovim je   kora-
j kalo   17.000 mož iz bivšecerkvene države
! in to  proti volji   papeža   Pija   IX.   (med
| temi jejbilo 4.000 Švicarjev), dalje 15.000
! Neapolitanov, od katerih pa so se vrnili
na klic svojega kralja slioraj vsi,   razun
; 2000 mož, ter s to   pokorščino    so   tudi
ob enem pokazali istinitost  laškega pre-
govora,    ki    pravi:    „Napolitani    buona
ger.te, ma per la guerra non vale niente!"
fPo   naäe   bi   se   reklo:   Napolitanci   so
dobri ljudje, ali za vojsko pa nič ne ve-
¦ Ijajo !) Poleg tega nevarnoga položaja je
j moral Radetzky   posebno   skrb   obračati
gledc izdajstva in pa da semuobugodni
Mantovi in Veroni. Ta ali oni vojskovodja
bi mislil v takem položaju na primerno cas-
titljivo predijo (kapitulacijo), kakor je to
storil n. pr. avstr. general Males po bitki pri
Marengi (1. 1800), kjer je odstopi! Fran-
cozom Italijo do Mincia. Kdo drugi bi bil
dal odločiti ta mučni in brezupni polo-
žaj na tehtnici glavne bitke; toda stari
vojskovodja grof Jožef Madetzky, rojen
1. 1768 v Tfebnicu na Čoškem, vojak od
1. 1784., 1. 1813. general-kvartirmajster
zavoznih armad, 1. 1832. poveljnik v Lom-
bardiji, 1. 1836. Feldmaršalje tHno držal
v svojej krepki poatojanki Karola Alberta
med Adižo in Minciom, da ni mogel ta
no naprej ne nazaj ter je pričakoval za-
ložno krdelo, katero je zbiral vojni mi-
nister Latour z neznanim trudom pod
starim generalom Nugent-om za Sočo v
Prirnorju. Tedaj so lombardo - bone^krt
mesta, Benetke nerade, pripoznalo Ka-
rola Alberta za svojega kralja in tudi
vojvodinji Parma in Modena sta sledili
po hrupnih ustajah njih vzgledu.
(Dalje pride.)
Poi'orilo „(Joriške /mskc i><>-
,iiii/ni«o tlmfclw sv. <irila in Motodn"
ii» XI \. IMMlni^niriit'iii U'tncin ob-
^noiii   /born  due 10. niaja   11MKJ.
/ (iHnasnjim dnom '/.ačnc ^or. /.. por. sv.
C. in M. 11. Into svojoga delovanja. Lepa
doba jo /,o lodaj prolokl», od kar dviga
naša poriružnica svoj prapor kviSku vabeč
pod i s t i zavodno slovonsko Ijudslvo.
Alco pomislimo, da so primorski Slovenci
moralno prisiljoni prav pogostoma sool
v svoj žep tor pripomoi'-i zdaj temu, potem
onemu dnistvu, morarno priznali, da jo
njihovH požrtvovalnosl res izredna. Odkod
ta nosobična daro/,ljivost V Plemenito
svojstvo našega Ijinlsfva izvira le \v. v/.vi-
senega namena, vsled kalerega slremi za
torn, da se mu no trgajo pravico, katero
mu jo zajamčil Vočnj — pravico do
lastnega obslanka. Naj lo drugi narodje
udobnoje živo, žilavost in krepost ostane
lo onemu, kateri so bori. In da naši ro-
jaki v svoji borbi no pošajo, kažo i/.niod
mnogib drustev tudi naša «or. ženska
podružnica, katcra uspeva izborno, toliko
v gmolnem. kot v morulnom oziru. Nuj
omonim tu lo krasne duSevne u/itko,
katere nudi ona loto za lotom hvalež-
nemu slovenskemu občinstvu. Sloječ iiad
vsakim strankarstvom, sega vsakomur
prijazno v rnko ibogatinu in revež-ui, po
vzgledu slovanskih zaščitnikov sv. Cirila
in Metoda.
Od bor ie proskrbel, kakor v vseh
protoklih lo'. T, revnim slov. otrokom za
„Hožičnico" obloke, obuvala ild. Dne 22.
marca t. !. priredil podru/nicno vesolico,
pri 'lateri se je vprizorila spevoigra
„Pepelka". Čisti dobodek 300 K 90 h je
poslala gospa blagajničarica 28. marca
1903. glavnemu vodstvu dru/.be sv. Cirila
in Motoda v Ljubljano. Dne 29. marca
t. I. so je na splosno željo ponovil ime-
novani '.oncert. Oisti dohodek 120 K se
je izročil odboru „Šolskega  Doma"'.
Družba sv. Cliriia in Motoda je zbo-
rovala letus v llirski Uistrici. in nas po-
vabila tja k XVII. veliki redni skupščini
na dan 7. avgusta 1902. NaSo podružnico
je zastopala podružnična tajnica.
Podružnična blag&jna je imela v
preteklern leta
dohodkov:
1.  Lanski preostanek    .        . 121   K 82 h
2.  Letnina za leto 1902    .   . 28a „ —
3.  Radodarni doneski .... SO  ,.   —
skupaj: 48ü~K 82 b
Stroškov:
Glavnemu vod tvu se je po-
slalo 12. decembra 1902 1. 220 K -•¦ b
Božienica   in ilrugi   meuletni
stroški znašajo.....92 K 48 ,.
skupaj: 312 K 4<s h
Dohodkov je bilo.....186 K 82 h
Stroškov jo bilo.....312 ,.  18 ,.
V podru*. blagajni ostane . 174 K 34 h
Dno 10. maja t. 1. so bile izvo'jene
v naeelništvo sledeče gospo in gospice:
gospa Avgusta Šantolj, predscdnica: g.
Ana Üovgan, tajnica ; g. Karolina Makuc,
blagajniearica; Namestnico: g. Milena dr.
Papež, g. Lavosl. Korsic in g. Klza Makuc.
Odborniee: g.Amalija Drulovka, g. Marija
Kopač in r. Hožica Bizjak.
V Gurifi lo. maja 1903.
Slana. — Največjo škodo po slani
so letos trpele sledeče občine v uoriski
okolici in sicer: Vo^ersko, Šempas, St.
Andrež. Dornbor«, KojsLo, Vipolže, Ko-
zana, Smartno, Gradno, Vedrijan, So-
vodnje, Podgora St. Peter, Bilje, Gabrjo,
Sv. Križ, Černiče, Šmarje, Rihenberg,
Vrtovin, Kamnje, Kanal, Anhova, Avče
in Ajba. Trpelo je tu seveda največ sadno
drevje.
Pristna toto^raiija. — V zadnji
številki „Soče" se je zagnal nekdo v dr.
A. Pavlico, ker je na šempeterski slav-
noati izrazil željo, naj bi so na podlagi
krščanskih principov vrnila mod gori^ke
Slovence zopet jedinost in sloga, ki sta
jedini pogoj pravemu napredku goriskih
Slovencev. Pri ti priliki pa je nagromadil
na njega toliko psovk in mu pripisal lo-
|iko lastnosti, da vdobi čitatelj koj pravo
»n prislno Ibtogralijo „Sočinega" član-
karja, in da lahko s prstom koj pokaže
na njega, ako v omenjenen člančiču za-
meni osebo dr. Pavlice, z osebo glavnega
sotrudnika „Soče". Wie der Schelm ist..
O ubo^a nasa šolska mladina.
~ Zadnja „Soea" priobčuje iz učiteljskih
krogov člančič, naperjen proti g. županu
lokaväkemu J. Vidmarju. Ta člančič
Jt1 pisan tako surovo, tako nizko, da mo-
ramo v resnici obžalovati občino, katera
je tako nesrečna, da ima za učitelja tako
duäevno baraböe, kakor rnora biti oni
učitelj, ki je spisal omenjeni člančic v
zadnji „Soči". Kako naj tak človek od-
Kojuje naäo mladino, kako naj širi med
njo omiko, ko si izdaje a tako piaavo
najprisinejše spričevalo, da je jako slabo
odgojen in da ni pra* čisto nič omikan,
kajü naš pregovor pravi, da dä sod iz
sebe le to. kur im» v aehi
Katolisko drustvo hIovciihUÜi
uritoljlr na l'riniorskcin jo imolo dno
29 maloga travna prvo «lovosno zboro-
vanjo na rast petindvaJHolletnico Hv.Očeta
Lt'ona XIII. Otvoriio ho jo lopo zboro-
vanjo s papo/.evo birnno. Na to jo imol
dobovni vodilolj. proč. gosp. žiipnik Ivan
KokoSar, slavnoslni govor. Sledili ste
krasni deklamaciji Prolosnikov „Silvostrov
votier" in Gregorčicov ,.Na^ čolnič1 ot-
niimo"', daljo prolepi točki: MendelHsohnov
dvOHpov „Voderna pesom" in Scbubortov
samospov ,.Vera v spoinlad'1. -¦¦- Pred-
sodnien jo probrala svojo novolo ,..J^Iona".
Slavnost so jo zavrSila sö zborom
,.Mogina ciooli". Dne 13. inaja bodo prod-
sodnica prodavala o didaktiki ob f>. uri
pop., dnfi 17. rnaja pa o rnelodiki. l'ri-
hodnjo obßno zborovanje bode dno 27.
ruaja ol> :">. uri pop.               M.  H.  \V.
Obrtna sola /a /idarjo v Rcnrah
jo imela 3. t. rn. sklop jlskega Iota.
Vspehi solo so bili najlop^i. Na učnih
izdelkih se je videla velika pridnost
učencov, ki so kažo sosobno v natančno
izvedonom rlomontarnoin risanju in stav-
bonib nacrlih. Ta obrtna sola je bila
ustanovljona prod 7 loti. Minulo äolsko
loto jo obiskalo j)Ouk v 3 razrodih 62
učoncov. mod temi f»4 domaeinov in 8
iz drugib ol)čin. l'cenci so redno zabajali
T Aolo tor pridno slodili pouku. kar kaže
konečni povsein povoljni vspeh. l'oduce-
valo se je: prostoročno in geometrično
risanjo, nauk o stavbarstvu. modoiiranjo,
obrtno spisje in računstvo, knjigovodstvo
tor n<*mščina. /avod so grnotno podpirali
visoka naut:na uprava. dežclni odbor,
kupčijska zbornica, okrajni Sol. svet in
domača občina.
1'udi gröl Atterns je velik prijatelj
to žole.
Izprod sodisča. Poeorari Vin-
cenc iz Sv. Lovrenca pri Mu5i j»1 bil hudo
jo/.en na svojo ženo. kor je ona nnkoliko
poskrbola, da ga je dela sodnija zaradi
/apravljivosti pod kuratelo. Dne 7. aprila
priskrbel si je Pecorari nož. Ko ga je
noki Modeot vprašal, zakaj mu bo rabil,
mu jo Poeorari odgovoril. da hoce ž
njim zaklati ženo. Pecorari se je moral
to dni /aradi novarnega žnganja zago-
varjati na tukajsnjem okrožnem kot ka-
zenskem sodi^iu. FVeorari je sicor priznal.
da je izustil zgoraj navodene besede. ali
tajil je trdovratno. da bi bil imel namen
umoriti ženo. Vse to pa mu ni nie po-
magalo, kajti sodišče ga je obsodilo na
•{• moseeno ječo z jodnim postorn vsaki
mesoc.
Zaradi javnega na.-ilstva pa so bili
ohtožoni 24-letni kamnosek Anton Culot,
22-lotni kamnosok Anton Kamonsek :n
22-lotni kmočki fant Kornazarič Miha,
vsi trije iz Gorico. Na Velikonoč je bilo
namroO v krčmi nokegA Piciulina Pod-
turnom zbranib kakik f)0 oseb. ki so so
v pozno noč pr(jpovalo. Vstopila sta v
kromo rodarja Humar in Fain ter opom-
nila navzoco. da naj no pojo vee. \'e<iina
njib jo nehala poti. lo nekateri. mod temi
tudi zgoraj omenjeni trije obtoženei, se
niso zmenili za opomin redarjev. Ker je
prvi izmed zgoraj imenovanib redarjev
Humarju nedostojno odgovoril. ko ga je
vprasal po imen-.i, hotel ga jo Humar
aretirati. Kamonsek in Fornazarie sta
pa Clulota redarju iztrgala iz rok, na kar
sta redarja zapustila krčmo, ker so tudi
ostali pivei začeli nekako režati na nju
in bi bila vsled tega vsled take prernoči
za nju nevarnost velika. Kasnoje pa jo
prišlo tje večje število redarjev in ti so
omenjene tri obtožence aretirali. Pri ka-
zenski obravnavi, ki se je vršila te dni,
bil je Culot obsojen na 14 dni zapora,
Kamenšek na f) mesečno ječo, Fornazarič
pa na 3 mesečno ječo.
Napad. — V Sovodnjah so napadli
in ranili v soboto Janeza P I a c e r j a,
ki dela v Nabrežini, a se njegovo stalno
bivališče nahaja v Sovodnjah. Hanili so
ga tako niočno nad očesom, da je moral
iskati zdravniške pomoči v tukajšnji bol-
nišnici usmiljenih bratov.
(iad je pičil v Kamujah dne 6. t.
m. v kazalec desne roke udovo Fr. Lozar,
ki je listje brala. Na pomoč poprosijo g.
V. J., ki je že do lahta trdo oteklo roko
trdo prevezal, ter na vrhu pesti prerezal
kožo. Skozi narejeno odprtino je potem
prav na priprost način izlisnil 3 do 4 če-
trtlitra s krviio pomešane otrovane vode.
Ženi so odlegle strašne bolečene, danes
že ponehale, dasi je roka še zelo otekla
in cela v vodenih mehurjih. Sreča je v
takih slučajih, da ni zagovarjalcev doma,
ki bi izgovarjali čudnebesede, in tako za-
prečevali zastiuplenje, kar premnogokrat
äe sedaj naši ljudje drago plačnjejo.
„Slovcusko dolavnko podporno
clrustvo" v Trstu. - Koncem poslovnega
leta 1902 je ätelo druätvo 2 častna uda,
9 ustanovnikov, 21 podpornikov, 1109
rednih moäkih in 214 rednih ženskih.
Skupaj torej 1355 udov. Bolnikov je bilo
fiäfi   r'SQ   VA*    nocrn    lnnakn    \txir\\     in     7Oß
slučajov bolezni (f>4 več nogo lansko loto)
v bolniAnici 32. lzplacalo h«? jo podpore
kron 19.l2fi.20, za /.dravila in kopeli
K 2.38147, bolniAnici K Hf>2in pogrobSčina
K 1.3(X). — liolniAki zaklad se jo pomnožil
za 4Kf»l K 97 h; vos bolniški zaklad
znašh Hfidaj 39 931 K 18 h: npravni za-
klad He je povišal za 704 K t>2 b ter
šteje sttdaj 3l).r)3f) K f» h. Skupni pmrnot
je bil v upravnom lotu 77.f)13 K 6 h.
Skapno premožonjo koncftm upravnoga
Iota 1902 je znašnlo 76.46») K 23 h. —
V  brnlrii sobi jo  bilo  14 časopisov.
Nciiiški ,.TiirnvoF'oinl v Ljuhl.janl
bo f). in (i. junijH praznoval hvojo t'J.
lotnico. NemAke gospe in gospodično lo-
tajo po Ljubljani in nabirajo zh rFrii-
schoppen", ki bo brezplačen, kar bo
posebno privabilo vodno lač-ne in žojne
coljskc nemäko „turnarjo"1. Nabrale so v
ta namen že 8000 K. Mej darovalci je
tudi nmogo irnen takozvane slovenske
„intoligence*4. Tako skrbo izvestni slo-
venski krogi za povzdigo velenemSke slav-
nosti. ()j Ljubljana. naSa Ijuta rana.
Hotel jo v Amerlko 21-lotni Fr.
Kos iz Oešnic pri Ljul'jani. Ilot<*l jo je
popibati v Arneriko, da bi se s tem od-
tognil vojaJikMrniJ naboru. To pa se mu
ni poarečilo, kajti pnjoli ho ga na moji
tor spravili pod   ključ.
„•lanka   Korsnlkn /branl   spihl*'.
¦- Havnokar iz^el je v založbi k- L.
Schwentnerja v Ljubljani 111 zv^zok,
prvi seäiteit, rKersnika zbranih spisovu. ki
prinaša pjvest ^.Hoälin in Vrjanko". Cona
K 2f)0 po poäti   K 2 60
Slovmsko katol. jikad. dru^tvo
,,I)anira" na Dunaju si je na prvem
rednem občnein zboru za letni teeaj iz-
volilo sledeči odbor: Predsednik cand.
phil. Ivan Grafenauer: podprodsedn'k
canJ. jur. Anton Kralj. tajnik eand. jur.
Mihael Pintar: blagajnik cand. jur. Anton
Vagaja; knjižnič-ar stud. med. Anton
Kasbergar, arhivar stud. phil. Vineencij
M».rinko.
I'oüojiluica \ Podiiradu zgradi
tarn „Narodni dorau. Dotični troAek je
proradunan na  39.0O0 K.
.Mest«» Slovonjluradei- \ plaiiu'tiu.
—   Mesto   Slovenjigradec  je v plamenu.
Do sedaj je   popolnoTia   upepeljenih    45
his z gospodarskimi poslopji vred. Ogenj
jo lokaliziran.   Namestnik   grof   Clary je
odšel v SlovenjigraJeo.
Izpoved uinirft,jofe{?a. — Pred
tremi leti se je povrnii z dela neki de-
lavoc iz Pisana. male vasice ob jozeru
Lago Maggiore. Delal je namreč v tujini.
Neki večer je pil v neki gostilni in je
pri ti priliki potegnil iz žepa denarnico,
v kateri se je nahajalo vse polno banenih
papirjev. Mnogo njih, ki so bili pole>:. pa
ni opazilo, da so bill to papirji bančne
tvrdke Atnida Bantija. Pripisujoč tem
papirjem veliko vrednost, je nekdo de-
lavt'a. gredoeeea iz krčme, na neki stezi
počakal in ga ubil. Zastonj so iskale
oblasti morilca. Ti dni pa se je nekdo
na smrtni postelji izpovedal. da je on z
dvema drugima, delavca ubil. Seveda
je dotičnik spovednika pooblastil. da
naznnni to. kar mu je povedal pri izpo-
vedi, sodišču. Jednega izmed tovarišev,
ki je mesar, so že zaprli, drugi pa dela
v tujini.
Vpliv oloktriko nil poljedelskt»
pridelke. — Ogrski učenjak Bertolan
Sztereny je priobčil te dni v nekem ogr-
skeni znanttvenem listu zanimiv članek,
v katerem opozarja svoje rojake na uspeh
proučevanj prot. Lemstrom iz Kelsintorsa,
o uplivu elektrike na poljedelske pridelke.
Z uporabo električnega toka, se je do-
seglo, da je potrebovala jagoda za dczo-
ritev polovico manj časa nego ga potre-
baje po navadi. Česna, čebule in rodkvic
pridelalo se je od 35 do 60° 0 več kakor
po navadi tarn, kjer se je uporabljala
elektrika. Pridelek krompirja in repe se
je pa s pomočjo električnega toka po-
množil od 60 do 7;V t). Električni tok pa
no upliva jednakomerno na vse rastline.
Nekatere ostanejo neobčutljive, dragim
električni tok celo Skoduje. P^enice na
priliko pridelalo se je s porabo električ-
nega toka od 2b do 30° 0 vec ko po na-
vadi. Na vsak način so take študije za-
nimive in ni nikakor izključeno. da ne
bi s časoma elektrika nadomestovala vsaj
nekoliko delavskih moöi, katerih vedno
bolj ne dostaje.
Sinodiiisnica   po^uana  v   zrak.
—  Iz Varäave se poroča,   da  je bila te
dni   pognana   v  zrak   velikanska    ruska
smodnišnica v Harkovu. \r ti smodni.^nici
se je izdeloval smodnik za ruske topove.
Skoda se ceni  na 3 miljone rubljev.
Cesarica Karlota nri koncn >Jv-
ljonja. -- Poroča se iz Hruselja, da soäteti
dnevi nesrečne cesarice Karlote vdove
pokojnega moksikanskega cesarja Mak-
similjana. Njena smrt se pričakuje od
dne do dne.
Narodno gospodarstvo.
Kako  no  u^as«' v t^ospodarHtxii   ltiali
po/ari.
Hrvatski ^Gospodarski List" prina^a
pod tern naslovom c-lanok. ki je po svoji
vsobini prikladon tudi za nase ritatelje.
zato ga prenasarno  v  provoda
Članek se gla-i:
rV gospodarstvu je vedno malih
rpožarov', iz katorih bi so zamogla iz-
cimiti velika nesre<'a. ako Olovok no ra-
zarne v prvem tronutku razumno gasiti.
Skoro neverjotno je. koliko v gospodarstvu
in na domu zanomarjajo po^li najpotrob-
nojSo pa/.nost. da se ne zanese ognnj
liodisi pri spravljanju dostikrat ^o tlo-
Oega popela, pri rabi svotilk v soniku,
hlevu in na«tilniku. pri cvronju zabelo
itd. Zaradi toga pa ravno troba skrbeti.
da je v hi-i pri rstki primerna zaloga
voiif*. katero jo v slučaju na«taloga O'jnja
porabiti  v to,  da so požar no razsiri.
Ako se vnamo n pr. zabolja pri
cvrenju. treba jo takoj pokriti z žoloznim
ali lončenim pokrovcom ali s čim drugom
primernem. da se ogenj vduži. Ako nimaš
pri roki pokrovca. pa vrzi hitro v ponev
peskn ali pepola, kar jo pri roki. Z vodo
ni nikdar gasiti goreeo zabelo, kor po-
slane plamen s> vočji. Ako se jo pri torn
plamen prijel obleke kake blizu stojece
osebe, naj so ta oseba vrže hitro na tla
in se valja tako dolgo. dokler se plamen
ne pogasi. Statt po konci je nevarno. kor
gre ogenj v obraz in v laso. Dobro je
tako gorečega t-loveka hitro zaviti v de-
bele pokrivače. da se zadaši ogenj.
Goreči petrolej se ne sine
gasiti z vodo, marveč z zemljo. pepelom,
peskom itd. To plamen poduši. Kako pa
kadar nastane ogenj v nastilji ali v senu
Ob takih prilikah se je že večkrat zgo-
dilo, da vkljub hitri pomoCi ni bilo mo-
goee rešiti, ker ni bilo ljudij. ki bi bili
znali ravnati s splaženo živalijo. Hazun
toga so ljudje dostikrat rešitev pokvarili.
V slučaju požara je najbolje. da živino
odpeljejo iz hleva taki ljudje, ki so vsak
dan ž njo v dotiki. Knnie treba omotati
kakor bi bili vpreženi. a govedi vreOi je
konopec okoli vrata kakor bi se jo ho-
telo gnati na semenj. Zivini. kateri jemlje
ogenj vid, naj se zavežejo oči poprej
nego se jo žene iz hleva. Z ovcami je
treba posebne previdnosti. Pograbiti je
ovna predvodnika ter ga postaviti pred
vrata. v hlev pa mignati pse ter jih na-
.ščuvati na ovce. Ce je le malo ovac je
najbolje spehati jih pred vrata.
Ako svetloba plamena od strani
pade na vrata. pa ovac no spravi iz
hleva ne pes ne bes. Tu treba hitro iz-
kopati luknjo v zid, ter ovce po tej poti
spraviti iz hleva.
Svinje najložje spravi iz svinjaka
oni. ki jim daje hrano. Oe no gre z lepa.
pa treba pograbiti za vše.^a in zadnje
noge, jih izvleči iz nevarnosti. Pri reše-
vanju živali iz ognja se ne sme delati
hrupa. marveo storiti je vse kar potrebno.
Ko je žival na varnem, je vsa vrata
dobro zapreti, da pride čim manj zraka
v hlev in se ogenj tem hitreje pogasi.
Ako vse drago nič ne hasne, tedaj treba
začeti bri/.gati vodo, pa na take odprtine,
kjer prihaja najmanj zraku blizu. Skropiti
je pa na predmet, ki gori. Najbolj je
treba varovati stebre in podpore. ki drže
po konci stavbe ter gledati na to, da se
o^enj ne razsiri.
0 snaženju hlovov.
Še je vedno tacih gospodarjev, ki
mislijo, da je odveč čistiti hlevo. Mislilo
bi se, da taki gospodarji imajo za jeden
del živalske vzgoje, ako so hlevi kolikor
se da umazani, smrdljivi, zapraseni in
zaduhli, pa je tudi zares takih, katorim
je n. pr. za svinje najzdraveji oni svinjak,
ki se ne vidi iz nesnage.
In vendar je snažnost glavni pogoj
dobrega in uspešnega živinorejstva. Paj-
čevine po hlevih so najboljse zavetje za
prah in v teh hlevskih pajčevinah se
najbolj plode razne bakterije, grda mrces
itd. Isto velja o zanemarjenih kotih po
hlevih. Vse te stvari treba vsaj dvakrat
na leto — pred nastopom poletja in pred
nastopom zime — temeljito odstraniti iz
hlevov in bleve popolnoma ostrgati.
Ako se to ne zgodi, zaradi se ne-
številno raznih mrčesov, zlasti pa muh
in pajkov, često tudi strupenih. Od tega
trpi živina in krave imajo manj mleka.
Pa iz takih hlevov ne prihaja tudi snažno
mleko in nesnažnega mleka nikdo no bo
kupoval. Kdor jo količkaj oprezon na
svoje zdravje, se bo prej prepri&al, ako
prihaja mleko, ki ga naj uživa iz snaž-
nega hleva.
Torej snažiti, snažiti in aopet sna-
žiti!
Ugaženo apno je jako po ceni in
dobi se povsod. ZmeSaj ga z vodo in ga
dobro razkroji. Z zidarsko Jcetko ga na-
mazi po stenah, dvakrat, trikrat. Apno
ukončM  vse ne/drave ucinke na zidu.
Kdor je jedenkrat svoj hlev l»*po
oiislil, ga bo vosolilo, da to delo ponavlja
vsako loto po dvakrat. Kako prijazen je
tudi lak hlpv ! In koristen ! Jajea raznih
mrt-psjili zal<\g in ličink sp ukončajo s
torn tistenjom; muhp, pajki in druga
mrOes 1-i^.i prpd snaženjem iz hievn in
Skodljive bakterijo sp izgubr. Zrak v hlovih
postane čisteji in zdraveji, kpr apno do-
Injp kot rHzkužujrčp sredstvo.
Torej. gospodarji, boditp pamptni in
t-istitp si hlevp vsako leto!           G. L
Loterijske številke.
9. tnaja.
Diinaj......21    8 V      1     48    51
drudge......ii4    20    72    62    3:J
Min posiijiia"
v Oorici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
sprcjoma  hranilne «loge,   katere o-
brc'tujo po 4'', p o lu ni c s e <* n o;
novz^ipnoin' ohresti pripisujf konoc icta
h elavnici. Reiitui davok plaPuji» poso-
jilnica sama.
Dajo posojila inlom n;t osebni
krodit po 6% in na vknjižbo pn 51/»-
Sprvjoma Člane z gla v r.i mi de-
le ži po 200 K in z o p r a v i I n i mi
d v 1 c ži po 2 K.
Otvarja tManotn t r k o «5 o račune,
katore obrestujt1 po dogovoru. Za nala-
ganje in vračanje so na razpola^ro po-
iožiiice c. kr. pnštne hraniluici\ tako da
je mozoče poslati dtMiar brt'z poštnih
»trožkov.
Uradne ure so vsak delavnik od8 —12.
tire zjutraj in ob pondeljkih in četrtklh
tudi popoludne od 2    4 v ullci Vetturlnl 9.
Krojaška mojstr              (
Cufer & Ujjt ]
v Gorici, ulica sv. Antona St. 7      .
v hiši g. Jernej a K o p a č a    '
izdplujeta                         |
vsakovrstrxc oblckc za moLke -
po  meri.  bodisi fine   ali pa {
priproste.                  i
Priporočata se svojim rojakom ,
v Gorici in na dežcli, posebno pa |
č. dnhovščini za obilna naročila. t
>   Naznanilo!   (
i'odpisaiii si usojain nu-
/naiijati slavnenm občinst-
vii v Mif'sfii in rui dezeli.
<l;i piev/ai.KMii vsled smrti
>\'(jjc<ist očeta vodstvo in
oskrliuvanje starodavno go-
slilno
„Pri Golobu"
na voglu uJice .,Morelli".
Skrhfl Itodein. da bode
Midi vbodoče jjoslrezlja vsf-
-transko solidiia, kakor jo
hila  (loslfj.
Leopold Reja.
Anton  Pečenko
Vrtna   ulica S <.0RH A Via Giardino 8
nrinoro(":}i
pnstna    oeia
in crna   vina
tz   vipavskih,
ffurlanskih.
briskih,   dal-
p   matinskih   in
isterakih  v i¦
nogradov.
Uostavlja :ia (Join in razpoäilja po želez-
.lici na vs«1 kraj<; avstro-ogorskf; monarhije T
Bodih od   5()   litrov   naprej.   Na   zahtevo   poäilja
tudi  uzorcc.
Cene zmerne. Postraiba po&tena.
Ivan Bednarik
priporoča svoiy..
knjigoveznico
v (iorici
ulica  Vetturini št. 3,
151
pod navadno cenn
ra/prodaja
radi poznog"a zimskeg-a časa
J. Zornik
Gorica. Gosposka ulica 7.
vsp zimsko blasjo, kakor n. pr.
krasnp volnene šprpp. rute.
podoblpkp, vsakovrstno Jao^or-
pprilo. rokavict\ iiopjivioe, blu-
so, volno, ko/.uhovino, zimskp
i'pvljp itd. — Xikdo tioj tic
zanttuH tc //•/><• prilikc sa
cent itakttp!
Odlikovana delavniua!
ANT.KRUSIČ,
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoea se si. obein-
stvn v inestii in \,h dpželi.
pospbno čč. dnhovsolni. —
Inui bogato zalojjo biac»
vsakp vrstp in za vsaki stnn,
ter opozarja na ravno doslo
svpže pomladansko blatio,
hsfni izdplpk^/or/7/ oblck
in povrhtth sukeiij. Cene
prav solidne!
Fani Drašček
zaloga šivalnih strojev
Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2.
Prodaja
stroje tudi
I    na teden-
ske ali
mesečne
9      obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ier
n.ijboljše,
kakovosti
PriporoČH
se slav.
občinstvn.
Podpisani priporoea slavnemu ob-
činsivu   v   Gorici   in   na   deželi   svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi inia kave vseh vrst, raz-
lične moke iz Majdičevoga mlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum, razlicna vina, gorsice (Sc'nf.)
Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi te-
stenine tvrdke Žnidoršič & Valencia v
llirski Bistrici, ter dru^o v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odücnim spostovanjem
Josip Kutiii,
ir^ovec v Scincniftki ulici h. fttv.   1.
fv lasini hi^i ^
Anton Fon,   I
klobuöar in gostilničar, «
I               Semeniška ulica St. 6,              j
! ima bogato zalo^o raznovi'stnih (
klobukov            |
"^^  ter toči  v svoji  krčmi          \
i nristna d omasa vh»a !
I in postreže¦¦. tudi   z   jako   ukusnimi j
\ jedili.                                '
V_____™™J
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Soiskeya domau.
Zahvala.
/a  miio^Dslcviliic doka/c iskicncua soriilja |M)vodi)in holc/.ni
in  smili   iia^t\üa   i.sUi'ciu)   Ijuliljcrn^a  in  ih'po/ahiic^a  ocVIa  L*>>]>.
j^aneeta j<os-a,
posestnika v Kobdilju pri Štanjclu na Krasu,
kakor hull /a noiiavadno slcvilno sjuvnislvo na /•idiijein (»olu
dranr^a nani raiijk(\ua. i/ivkanio iiajsrrip¦', "c in najiskctMicj^o /a-
h\alo vscm sor»)(lnikt.)in. prijalfljcin in ziiaiuvin. roscbej sc šc
/alivaljnjciiio pi'iv. ^. knralii Jos. slraiicarj'ii. r. ^. vikaijn Toina
naiii in c\ *i. kaplann l\. Ohlakn: daljc prehlau. g. \ilii/n in /n-
paini Jos. l;al)iani ju. obriiiskciini slai"<išnislvii. vscm oitriiiarjcin
in soM'dom. |u)si»l>no ludi onim. ki so nosili krslo in svecc. lo-
inariin pevc(Mn za uinljivo zaloslinkc in sploh vscm Idi/njini in
I daljniin. kaleri so kakorkoli pripoino^li k lako k'priini jjo^itUu
I    in   nas  tako  lola/ili   oh  naši  iicnadoiiicstljivi   i/^ubi.
Kobdilj, 7. niaja  1903
Žalujoči ostali.
<
! Nova zaloga pristnih vin.
j                 Andrej Abuja,
v Gorici, Križne ulice (Via deSIa Croce) štev. 4,
I   priporoča   zasebnikom,   krčmarjem   in drugim  svojo
[   zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja
;   na dorn in razpošilja po železnici v sodih po 56 litrov
1   naprej.      Na zahtevo pošilja tudi uzorce.       Postrežba
I   poštena in točna.
Prosiva   zahtevati   listke!
JNujvecja trgovma z zelezjein.
Konjedic & Zajec
Gorica, pred  nadškofijo hiš. štev.   II.
Za čas stavbc priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement,
stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra-
nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj siovečih
tovarn. Opozarja na svojo bogato izber  kuhinjskega in hišnega orodja
dob rezprimerno nizkih cenab.
^¦¦¦¦¦¦la           Edina zaloga           1              1
I             I    stavbenih nositeljev    P>imi>Wlfclll
Pocinkana xica aa vinograde po jako   ani&anih   cenah I
Pozor!
EDO kroilO nagratle izplačava vsakomu, kdor dokaže
s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za
100 kron blaga.
Prosiva   «aht ova ti   listke!
Pozor!  Eno krono nagrade!
Fozor! Eno krono nagrade! "1
Ik Mejnarodni panorama
Sr    iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah.
Uestavracija.„'LA ISOIItiMK", Gorica, tekalisn^
Josipa Vcnlija- st. »5S.
I*o4ovan}e jto s\<khi, /a  vsHi xaiiiinivo.
Vsak todoii nov program!
Od  10. do  10. niaj.i,
Tretje velezanimivo potovanje skozi
Rim.
NMö iaj De zamnsti otleAati si teh tasniti naravni! lejot.
Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv.
TstojBiia 40 vin., otroci in vojaki lo nareänika 20 ™.