POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 D US LAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OR TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopišl se ne vračajo. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din L—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 9.50 m Štev. 32 ^ari&or sobota, 22. marca 1941 Leto XVI Prisilne strokovne organizacije V Sloveniji, pa tudi v Beogradu, je skupina ljudi, ki se resno ogreva za u-vedbo prisilnih delavskih strokovnih organizacij v naši državi. Kolikor smo mogli izvedeti, so ti ljudje tudi že izdelali tozadeven predlog in ga izročili na merodajnem mestu. V osnutku tega predloga zahtevajo, da se vnese v finančni zakon za 1. 1940 pooblastilo za razpust vseh še obstoječih delavskih strokovnih organizacij in proglasitev ene za edino delavsko strokovno organizacijo prisilnega značaja. Ta organizacija bi tudi nasledila vse premoženje razpuščenih delavskih strokovnih organi ■zacij. Prisilna delavska strokovna organizacija bi bila urejena po načelu totalitarizma. Vsak delavec bi moral biti član te organizacije in plačevati prispevke, ki bi se odtegovali obenem s prispevki za socialno zavarovanje ozir. za delavsko zbornico. Uprava te organizacije pa bi ne bila voljena, ampak imenovana od zgoraj. Zaupniki v tovarnah bi mogli biti samo od uprave prisilne strokovne organizacije določeni delavci in nameščenci. V slučaju volitev bi delavci imeli k večjemu pravico, da predlgano listo pri glasovanju odklonijo, pri čemer pa bi se glasovi neudeležencev šteli, kot da bi bili oddani za listo in postavljene kandidate. Delavske zbornice bi postale izrecno organ prisilne strokovne organizacije in instrument za vodenje mezdnih gibanj ter urejevanje ostalih socialno političnih zadev, ki se tičejo dela in delovnega razmerja. Vrše se posvetovanja med prej omenjeno skupino lljiudi in HRSom, ki naj ibi dobil enak položaj na Hrvatskem, kot bi ga dobil Jugoras v ostalih delih države. Razen tega hočejo predlagatelji, da bi se ustanovila velika banka, v katero bi se stekal denar vsega socialnega zavarovanja, borz dela in delavskih zbornic ter prispevki strokovnih organizacij. — ! . -- «. o. • « o Mnenja smo, da so take in podobne zahteve . -u v ostrem nasprotju z ustavo, prav gotovo pa z osnovno ideje, na kateri počivh naša državna zgradba, z idejo svobode in demokracije, ki je služila kot temeljni kamen za zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državno skupnost. Kdor je iskreno mislil z zedinjenjem, ne more danes pačiti vodilne ideje tega zedinjenja k t i. -•«. t* 1 l>,*‘ -•» *j. . j_ -.s. i • Delavski razred je v vseh državah v svobodi razvijal svoje sile in uveljavljal svoje zahteve. Ta boj je imel mnogo u-speha. Kdor si noče zastirati oči in zavestno govoriti neresnico, bo priznal, da je delavski razred s svobodo organizacije in akcije mnogo pridobil. Nasprotno pa je znano, da se je položaj delavstva tam, kljer je bila svoboda organizacije za gotove stroke ali pa sploh odpravljena, poslabšal, l a v* Lo -t %>»:**-. * ti e- li ' •* * - A *' Anglija in Zedinjene države so najlepši zgled za to, da je svobodno delavsko gibanje najbclja o-ipora države in delavska vlada na Švedskem je najboljši dokaz za to, kako pozitivno in ustvarjajoče je delavsko gibanje, ki je zraslo v svobodi ter postalo po svobodni odločbi državljanov vodilni razred v državi tlij.i.ta) p* B n @ji sa mersKo p@ Nemci razdejali Husi, Aitgležl pa so> rušili Bremen, Wilhelrmhav£nf Klel In Koln k 1 Naj bo tu navedeno dovolj za utcme-tev zahteve delavskega razreda, da ora biti njegovo gibanje svobodno v Nemško vojno poročilo Dne 17, t. m. je neka nemška podmornica potopila 5 oboroženih trgovskih ladij s skupno 35.300 tonami, letala pa neko 4000 tonsko ladjo pri Newcastlu. — V noči na 18. t. m. so naša letala bombardirala Newcastel. Severozapad-no Nemčijo so napadla sovražna letala in zažgala ter porušila nekaj hiš in ubila ter ranila nekaj ljudi. Dne 18. t. m. je nek brzi torpedni čoln potopil ob južnovzhodni obali Anglije dve ladji z 10.000 tonami. Neka podmornica je potopila dve oboroženi trgovski ladji s 13.000 tonami in neka druga pa 3500 ton sovražnega ladjevja. V noči na 18. t. m. so nemška letala napadala volAške in gospodarske objekte v Angliji. Zlasti so bombardirala mesto Hull ob izlivu reke Humber v morje. Pcdnevj. je bila uspešno zadeta neka ladja med Irsko in Anglijo. — Napad sovražnika na severno Nemčijo je povzročil malenkostno škodo. V noči na 14. marca je bilo v Hamburgu ubitih 57 ljudi. Na Sredozemskem morju so naša letala blizu Krete zadela s torpedi 2 sovražni oklopnici. Desettisoč bomb na London Dne 19. marca so nemške podmornice potopile 65.000 ton ladij, 21.000 ton ladij je bilo poškodovanih. — Nemška letala so v noči na 20. marca šest ur neprestano metala bombe na London. Celi deli mesta so goreli in na Temzi se- je vnelo tudi več parnikov. Izvidni-ška letala so potopila 7000 tonsko tovorno ladjo in 2 poškodovala. 3 so-vražan letala so bila sestreljena in eno nad Afriko. Angleško vojno potočilo Angleška letala so v noči na 18. t. m. napadla Bremen in Wilhelmshaven ter Emden in Oldenburg. Na Nizozemskem so bila bombardirana skladišča bencina v Rotterdamu. V bližini Frizijskih oto-kovf (severna Nemčija) je bila z bombo potopljena neka nemška vojaška preskrbovalna ladja. Sestreljeno je bilo eno nemško letalo. — Ob priliki poslednjih napadov na Glasgow in Liverpool je bilo v vsakem mestu ubitih po okrog 5C0 ljudi, ranjenih pa v nrvoimenova-nem mestu okrog 500 in v Li/er.joolu 800. i V noči na 19. marca so angleška letala metala bombe na Kiel in Wilhelms-j haven ter na Rotterdam, nadalje na ! doke v nemški luki Emden, na dve leta-j lišči na Holandskem in na vojaške cilje !v Texe!u na Holandskem. Podnevi pa | so letala obstreljevala nemške ladje ob holandski obali. Eno angleško letalo pogrešajo. V noči na 19. t. m. so angleška letala I napadla Koln z najtežjimi bombniki. Druga skupina je bombardirala opoiu-šče nemških podmornic v Franciji I.o-rent, tretja Rotterdam in še tri letaii-I šča v Belgiji in na Holandskem, j 1' noči na 21. t. m. so bili napadi na I Anglijo slabejši. Prizadeta je bila pokrajina Kent. Angleška letala so ob-! streljevala nekega nemškega minonos-Jca. En nemški bombnik je bil sestre-I ljen. HemSki napadi na angleške prevoze Churchill: »Nevarnost bemo premagali.« Na večerji na čast Winantu, novemu rašča na vodi in v zraku. Dne 17. t. m. ameriškemu poslaniku v Londonu, je sem prejel obvestilo o potopitvi treh govoril Churchill; rekel je: »Boj za At-1 nemških podmornic. Ta vest me je zelo lantik se razvija z vso srditostjo. Po- j ohrabrila. Narodu ne smemo prikrivati trebno je, da se v tej bitki lzvojuje od-; resnosti nevarnosti, zato pa smem tudi ločilna zmaga. Nemške podmornice in 1 zahtevati, da se mi verjame, da bemo posamezne križarke slo se pojavile tudi nevarnost premagali.« Ameriški posla-v ameriških vodah in so potopile nekaj nik je odgovoril z zagotovilom, da An-angleških ladij izven konvojev,t na 42.' glija v tem boju ni sama. Zaključil pa je: stopinji zemljepisne dolžine. Naše iz-! »Po vojnj bomo zgradili nov svet, da gube so zopet znatno poskočile. Izrab- naši otroci ne bodo več živeli v strahu ljamo vse svoje sile, da bomo mogli za svoje življenje. Vsi svobodni ljudje so kljubovati grožnjam, za katerimi se skri-'v sedanji vojni z Anglijo.« (Reuter.) vajo smrtne nevarnosti. Naš odpor na- Fronta v Albaniji v gibanju Grki še niso v Tepelenija Italijansko vojno poročilo Dne 17. in 18. t. m. Delovanje izvid nic, sicer nobenih posebnih dogodkov. Dne 20. t. m. so italijanska letala bombardirala v nizkih poletih sovražne postojanke in preskrbovališča. Nad Valono je bilo sestreljeno še eno angleško letalo. Grško vojno poročilo Dne 18. t. m. je na osrednji fronti po sedmih dnevih prenehala velika italijanska ofenziva brez uspeha. Od 9. do potrjena. — Na severnem bojišču so bili odbiti napadi sovražnih tankovskih odredov. 3 tanki so bili uničeni, nekaj Italijanov ujetih. Letala so napadla Drač. Med Valono in Dračem smo potopili 1 italijansko križarko in 2 rušilca. Od 9. do 16. marca je bilo sestreljenih 39 italijanskih letal, 17 jih je bilo poškodovanih, 15 pa jih je bilo uničenih na tleh. Angleži so zgubili tri letala. Dva pilota sta se rešila. ti uničena ena italijanska stotnija, ki je zašla v zasedo. Okolico Tepelenija so angleška letala ponovno bombardi- rala in še povečala škodo, ki so jo prizadela pretekle dni. Dne 20. t. m. so Grki, po osvojitvi nekega 1500 metrov visokega vrha nad Tepelenijem, v boju na nož zavzeli mesto Tepeleni. Ta vest pa uradno ni Izkrcavanje angleških čet v Grčiji ? CBS poroča, da so se začeli izkrca-j stopila na grška tla. Iz raznih virov pa 17. marca so imeli Italijani na tej fronti Ivat* na grških tleh znatni oddelki an- se trdi, da angleška vojska ne bo sto-okrog 30.000 izgub, od tega 4000 ujet-1 gleške vojske in to v Solunu in grški; pila v akcijo, dokler ne bo Nemčija na-nikov. Trenutno pošiljajo nove čete vjTraciji kot tudi na otokih. Teh vesti v i padla Grčije. Poročila iz Italije pa trde, Albanijo, da bi okrepili svojo 11. arma-i Angliji niti ne potrjujejo, niti ne zani-‘ da bo Nemčija nastopila skupno z Italijo do. Med tem je začela dne 17. marca ! kajo. ; proti Grčiji v par dneh. italijanska ofenziva na področju 9. ar-| Ponavljajo pa te vesti iz Berlina, So-! ———— made, med gorovjem Tomorido in Ohrid-, fiie in Rima. Stefani poroča, da so An-j N3 E33IK3IIU VSC v redu skim jezerom. Najhujši boji so pod Mo-1 gleži zasedli vse grške otoke, grška voj-, »Vreme« pj§e? >>c]a so vsa vprašanja kro planino. — Dne 18. t. m. so grške ska pa je odšla na celino. Na fronti se čete v dolini reke Vojuše ujele 165 Iva- nahaja že na tisoče angleških stiokov- lijanov, med njimi 4 častnike Angleška letala so zelo hudo napadla Drač. Italijanska pa so metala bombe na nekatera mesta v Greifi. Dne 19. t. m. jo bila na osrednji fron- njegovo in državno korist ter, da je ta zahteva v kolikor ni utemeijena dovolj jasno v ustavi, jedro človeških pravic. Razen tega pravi tudi slovenski pregovor: prisiljena reč ni dobra. Razredni boj ne bo prenehal z razorožitvijo enega razreda, ampak, kakor je rekel nedavno celo francoski maršal Petain francoskim delavcem, s tem da bomo odpravili njegove vzroke - >att njakov, ki izpolnjujejo vrzeli v grški vojski. O grškem letalstvu se sploh ne more več govoriti, zato pa prihajajo v Grčijo številna angleška letala. med Nemčijo Jugoslavijo in Turčijo zadovoljivo rešena, in da ne bo prizadeta niti čast, niti neodvisnost obeh držav. Treba je samo pogasiti grški požar, ki je ogrožal Balkan. Ni nobenih razlogov za kakršnokoli bojazen in Trdi se, da prihajajo na Grško ne-; vse razburjenje in ves strah je bil ne- prestano veliki prevozi angleškega vo- potreben.« jaštva in materijala iz Egipta. Vse te vesti imajo oslonca v nedavni vesti angleškega vojnega ministra, ki je dejal, da so bile kanadske in novozelandske čete prepeljane iz Anglije na nove postojanke na Srednjem bližnjem vzhodu. Te vesti vzbujajo pozornost zaradi tega, ker so merodajni v Berlinu svoj čas izjavili, da ne bodo nastopili proti Grčiji, dokler ne bo angleška vojska - v.S* t« Čioveike žrtve vojne CBS poroča, da je od septembra lani pa do konca februarja naraslo število človeških žrtev v Angliji na 25.000 mrtvih in 35.000 ranjenih. Vsi grški državljani, ki obvladajo angleški jezik, so bili poklicani v vojaško službo. Domnevajo, da so bili ti vpoklici odrejeni zaradi izkrcanja angleških čet v Grčiji in bodo služili kpt 'tolmači. Rekvizlcija žita Diugače ni bilo mogoče. Minister za prehrano je odredil pri- pa se bo izvršil po znižani ceni. Prevoz silen odkup žita: pšenice, soržice, ječ- žita in moke je zasebnikom prepovedan, mena, koruze, rži in moke vseh vrst. Odkup se bo izvršil po najvišjih določenih cenah, ako bo kmet izročil zaloge .prostovoljno. Pri prisilnem odjemu! razen z odobritvijo prehranjevalnih u-stanov. Kmetom je tudi prepovedano, da bi prodajali žito in moko. Kazen )e 30 dni zapora ali 50.000 din. Doma Ui svetu Po zavzetju angleške Somalije in Džldžlge Glavni boji v Abesiniji in Italijansko vojno poročilo Sredozemsko morje: Dne 16, t. m, so nemška letala na Sredozemskem morju s torpedi zadela dve sovražni bojni ladji. Libija: Dne 17. t. m. so bili odbiti angleški napadi pri zelenici Djarabub. Naša letala so napadala sovražna oporišča. Dne 20. t. m. so bili boji pri Djara-bubu. — V Libiji so naša letala bombar-1 dirala angleško oporišče. Nad Tripolisom sta bili sestreljeni dve an^eški letali in eno nad Egejskim morjem. j Dne 18. t. m. so bombardirala naša letala sovražne motorizirane oddelke, Eritreja: Pri Kerenu se nadaljujejo srciiti boji. S protinapadi smo prizadeli sovražniku znatne izgube. Tudi naše izgube so precejšnje in ije na čelu svojih čet padel general Lorenzini. — Eno angleško in eno naše letalo je izgubljeno. Dne 18. t. m, so se nadaljevali pri Kerenu silni boji. Naša letala so uničila na tleh 8 sovražnih letal. Bitka za Keren se je 20. t. m. nadaljevala in smo sestrelili 4 letala. Naše čete odbijajo napade Angležev na prelazu Marda pri Džidžigi. Angleško vojno poročilo Sredozemsko morje: Dne 19. t. m. so tri angleške podmornice potopile v Sredozemskem morju 3 italijanske ladje s 18.000 tonami. Ena izmed njih je bila polna vojakov. Libija: Dne 17. in 18. t. m. ničesar novega. Dne 19. t. m. so angleška letala ponovno napadla Tripolis in italijanska letališča v bližini. Eritreja: Dne 17. t. m, je napadel sovražnik pri Kerenu, pa je bil odbit in je ostalo v naših rokah 800 ujetnikov, —• Naše čete so z dozdevnimi napadi na jugu odvrnile pozornost sovražnika in potem napadle na severu in vzhodu! trdnjavskega ozemlja pri Kerenu, An-1 gleške indijske in francoske čete so za-' vzele Brigadirski vrh, ki nadvladuje] Keren in osvojile prvo obrambno črto trdnjavskega pasu. Boji se razvijajio v silno skalnatem terenu, ki nudi sovražniku izborna oporišča. Razen tega vodi v trdnjavsko ozemlje ena sama cesta, ki so jo Italijani razstrelili. Keren brani okrog 25.000 Italijanov. Dne 19. t. m. so Italijani utrpeli nove težke izgube na fronti pri Kerenu. Abesinija: Dne 17. t. m. se je nadaljeval pritisk na sovražnika. Iz Mogadiscia okrog Kerena v Eritreji. v Italijanski Somaliji prodirajoče čete so dospele po cesti, po kateri so pred petimi leti prodirali Italijani v Abesinijo, do Dagaburja in 17, t. m. zvečer zasedle važno cestno križišče Džidžigo, ki leži kakšnih 80 km od Hararja in kakšnih 90 km od Diredaue ob železnici Addis Afceba—Džibuti (Francoska Somalija). Dne 19. t. m. so angleške čete prodrle do Mardra prelaza 12 km zapadno od Džidžige in se spoprijele v boju z Italijani. Angleška Somalija: Dne 16. t. m. so angleške čete vdrle z morja v angleško Somalijo, ki so jo pred petimi meseci izpraznile in prepustile Italijanom. Pod zaščito vojnih ladij so se Angleži izkrcali v glavnem mestu Berberi. 18. t. m. je bila že domala vsa dežela zopet v angleških rokah. Iz Berbere vodi lepa cesta proti Abesiniji in se stika pri Džidžigi s cesto, ki vodi iz Italijanske Somalije proti Addis Abebi. Od 13. do 18. t. m. je bilo uničenih 13 italijanskih letal, 8 poškodovanih, 1 angleško pa se ni vrnilo. Ponoven razgovor Eden-Saradioglu na otoku Cipru, Reuter poroča, da sta se dne 18. t. m. sestala na otoku Cipru turški zunanji minister Saradžoglu in angleški zunanji minister Eden, da izmenjata misli v zvezi s Hitlerjevo poslanico predsedniku Turške republike Ineniju, sprejetjem ameriškega zakona o pomoči napadenim in neuspeli italijanski ofenzivi v Albaniji. O odgovoru Inenija Hitlerju se zatrjujejo, da vsebuje samo zahvalo na Hitlerjevo izjavo in zagotovilo, da ne misli napasti Turčije. Turški zunanji minister Saradžoglu se je vrnil s Cipra in poročal vladi ter državnemu predsedniku. — Hitler se je zahvalil Ineniju za odgovor. Amerflca in Anglija Ameriško brodovje v Avstraliji V avstralsko pristanišče Sydtiey je prispel oddelek ameriške vojne mornarice, ki je bil poslan tja po sprejetju zakona o pomoči Angliji. Avstralski predsednik vlade Menzies potuje te dni v Washington. Zlati vek zdaj kmetom pride. Tednik »Zemlja«, ki ga izdaja bivši minister Voja Djor-djevie piše: »Namesto, da bi imel kmet prvo besedo pri upravljanju države, je potisnjen ob stran. Danes mu vsiljujejo skrbnike v njegovih gospodarskih organizacijah in njegovem zadružnem gibanju. Ti skrbniki so iz vrst ljudi, ki hočejo priti do lahkega zaslužka1, ali Pa do političnega vpliva, nimajo pa pojma o kmečkih zadevah in tegobah.« Razveljavljeno je povišanje cen mesu, Slanini in masti. Banska uprava javlja, da je z dne 18. t. m. objavljeno povišanje cen mesu, masti in slanini razveljavljeno. Ali se bo povišala tarifa za prevoz blaga na železnicah? Ker je minister za prehrano odredil, da se do 1. avgusta ne smejo povišati prevozne tarife, bo najbrž izostalo tudi povišanje blagovne tarife na železnicah . a,.» Nova uredba o mirnodobnih vojaških invalidih je bila objavljena te dni v »Službenih No-vinah«. Za mirnodobne vojne invalide se bodo po tej uredbi smatrale vse vojaške osebe, častniki, podčastniki, vojaški uradniki, kaplarji in redovi ter mornarji, dalje vojaški uradniki, civilni državni uslužbenci v vojski in mornarici, gojenci vojnih šol, graničarji hi obvezniki iz rezerve, ki vrše v mirni1 dobi vojaško dolžnost ali službo in se ob tej priliki brez lastne krivde ponesrečijo. Poleg brezplačnega zdravljenja, bodo mirnodobni invalidi dobivali tudi invalidnino ter vse druge ugodnosti, kakor so določene za vojne invalide, ako znaša invalidnost več kot 30 odst. delasposobnosti invalida. Proračun novosadske mestne občine 'znaša 56 milijonov dinarjev. 600 do 700 tisoč nemških vojakov bo skoro v Bolgariji in na Romunskem. Posredovalni odbor o sporih med delavci in delodajalci so ustanovili v Wash'ingtonu. Odbor tvorijo 4 delavci, 4 zastopniki industrije, 3 člani odbora pa so iz nezainteresiranih poklicev. Anglija je odstopila Združenim državam še nova oporišča. Amerika pa Angliji nove rušilce in 150 ladjic »Moskito« za boj preti podmornicam. Nov trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Italijo preedvideva, da kljub raznim 'tež- kečam Italija ne bo omejila dobav riasi državi, dobave tekstilnih surovin pa se bodo celo povečale. Trgovinski minister dr. Andres je ob Japonska in SSSR Japonski zunanji minister Macuoka $e bc na peti v Berlin oglasil tudi v Moskvi Zatrjuje se, da bo japonski zunanji minister Macuoka dne 23. marca prir,pel v Moskvo in bo tam imel razgovore z Molotovom in Stalinom o sklenitvi nenapadalnega pakta. Kajti predpogoj za nastop Japonske proti Angliji in Zedinjenim. državam na Daljnem vzhodu je, da ima Japonska zavarovan hrbet proti Rusiji. Dne 27. marca pričakujejo Macuoko v Berlinu. Iz Berlina pojde potem tudi v Rim. Med tem bodo razpravljali o vseh ukrepih, ki so bili izdani v zvezi z u-vedbo novega reda v Evropi in v Aziji. priliki podpisa pogodbe izjavil, da je S pogajanji zadovoljen. Jugoslovanska udružena banka je prešla v roke domačih kapitalistov, ki so odkupili' delnice Švicarjev in Angležev. Nekaj so jih obdržali samo še Belgijci. Čistega dobička je napravila banka lani 7,4 milijone dinarjev. Večje število italijanskih in grških ranjencev so dne 19. t. m. izmenjali v Djevdjeliji na jugoslovansko grški meji. O vlogi nemške mornarice v sedanji voj»i je te dni predaval v Beogradu nemški kontre-admiral v. Gadow. Po predavanju je nemški poslanik v. heeren povabil goste na zakusko. 150.000 živilskih izkaznic je baje bilo izdanih v Sarajevu. Ker ima Sarajevo v normalnih časih menda samo 80.000 prebivalcev, preiskuje'sedaj prehranjevalni urad, kako da je število prebivalcev tako hitro naraslo. Snežni zameti v Dalmaciji. Nov: sneg je zapadel po vseh hribih v okolici Splita, na morju pa ie te divi divjalo silno neurje. Ni čuda, da se je tudi pri nas ohladilo. Siino narasla Donava je poplavila del mesta Vukovarja. Poplava je povzročila velik« materijalno škodo. Po odredbi oblasti so se morali prebivalci iz poplavljenega dela mesta izseliti. 8000 dinarjev denarja so ukradli v veseli družbi nekemu kmetu y Zemunu. Imel je srečo, da jih je dobil nazaj, 2000 pa jih je zapil. Kadar hoče imeti hišni gospodar mir v hiši, da lahko spi, mora najemnik to upoštevati.. V Beogradu se neki Dimitrijevič uii hotel pokoriti ukazu hišne gospodinje, da naj ne seka drv v opoldanskem odmoru, ampak se . je celo sporekel z njo. Prihitel je hišni gospodar. ki je najemnika ustrelil. Hišni: gospodar poide sedaj na odmor za dalj časa.. Za lepe oči — 6 volov. V Sandžaku je petični fant Jašar Hot »zaaral« nevesto Hav* Odžičevo in izročil njenim starišem tri pare volov. Poroka pa se ni mogla vršiti, ker je mora! fant k vojakom. Ko se je vrnil, je njegovo nevesto osvojil že drug snubec. Hot pa ni bil žalosten; za 20.000 dinarjev si je kupil drugo nevesto, od nezveste pa ni terjal volov nazaj češ, da si jih .ie s svojimi očmi zaslužila. To je pa res kavalir, ki za lep pogled žrtvuje kar tri pare volov. Hitro je prijela zagrebška policija dva morilca, ki sta umorila bivšega mornariškega častnika Freudenreicha. Zločin sta izvršila mesarski pomočnik Fulir in neki Benko. 300 kg težkega in 3 m dolgega delfina so ujeli ribiči v bližini otoka Brača. Bivšega diktatorja Avstrije dr. Schuschnig-ga so prepeljali iz dosedanje internacije na Dunaju v neko malo vasico na Bavarskem. Predsednik Roosevelt časten meščan Aten. Atenski občinski svet ie Izvolil predsednika Roosevelta za častnega meščana grške pre-stolice in istočasno preimenoval eno izmed javnih ulic v Rooseveltovo ulico. Skupne parade nemške in bolgarske vojske. DNB javlja 'iz Sofije, da so se vršile v nedeljo 1(5. t. m. v dveh bolgarskih mestih prvič skuPne nemško-bolgarske vojaške parade, pri čemur so položili nemški generali vence-ob spomenikih bolgarskih junakov. Paradam so poveljevali nemški generali in bolgarski krajevni poveljniki. : ,5t>u 200 rudarjev je zasulo v rudniku Hokaidasti na Japonskem. 10S so jih rešili, ostale ogroža požar, ki je izbruhnil vsled eksplozije plinov. 5 največjih vojinih ladij grade sedaj v Zedinjenih državah. 4 vrste osebnih zaklonišč za privatnike ia tovarniške delavce grade v Zedinjenih drža>~ vali in jih bodo začeli prodajati 1. maja. 0Ddavska 'Politika'* ne dobiva m&ch£U zato cavnai nacabrUto. talcof! A. M. de Jong: v (53 ČudenAuUavhik (/»tkoSka lbta mbibymtjeja qeysena* Ne preveč voljan je koračil mali deček proti cerkovniku. Ta pa je nestrpen vzkliknil: »Hej, frkolin, ali se ne bi nekoliko podvizal? < »Kaj pa naj bi?« je vprašal Mereyntje čemerno. »Kaj bi? . . . Ali nočeš iti poleg zvoniti? Ali se nočeš gugati na zvonovi vrvi?« Presenečen je pogledal mali proti njemu navzgor; to se je culo kot nekoč v dneh starega, dobrega prijateljstva med njima! On pa je bil tako neprijazen. Ali naj to pomeni, da Flirefleter obžaluje, ker ga je toliko časa pustil ob strani? . . . Mereyntje ni bil za-mirčljiv, o ne, in njegovo malo srce je že zopet bilo naklonjeno prijatelju, ki se je vrnil nazaj, k njemu. »Da, rad, Flirefleter, ako smem . . . toda .. .« »Da, že vem,« je vzkliknil cerkovnik šaljivo uslužno,« . . . pustil sem tebe in ves svet ob strani, toda tega mi ne smeš zameriti. Sem pač bedak . . . vendar nikdar več ne bom kaj takega storil.. . vsaj zaenkrat ne . ..« Mereyntje je postal rdeč do ušes; Flirefleter, ta odrasli človek ga je prosil, naj mu ne zameri! To* je bilo pa res smešno. Ali... pa je mogoče že zopet uganjal norčije? Premeteno se je držal mali ,dečko nevtralno in zapovedal: ' »No, naprej.. . greva gori!« Flirefleter se je radostno zasmejal: »Vi vsi ste mnogo predobri z menoj;,« Skupaj sta splezala v zvonik. Zgoraj sta morala čakati, dokler ni ura odbila. Mereyntje se je razgledoval po temnih kotih, med trami in v vdolbinah lin, ako bi kje odkril sledove palčkov, toda ničesar ni opazil, še vedno so! se skrivali pred njim. Flirefleter je držal roki prekrižani na hrbtu in gledal skozi malo okno, dolgo, zatopljen v misli, tako da je Mereyntje, radoveden, splezal na klop, da bi tudi sam videl, kaj je tako zelo zanimalo njegovega prijatelja. Gledal je čez širno polje, ki se je kopalo v poletnem soncu, na katerem se je pozibavalo zlato klasje ter se razprostirale svetlozelene površine sladkorne repe. — Videl je bele poti in ribnike z visokimi drevesci, svetlikajočo se reko, ki je v daljavi naraščala v širok veletok. Toda nikjer ni opazil kaj posebnega. Pogledal je kvišku v Flirefleterjev obraz. Opazil je nepremični pogled njegovih široko odprtih oči in nepričakovano vprašal: »Ali ga imaš, Flirefleter?« »Kaj? . . . Kaj pa? . . .« je vprašal ta zmedeno. »Kaj naj imam?« »Trd vrat od gledanja!« se je smejal Merevntje in naglo odskočil, da je Flirefleter, ki se je zapodil proti njemu, s svojima rokama zgrabil v prazno. »O ti presneti paglavec!« je zmerjal Flirefleter in lovil malega ubežnika, ki je bil pa silno uren in se mu ie, smejoč, vselej izmuznil med dolgimi koraki njegovih no?, čim ga ie hotel začopatiti s svojimi loparji. Zdajci je nad njima udarilo kladivo na zvon in Flirefleter je upehan obstal. »Srečo imaš, dečko,« je rekel. »Ako bi sedaj le ne moral zvoniti, bi te skoro prijel za vrat.« »Tudi v sto letih ne!« se je bahal Mereyntje in razposajeno smej;al, »ti bi me nikoli ne vlovil.« Ozlovoljeno majaje z glavo, j,e zgrabil Flirefleter za zvonovo vrv in začel zvoniti. Mereyntje je skrbel za to, da se je vse izvršilo kot treba. Gugal se je, viseč na poskakujoči vrvi, dokler se je le malo pregibala. Potem sta stala skupaj pri oknu in gledala na polje ter v modrino poletnega neba. Flirefleter se je pretegnil in zakrilil z rokama ter rekel: »Škoda, da moraš v šolo, Mereyntje,, danes je krasen dan, da bi. jo mahnila kam ven.« »V šolo?«_ je vzkliknil Mereyntje zaničljivo in začudeno. »Saj so vendar počitnice ... še ves teden!...« »Počitnice?« je rekel Flirefleter začudeno. »Tristo gromov! . .. Ali imamo že tako pozno poletje? Niti opazil nisem.« »To ni nič čudnega,« je odgovoril Mereyntje za-dirčljivo: »Ako človek nič drugega ne dela, kot da se okrog potepa in pije, potem seveda kmalu ved ne ve, kaj se dogaja na svetu.« Začuden ga je pogledal Flirefleter. »Kako pa ti pride kaj takega na um, ti tra,pše malo?« je vzkliknil in se delal, kot da bi ne vedel, ali naj se smeje ali jezi. »No, saj vendar vsak govori o tem! Privoščil bi ti, da bi slišal mojo staro mater!« »Verjamem,«! je rekel Flirefleter, ki je pri teh besedah gledal, čisto potlačen. »Ta mora peti lepfc litctnije o meni!« ' LJUBLJANA Ambulatorij okrožnega urada za zavarovanje delavcev obvešča člane in njih svojce, da ordinirajo zdravniki na praznik dne 25. marca samo od po! 8. do 12. ure. V nujnih slučajih se je popoldne obrniti na pristojnega rajonskega zdravnika, a v primeru njegove odsotnosti na mestnega dežurnega zdravnika g. dr. Debelaka Gvida, Ljubljana, Tyrševa cesta 62. tel. 27-29. TRBOVLJE Sestanek rudarskega delavstva sklicuje načelstvo 11. skupine rudarske zadruge dne 22. t. m. ob po! 4. uri v dvorani »Delavskega doma«. Dnevni red: Poročilo o pogajanjih z dne 20. t. m., katera so bila preložena, dokler se ne uredi vprašanje dobav premoga TPD državi. Pridite vsi! HRASTNIK Umrla je dne 16. marca mati naših ss. Martina in Franca Pfeiferja. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi znancev dne 18. t. m. na dolsko pokopališče. Žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje! ZAGORJE OB SAVI Proračunska seja. V nedeljo, dne 16. marca t. 1. še je Mršila v občinski pisarni proračunska seja- o proračunu za 9 mesecev tekočega leta. Proračun izkazuje din 1,399.158 'izdatkov in ravno toliko dohodkov. Pri splošnem povišanju posameznih pozicij v proračunu, so se predvsem povišali izdatki za zgradbe. V to svrho je bilo lani določeno le din 7500, letos pa kar din 100.000, z dodatkom za župnišče. Posebno značilno je, da se je pozicijo za »ubožni sklad« znižalo od lanskih din 183.150, na din 168.100, pozicijo za »brezposelne Pod-hdre« pa se je znižalo od lanskih din 22.500 na din 10.000, pozicijo za »ljudsko zdravje« pa avl lanskih din 18,375 na din 15.300. Poleg nekaterih novih postavk v gotovih pozicijah, je tudi nova postavka za organista in cerkovnika din 9000. Skupni izdatki se bodo krili s 130 odst. doklado na davčno osnovo din 615.274. kar znaša din 799.856, S tem je krita dobra polovica proračuna izdatkov. Ostala polovica se bo krila z občinskimi trošarinami in taksami, ‘ katerih glavni nosilci so kon-zumenti. Navzoči odbornik, kot idejni pristaš smeri bivše Socialistične stranke Jugoslavije, je podal k predloženemu proračunu načelno izjavo, na kar je bil proračun sprejet s 33 proti 1 glasu. JESENICE S. Tone Vergelj umrl. V noči na sredo dne 12. t. m. je umrl v ljubljanski bolnišnici 41 -letni. s. Tone Vergelj. Pokojnik. je bil vso povojno dobo borec za pravice zatiranih fn zaničevanih, veliko si je prizadeval med delavstvom za vzbuditev proletarske zavednosti in za dvig delavčeve kulture ter je bil vsled trenutnega neuspeha tega- prizadevanja zadnja leta' nekako zagrenjen. Vendar kljub vsemu ni prenehal z delom na tem področju. Daši trenutno ni zadostnih, razveseljivih uspehov tega dela, je bil s. Tone vendar eden izmed onih sejalcev, ki sejejo dobro seme na težko rodovitna tla in če vzklije vsako leto samo nekaj teh semen, dozori tekom let stoteri in stoteri sad. S. Tone je umrl na posledicah operacije žolčnih kamnov in je bil pokopan v četrtek 1.3. t. m. na novem delu ljubljanskega pokopališča. Naj bo borcu za boljšo bodočnost delovnega ljudstva miren sen po nemirnem življenju! Njegovim svojcem pa naše sožalje! Hude nesreče v tovarni KID. V zadnjih desetih dneh so se pripetile v naših železarnah kar tri hude nesreče, ena od teli s smrtnim izidom. Najprej je koncem predpreteklega tedna Padel z lestve kakih 12 metrov globoko električar Pogačar, doma iz Ljubljane (Rožna- dolina). Ko ie stopal po navpični lestvi navzdol, je izgubil prijem in je strmoglavil, Pri tein se še večkrat odbil ob raznih ovirah in končno padel na žareči ingot. Imel je precej prelomov kosti in še opečen je bil po glavi. V ljubljanski bolnišnici je umrl po nekaj dueli. Žrtvi dela bodi časten spomin! — Dalje je zgrabila pred nekaj dnevi delavca Močnika transmisija in je zdaj v bolnišnici bratovske skladnice. — V četrtek pa se je razletela takozvana svinja (t. j. žlindra in ostanki železa), ko so jo hoteli vreči v Savo in je odtrgala v bližini zaposlenemu delavcu tv. De- dek ki je bi! nedavno reduciran pri KID, pa ie začasno bil pri Dedku zanoslen, eno nogo. Noga se ie samo šc malenkostno držala, na jo bo treba bržkone odrezati. Kljub temu, da se KID stalno bori Proti nezgodam in želi njih zmanjšanje, se nesreče dogajajo. Prav b'i bilo. da bi se sporazumno odstranili vsi vzroki takih nesreč ter se vse varnostne naprave še bolj izpopolnile, kolikor se že niso. SELNICA OB DRAVI Z ozirom na dopis v »Del. Politiki« š-i. 133 z dne 21. nov. 1940 se prosi v smislu tiskov- nega zakona, da na isti strani lista, pod istimi naslovi in z istimi črkami natisnete sledeči popravek: Ni res, da- je bil razpis oddaje obrtniških del razpisan šele 15. oktobra 1940, temveč je res, da je bil razpis del objavljen že 10. oktobra 1940 v listih. Vsled tega tudi ne more odgovarjati resnici vse. kar je bilo iz gornje neresnice izvajano. V »Del. Politiki!« št. 127 od dne 7. nov. 1940 se je v članku »Narodna šola in vodovod« namigavalo, da bo pronicala odtočna voda in voda iz greznice v vodnjak. Resnica je, da so bili prej zaslišani': gradbeni inžen.ler, nadfeorivi inže-njer ter inženjer banovinskega higijenskega zavoda kakor tudi vodnjakar. Šele po mnenju in izjavah teh, se.je pričelo graditi vodnjak, ki je približno 75 m oddaljen od poni|