h V. ? _1= S . Primorski Št. 1 (15.445) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ IKfinilD POSMNA PUČANA V GOTOVN I DUU LIK SPffi. IN ABB.POST.GR. 1/50% TOREK, 2. JANUARJA 1996 Jasne besede, a tudi negotovost Sandor Tence Novoletna poslanica predsednika republike Scalfara ni razčistila številnih dvomov in dilem zelo nejasnega političnega trenutka, ki ga preživlja Italija. Ce je predsednik po eni strani upravičeno pozval parlament in stranke k večjemu Čutu odgovornosti do države in državljanov, so njegove besede po drugi strani ustvarile vtis, da se bo sedanja negotovost nadaljevala ne samo do izteka t.i. evropskega semestra, ampak celo do leta 1998, ko naj bi prišlo do ustavnih reform. O teh se sicer veliko govori, pri Čemer pa marsikdo pozablja (mnogi v slabi veri), da je italijanska ustava med najbolj demokratičnimi v Evropi. Scalfaro je zadnjo besedo o usodi Dinijeve vlade pravilno predal parlamentu, ki bo o tem sklepal prihodnji teden. Dal pa je zelo jasno razumeti (to je sicer že storil z zavrnitvijo premie-rovega odstopa) ne samo, da podpira Dinija, a hoče, da bi slednji Cimdlje ostal v Palači Chigi. In to po možnosti na krmilu zelo Široke koalicije, ki bi jo podpirale vse stranke, morda z izjemo Finija in Berti-nottija. Mislimo, da Scalfaro s svojo poslanico ni prekoračil svojih ustavnih pristojnosti in da sodi poziv strankam k dialogu med njegove temeljne ustavne dolžnosti, res pa je tudi, da tako ni mogoče naprej. Volitve med predsedovanjem Evropski uniji bi bile neprimerne in škodljive za ugled Italije, parlament pa se mora enkrat za vselej sporazumeti za datum predčasnih volitev. Ce tega ne bo naredil, si bo prevzel velike odgovornosti. Scalfaro je bil v svoji poslanici zelo prizanesljiv do Berlusconija, ki ga je do včeraj grobo napadal ter mu ob vsakem koraku očital, da noCe razpustiti parlamenta in razpisati volitev. Lastnik Fininvesta se je spričo svojih znanih sodnih težav in zaradi naraščajočih zdrah v Kartelu svoboščin skoraj čez noC prelevil iz "jastreba v golobico". Kljub temu, in kljub dobri volji Kvirinala, pa res ne vidimo, kako bi lahko Berlusconi, D’Ale-ma in Bossi, pod Dinije-vo taktirko, skupno izpeljali ustavne reforme. ■ Novemu lelu prvi nazdravil I mali Manuel, zadnja Noemi TRST - Noemi Bellussi je svojima vanja: kot prvi letošnji novorojenček staršema le »pustila« nekaj ur od- je luC sveta zagledal kmalu po pol-diha, da sta lahko nazdravila Nove- noCi, ob 0.26. Vendar ni bil prvi v mu letu: na svet je privekala nekaj naši deželi, kot se je zgodilo lani. minut pred 20. uro 31. decembra, Prehitela ga je Ludovica Rossit iz kot zadnji novorojenček v Trstu. Za- Pordenona, ki se je rodila 10 minut to pa materi in osebju v bolnišnici po polnoči. Caka jo »sladko« Buri o" Garofolo mali Manuel Kain- življenje, saj ji je neki Čebelar iz Ceradi ni dovolil mirnega silvestro- dada daroval 50 kilogramov medu. Na 5. strani ■ Ih' letošnja potovanja s I Primorskim dnevnikom Kot vsako leto ob novem letu, objavljamo danes razpis izletov Primorskega dnevnika, ki so med našimi bralci že tako priljubljeni. Najbolj zahteven in najdaljši bo izlet v osrčje Afrike, v Kenyo, kjer si bodo izletniki ogledali prekrasne naravne parke ter se lahko odpočili v letoviščarskem Malindiju. Zanimiv bo tudi izlet po nekaterih državah vzhodne Evrope, in sicer po Slovaški, Poljski in Češki s postankom tudi v Avstriji. In končno še krajše, a vsekakor zelo vabljivo potovanje v eno najlepših evropskih mest, v prestolnico Katalonije Barcelono. Naj še spomnimo, da bodo vpisovanja v četrtek in petek, 4. in 5. januarja. Na 8. in 9. strani ITALIJA / NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Scalfaro pohvalno o Diniju še nejasnosti o datumu volitev 15 milijonov ljudi pred TV ekrani - Poziv k strpnemu dialogu RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro (na sliki) je v tradicionalni novoletni poslanici pozval stranke k večjemu dialogu in se zelo pohvalno izrazil o Diniju in o njegovi vladi. Državni poglavar je dal spet jasno razumeti, da nasprotuje predčasnim volitvam, čeprav je zadnjo besedo o tem prepustil parlamentu. Predsednikovo poslanico je pred televizijami spremljalo kar 15 milijonov državljank in državljanov, kar predstavlja pravi rekord. Stranke so zelo različno ocenile Scalfarove besede. Zelo kritični so komunisti in Nacionalno zavezništvo, leva sredina (z izjemo Prodija) sramežljivo ploska predsedniku, "Forza Italija" je razklana, veliko previdnost pa je opaziti v Severni ligi. Marco Pannela je celo zagrozil, da bo prijavil Scalfara zaradi izdaje ustavnih načel. Na 2.strani SILVESTROVANJE Težak obračun pričakovanja novega leta RIM - Obračun letošnje silvestrske noči je po Črni kroniki Se nekoliko težji od lanskega. Po podatkih notranjega ministrstva so bile zaradi ognjemeta oziroma petard ob življenje tri osebe, ranjenih pa je bilo 936, od katerih so nekatere v kritičnem stanju. Dve od treh žrtev sta otroka, 16-mesečna deklica iz Neaplja, ki je pogoltnila ekplozivni prah in se zastrupila, in 9-letna deklica iz kraja Amatri-ce v pokrajini Rieti, ki jo je med sprehodom na ulici smrtno ranila petarda, ki ji je priletela v glavo. Tretja smrtna žrtev je 50-letni moški iz Pozzuolija pri Neaplju, ki ga je med novoletno zabavo s prijatelji ubil izstrelek ognjemeta. Neapelj ima tako še enkrat žalostni primat najbolj nesrečnega me-stra v Italiji, in to ne samo zaradi dveh smrtnih žrtev, ampak tudi po Številu ranjenih, ki so jih našteli 121. Na drugem mestu je Bari (80), tretji je Rim (66), sledita pa Taranto (43) in Messina (36). Za življenje se bori tudi 10-letna deklica iz Kalabrije, ki jo je med silvestrovanjem zadel puškin strel. Na 2. strani Tudi začetek leta 7996 ni mogel brez običajne verige podražitev RIM - Novo leto je Italijanom med drugim prineslo tudi običajno serijo podražitev, s katerimi skuša vlada krpati državni proračun. Kot posledica silvestrskega manevra se bodo danes podražile cigarete (200 lir na zavojček), sicer pa bomo morali odšteti veC tudi za televizijsko naročnino (161.450 lir), za neosvinčeni bencin (22 lir na liter), za kolek na vozniško dovoljenje (70 tisoC lir), za avtomobilsko takso (1 odstotek veC), za kolkovani papir in druge koleke, za alkoholne pijaCe, za ogrevalni kerozen, za vodovodno tarifo, za cestnino, univerzo, za orožni list, za davek na uporabo odlagališč za trde odpadke in še kaj. Na 2. strani TRST / MESTNI POHOD ZA MIR Danes v Primorskem dnevniku Dingi in drugačni naj bodo bogastvo in ne grožnja TRST - »Dragi in drugačni: bogastvo in ne grožnja«: pod tem geslom je včeraj potekal v Trstu 9. mestni pohod za mir, ki so ga pod pokroviteljstvom tržaške Občine priredile združenji ACLI in Azione cattolica ter ZSKD in sindikati, k njemu pa so pristopile tudi številne organizacije. Udeleženci so se zbrali na Trgu Unita in nato v sprevodu krenili v Mielo. Pod predsedstvom novinarke Vi-viane Valente so zbranim spregovorili don Mario Vatta, prof. Riccardo Luccio, pedagoška koordinatorka slovenskega Dijaškega doma S. Kosovel v Trstu Sonja Babic in sindikalni predstavnik Mario Ravalico Na 3. strani Pokrajina Trst: kdaj volitve? Vrstijo se zahteve po razpisu volitev za obnovitev tržaškega pokrajinskega sveta. Stran 6 Tradicionalni skok v morje Tudi letos je 55-letni Tržačan Mario Cigar pozdravil novo leto s tradicionalnim skokom v morje na barko vij anskem nabrežju. Stran 6 Vrsta božičnih koncertov Na Tržaškem je bilo v preteklih dneh veC božičnih in novoletnih koncertov, ki izpričujejo živahnost kulturnega dogajanja. Stran 7 Na Goriškem bučno in mirno Goričani so buCno, toda mirno pričakali novo leto: nobena nesreča ni skalila prazničnega vzdušja. Stran 10 Intervju s predsednikom ZSŠDI Za zamejski šport je bilo leto 1995 nadvse uspešno leto, ob tekmovalnih dosežkih pa predstavlja najvecji uspeh uradno priznanje ZSSDI s strani italijanskega olimpijskega odbora. Stran 11 TRADICIONALNA NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Scalfaro močno hvalil Dinija in pozval stranke k dialogu Državni poglavar optimistično o izgledih za premostitev krize Stranke različno ocenjujejo predsednikovo poslanico RIM - Politične stranke in njihovi voditelji precej različno ocenjujejo novoletno poslanico predsednika republike. Zelo kritični do Scalfara so komunisti in voditelji Nacionalnega zavezništva, pozitivne ocene pa prihajajo iz levega centra, čeprav je Romano Prodi znova dal vedeti, da nasprotuje Berlusconijevemu poskusu za vlado širokih zavezništev. Severna liga je previdna, Pannella pa bo celo zahteval, da bi Scalfara prijavili zaradi izdaje ustavnih načel. Najbolj zadovoljni s predsednikovo poslanico so voditelji leve sredine, ki ugotavljajo, da je bil predsednikov govor ustavno gledano korekten, saj je zadnjo besedo o Dinijevi vladi prepustil parlamentu. Mnogi (med njimi Prodi in nekateri vidni voditelji DSL) pa so prepričani, da je treba na volitve takoj po izteku evropskega semestra, to se pravi junija ali julija ter najkasneje jeseni. Vodja SKP Bertinotti je mnenja, da je Scalfaro prekoračil svoje ustavne pristojnosti, da preveč hvali Dinija in da skuša v bistvu izvotliti vlogo parlamenta. Razočaran nad predsednikovimi besedami je tudi Fini, ki, kot znano, nasprotuje tudi Berlusconijevemu poskusu za izvolitev vlade širokih političnih zavezništev. Do različnih ocen prihaja v Berlusconijevi stranki "Forza Italia". Tako imenovani jastrebi so še dalje za februarske volitve, predsednik poslanske skupine Dotti pa zelo hvali Scal-farovo "razsodnost in uravnoveše-nost“. RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je v novolemi poslanici, ki jo je pred televizijskimi ekrani spremljajo kar 15 milijonov državljanov, zelo pohvalil ministrskega predsednika Lamberta Dinija ter pozval stranke k strpnemu političnemu dialogu. Predsednikov poseg je vseskozi navdajal optimizem, da se bo Italija po tej poti počasi izmazala iz sedanje politične, gospodarske in družbene krize, a pod pogojem, da bosta na vseh področjih prevladala strpnost in želja po skupnem reševanju številnih odprtih problemov. Scalfaro (vsega skupaj je govoril 35 minut) je dobršen del svoje poslanice, po pričakovanjih, posvetil politiki in zelo nejasnim perspektivam sedanje zakonodajne dobe. O usodi Dinijevega kabineta bo seveda v prihodnjih dneh odločal parlament, ki ima o tem po ustavi zadnjo in ključno besedo. Predsednik pa se pri tem ni omejil le na priložnostne besede, a je dal jasno vedeti, da podpira ne samo dialog med strankami, a tudi oblikovanje široke koalicijske vlade, ki bi, med drugim, izpeljala tudi nekatere pomembne ustavne reforme. Izrazil je upanje, da bi te korenite reforme parlament izvedel do leta 1998, to se pravi toCno petdeset let po odo-britivi republiške ustave. Predsednik se je zelo pohvalno izrazil o Diniju in o delu njegove vlade, pri čemer si je želel, da bi sedanji premier še naprej ostal v Palači Chigi. Očitno ne samo do izteka tako imenovanega evropskega semestra, a morda celo vse do naravnega izteka zakonodajne dobe, to se pravi do leta 1998. Scalfaro je pozval stranke k dialogu in s tem jasno podprl tudi poskus Silvia Berlusconija za izvolitev neke vrste "super vlade", ki bi uživala podporo večine političnih strank. Lastnika Fininvesta ni sicer nikoli izrecno omenil, iz njegovih besed pa izhaja, da je Kvirinal, po znanih polemikah, sklenil z Berlusconijem nekakšno politično premirje. Da predsednik republike noče volitev in hoče, da bi Dini ostal na krmilu vlade, zelo jasno pričajo tudi besede o vlogi Italije v Evropski zvezi. Ne smemo zamuditi vlaka za polnopravno vključitev v evropsko integracijo, je dejal predsednik, ki je od vedno mnenja, da mora Italija brez travm in političnih pretresov (beri brez predčasnih volitev) prestati šestmesečno evropsko predsedovanje Evropske unije. V novoletni poslanici, ki so jo neposredno prenašale vse vsedržavne TV mreže, se je Scalfaro spomnil tudi mirovnega sporazuma v nekdanji Jugoslaviji ter trpljenja nesrečnega prebivastva Bosne in Hrcegovine, ki mu je novo leto prineslo žarek upanja. Spomnil se je tudi mirovnih prizadevanj na Bližnjem vzhodu. Ob novem letu je Scalfaro posebno voščil priseljencem, ki jim mora Italija nuditi gostoljubje, bolnikom, starejšim državljanom in vsem, ki so v preteklem letu izgubili delo ali pa iščejo prvo zaposlitev. SILVESTRSKI MANEVER Od danes dražje cigarete, bencin, TV naročnina in še marsikaj RIM - Po dolgem koncu tedna na prehodu leta bodo danes spet oživeli finančni in denarni trgi, ki bodo neke vrste barometer učinkov silvestrskega javnofinančnega manevra in tudi pričakovanj za gospodarska in finančna gibanja v novem letu. Za državljane pa se danes začenja obdobje novih podražitev in bolečih posledic krčenja javnih izdatkov. Poleg televizijske naročnine na RAI, ki se je zvišala na 161.450 lir, začne danes veljati najvidnejša podražitev, ki pa sicer zadeva samo kadilce: zavojček cigaret domače ali tuje proizvodnje se namreč podraži za 200 lir. V preteklih dneh so kadilci pošteno izpraznili police trafik in pokupili praktično vse zaloge, Čeprav je bilo treba npr. za prihranek v znesku 10 tisoč lir kupiti kar 50 zavojčkov, kar pomeni izdatek od 200 do 250 tisoč lir. Izmed ostalih glavnih podražitev je vCeraj začelo veljati 1-odstotno zvišanje avtomobilske takse, medtem ko se je taksa na motoma kolesa dvignila na 20 tisoč lir. Kolek na vozniško dovoljenje nas bo letos stal 20 tisoč več, saj se je podražil od 50 na 70 tisoč lir, neosvinčen bencin pa stane po novem 22 lir več na liter. Cela veriga podražitev velja tudi za koleke: fiksni zneski (npr. kolkovani papir) se zvišajo od 15 na 20 tisoč lir, medtem ko koleki na fakture, potrdila o plačilu itd. prei- dejo od 2.000 na 2.500 lir. Davek na alkoholne pijače se je v povprečju povečal za približno 7 odstotkov, davek na ke-rozen za ogrevanje pa za kar 50 odstotkov. Na osnovi sklepa medministrskega odbora CIPE se bodo vodovodne tarife podražile do 3, 5 odstotka, davek na depu-racijo pa bo podražil kubični meter vode za 400 lir. Uporaba odlagališč za trde odpadke, ki je doslej stala 2 tisoč lir, se je podražila na 50 tisoč lir, za obiskovanje univerze pa je začel veljati deželni davek, ki niha med 120 in 200 tisoč lirami. Zadnja podražitev zadeva dovoljenje za orožje, ki je prešlo od 120 na 170 ti-, soč lir. Z objavo v uradnem listu je začel včeraj veljati tudi zakonski odlok, ki redči in poenostavlja sistem davkov na vladne koncesije. Koristil bo v prvi vrsti gospodarstvenikom oziroma podjetjem, ki jih je dušila obveznost plačil za neskončne vrste aktov in dokumentov, Uidi za skrajno skromne zneske. Namesto dosedanjih 88 taks, jih ostaja v veljavi le še 24, od katerih bosta kmalu izginili še dve. Med črtanimi taksami naj omenimo dajatev za dodelitev italijanskega državljanstva, za priznanje združenj in na licence za upravljanje gledališč, kinodvoran, festivalov, plesišč, hotelov, kopališč, garaž, tipografij, juke boxov itd. NOVICE NOVO LETO / TEŽAK OBRAČUN SILVESTRSKIH OGNJEMETOV Papež za mir v Bosni in za otroke vsega sveta VATIKAN - Z mislijo na Bosno in na otroke vsega sveta je papež Janez Pavel H. včeraj med mašo v baziliki sv. Petra počastil svetovni dan miru. Voščilom in željam po miru se je med obredom pridružila še molitev za »države, ki jih je uničila vojna ujma in ki se končno le odpravljajo na pot miru«. Tem je papež zaželel, da bi jih »duh miru osvobodil fantaz-mov in spominov na nasilje in smrt«, ljubezen do življenja pa naj bi jim pomagala pri »rekonstrukciji in pristnem medsebojnem sodelovanju«. Nadaljuje se preverjanje podpisov za referendume RIM - Danes do 14. ure bodo morali občinski tajniki predati prefektom obrazce s podpisi za referendume Reformatorjev. Odbor referendumskih pobudnikov pa je notranjemu ministrstvu naznanil, da kar 10 odstotkov občin ni oddalo podpisov do roka 23. decembra, medtem ko je slabo vreme onemogočilo kar 40 tisoč napovednih podpisov. Najmanj so jih zbrali za referendume o liberalizaciji lahkih mamil, o tim. »državnem« abortusu, o opo-rečništvu in demilitarizaciji finančne straže. Črni prevratniki prekupčevali z avtomobili PERUGIA - V okviru preiskave beneškega državnega pravdništva o razpuščenem skrajnodesnicar-skem gibanju Ordine nuovo, so včeraj v Perugii, Mantovi in Trevisu aretirali Štiri osebe pod obtožbo združevanja v kriminalne namene in nezakonitega izvažanja ukradenih avtomobilov visokega razreda. Istočasno so agenti Digosa izvedli tudi vrsto hišnih preiskav, ki da so dale zelo »zanimive« rezultate. Trije mrtvi in skoraj tisoč ranjenih RIM - Trije mrtvi in 936 poškodovanih oseb. To je včerajšnji obračun silvestrske moči v Italiji, ki ga je včeraj objavilo notranje ministrstvo in ki se nanaša izključno na žrtve ognjemetov, petard in strelnega orožja. Ena izmed smrtnih žrtev novoletne noči je komaj 16-meseCna deklica, Nunzia De Martino iz Neaplja, ki sicer ni podlegla poškodbam eksplozije, ampak je pogoltnila nekaj neeksplodiranih petard. Drugi dve žrtvi sta 9-letna Annarita Gianni iz kraja Amatrice v pokrajini Rieti, ki jo je petarda zadela v glavo na ulici, in 50-letni Franco Bruno iz Pozzuo-lija pri Neaplju, ki ga je med praznovanjem v družbi prijateljev smrtno ranila bengalska raketa. Med poškodovanimi je 78 težje ranjenih, ki se bodo morali zdraviti več kot 40 dni (med njimi je tudi precej oseb v smrtni nevarnosti), tistih s prognozo manj kot 40 dni pa je 858. Na lestvici silvestrsko najnevarnejših mest tudi letos vodi Neapelj s 121 poškodovanimi osebami, drugi je Bari z 80 ranjenci, tretji Rim s 66, četrti Ta-ranto s 43 in peta Messina s 36 ranjenimi. Severnoitalijanska mesta so v tovrstni novoletni Cmi kroniki na repu lest- vice, v zameno pa iz njih poročajo o samomorih in raznih drugih nesrečah. V pokrajini Novara je zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki ga je ponoči sprostila pokvarjena peč, umrl sedemletni deček, njegova 29-letna mati pa se v bolnišnici bori za življenje. V Piemontu so v novoletnem jutru odkrili tri samomore, potem ko si je pet oseb vzelo življenje že med božičem. V Turinu se je z izpušnim plinom svojega avtomobila ubil 20-letni mladenič, v Novari pa sta si vzela življenje starejša zakonca: mož se je obesil, zena pa si je prerezala žile. Med ostalimi epizodami novoletne črne kronike naj omenimo še gesto 59-letnega neuravnovešenca, ki je v Geli (pokrajina Cal-tanissetta) med cerkvenim obredom večkrat zabodel 87-letno mater, ter dina-mitne atentate v Tarantu (kjer so jih našteli pet, vse v škodo trgovcev) in v Carrari (pokrajina Massa Carrara), kjer so neznanci minirali temelje električne kabine v nekem podjetju za obdelavo marmorja. Iz te kratke novoletne kronike še enkrat izhaja, da so glavne žrtve silvestrskih eksplozij prav otroci, končni obračun pa je nekoliko težji od lanskega, ko sta bili smrtni žrtvi dve, tudi takrat dve deklici. Na posnetku (telefoto AP) množično in zelo uspelo silvestrovanje na Trgu plebiscita v Neaplju, mestu, ki tudi letos ohranja primat po številu mrtvih in ranjenih zaradi novoletnih ognjemetov. fr Leta, ki jih doživljamo in tista, ki so pred nami, nam nudijo vsakodnevno možnost, da se potegujemo, v prvi osebi ali ne, za novo solidarnost, ki se udejanja v »sprejemanju«. Sprejemanje pojmujemo kot razpoložljivost do drugega, kdorkoli je že, Se posebno do tujca, priseljenca, nezaščitenega, do Šibkega in vseh tistih, ki nimajo besede, skratka do revnih in zapostavljenih. Letošnji, že 9. mestni pohod za mir, ki se je v popoldanskih urah zaCel na Trgu Unita in nato po mestnih ulicah krenil v gledališče Miela, je zato želel poudariti vrednote vzajemnosti, solidarnosti, sožitja, enakega dostojanstva Različnih kultur, političnih in verskih prepričanj, etničnih pripadnosti, za družbeni in ci-• vilni razvoj našega mesta, nase države in vseh skupnosti, ki živijo na zemlji. Pomen teh vrednot je jasno prišel do izraza v posegih govornikov v gledališki dvorani, kjer so pod predsedstvom novinarke Viviane Valente spregovorili don Mario Vatta, sicer pobudnik skupnosti S. Martino al Čampo, univerzitetni profesor Ric-cardo Luccio, srbski državljan, ki živi v našem mestu Ljubisa Ilič, pedagoška koordinatorka slovenskega Dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu Sonja Mestni pohod za min Drugi in drugačni bogastvo in ne grožnja Udeleženci pohoda za mir na poti za Mielo (slika pod naslovom), kjer se je s pričevanji raznih predstavnikov zaključil shod (spodaj). Govorila je tudi Sonja Pečar (slika v sredi) Babič in Mario Ravalico, sicer predstavnik CISL, ki pa je spregovoril v imenu vseh treh sindikalnih organizacij; zaradi bolezni pa ni bilo predvidene glasbene medigre z nastopom Tamare Ražem pri klavirju. Glavni pobudniki letošnjega pohoda, ki se je odvijal s pokroviteljstvom Tržaške občine, so bili združenje ACLI, Azione cattolica, Zveza slovenskih kulturnih društev in trije sindikati, pridružile pa so se jim Se številne druge organizacije in združenja. Ze uvodoma je Vivia- na Valente podčrtala, da dialektika ter splošna in kar se dogaja okrog nas, so prav današnji praznič- vsestranska rast vseh, ne sploh ne tiče. Don Mario pa osamljenost in razkoli. Don Mario Vatta pa je zbranil posredoval lastne izkušnje ter izkušnje skupnosti, ki jo že leta vodi; v njej se zbirajo velikim spremembam: ob osebe, ki so v velikih sti, katere je pozval, da tem pa je izrazila željo, težavah, ki jim je zato bi potrebnim dale na razda bi vsepovsod in nad treba stati ob strani in polago svoje neupora-vsem prevladali interesi jim pomagati. Se posebej hijene nepremičnine, tistih, ki si želijo in de- pa je podčrtal, da se ne Univerzitetni profesor lajo v korist miru in da smemo zapirati in se de- Riccardo Luccio, ki se je bi s sožitjem prevladali lati, kot da se nas vse to, predsinočnjim vrnil iz Vatta pa se je Se posebej obrnil na javne institucije, ki so večkrat do teh vprašanj vse preveč »hladne« in birokratske in pa na cerkvene obla- Bosne, kjer se je mudil s prostovoljci Blaženih graditeljev miru, pa je pričal o grozotah vojne v GradaCcu; še posebej se je zavzel, da bi pomagali malim sirotam in jim tako pokazali, da niso osamljene. Govoril je tudi'o načrtu za posi-novljenja teh malčkov, ki živijo v nepopisnih težavah. Spregovoril je tudi srbski državljan Ljubisa Ilič, ki je očitno ganjen na kratko spregovoril o velikih težavah beguncev zaradi visokih stanovanjskih najemnin, zaradi česar se pogostoma nahajajo v prav dramatičnem stanju. Predstavnik sindikalne organizacije CISL Mario Ravalico pa je v imenu vseh treh sindikatov predvsem podčrtal, da je beguncem treba zagotoviti tudi pravico do dela; zato morajo sindikati nastopiti odločneje, odločneje se morajo tudi zoperstaviti delu na črno. Iz vseh posegov pa je jasno prišlo do izraza, da moramo predvsem sami spremeniti naše mišljenje; doumeti moramo, da so drugi in drugačni le bogastvo, ne pa grožnja za naS obstoj. Ko so v težavah, jim moramo pomagati in jih sprejeti v našo sredo, ker s tem, bomo tudi sami postali bogatejši. Ne smemo se zapirati sami vase, ampak odpreti nas a srca in potrebnim pomagati. Strah in odpor minevata le s spoznavanjem drugačnih Svoje pričevanje je udeležencem letošnjega 9. pohoda v slovenskem jeziku posredovala tudi Sonja Babič, ki je po poklicu vzgojiteljica v slovenskem dijaškem domu. Glo-. boko je namreč prepričana v vrednote, ki jih oznanja vsakoletni pohod za mir. »Svoj odnos do ljudi, ki so kakorkoli različni, oblikujem zavestno vse življenje. Bistveno se je oblikoval in spreminjal prav ob delu z otroki in mladostniki v slovenskem dijaškem domu. V njem živijo otroci, tudi taki s posebnimi potrebami, od prvega razreda osnovne Sole do absolventov na tržaški univerzi; doma so s tržaške, goriške in videmske pokrajine, iz Slovenije, Hrvaške, Bosne, med njimi pa so tudi pripadniki italijanske manjšine v Istri.« Slovenska vzgojiteljica je v nadaljevanju naglasila, da je »integracija otrok in mladostnikov različnih po svojem izvoru, starosti, spolu, osebnih značilnostih, sposobnostih, psihičnem in telesnem raz- voju, posledica kulturne in politične preteklosti slovenskega življa v teh krajih, je naravna, premišljena, hotena in nujna izbira sedanjosti v prizadevanju za ohranitev slovenskega jezika in narodne identitete. Tako navajeni na različnost -je dodala- smo pred štirimi leti začeli sprejemati v našo sredo tudi mladostnike, ki prihajajo v Trst iz raznih krajev sveta, Z občino Trst, M je občutijiva za te probleme, predvsem pa dolžna poskrbeti za te mladoletnike, imamo pogodbo, ki določa, da smo dolžni te otroke sprejeti; za njih imamo vse leto pripravljena 4 mesta 24 ur dnevno, sprejmemo pa jih tudi veti, če imamo prostor, Prvotno je bila ta služba ustanovljena z mislijo, da bodo prihajali predvsem mladostniki iz bivših jugoslovanskih republik in ker obvladamo njihove jezike, smo biti izbrani. Praksa je pokazala drugačno sliko: prihajajo iz republik bivše Jugoslavije, predvsem iz Bosne. Največ jih je iz Albanije, imeti pa smo goste tudi iz Ukrajine, Nemčije, Francije, Bolgarije, Slovaške, Kurdistana, iz Turčije in celo iz Bangladeša, trenutno pa so na zimd> vanju v Kranjski gori. Govorijo različne jezike, so različnih veroizpovedi, so različni po barvi kože, različni po svoji kulturni pripadnosti; v letu 1995 se jih je zvrstilo približno 80. Pri nas ostajajo nekateri le nekaj dni, ker jih italijanske oblasti potem pošljejo spet domov, drugi veti tednov, nekateri mesec ali več. Ce je le mogoče jih zopet pošljemo v družino, Ce pa ni, poiščemo dmgabno rešitev. Vsi mladostniki so naravno vključeni med ostale gojence doma. Vendar ni vse tako idilično. Nekatere so ostati gojenci odklanjati; v pogovoru z nji- mi smo ugotovili -je nadaljevala slovenska vzgojiteljica- da jih ne odklanjajo zaradi njihovega izvora ali barve koze, ampak zaradi negativnih osebnostnih značilnosti. Pojavov nacionalizma skoraj nismo zabeležili. V trenutkih, ko je Mio hudo, nam je vedno pomagala zavest -je podčrtala- da je njim, ki jih je življenje privedlo v nase kraje, še veliko huje. Prav gotovo niso šli v svet, ker so imeti doma vsega na pretek. Najbrž iščejo zase svetlejši in toplejši prostor na tem našem planetu. Slovenska vzgojiteljica je nato nanizala vrsto življenjskih zgodb in pristavila, da se je v stiku s stvarnostjo, ki: jo je opisala, oblikoval njen (in vseh delavcev in gojencev doma) odnos do človeka, ki je drugačen. Človeka, ki je drugačen, ni lahko sprejeti; je neznanka, ki vzbuja strah, odpor in nezaupanje: le oh spoznavanju ljudi, ki so kakorkoli drugačni, strah in odpor počasi minevata. Zamenja ju bolj sproščeno doživljanje in resnično sprejemanje. Le v tem primeru se drug z drugim dobro počutimo, drug drugega spoštujemo. Različnot ni več problem, ampak bogastvo. Ce pomislim -je Zaključila- da so se gojenci in posredno njihovi starši najbrž znebili nezaupanja do različnih, lahko : rečem, da smo z našim delom prispevali h gradnji miru in sožitja. POGLEDI Mejna mreža Aldo Rupel Leta 1959 sem šel prvič Cez mejo na Goriškem, tedaj še demarkacijsko Crto, skozi prehod pri RdeCi hiši. Predzadnji letnik tržaškega znanstvenega liceja je profesor filozofije Oton Berce peljal izven vseh institucionalnih okvirjev na smučarski izlet na Lokve - priviligirani so letniki dijakov, ki jih profesorji filozofije peljejo na smučarske izlete, kot so priviligirani letniki, ki jih profesorji telesne vzgoje spremljajo na ideološke seminarje. Mejo sem prečkal ilegalno. Prepustnico sem pozabil doma, a smučanje je bilo preveč mikavno, da bi ostal ves dan v Gorici, medtem ko bi se sošolci dričali na Trnovski planoti. Domenili smo se, da ne Čakamo pregleda na avtobusu: izstopili smo vsi in pomešan v gruCi razreda sem brez težav prešel na drugo stran. Nazaj je bilo še laže. Leto dni kasneje sem med pripravami za sprejem na Visoko šolo v Rimu skoraj vsako jutri med far-tlekom na trebenskem Frankovcu prečkal mejo za nekaj deset metrov: steza je paC potekala na obeh straneh. To je primerno povedati zaradi spo-mina-opomina, da ni predstavljala mejna Črta po letu 1954 nikakršnega problema ne v psihološkem in niti v prakticnetir pomenu za tiste, ki je nismo imeli za »anti-murales occidentalita-tis«. Meje seveda so in ostajajo. Tako je edino prav, saj imajo svoje vzroke in namene, pa tudi Helsinška listina, ki moralno obvezuje, da se sedanje stanje nevarno ne spremeni, pravi tako. Pod vprašajem sta njihov značaj in vloga. O vlogi menim, da ni pomislekov: do tu si bomo razne vidike življenja urejali po naše, od tu dalje pa si jih vi po svoje. Ce so si načini urejanja Čedalje podobnejši, tem bolje, toda vsakdo odloCa o tem popolnoma samostojno in suvereno. Tudi pozivanje, naj mejo presegamo, je veC kot umestno, pod pogojem, da je obojestransko. Če na eni strani ostajajo barikade, potem druga nima kaj podirati, saj bodo barikade vedno prisotne. Če v učbenikih še sedaj piše, da so italijanske naravne vzhodne meje na alpskem loku, Snežniku in Učki, potem sem sicer strasten zagovornik predloga o odpravi mreže pri Severni železniški postaji v Gorici, ne pa za odpravo meje. Zato smo pred dvema nedeljama igrali odbojko Cez državno mrežo -mejo in na koncu menili, da je po vsaki tekmi mrežo potrebno spraviti; Fiorelli je stvar razumel dobesedno in po nekaj dneh je prinesel kos mreže na sejo goriškega Občinskega sveta. Gre torej zato, kako naj meja izgleda, ker je v tem mnogo simbolike. Medtem ko smo poborniki sožitja in povezovanja dosledni že desetletja, se protislovensko nastrojeni - ne protikomunistično, kot so skušali do pred kratkim kamuflirati svoje mišljenje in so sedaj popolnoma razgaljeni pred ogledalom svojega nacionalizma ali celo rasizma - vedejo, kot Ce bi imeli preganjavico. Ne morejo razložiti namreč, pred kom ali Cim se pravzaprav branijo, ko zagovarjajo obstoj tistih nekaj sto metrov mreže, medtem ko jo je še pred nekaj leti Fini skušal simbolično porušiti, ker mu je tedaj tista poteza baje koristila. Morda je razložljivo njihovo vedenje z dejstvom, da se ne počutijo dovolj trdne in se izogibajo stika, ker se boje, da bodo z njim izgubili same sebe. Zato zatirajo težnje po zbližanju. Meja razmejuje področje v sebi in v zunanjem svetu. Znotraj meja se nahajajo vse tiste oblike obnašanja in doživljanja, ki jih posameznik izvaja z lahkoto, spontano, brez tesnobe. Dokler se gibljemo znotraj meja, posebno Ce so že na oko vidne, se počutimo varne, saj se ne dogaja nic novega, a s tem tudi ni možnosti za rast. Ko se približamo meji, se poveCa vzburjenje, ker se soočamo z neznanim. Takšno vzburjenje različni ljudje različno doživljajo. Mnogi ga Čutijo kot tesnobo, ki jih sili k umiku in odpovedi, kajti rast se vedno dogaja na mejah. Zato je sicer potrebno zlasti zunanje mejne znake -mreže odpravljati postopoma, da ne povzročimo tesnobe, a vse ima omejeno sprejemljiv Cas, ki je za to potreben. Psihopatom bo paC potrebno kupiti plot iz lego kock, da se bodo lahko tudi v prihodnosti ograjevali, mrežo pri Severni postaji pa odpravimo, Ce je že davno veC ni na poljih in gmajnah in je celo rampa na Livadi zarjavelo dvignjena že dosti let. pH KOROŠKA / V DVOJEZIČNI OBČINI BILCOVŠli Večinske stranke odklonile ploščo atvam nacizma CELOVEC - Kot velik škandal je označila frakcijska voditeljica (slovenske) Enotne liste (EL) v dvojezični občini Bilcovs Ingrid Zablatnik odklonilni sklep občinskega sveta, da ne bo spominske plošče šestim bilčov-škim žrtvam nacistič- ne strahovlade. Enotna lista je postavitev spominske plošCe predlagala ob letošnji 50. obletnici osvoboditve Avstrije, svoj predlog pa utemeljila s tem, da prispevek žrtev nacizma k osvobodtivi, ne sme iti v pozabo, še posebej ne v času, ko so Avstrijci priča novemu terorju in napadom na demokracijo. Zastopnica EL v izjavi za javnost poziva ostale stranke v občinskem svetu, naj spremenijo svoje stališče in da dajo žrtvam nacistične strahovlade mesto, katero jim pripada. (I.L.) Zemljevid občine . ■ . ■ : ' Trst iz leta 1829 - 22 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 22 30 15 16 17 18 19 20 21 23 24 25 26 27 28 29 31 32 Priimki dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG L-- ’ '\\ " * /. '-i v V ' ^ ( 3 , . X. X, - .. > * -■ ' V< 3' L • m ^ , > . > ^ iS# . . X, r's>' ' X / V'■ ■ : v'x %r -..x :: v, ■ ‘ !' v ;x. j> — p--. SllflF r r - v- - # C ‘ •'X. v ■’ < A: IX % 'f"' ' >K ■i-m mm:* X, r ' - K X \ l L, *AiX ::v-Xx ' V ; - V Ki ■ » *- 1 ^ ' • X' k . ■ U k k X- „ 1 - X-, .. ^ XX -L.N « A- C X “ « kkV- ' tv N-i L* - V x ; &■-" x , -«•. *■.“: ;1 x .l v , \ ,vr. » * * »'\X, ■ \ ■ v‘ Vis**. : .<, ; K-. ' s, k K :T\ K- • '»>" i-. x xxž;i ' • * T X : ; r- r.r. XX t - - .v' ,.X č » i -: s ^ - *K. \ z"' x - tF# x- . ...... - ;v r. . iS’ '< .£ i-. - •"»X 'TT s SILVESTRSKA NOČ V GLAVNEM MED SORODNIKI IN PRIJATELJI Tižačani so veselo, a mimo pozdravili prihod leta 1996 Petarde in ognjemeti - Prometna gnečo zlasti no obalni cesti Tržaška občinska uprava je prvič priredila novoletno zabavo v športni palači (f. KROMA) Najdaljšo noC v letu so Tržačanke in Tržačani, ki se niso odpravili na dopust, preživeli v glavnem doma, med sorodniki in prijatelji. Restavracije v mestu in v okolici so bile sicer precej dobro zasedene, ni pa bilo običajne gneCe. Da so ljudje silvestrovali doma ali pri prijateljih, priča tudi dejstvo, da so bile na Silvestrovo trgovine z jestvinami zelo dobro obiskane in da so ponekod celo zmanjkala nekatera živila. Trst je sicer, kot se spodobi, pričakal novo leto veselo, a kot drugod po državi, brez večje evforije in ekcesov. Petarde so začele pokati Se precej pred polnočjo, ko so ljubitelji ognjemetov in pokov NOVOROJENČKI / V PORODNIŠNICI BURLO GAROFOLO Zadnja lani se je rodila Noemi prvi letos je zavekal Manuel V naši deželi pa se je na svet najbolj mudilo Pordenončanki Na porodniškem oddelku bolnišnice Burlo Garofolo so vCeraj imeli veC dela kot običajno, kar naj bi bilo morda dobro znamenje za mesto »ostarelih« kot je Trst: do popoldanskih ur so na svet privekali že štirje novorojenčki, »vendar Čakamo, da se jim še kdo pridruži,« so dejali v bolnišnici. Prvi je svoje starše, 27-letno Sabino Patty in 25-letnega Massima Kain-radla, razveselil Manuel Kainradl: luC je zagledal ob 0.26, tehtal je 3,490 kg. Mati in oče nista svojemu prvorojencku gotovo »zamerila«, da ju je prikrajšal za praznovanje novega leta. Bolniško osebje je zatem imelo nekaj ur »oddiha«, saj se je Manuelu šele ob 8.55 pridružil Matteo Cemivani (3, 740 kg), ki je osrečil 30-letno Loredano Padovan in prav toliko starega Mauri-zia Cemivanija. Zadnji rojeni Tržačan v lanskem letu pa je bila Noemi Bellussi, hči 30-letne Roberte Zaccaria in 34-letnega Stefana Bellus-sija. Na svet je prišla ob 19.52. Zanimivo je, da so se otroci »držah« lanskih urnikov: zadnji rojeni TržaCan je 31. decembra 1994 zavekal ob 19.50, prvi v novem letu pa ob 0.37. Bil je obenem tudi prvi otrok, ki se je rodil v vsej deželi Furlaniji-Julij-ski krajini, kjer pa se je letos na svet najbolj mudilo Pordenončanki Ludovici Rossit: na svet je prišla že ob 0.10, tehtala je nekaj več kot 3 kg. V naSi deželi se je rodilo tudi nekaj otrok priseljencev (Američanka in Srb v Pordenonu, Albanec v Tržiču, Tu- nizijka v San Vitu). Nekaj po polnoči je Sabina Pat1y povila Manuela Kainradla (foto KROMA) Noemi Bellussi je zadnja privekala na svet v lanskem letu (foto KROMA) prišli na svoj raCun. Središče mesta je bilo razsvetljeno kot že dolgo ne, tudi glede tega pa ni prišlo do večjih ekcesov, Čeprav so petarde ponekod povzročile manjšo škodo, posebno na parkiranih avtomobilih. V zgodnjih jutranjih urah pa je zavladal mir, ko so se v glavnem mladi zaceli odpravljati v disko klube v sosednjo Furlanijo, nekateri pa tudi onkraj meje. Na obalni cesti se je do jutra vila kolona avtomobilov, v Barko vi j ah in v Grijanu pa je prišlo zaradi gostega prometa do zastojev, a brez hujših posledic. Na svoj račun so prišli upravitelji tamkajšnjih disko klubov in zabavišč, ki si niso pričakovali takšnega navala mladih obiskoval- NOVICE Občina Devin-Nabrežina: Urnik poslovanja občinskih uradov Devinsko nabrežinska občinska uprava je objavila umik poslovanja občinskih uradov z javnostjo: Računovodstvo, finance, ekonomat, davCni urad, urad za javna dela in službe po teritoriju, urad za osebje, urad za protokol in občinski sli, dom za ostarele: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30. Tajništvo: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, ob ponedeljkih od 15.00 do 17.30. Urbanistika: ob sredah in petkih od 11.30 do 12.30, ob ponedeljkih od 14.30 do 17.30. Demografske službe, volilni urad in vojaški nabor, urad za stike z javnostjo, prevode, šolstvo, kulturo: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30, ob sobotah od 9.00 do 11.30. Občinski redarji: od ponedeljka do sobote od 8.00 do 10.00 in od 17.00 do 18.00. Socialna služba: od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30. Tečaj kitare V devinsko nabrežinski občini bodo v novem letu lahko prišli na svoj račun ljubitelji kitare. Občinska uprava prireja namreč tečaj tega glasbenega inštrumenta, ki bo potekal od januarja do jimija. Vsi, ki jih to zanima, lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za šolstvo in kulturo, soba št. 2 (tel. 6703111) od 9. do 11.30. Vpisovanje bo potekalo do srede, 10. januarja 1996. Natečaji luške kapitanije Tržaška luška kapitanija sporoča, da je v Uradnem listu št. 95 bis z dne 12. decembra 1995 objavljen natečaj za 20 mest podporočnika bojne Na mejnih prehodih je ladSe’ QH )e namenjen diplomiranim kandidatom bil promet precej tekoC. m 23 8 ™est mornariškega podčastnika, ki je na- V Istri so pričakali novo men)en kapetanom dolge plovbe stro,mm kape- leto predvsem gosti iz tanom ter pomožnim podporočnikom bojne ladje cev. Veneta in tudi iz Furlanije, v primerjavi s prejšnjimi leti pa je v sosednjih istrskih krajih manj Tržačanov. Zanimiv je podatek, da so mnogi mladi Tržačani pričakali leto 1996 v Ljubljani na raznih zabavah in predvsem po ljubljanskih ulicah, kjer je bilo vso noC zelo živo in veselo. Petarde so seveda pokale tudi v okolici in na Krasu. Zabave po restavracijah in gostilnah so bile, kot rečeno, dobro obiskane, razen redkih izjem, pa skoraj ni bilo tradicionalnih novoletnih prireditev po društvih in kulturnih domovih. I z dvema letoma službe. Rok za predložitev prošenj bo zapadel 11. januarja 1996. Interesentom so vse informacije na razpolago na tržaški luški kapitaniji. Razpis natečaja za didaktične ravnatelje Tržaško šolsko skrbništvo sporoča, da bo pismeni izpit natečaja na osnovi naslovov in izpitov za 503 mesta didaktičnega ravnatelja osnovnih šol dne 12. januarja 1996 ob 8. uri na sedežu Državnega tehničnega insituta »A. Pacinotti« v Be-netkah-Mestrah, v Ul. Ganeva 93. Ulica Ponzanino zaprta za promet Zaradi del na telefonskem in električnem omrežju je občinska uprava sklenila, da podaljša do 6. januarja zaprtje Ul. Ponzanino za promet. Prav tako je prepovedano parkiranje na Ul. Molino a Vento na odseku med ulicama Rivalto in Montec-chi na strani sodih hišnih številk. PRAZNIČNE POBUDE Moja idealna železniška postaja V petek nagrajevanje otrok, udeležencev natečaja o železnici Življenje na tržaški železniški postaji je v teh prazničnih dneh Cisto drugačno od ostalih dni v letu. Ze nekaj let je odkar se vodstvo železnic, skupno z raznimi šolami in drugimi kulturnimi ustanovami in organizacijami, trudi, da bi pripravilo Cim bolj praznično vzdušje za vse, ki zaidejo na železniško postajo, pa naj bodo to potniki, njihovi spremljevalci, ali drugi, ki iz tega ali onega razloga obišCejo postajo. Že pred dnevi so se tako začele na železniški postaji razne prireditve, z mašo, nastopom ansambla ”1 concer-tanti triestini”, pa še z nastopom zbora "Madrigalisti di Trieste”. Tej lepi pobudi je sledil v petek, 22. decembra nastop godbe na pihala "Refolo”, ki je pod taktirko svojega dirigenta izvedla lep, predvsem pa vesel program. Prejšnje dni je na postaji nastopil zbor "San Pio X”, ki ga vodi Chiara Mano; nato je bil na vrsti zanimiv koncert "Tutto d’un fiato”, ki ga bo izvajal Kvintet pihal iz naše dežele. 5. januarja bo na postaji nagrajevanje dijakov, ki so se udeležili natečaja "Moja idealna železniška postaja”. Na njej bodo poleg udeležencev natečaja nastopili tudi nekateri gojenci glasbenih šol v Trstu. V eni od Čakalnic (na postaji so še vedno v teku obnovitvena dela, ki omogočajo potnikom le skromen premik po postaji in njenih vhodih) je na ogled še razstava del nekaterih šol z naslovom "Kako si zamišljam svojo železniško postajo”. Na njej je razstavle-nih lepo število zelo zanimivih maket in risb. Skoda, da ni med njimi niti enega dela iz naših šol. Naj to pomeni, da lete na ta natečaj niso bile povabljene, kar pa se je nekajkrat vendarle zgodilo v preteklih letih, ali pa so razlogi v tem, da se slovenske šole niso odzvale? V vsakem primeru pa gre za pobudo, ki zasluži pohvalo. Neva Lukeš Ebla še do nedelje Mogočna razstava o Ebli, prazgodovinski urbani civilizaciji v Siriji, ki si jo je ogledalo ogromno obiskovalcev in je požela nepričakovano zanimanje, bo ha ogled še nekaj dni. Kdor ši je v vseh teh mesecih se ni ogledal, lahko to stori se do nedelje, 7. januarja. Razstava je, kot znano, v konjušnici Miramarskega gradu, njen urnik poa je ob delavnikih neprekinjeno od 9. do 17. ure, v nedeljo pa od 9.30 do 13.30. NOVICE Letošnji bencinski boni bodo veljavni še do 21. januarja Trgovinska zbornica sporoča, da je bil rok za uporabo bencinskih bonov za leto 1995 podaljšan do vključno nedelje 21. januarja 1996. To pomeni, da posestniki bencinskih bonov lahko na Črpalkah tržaške pokrajine tankajo bencin po znižani ceni. Kar pa zadeva sprejem prošenj o zamenjavi vozila ali pa predložitev novih prošenj za kontingent bencina za leto 1996 Trgovinska zbornica sporoča, da bo te prošnje sprejemalo podjetje »Azienda Benzina« v Ul. Valdirivo 2/b do petka 12. januarja 1996; sprejemalo jih bo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 16.15. Trgovinska zbornica nadalje sporoča, da se bo razdeljevanje bencinskih bonov za leto 1996 zaCelo 22. januarja 1996; kje in kako jih bo razdeljevala pa bo Trgovinska zbornica naknadno sporočila preko tiska, poleg tega pa bo tudi dala natisniti lepake z vsemi potrebnimi obvestili. »Prva projekcija« od danes v Aristonu Ob stoletnici filma je združenje upravnikov kinodvoran Anec-Agis tudi v Trstu poskrbelo za predvajanje zgodovinskih filmskih posnetkov bratov Lumiere z naslovom Prva projekcija, ki so jih pred natanko sto leti prvič vrteli v pariški dvorani Grand Cafie. Od danes do 10. januarja bodo predvajanja v kinodvorani Ariston, od 12. do 21. januarja v kinodvorani Alcione, od 22. do 31. januarja v Capital, februarja pa v gledališču Miela in v svetoivanski kinodvorani. Popis psov v zgoniški občini V zvezi z deželnim zakonom z dne 4.9.1990, ki določa pravila o zaščiti domačih živali in popisovanju psov ter z zakonom št. 281 z dne 18. avgusta 1991 zgoniška občinska uprava vabi vse lastnike in imetnike psov, bivajoče v občini Zgonik, da se javijo s svojim psom do konca februarja 1996 na županstvu v Zgoniku, vsak petek od 11. do 12. ure in izpolnijo prošnjo za vpis v deželni seznam psov. Popis bo opravil pristojni živinozdravnik. Morebitni kršitelji bodo kaznovani v skladu z veljavnimi pravili. Seja rajonskega sveta sedmega okraja Pojutrijšnjem ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Pai-siello 5/4 sestal rajonski svet sedmega mestnega okraja, ki obsega področje od Sv. Ane, do Skednja in Kolonkovca. Dnevni red obsega poleg nekaterih tekočih zadev tudi vprašanje parkiranja motociklov v mestnem središču, zahtevo po okrepitvi razsvetljave v ulicah Puccini, Benussi in nekaterih drugih ter vprašanje onesnaženja zraka v tem mestnem predelu. Akcija za pomoč Partizanskemu zboru Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič se je pred kratkim preselil v nove prostore na Pa-dricah, ki jih še preureja. Čeprav so večino dosedanjih preureditvenih del opravili elani zbora sami, se je nabralo veliko stroškov, ki jih zbor kljub izredni dobri volji, kljub samoprispevkom in kljub prodaji svojih kaset in CD plošč ne bo zmogel sam. Zato se obraCa na javnost s prošnjo, da bi ga v teh naporih podprla. V ta namen je zbor odprl dva tekoCa raCuna pri slovenskih bankah, in sicer tekoči račun št 13493 pri Kraški zadružni banki in št 01-1605/46 pri Tržaški kreditni banki. I : POLITIKA / STALIŠČE LABURISTIČNE STRANKE IZMENJALI TUDI DARILA Pokrajina Trst: čimprej volitve! Poziv Prefekturi in deželni skupščini Tudi tržaška laburistična federacija (ena od novih strank, ki združuje del nekdanjih socialistov) glasno zahteva Čimprejšnji razpis volitev za obnovitev pokrajinskega sveta. V tiskovnem sporočilu laburisti ugotavljajo, da so pokrajinske uprave ustavna telesa, ki jih ni mogoCe, kot skušajo nekateri, kar tako zbrisati iz političnega in upravnega zemljevida, čeprav gre za ustanove, ki jih je treba nujno posodobiti in radikalno reformirati. Laburisti izhajajo iz znane razsodbe ustavnega sodišča o delitvi pokrajinskih volilnih okrožij in so močno kritični do tistih političnih sil, ki se na razne načine neutemeljeno zoperstavljajo razpisu volitev. Kdor noče volitev, podčrtujejo nekdanji socialisti, je najbrž pod vplivom nacionalistične desnice, ki bi v sedanjih razmerah s težavo uveljavila svojo usmeritev na Čelu Pokrajine. Načrt za ustanovitev konzorcija občinskih uprav, ki naj bi po mnenju nekaterih nadomestil sedanjo pokrajinsko upravo, je po gledanju laburistov žal nerealen, kot tudi se zdi nerealen projekt za združitev tržaške pokrajine s tržiškim območjem. Mimo vsega bi postopek za izvedbo tega projekta zahteval precej Časa, tudi zato, ker bi se se morale o tej koreniti upravni preosnovi izreci vse zainteresirane občinske uprave. Edini izhod iz sedanje slepe ulice predstavljajo po mnenju laburistov pokrajinske volitve in to že spomladi. Vprašanje pokrajinskih volitev zelo razdvaja tržaške politične sile. Med tistimi, ki vztrajno in glasno zahtevajo takojšen razpis volitev, je Slovenska skupnost, ki sicer ne nasprotuje napovedani preosnovi Pokrajine, je pa mnenja, da bi moral tudi o tem odločati demokratično izvoljeni pokrajinski svet. Drugače npr. razmišljajo pri Demokratični stranki levice, kjer so mnogi prepričani, da bi bile volitve brez prepotrebne reforme povsem nepotrebne. Beseda pripada sedaj Prefekturi oziroma predvsem deželni upravi, ki ima primarne pristojnosti tudi na področju volilne zakonodaje občin in pokrajin. Voščila med prefekturo in silami javnega reda Na Trgu Unita, pred palačo vladnega komisariata, je bila včeraj zjutraj tradicionalna slovesnost z izmenjavo voščil med predstavnikom prefekture ter predstavniki sil javnega reda (cestna policija, gasilci, luška kapitanija, mestni redarji, obalna straža, kra-binjerji, železniška in sodna policija, prostovoljni gasilci civilne zaščite itd.). Po pozdravu podprefekta Do-menica Vergoneja (na sliki), ki ga je spremljal tržaški podžupšan Roberto Damiani, so si izmenjali še darila. BARKOVLJE / TRADICIJA JE OBVELJALA Tudi letos je Mario Cigar požel trenutek slave s skokom v morje Tudi včeraj je Mario Cigar doživel svoj že običajni trenutek slave: na barko vij anskem nabrežju so se ob njem poleg žene in zvestega psa zbrali tudi prijatelji, znanci, fotografi, televizijski snemalci in precejšnje število radovednežev. Nekdo je prinesel steklenico penečega vina, tako da so lahko nazdravili novemu letu. Cigar, ki jih sedaj šteje že 55, kot je sam povedal, si je ob 11. uri privoščil vsakoletni »osvežujoči« skok v vodo, kot počne že 30 let. Odlično zdravje mu to dopušča (sam pravi, da si ga s skoki še krepi). Nekajkrat je zamahnil z rokami, se vrnil na obalo in se zadržal v klepetu s prijatelji. V vodo bi prav gotovo skoCil tudi Cigarjev pes, vendar ga je Cigarjeva žena zadržala: dolgodlaki bernardinec bi potreboval ves dan, da se posuši. Zato pa je Cigarju tokrat delal družbo nekoliko mlajši Franco Rizzi. Drugače včerajšnji dan ni nudil kaj prida razvedrila, a na srečo so bili v glavnem križem rok tudi gasilci in drugo osebje, ki skrbi za javno varnost. Gasilci so imeli opravka le z dvema zabojnikoma za smeti, v katera je nekdo podtaknil ogenj, reševalce'RdeCega križa pa so trikrat poklicali, nekaj po polnoči: šlo je za manjše opekline na rokah, ponesrečence so le obvezali in so ostali v domači oskrbi. Zato pa so imeli veliko opravka z obolelimi za gripo, ki so jih dobesedno zasuli s telefonskimi klici. Pot si utira bojazen, da bodo na Krasu začeli z jedrskimi poskusi Predlog nobelovca Carla Rubbie, ki se je nedavno spet zavzel za jedrsko opcijo, je naletel na odobravanje, a tudi na odkrito kritiko. Tako se Dario Pacor v svojem sporočilu uredništvu sprašuje, če to pomeni, da bodo na Krasu poleg sinhro-trona, ki je odžrl eno od najkvalitetnejših področij, sedaj pričeli tudi z jedrskimi poskusi: bojazen, da se bo kaj takega pripetilo, zbujajo stališča tržaškega občinskega sveta, predsednika Dežele, industrijcev, ki odobravajo nacrt Carla Rubbie. Energetsko vprašanje je nedvomno eden osrednjih problemov sedanje tehnološke druž- be, vsi pa se ne strinjajo z načinom njegovega reševanja: ker posledice posameznih izbir nosi vse človeštvo, bi pač vsem morali omogočiti, da se seznanijo, za kaj pravzaprav gre in se temu primemo odločajo. Danes pa take izbire pripadajo le ozkemu krogu: znanstveniki se ukvarjajo z raziskavami, politiki pa z uresničevanjem na teritoriju, pri Čemer ne pozabljajo na gospodarsko plat posla. Kdor takega početja ne sprejema, naj bi bil kratkomalo sovražnik napredka. Take ocene so spodbudile Daria Pacorja, da je spomnil na razne demonstracije in na referendum iz leta 1987, ko se je okrog 80% upravičencev izreklo proti jedrski energiji. Pacor pravi, da skušajo »raziskave« predstaviti kot »čiste, nevtralne, znanstvene«, njihov cilj naj bi bila prvenstveno zadostitev želji po znanju, medtem ko jih v resnici pogojujejo drugi cilji in interesi, v našem primeru ponovni razmah jedrske energije. V nekaterih primerih pa so vezane na povsem »prizemne« interese: sinhrotron, »tempelj znanosti, ki nam ga vsi zavidajo,« ni ostal imun pred podkupninskimi aferami. Danes Rubbia predstavlja svoj projekt kot »varen in Cist«, nadaljuje Pacor, pri Če- mer naj bi veliko novost predstavljala uporaba torija namesto urana, vendar še vedno obstaja nevarnost okuženja (katere varnostne ukrepe naj bi sprejeli na Krasu?) in še zlasti obstaja hipoteka na bodoCi razvoj vsega planeta. Jedrske izbire v zadnjih 50 letih niso zadostile povpraševanju po energiji, a pogojujejo vse bodoCe rodove, ki se bodo čez tisoče let še večino soočali z radioaktivnimi odpadki (betonski sarkofag nad černobilsko jedrsko elektrarno pa je na primer že začel razpadati). Pacor si zato zastavlja vprašanje, s kakšno pravico to počnemo. Mario Cigar (slika zgoraj) si je tudi včeraj privoščil skok v morje, pridružil se mu je še mladi Franco Rizzi (spodaj) KULTURNO DOGAJANJE NA TRŽAŠKEM Vrsta koncertov ob izteku leta 1995 Tržaški oktet v Bazovici in zbor iz Postojne v Dolini Dovoljenja za gobarje Gobarji se bodo morali z začetkom leta kot običajno soočati s problemi dovoljenj. Z današnjim dnem bodo lahko izročili proSnje za nabiranje gob, kot predvideva deželni zakon 34/81. V ta namen je tržaška občinska uprava odprla pri občinski operativni enoti za protokol poseben urad, kjer sprejemajo prošnje. Urad je nameščen v sobi St. 35 omenjene enote in deluje vsak dan od 8.30 do 12.30. Občinska uprava ob tem sporoča, da morajo biti prošnje predložene na kolkovanem papirju za 15 tisoč lir, ali tudi na navadnem papirju, ki pa mora imeti kolek za isto vsoto in ga zainteresirani lahko dvignejo v uradih sektorja št. 19 v Pasaži Costanzi 2-4. nadstropje, soba St. 144. Posameznik lahko predloži prošnje tudi v imenu drugih prosilcev, vendar ne več kot za tri ljudi. Bolje je vsekakor, da se zglasi v prvi osebi. Kot vsako leto bo ta birokratski začetek gobarske sezone spremljal naval gobarjev, ki si želijo zagotoviti dovoljenje za nabiranje gob v letu 1996, kajti število dovoljenj je omejeno. Vseh dovoljenj je namreč le 500, od teh bo šlo 350 občanom tržaške občine, 150 pa občanom ostalih občin tržaške pokrajine, kot je določila Kraška gorska skupnost. Pri dodeljevanju dovoljenj pa bo veljalo pravilo: »Kdor prvi pride, prvi melje«. Prvih 500 prosilcev bo torej v letu 1996 lahko legalno nabiralo gobe, zamudniki pa se bodo morali zadovoljiti z uživanjem gob, ki jih bodo drugi nabrali. Naj še spomnimo, da so za kršilce zakona predvidene slane globe. Tekmovanje psov Na hipodromu pri Montebellu v soboto, 6. januarja, ne bomo kot običajno občudovali konjev, pač pa pse. Tržaško združenje Confesercen- pe Adria prvo tekmovanje psov za trofejo Confesercenti. Lepotno tekmovanje bo potekalo od 9. do 12.30, tekmovanje v veščinah pa od 13.30 do 17.30. Vstopnina za odrasle znaša 8000 lir. za otroke pa bo ogled V Trstu se bo prvič odvijalo tekmovanje takšnega dometa, saj bodo tekmovali psi iz raznih krajev dežele Furlanije-Julijske krajine. Po mnenju Confesercenti je to priložnost za boljše spoznavanje živalskega sveta, hkrati pa tudi priložnost za popestritev turistične ponudbe. Na področju kulturnega dogajanja po naših društvih je bilo leto 1995 dokaj plodno in živahno. V tem znamenju živahnosti se je tudi izteklo, kot so dokazale številne prireditve, ki so se v zadnjih dveh tednih zvrstile vsapovsod od Milj-skih hribov do Stivana. Se posebno pestro je bilo na glasbeno zborovskem področju. Veliko je bilo božičnih in novoletnih koncertov. O nekaterih smo že poročali, o drugih bomo še pisali. Naj tu omenimo petkov koncert Tržaškega okteta v bazov-ski cerkvi, s katerim je zbor nakako zaključil uspešen niz prireditev ob svojem srebrnem jubileju (na gornji sliki - foto KROMA). Zbor je zapel splet nabožnih in umetnih pesmi, ubranih seveda na božično tematiko. S tem se je hotel oddolžiti upraviteljem Slomškovega doma, ki so mu dalj časa omogočali, da je vadil v njihovih prostorih, ter počastiti svoja dva pevca Vladislava Komarja in Rudija Stoparja, ki z zborom nastopata že četrt stoletja ter si z njim delita srebrni jubilej. Omenimo naj še koncert Komornega mešanega pevskega zbora Postojna, ki ga vodi Ivo Je-larčič. To zborovsko srečanje ob božičnem času sta priredila Kulturno društvo Valentin Vodnik in župnijska skupnost iz Doline, kar ima še poseben kulturni in človeški naboj, saj predstavlja zbliževanje in sodelovanje med različnimi kulturnimi komponentami v vasi. Koncert je požel veliko navdušenje številnega poslušalstva, ki se je zbralo v akustični cerkvi sv. Urha v Dolini (na spodnji sliki - foro KROMA) VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 2. januarja 1996 GREGOR Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.31 - Dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob 13.35 in zatone ob 4.23. Jutri, SREDA, 3. januarja 1996 GENOVEFA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,6 stopinje, zračni tlak 998,3 mb narašča, veter zahodnik 5,4 km na uro, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj. u LEKARNE Od PONEDELJKA, 2., do NEDELJE, 7. januarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Gavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 - Barko vi j e (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul.Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 19.15, 22.00 »La lettera scarlatta«, i. Demi Moore, Gary Oldman. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. Walt Disney. EX-CELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, »Gašper«, r. Števen Spielberg. NAZIONALE 1-15.30, 17.40. 19.50, 22.00, »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 15.00, D6.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Verdone, i. Veronica Pivetti. NAZIONALE 3 -15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 4 -15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, »Selvaggi«, i. Ezio Greg-gio, Cinzia Leone, Leo Gullotta. MIGNON - 15.20, 17.00 »Palla di neve«, i. Paolo Villaggio, Anna Falchi; 18.45, 20.30, 22.15 »II profumo del mosto selva-tico«, i. Keanu Reeves. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Va-canze di Natale ’95«, i. Christian De Sica, Massi-mo Boldi, Luke Perry. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Smoke«, r. Wayne Wang in Paul Au-ster, i. VVilliam Hurt, Har-vey Keitel. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Ami-che«, i. Chris O’Donnel, Minnie Driver. H PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja na Gospodovo razglašanje v soboto, 6. januarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT božičnih pesmi MePZ Hrast iz Doberdoba. Zborovodja: Hilarij Lavrenčič, sodeluje organist prof. Hubert Bergant, koncert bo povezoval Jan Leopoli. Prisrčno vabljeni! DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na KOLEDOVANJE v soboto, 6. januarja, ob 14. uri izpred cerkve sv. Roka v Križu. OBČINSKA UPRAVA V DOLINI prireja že tradicionalno novoletno srečanje za starejše občane v nedeljo, 7. januarja, ob 16. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. Na srečanju bosta sodelovala trio Istrski muzikantje in znani godalni ansambel Long Slunk. Vabljeni prav vsi starejši občani! MLADINSKI KROŽEK iz Bazovice priredi v soboto, 6.1.96, ob 17. uri v ba- zovski kinodvorani gostovanje gledališke skupine SKD Tabor - Opčine s kabaretom »VAJE V SLOGU«. Režija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklavčič. Vabljeni! SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine; V nedeljo, 7. t.m., ob 17. uri ponovitev kabareta »VAJE V SLOGU«. Rezija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklavčič. Vabljeni! □ OBVESTILA ZSKD sporoča cenjenem članom in sodelavcem, da bo tržaški urad v dneh od 2. do 5. januarja 1996 zaprt. Po običajnem urniku Vam bomo spet na razpolago od ponedeljka, 8. januarja 1996, dalje! PRIMORSKA POJE ’96 - pevski zbori in skupine s Tržaškega, Goriškega in Videmskega so vabljeni, da se prijavijo na 27. med-. narodno pevsko revijo, ki se bo kot običajno odvijala v spomladanskem času. Izpolnjene prijavnice sprejema ZSKD v Trstu in Gorici do petka, 12. januarja 1996 (tudi po faksu 040/635628). V NABREZINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je tudi letos na ogled tradicionalna razstava božičnih motivov, dela mladine in odraslih ter različnih jaslic (Afrika, Peru, Indija, Čile). Razstava bo odprta še do 7.1.96 v popoldanskih in večernih urah. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta za inventuro v četrtek, 4. in v petek, 5. januarja 1996. MALI OGLASI tel. 040-361888 MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST- Ul. Voldirivo 36 -1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 RAZNOVRSTNO POHIŠTVO po zelo znižani ceni, tudi rabljeno in avtentično stilno. Tel. št. 350150 ali 54390. ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. v večernih urah na št. 823293. PRODAM hišo v gradnji - tretja faza z zemljiščem v Križu pri Sežani. Tel. št. 228597. IŠČEMO mladeniča za prodajo v trgovini z elek-tričim materialom na Opčinah, Ul. Šalici 1. Tel. št. 211155. IŠČEMO 20-letno sposobno natakarico lepega videza. Tel. do 12. do 14. ure na št. 228117. 23-LETNO dekle s končano višjo šolo išče katerikoli resno zaposlitev. Tel. St. 040/231704. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. PRODAM domač krompir. Telefonirati ob uri obedov na št.200882. IZGUBILA se je v Borštu psička bele barve (pu-del). Odgovarja na ime De-sy.' Najditelja prosimo, da nujno pokliče na št. 228741 ali 228498. V PIVNICI »III Genera-zione» v Boljuncu bo v petek, 5.1.96 ob 21. uri koncert s skupino XI’AN. PRISPEVKI V spomin na Regino Fa-bian-Kobau darujeta družini Bratos-Lui 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, š sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Ža Skupnost družina Opčine so darovali: družina Husu 100.000 lir, družina Fiorini 10.000 lir, Pavla Rmetič 10.000 lir in N.N. 10.000 lir. V spomin na Lojzko Umari vd. Sardoč daruje družina Ivana Sardoča 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Alberta Doljaka darujeta Vesela in Pepi Starc 30.000 lir za sekcijo VZ-PI-ANPI Prosek-Konto-vel. Mario Cirielli daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela. V spomin na Gino Kralj daruje Olga Stiick-ler 50.000 lir za Kulturni dom Trebče. V spomin na drage starše darujeta Slavko in Marija Sosič 100.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Za obnovo prostorov daruje Stanka Hrovatin 500.000 lir za TPPZ P. Tomažič. . V spomin na Karla Calzi daruje Stojan Žagar z družino (Padriče) 30.000 lir za KD Slovan. V spomin na Regino Fabjan Kobau darujejo soletniki 1926 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Giovan-nija Kocjančič darujeta žena Justina in brat Viktor 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Ob včlanjevanju VZPI-ANPI za leto ’96 darujejo člani in simpatizerji 600.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Namesto cvetja na grob Lidije Godnič daruje Angel Rebula 50.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi. Ob 10. obletnici smrti učenca Renata Gombača daruje Minka Pahor 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. t Po dolgem trpljenju nas zapušča Albin Mallich Žalostno vest sporočajo teta s.Benjamina, stric Stanko, teta Justa, vsi bratranci in drugo sorodstvo Pogreb bo jutri, 3. t.m., ob 14.00 iz mrtvašnice iz Ul. Costalunga. Trst, Opčine, 2. 1. 1996 Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil dragi Herman Sulčič Spominjajo se ga Zena Grozdana tersinova z družinama Križ, 2. 1. 1996 Ob 5. obletnici smrti našega dragega Dušana Hreščaka se ga spominjajo Zena Mira, sin Marko in hčerka Tanja z družinama Trst, 2. 1. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 S Primorskim dnevnikom na Poijsko in Slovaško, v Kenijo in v Barcelono Trije programi za vse okuse CENJENI BRALCI, od našega prvega izleta na Plitvička jezera, mineva 37 let. V teh dolgih letih smo opravili nič koliko izletov in potovanj, tako da je res že težko odkriti kaj novega - seveda po primerni ceni. Pa smo vendarle tudi za leto 1996 odkrili nekaj novosti, ki vam jih predlagamo v presojo. Prvo potovanje - z avtobusom - je namenjeno Slovaški, Poljski, Češki in Avstriji, s posebnim poudarkom na enem najbolj zanimivih mest Poljske in Evrope sploh - Krakovu. Drugo potovanje, tokrat z letalom, je namenjeno prestolnici Katalonije - Barceloni. Mesto je zaradi olimpijade močno spremenilo svoj videz, toda enkratno katalonsko vzdušje, ki ga karakterizira prijaznost in vedrost prebivalstva, je ostalo nespremenjeno. Tretje, najdaljše potovanje, je namenjeno Vzhodni Afriki, in sicer Kenyji. Afrike smo se doslej iz kdo ve kakšnih razlogov izogibali, no, sedaj bodo prišli na račun tisti, ki so to že nekaj let uporno zahtevali. Na voljo so vam torej trije različni programi, vsak po svoje zanimiv. Toda ne gre samo za programe, kot vedno tudi tokrat poudarjamo, daje še poseben namen naših izletov medsebojno spoznavanje, gojitev družabnosti in sklepanje prijateljstev. Naj to velja tudi za ta potovanja. Vsem nekdanjim in bodočim izletnikom želimo zdravja, sreče in zadovoljstva polno leto 1996' PRIMORSKI DNEVNIK 1 i! Vpisovanje za vsa tri potovanja bomo sprejemali na upravi našega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi, 6) ter v uredništvu v Gorici (Drevored 24. maja) v Četrtek, 4. januarja od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure, v petek, 5. januarja, pa od 9. do 13. ure. Poleg prve akontacije -zato da skrajšamo čas čakanja - prinesite, prosimo, s sabo fotokopijo vašega osebnega dokumenta ali pa že napisane podatke: ime, priimek, datum in kraj rojstva, naslov in številko osebne izkaznice z datumom izdaje. Kdor ima potni list, naj poleg osebnih podatkov navede tudi številko dokumenta in datum zapadlosti. Za potovanji v Barcelono in po državah srednje Evrope je treba ob vpisu vplačati 200.000 lir akontacije, preostanek pa v dveh obrokih do tri tedne pred začetkom potovanja. Če bi kdo moral udeležbo na potovanju odpovedati, lahko to stori do 30 dni pred predvidenim odhodom. Po tem roku pa do 15 dni pred začetkom potovanja se plača 20%, od 15 do 7 dni 40% penalov, po tem času pa celotni znesek potovanja. V vsakem primeru pa lahko prijavljeni potnik nadomesti svojo osebo z drugo - tudi 2 dni pred začetkom potovanja - in v tem primeru ne plača penalov. Za potovanje v Kenyjo je treba vplačati celotni znesek ob samem vpisu, saj moramo za tovrstna potovanja vplačati kvoto vsaj 30 dni pred začetkom potovanja. V primeru, da bi morala prijavljena oseba potovanje odpovedati, lahko svojo osebo nadomesti z drugo, v nasprotnem primeru pa so penali 70% celotnega zneska. Odpoved ni več možna tri dni pred odhodom - v tem primeru se izgubi celotni znesek - možna pa je nadomestitev z drugo osebo, ki ima v redu potni list. Možno je tudi zavarovanje za primer odpovedi, o čemer lahko dobite informacije ob vpisu. Vsa podrobnejša pojasnila, programi in dokumentacija bodo udeležencem potovanj izdana ob poravnavi zadnjega obroka. Po padcu berlinskega zidu se je življenje v vzhodnoevropskih državah korenito spremenilo. Kakšne so te spremembe in kako se odražajo v vsakdanjem življenju, je vprašanje, na katerega bomo skušali odgovoriti s sedemdnevnim potovanjem, ki zajema Slovaško, Poljsko in Češko s še posebnim poudarkom na Krakovu, ki ga je UNESCO že leta 1978 uvrstil med 12 najpomembnejših spomenikov sveta. Vsa mesta, ki jih bomo obiskali, imajo bogato zgodovinsko dediščino in kulturno tradicijo, kar bo potovanju dalo še poseben prizvok, poskrbljeno pa bo tudi za razvedrilo, saj je namen naših potovanj tudi gojitev družabnosti in sklepanje novih poznanstev. Pa poglejmo okvirni program tega potovanja, ki razkriva tudi marsikaj, česar v uvodu nismo omenili: Sobota, 18. maj 1996 Zjutraj odhod avtobusov iz Trsta oz. Gorice po avto cesti do Trbiža, od tu do Graza, nato pa naprej do Dunajskega Novega mesta. Tu bomo z avto ceste zavili na desno proti madžarski meji oziroma na Gradiščansko in v poznih popoldanskih urah prestopili avstrijsko-slovaško mejo. Bratislava, glavno mesto Slovaške, je le nekaj kilometrov oddaljena od meje, tako da bomo še pred večerom v hotelu, kjer bo večerja in prenočevanje. Nedelja, 19. maj 1996 Po zajtrku ogled Bratislave. Slovaška prestolnica leži ob Dunavu, tako da je bila največje pristanišče nekdanje Češkoslovaške. Vpliv pristanišča se čuti vsepovsod, kot se čuti tudi vpliv bližnjega Dunaja in malo bolj oddaljene Budimpešte. Zanimivo je, da je bila Bratislava več kot dvesto let prestolnica Madžarske in je bila šele leta 1918 vključena v novo češkoslovaško republiko. No, v Bratislavi si bomo ogledali predvsem stari, srednjeveški del mesta, ki je odlično ohranjen in nad katerim se dviga grad-trdnjava iz 10. stoletja. Po ogledu se bomo preko Ziline odpravili proti slovaško-poljski meji in proti večeru bomo že v Krakovu. Namestitev v hotel, večerja in prenočevanje. Ponedeljek, 20. maj 1996 Po zajtrku ogled Krakova, za katerim smo že dejali, da je eno od dvanajstih mest, ki jih je UNESCO uvrstil na seznam najpomembnejših spomenikov sveta. Po krajši panoramski vožnji z avtobusom bomo ogled nadaljevali peš. Tako bomo predvsem obiskali Wawel - domovanje starih poljskih kraljev in dolga leta največji kraljevski dvor v Evropi, od tu bomo šli v mogočno katedralo in naprej po »kraljevski« poti do starega mestnega jedra z znamenito tržnico in cerkvijo sv. Marije. Se ogled Barbacana, potem pa kosilo v eni značilnih restavracij. Popoldne se bomo odpeljali v NVieliczko, tudi posebna in enkratna zanimivost Krakova, kjer je stoletja star rudnik soli. Rudnik si bomo ogledali v treh nivojih, pot po njem pa nas bo vodila skozi galerije in rove, v katerih so iz soli izklesane kapelice in številni kipi, najstarejši med njimi iz 17. stoletja. Se kratek postanek v rudniškem muzeju, kjer se bomo lahko prepričali, da je bila tudi Wie-liczka uvrščena med zaščitene spomenike UNESCO, potem pa v hotel in na večerjo s folklornim programom. Torek, 21. maj 1996 Po zajtrku se bomo odpeljali v približno 70 km oddaljeno Oswiencim, kjer so nacisti postavili najzloglasnejše koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. To taborišče je eno redkih, če ne celo edino, ki je skoraj v celoti ohranilo svojo nekdanjo podobo: železniške tire, kamor so prihajali transporti z na smrt obsojenimi ljudmi, barake, v katerih so jetniki živeli, strelišča, administrativni center, vislice, krematorij, kjer je življenje izgubilo nekaj stotisoč ljudi. Po ogledu bomo položili venec k spomeniku žrtvam nacizma, nato pa se odpeljali v Krakov na kosilo. Popoldne bo prosto za morebitne posamezne oglede ali nakup spominkov, potem pa je še večerja in prenočevanje. Sreda, 22. maj 1996 Po zajtrku se bomo opravili na Češko, in sicer v drugo največje mesto te republike - Bmo. Pot je dolga kakih 300 km, tako da si bomo lahko že popoldne ogledali mesto, ki je prestolnica Moravske. V Italiji je mesto znano predvsem po trdnjavi Spilberk, v kateri so bili zlogal-sni zapori in kjer sta zaprta tudi Silvio Pellico ter Piero Maron-celli. Bmo je zelo živahno mesto, kar se občuti že v njegovih ulicah in trgih. Ustanovljeno v 11. stoletju nima toliko zgodovinskih spomenikov kot Praga, ima pa zelo lepe palače, krasno katedralo sv. Petra in Pavla in ogleda vreden je muzej velikega moravskega imperija. Po ogledu se bomo namestili v ho- telu, ker bo tudi večerja in prenočevanje. Četrtek, 23. maj 1996 Od Brna do Dunaja je le kakih 130 km, in prav Dunaj je naslednji oziroma zadnji cilj našega potovanja, V avstrijsko prestolnico bomo prispeli pozno dopoldne, tako da bomo šli naravnost v hotel, kjer bo tudi kosilo. Po kosilu si bomo z lokalnim vodnikom ogledali mesto, za katerega menimo, da ga naši bralci več ali manj že poznajo. Toda nič zato, saj je prav, da si od časa do čas osvežimo spomin in si vsaj na zunaj ogledamo njegove znamenitosti, ki gredo od katedrale sv. Stefana do impozantnih palač habsburških vladarjev. Imeli bomo tudi urico prostega časa za pisanje razglednic ali nakupe spominkov, zvečer pa se bomo odpelali v Grinzing na »osmico« s pokušnjo vin, kjer se bo naš program praktično razključil. Prenočevanje v hotelu: Petek, 24. maja 1996 Po zajtrku v hotelu se bomo odpravili proti domu. Pot nas bo vodila po avto cesti do Graza in od tu v Maribor in Celje, kjer bomo imeli pozno kosilo ali zgodnjo večerjo. Potem pa še kake štiri ure vožnje in okoli 20. ure se bo naše potovanje zaključilo na Oberdankovem trgu v Trstu, oziroma tričetrt ure kasneje v Gorici. Cena potovanja je 842.000 lir na osebo. V ceni je zajet prevoz z avtobusom (takse in cestnine vključene), bivanje kot po programu z namestitvijo v hotelih s tremi zvezdicami (dvoposteljne sobe s tušem in WC), lokalni vodniki, vstopnice za ogled v programu predvidenih objektov in spremstvo. V ceni niso vključene pijače, napitnine in vse kar ni posebej omenjeno v programu. Doplačilo za enoposteljno sobo (na vprašanje) 190.000,-lir. Doplačilo za skupni potni list 12.000,- lir. Na sliki zgoraj Bratislava, spodaj Krakov/. S potovanjem v Kenyo tokrat v »pravo« Afriko Tokrat smo ugodili tistim, ki nas že nekaj let sprašujejo, zakaj ne organiziramo daljšega potovanja v Afriko. Ne severno, temveč tisto pravo Afriko, ki jo tolikokrat vidimo na filmskem platnu ali na televizijskih ekranih. V ušesih nam od časa do časa zazvenijo imena držav, kot so Zai-re, Angola, Burundi, Južna Afrika in drugih, vsa povezana s stavkami, upori, vojnami. Ime države, ki se v tej zvezi nikoli ne pojavi v časopisnih stolpcih, je Kenya. To je država, velika kot dve Italiji, nekje na pol poti med severno in južno Afriko, država, ki jo seče ekvator, in jo oblivajo valovi Indijskega oceana. Tudi Kenya je imela svoje osvobodilno gibanje - starejši se boste morda še spomnili na gverilce Mau Mau - a to je bilo pred desetletji in danes vlada v državi demokracija in pravni red. Zato je Kenya cenjena v turističnem svetu kot povsem vama država, ki ve in se zaveda, da je turizem ena glavnih postavk državnega proračuna. V ta namen podpira investicije v turistične objekte, ki jih je največ med Mombaso in Malin-dijem ob peščenih plažah toplega oceana. Ce k temu dodamo še nacionalne oz. naravne parke, po- tem je razumljivo, da v Kenyi turistov ne manjka. Gotovo ste že uganili, da je najzahtevnejše in seveda najdražje potovanje v okviru našega dnevnika namenjeno prav tej državi. Zamišljeno je tako, da vsebuje tri dni safarija in deset dni lenarjenja na vročem soncu ali v senci košatih palm, ki se dvigajo visoko nad peščenimi plažami. Sicer pa sami presodite, če vam potovanje odgovarja oziroma če vam je všeč ali ne. Ponedeljek, 12. februar 1996 Zvečer zborno mesto na milanskem letališču Malpensa in ob 22.30 polet letala Boeing 757/767 za Mombaso,, ki leži nekaj stopinj južneje od ekvatorja. Obroki in prenočevanje v letau družbe Air Europe. Torek, 13. februar 1996 Ob 8.50 pristanek na mombaškem letališču. Po ureditvi mejnih formalnosti odhod minibusov ali Land Roverjev v enega od treh v programu predvidenih nacionalnih parkov. Kosilo že v parku, nato fotosafari, večerja in prenočevanje. Sreda, 14. in četrtek 15. februar 1996 Dneva sta namenjena obisku - safariju - treh najbolj znanih nacional- nih parkov (Tsavo E. in Tsavo O. ter Ambaseli park). Parki so različni po površinah in raznolikosti živali, ki v njih živijo. Tako živi n.pr. v Vzhodnem Tsavu preko 20.000 slonov, v vseh pa je moč naletetli na leve, antilope, zebre, šakale, leoparde, impale, hijene in druge živali, ob vodah tudi povodne konje, krokodile in podobno. Živali, ki živijo v absolutni svobodi, so vajene turističnih obiskov, saj se lahko minibus približa levji družini tudi do nekaj metrov. Ne vedno, seveda, odvisno pač od trenutnega razpoloženja kralja živali pa tudi od muhavosti njegove kraljevske družice. Na splošno lahko rečemo, da boste videli na tisoče divjih živali, ni pa rečeno, da bomo videli vse. Vodniki sicer izredno dobro poznajo navade različnih živalskih zvrsti, toda kar je veljalo za včeraj ne more veljati za jutri. Nacionalni park ni živalski vrt in zato se je pač treba prilagoditi pravilom svobodnega živalskega sveta. Glede safarija naj omenimo še to, da se ne bomo vozili po asfaltiranih cestah, temveč po »belih«, marsikdaj po kolovozih ali pa kar po savani. To zahteva določen napor, ki ga obilno popo- lačajo užitki ob pogledu na čudovit živalski svet. Ves čas safarija bomo stanovali v tako imenovanih »Lodge«. Gre za posebno vrsto struktur, daleč od naselij, vendar dobro opremljenih. Podrobnosti safarija bomo objavili v programu, ki ga bodo udeleženci dobili vsaj deset dni pred odhodom. Zadnji dan safarija je delno že na poti proti Malindiju, kamor bomo prispeli zvečer, tako da bosta večerja in prenočevanje že v Malindiju. Od petka 16. do ponedeljka 26. februarja 1996 Ves teden je namenjen relaxu. Sončenje in kopanje bosta glavni opravili tega časa. Stanovali bomo v hotelski strukturi »Blu Club« na obali »Sil-ver sands« (Srebrna plaža), najlepši plaži Ma-lindija, od katerega je oddaljen približno dva kilometra. Naselje sestoji iz 51 dvoposteljnih sob v bungalovih. Vse sobe imajo klimatsko napravo, TWC, stropni ventilator, varnostni sef in verando. Uprava Cluba je v italijanskih rokah, kar se odraža tudi v restavraciji: vsi obroki, med katerimi so tudi italijanske specialitete, upoštevajo načelo »self Service«. Zajtrk je obogaten s tropskim sadjem in sadnimi sokovi. Ležalniki na plaži ali ob bazenih so brezplačni, prav tako tudi brisače. Plažo obdaja koralni greben morskega parka, tako da je plavanje povsem varno. Razen športnih dejavnosti, ki so predvidene v programu bivanja, se lahko poslužite surfov, lahko igrate golf (9 lukenj) ali pa se odpravite na ekskurzije v globine morskih parkov. Poseben užitek je tudi ribolov na visokem morju ali pa nekajurni izlet v sedlu ubogljivega konja. Vse to je seveda proti plačilu in se rezervira v »Club House«, kjer so recepcija, bar in boutique. Deset dni relaxa torej, ki bo še prehitro minil. Torek, 27. februar 1996 Po zajtrku transfer v Mombaso in ob 11.30 odhod letala za Mila-no/Malpensa s prihodom ob 19.35, kjer se naše potovanje v Afriko tudi konča. Tu ste se gotovo vprašali, kako priti do letališča v Milan. Vse je odvisno od števila udeležencev; lahko potujemo z letalom ali z vlakom ali pa najamemo svoj avtobus. O tem se bomo pomenili, ko bo znano točno število udeležencev. Cena tega potovanja je 2.950.000 lir, v kar je všteto: potovanje z letalom iz Milana v Mombaso in nazaj; safari kot po programu z vključenimi vstopninami in uslugami polnega penziona; tran- sfer do hotela v Malindiju in od tam na letališče v Mombaso; usluge polnega penziona v »Blu Club« v Malindiju. Vceno niso vštete pijače, letališke takse v Kenyi, napitnine in vse, kar ni posebej omenjeno v programu. Doplačilo za enoposteljno sobo (če je na razpolago) 600.000.- lir. VAZNO! Za potovanje v Kenyo je treba imeti potni list z veljavnostjo vsaj tri mesece pred zapadlostjo. Čeprav ni zahtevano nobeno cepljenje, se priporoča cepitev proti malariji. Na sliki zgoraj plaža Blu Cluba v Malindiju, spodaj sloni in žirafe v znamenitih kenijskih naravnih parkih. v prelepa prestolnico Katalonce Barcelono Od četrtka, 25. do nedelje, 28. aprila smo vam pripravili kratko, a zanimivo potovanje v prestolnico Katalonije - Barcelono. To zanimivo špansko mesto, znano po svoji živahnosti in prijaznosti ljudi, je prav gotovo vredno posebnega ogleda. V njem se prepleta moderna arhiutek-tura s stilom »liberty« ter gotika z ostanki rimskih palač, kar vse daje mestu poseben pečat. Toda največji vtis napravi prav gotovo tisto pristno mediteransko vzdušje, zaradi katerega se v mestu počutimo »kot doma«. -J Program potovanja je naslednji: Četrtek, 25. april 1996 Zjutraj prevoz z avtobusom na ljubljansko letališče Brnik in odtod polet z redno linijo družbe Adria Airways v Barcelono. Takoj po pri- stanku (okoli 10.30) odhod na šti-riurni ogled mesta z lokalnim vodnikom, kjer bomo med drugim videli katedralo, Pueblo Espanol, Les Rambles, trg Espana, gotsko četrt, spomenik Kolumbu, olimpijsko mesto itd. Potem pa nas bo avtobus popeljal do hotela, kjer se bomo namestili. Večerja in prenočevanje v hotelu. Petek, 16. april 1996 Polpension v hotelu. V dnevu si bomo ogledali muzej znamenitega slikarja Miroja, zvečer pa je na voljo možnost obiska nočnega lokala ali predstave flamenca. Sobota, 27. april 1996 Polpension v hotelu Poslastica tega dne bo ogled Picassovega muzeja, možen pa je tudi kakšen dodatni izlet. Nedelja, 28. april 1996 Zajtrk v hotelu Dan je namenjen obisku okolice Barcelone, in sicer v znano svetišče Monserrat, poleg tega pa si bomo ogledali še znamenite kleti Codor-niu, kjer proizvajajo znano špansko peneče vino. Pod večer bo transfer na letališče in nato polet v Ljubljano, kamor bomo prispeli okoli 23. ure. Se vožnja do Trsta oz. Gorice, kjer se bo okoli 1. ure naše potovanje zaključilo. Cena potovanja je 830.000 lir, v kar so vštete vse v programu navedene usluge, razen pijač in napitnine. Doplačilo za enoposteljno sobo je 100.000,- lir. Na sliki levo znameniti trg Ra-mon Berenger z rimskim obzidjem. NOVO LETO / GORIČANI VEČINOMA SILVESTROVALI DOMA Bučen a miren pozdrav prihajajočemu letu Nadškof okregal preveč prepirljive goriške upravitelje Pozdrav novemu letu je bil na Goriškem sicer vesel vendar zmernejši kot v zadnjih letih in to v vsakem pogledu. Manj je bilo množičnih praznovanj, manj gneCe v diskotekah in javnih lokalih, kjer je bilo za silvestrsko večerjo treba globlje seči v žep. To pa ne pomeni, da so se ljudje odpovedali praznovanju, le da so se odločili za cenejše variante. Glavna je seveda praznovanje na domu ali s prijatelji ob obilneje obloženi mizi in z nezamenljivo stekelnico penečega vina. „ Opolnoči so salve petard, raket in drugih pirotehničnih vragolij buCno pozdravile prihajajoče leto. Amaterski strelci so nad Gorico pa tudi v bližnji Novi Gorici uprizorili pravcati ognjemet, ki pa je bil tokrat brez hujših posledic. Dežurni v oddelku za prvo pomoč so lahko mirno nazdravili novemu letu, saj ni bilo na spregled nikogar z opeklinami ali hujšimi poškodbami. Dvema osebama so nudili prvo pomoč v Tržiču, šlo pa je za komaj omembe vredne opekline. Brez dela so bih tudi policisti in dežurni gasilci, ki so v menzi go-riškega sedeža priredili silvestrovanje skupaj s svojci. Bedasto vandalsko dejanje je nekoliko skvarilo praznovanje tržiških ga- silcev, ki so nekaj pred 1. uro morali odhiteti v Jamlje, kjer je nekdo zažgal telefonsko govorilnico. Dokaj mimo je prehod v novo leto potekel tudi čez mejo. Pokanja je bilo na pretek, hujših posledic pa ni bilo, tako da so se posegi policije omejili na pomirjevanje posameznih razvpitežev, ki so preglo- boko pogledali v kozarec. Mirno noč so imeli v goriškem porodniškem oddelku, kjer so včeraj popoldne še pričakovali prvega novorojenčka. Kot zadnji v starem letu se je na Silvestrovo rodil Alberto Massimo Vanzetta, 2, 740 kg težak prvorojencek Cinzie Vanzetta iz Škocjana. Drugače je bilo v TržiCu, kjer se je Rosa Fantini odločila, da pri-veka na svet prav v prvih urah leta 1996. S tem je 2, 980 kg težka deklica osrečila oCeta Giorgia in mamo Paolo Riosa iz Ronk in si priborila kanček slave, ki pritiče pr-vorojencku v pokrajini v novem letu. Padcu natalitete je bila namenjena skrb nadškofa Bommarca ob prazniku družine: vernike je opozoril na pomen družinske inštitucije, zakonce pa je še posebej spodbudil naj, seveda v krščanskem duhu, spocenjajo veC otrok. Prvi dan v letu je posvečen miru v svetu, pri čemer je predstojnik goriške cerkve pozdravil mirovna prizadevanja na Balkanu in v Palestini in želel, da bi povsod prevladala strpnost. Zal je moral ugotoviti, da v Gorici zadnje čase ni tako in se je pri tem ostro obregnil ob javne upravitelje, med katerimi se opažajo»trajna gverila, konfliktualnost in velike težave v sprejemanju resnih in nezainteresiranih predlogov«. Upravitelje je zato pozval k večjemu Čutu odgovornosti in smislu za potrebe mesta in občanov. Na slikah (foto Bumba-ca) pozdrav novemu letu s petardami in praznovanje dežurnih gasilcev GLASBA / SILVESTRSKI KONCERT DRUŠTVA LIPIZER Romunski filhamroniki z odličnima solistoma navdušili poslušalce Izvajalci silvestrskega koncerta v Kulturnem domu (foto Bumbaca) Številni poslušalci so v soboto v Kulturnem domu prisostvovali silvestrskemu koncertu, ki ga je priredilo glasbeno združenje R. Lipizer. Izvajalci, elani filharmoničnega orkestra “P. Constantinescu” iz Romunije pod vodstvom Ovidiuja Balana ter solista, violinist Krištof Bar ati in sopranistka Sonia Dorigo, so odlično izvedli koncertni program, ki je bil seveda prirejen za novoletno praznovanje. V prvem delu so izvedli odlomek iz Mascagnijeve “Cavalleria msticana” ter skladbi za violino in orkester Mendelssohna koncert in Saint Saensa, pri čemer se je 16-letni zmagovalec letošnjega violinskega natečaja Lipizer Krištof Barati odlično izkazal. V drugem delu so prišli na vrsto valčki, polke in mazurke J. Straussa in je glasbo obogatil pevski nastop sopranistke. Navdušeno občinstvo je na koncu zahtevalo več ponovitev. NOVICE ____________ KRONIKA / SOBOTNI SNEG POVZROČIL TE2AVE Karambol petih vozil za bencin proste cone ■ Danes se na Goriškem začenja razdeljevanje prvega g obroka kontingenta bonov za nakup bencina pro- gl gg 7gg^^l|^™#^*g|^*ggg g ste cone po znižani ceni. Bone bodo razdeljevah na I I I m običajnih mestih in sicer v pisarnah avtomobilske- r=“t vIdSS to rt ■ Štirje ranjeni - Odsek proti Vilešu tri ure zaprt Škocjanu ob SoCi. V Gorici in Sovodnjah bodo av- Slabo vreme, ki traja že ves čas praz- kar pet avtomobilov. Nesrečo je povz- tomobiksti s prvim obrokom prejek po 490 litrov gg nikoV) • zaznamovalo tudi prehod iz ročil volkswagen golf, ki ga je upravljal bencina po znižani ceni za vsak avtomobil (oziro- starega v novo leto. Leto 1995 se je na 39-letni Giancarlo Angi iz Cordenonsa. mažSC^tov za avtomobile do 11 konjskih moči), |||| Gori|kem poslovilo s snegom in Na mostu Cez SoCo pri Sovodnjah ga je v drugih obemah v pokrajini pa 455 htrov za veCje gg de z gžjem pa se je predstavilo zaneslo, zaletel se je v ograjo in se nalil 245 za manjše avtomobile. Razdeljevanje prvega tudi leto 1996, ki sodec po začetku iz posled ustavil počez sredi cestišča, obroka letošnjega bencinskega kontingenta se meteorološkega vidika ne obeta nic do- Vanj so se drug za drugim zaleteli še zaključi 17. februarja, drugi obrok pa bodo po o - brega. Sneg je presenetil Goričane v so- štirje avtomobili, po vrsti: lancia delta, no kot v prejšnjih letih predvidoma razdeljevah od ||| ^ ^/za nekaj ur pobelil oko- ki jo je upravljal 44-letni Sergio Lenar- konca maja m junija. lico. Cez noC se je nekoliko otoplilo, don iz Latisane, ford sierra - voznik D_ tilfCMl/vjiii H/trnho snežinke je nadomestil dež, ki je do ju- 29-letni Gianni Pez iz Porpetta, ford KGnjen V eKSpiOZIJI ouniut? tra skoraj povsod odnesel tanko belo mondeo - voznik 27-letni Enrico Bear- Sklite m©d vejevjem, odejo. Ves dan je nato vztrajno deževa- zi iz Čedada in fiat punto - voznik 28- Ifi nn io nnnlnviln 1°. tako da je do večera padlo več kot letni Marcu Bozzoli iz Gorice. IVI yu Iiupiuviiu wVVU 40 mm dežja. Reke, ki so v prejšnjih V trčenju so bile ranjene štiri osebe. Se preden so zaCele pokati petarde v pozdrav no- ||| dneh ponekod že poplavile polja in ce- Najhujše poškodbe je dobil voznik lan-vemu letu se je v soboto 59-letni upokojenec Gian- ste, So spet narasle, vendar ne po- cie Sergio Lenardon, ki se bo zaradi franc o Coceancig iz Podgore, Ul. Brig. Cuneo ijj vročajo skrbi. zloma v kolenu zdravil 30 dni. Po de- znašel v bolnišnici zaradi ran in opeklin, ki jih je fl§g Precej nevšečnosti pa je povzročil set dni se bodo zaradi zvina vratnih dobil pri eksploziji peklenskega stroja. Coceancig sobotni sneg, ki se je oprijel tudi cest vretenc in drugih lažjih poškodb zdra- se je v soboto popoldne podal na brez SoCe nabirat jn jih prekril z nevarno zmrznjeno pla- vili še voznik fiata Marcu Bozzoli, pot- les, ki ga je naplavila reka. Med dračjem in stjo. Kar nekaj je bilo lažjih trCenj, niča v sierri 23-letna Enrica Movio in vejevjem je bila tudi bomba, najbrž ostanek zadnje hujša nesreča pe se j§ nekaj po 21. uri potnica v mondeu 27-letna Anna Siega svetovne vojne, ki je eksplodirala. Na kraj so prihii- pripetila na avtocestnem odseku med Zemolo iz Vidma. telji reševalci in karabinjerji. Ranjenega Coceanciga Standrežem in Vilešem, ki je bil zaradi Na kraju nesreče so poleg prometne so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo zaradi tega v smerni proti avtocesti skoraj tri policije in reševalcev službe 118 pose- ran na levi roki in prsnem košu zdravil 15 dni. ure zaprt_ y karambol je bilo vpletenih gli tudi gasilci. KINO 3 OBVESTILA GORICA VITTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00 »Pocahontas«. Walt Di-sney. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.45-20.00- 22.00 »Gašper«. Film S. Spielberga. m PRIREDItVE PRIMORSKA POJE '96 - pevski zbori in skupine s Tržaškega, Goriškega in Videmskega so vabljeni, da se prijavijo na 27. mednarodno pevsko revijo, ki se bo kot običajno odvijala v spomladanskem Času. Izpolnjene prijavnice sprejema ZSKD v Gorici in Trstu do petka, 12. januarja (tudi po faxu 040 - 635628). B KONCERfl GLASBENA MATICA - GORICA v sodelovanju s Kulturnim domom -Gorica priredi NOVOLETNI KONCERT z nastopom orkestra Big band RTV Slovenije, dirigent -Lojze Krajnčan, solistka -Alenka Godec. Koncert bo v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 13. januarja, ob 20.30. Zaradi omejenega števila sedežev se priporoča pravočasna rezervacija vstopnic v uradu Kulturnega doma (tel. 33288). H RAZSTAVE V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE je postavljena spominska razstava likovnih del Toneta Kralja. Ogled po urniku knjigarne do 10. januarja. V GALERIJI KINA VITTORIA razstavlja slikar Nico di Stasio. Ogled po urniku kinodvorane do 7. januarja. V KULTURNEM DOMU v Gorici je postavljena samostojna razstava fotografij Flavia Moset-tija, ki jo prirejajo v sodelovanju s fotoklubom Skupina 75. Razstava je na ogled do 10. januarja. SPD GORICA Smučarski odsek obvešča, da se vpisovanje za tradicionalni tečaj smučanja (spust, deskanje, tek), ki se bo predvidoma pričel v nedeljo, 7. januarja, zaključi v četrtek, 4. januarja. Prijave sprejemajo še jutri od 11. do 12. ure in v Četrtek od 19. do 20. ure na sedežu društva v ulici Malta 2, tel. 33029. V avtobusu je na razpolago samo Se nekaj mest. KD SOVODNJE prireja tečaj šivanja. Predvidenih je 16 lekcij (1 krat tedensko - ob sredah). Informacije in vpisovanje pri Zlatki, tel. 882032. NA OBČINI V DOBERDOBU je tehnični urad od danes dalje odprt vsak torek in četrtek, od 16. do 18. ure. Telefonska številka urada je 784009. ZSKD sporoča, da je urad v Ul. Malta 2 do 5. januarja zaprt. Po običajnem urniku bodo spet odprti od ponedeljka, 8. januarja. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo zaprta do 7. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaprta do 6. januarja. j ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduc-cijeva ulica 40, tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341 POGREBI Danes v Gorici: ob 10.20, Casimiro Barbariol iz splošne bolnišnice v Gradišče; ob 10.30, Sigi-smpndo Innamorati v cerkvi na Travniku (prihod krste iz Ogleja; in na glavno pokopališče; ob 13.15, Sergio Zotti iz splošne bolnišnice v ZdravšCine; ob 13.15 Amedea Medeot, vd. Pe-corari iz splošne bolnišnice v Slovrenc. POGOVOR JUR S PREDSEDNIKOM E T O M KUFERSINOM Z S Š D I Že običajni novoletni pogovor morava letos nujno začeti uradnim priznanjem Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji s strani Conija. To je nedvomno naj-veCji lanski politični uspeh našega Sporta. Kaj to dejansko pomeni? Vključitev med 16 organizacij s posebnimi zaslugami na področju športa je nedvomno največji uspeh ZSS-Dl-ja in celotnega našega športnega gibanja v letu 1995. Za ta cilj smo si prizadevali dolgo vrsto let in njegova uresničitev je bila tudi glavna točka delovnega programa sedanjega vodstva organizacije. Pomen tega priznanja je dvojen. Iz »političnega« vidika to pomeni javno in zakonsko priznanje, prisotnost in vključitev v vsedržavne sezname in zbornike, pomeni pa tudi vabila na najrazličnejše manifestacije in pobude širom po državi... Skratka, z enim samim zamahom smo dosegli, da bo širši državni športni in nešportni svet seznanjen z obstojem in prisotnostjo slovenskih športnikov v Italiji, kar je iz promocijskega vidika neprecenljive vrednosti za celotno narodno skupnost. Iz »praktičnega« vidika pa priznanje pomeni tudi pridobitev določenih gmotnih sredstev, kar tudi ni malo, če pomislimo na trenutno težko situacijo, v kateri se naše gibanje nahaja. Kolikšna bo ta pomoč, še ne vemo, saj je državni svet Conija komaj sprejel nov pravilnik, ki urejuje odnose s tovrstnimi organizacijami in zato je potrebno še vse preveriti. Mi bomo seveda napeli vse naše sile, da se bomo dokopali do čim več sredstev. Pri tem nam bo ponovno nedvomno v veliko pomoč predsednik olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič, ki nam je že obljubil svoje sodelovanje in prizadevanje. Da bomo karkoli dosegli, pa nas čaka v prihodnjih štirih mesecih trdo delo, saj bomo morali ra- »Uradno priznanje ZSŠDI največji uspeh našega športa v komaj končanem letu« dikalno spremeniti naš statut in pomisliti tudi na drugačno organizacijsko strukturo. Zaradi tega smo tudi sklenili, da prestavimo naš občni zbor, ki bo takoj potem, ko bomo dokončno uskladili vse potrebne formalnosti s pravno službo Conija. Kakšen pa je ostali obračun? Obračun športnih dosežkov v minulem letu je vsekakor pozitiven, rekel bi celo nadpovprečen, posebno če upoštevamo problematiko, ki je bremenila delovanje naših društev. Ne bom omenjal posameznih dosežkov, ki gredo od napredovanj do nastopov in zmag tako na lokalnih kot tudi državnih in mednarodnih tekmovanjih. Rad pa bi omenil naraščajoč uspeh, ki so ga doživele vse pobude o sodelovanju na mladinskem področju, kar dokazuje pravilnost naših izbir. Poseben uspeh za celotno naše gibanje pa predstavlja tudi izid Lako-vičeve knjige »30 let naše košarke«, kar še enkrat dokazuje večplastno sposobnost ljudi, ki se ukvarjajo s športom. Šport ima v zamejski stvarnosti nenadomestljivo vlogo, vendar se mi zdi, da kljub temu še nima v celoti tiste »uradne« teže, ki bi jo šport v zamejstvu dejansko zaslužil in moral imeti... . Ne morem se popolnoma strinjati s to trditvijo, saj smo dosegli tudi na tem področju bistvene uspehe in če že nismo dosegli optimuma, smo temu cilju zelo blizu. Danes je končno vsem jasno, da bi bila naša skupnost brez športa veliko siromašnejša in tako je pojem športa končno globoko prodrl v vsakdanje razmišljanje in zavest vseh naših ljudi, tudi tistih, ki so nas do pred nekaj leti zaničevalno uvrščali med drugorazredne »žogobrcarje«. Z včlanjenjem tudi v SSO smo dodatno dokazali našo enotnost in nadstrankarsko usmerjenost in se danes postavljamo kot vzgled za eno izmed možnih rešitev na poti večjega sodelovanja med razUčnimi komponentami v naši skupnosti. Letos bomo verjetno priča prvim volitvam znotraj naše narodne skupnosti: spričo vsega rečenega sem zato globoko prepričan, da bodo športniki in športni delavci odigrali na njih eno vidnejših vlog. Kateri pa so glavni problemi, s katerimi se šport v zamejstvu sreCuje? Problemov ne manjka in bi samo ta odgovor terjal celo časopisno stran. Toda to ne bi bistveno spremenilo položaja in bi pomenilo samo ponavljanje tega, kar je že bilo rečeno v preteklosti in zadeva objekte, kadre, številčnost, vedno večje upravne obremenitve in odgovornosti itd. Zaradi tega bom omenil le dve stvari. Največji problem je pomanjkanje finančnih sredstev. Stroški za dejavnost se stalno večajo, dohodkov pa je vedno manj. Naše gospodarstvo trenutno ni v stanju pomagati v enaki meri kot v preteklosti in tako se moramo pač sprijazniti s tem, kar imamo in temu najbolje prilagoditi dejavnost in stroške. Izboljšanje pa pričakujemo od sredstev, ki naj bi jih prvič prejeli pri Coniju in pa od sredstev, ki nam bi jih morali posredovati krovni organizaciji in ki bi se morala vrteti okrog 10 odstotkov vseh sredstev, ki jih le-ti prejemata iz Slovenije. O tem smo se načelno uskladili na Sekretariatu za Slovence po svetu. SKGZ nam že posreduje pomoč v tej višini, v tem letu pa isto pričakujemo tudi od SSO, kar bo ena izmed glavnih delovnih obveznosti vodstva organizacije. Drugi velik problem, sicer indirektnega značaja, pa je ukinitev ponedeljkove številke Primorskega dnevnika in bistveno skrčenje prostora, ki je namenjen športu. To bo imelo zelo negativne posledice ne samo zato, ker bodo mladi ostali brez svojega najpriljubljenejšega čtiva, ampak in predvsem zato, ker bo šport izgubil veliko in široko vsakodnevno informacijsko in promocionalno sredstvo, ki je veliko pripomoglo k temu, da smo dosegli današnje razsežnosti in prvo mesto med manjšinskimi dejavnostmi. Upam, da bo ta ukrep le začasnega značaja in pričakujem, da bo preklican takoj, ko bodo na razpolago sredstva, ki jih bo v ta namen sredi januarja določil državni zbor republike Slovenije s posebnim zakonom. Kako pa v Sloveniji spremljajo prizadevanja ZSSDI? Odnosi z ustreznimi organi Republike Slovenije so zelo dobri in če bi vse našteval, bi samo še enkrat ponovil to, kar smo že večkrat rekli. Zato bi omenil samo dva primera. Prvi je ta, da smo na državni zbor republike Slovenije naslovili - z velikim upanjem, da bo sprejet - poseben popravek oziroma dodatek k zakonu o športu, ki je trenutno v pripravi in ki vnaša tudi v slovensko državno zakonodajo potrebo in obvezo o pomoči zamejskim športnim gibanjem v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Drugo pa je to, da so bili nekateri naši predstavniki vključeni tudi v organe Olimpijskega komiteja Slovenije, kar prinaša tudi naši organizaciji ne samo dodatno formalno priznanje, ampak tudi praktične prednosti, ki se kažejo predvsem v pridobivanju mednarodnih poznanstev in informacij. Iz vsega gornjega izhaja, da nas sodelovanje z matično Slovenijo še najman skrbi, ker je to sodelovanje zgledno, za kar se vsem odgovornim v matici zahvaljujem. Končajva ta kratek pogovor z običajnimi novoletnimi željami... Iz prejšnjih odgovorov že izhaja nekaj največjih želja. In to so prav tiste, ki bi nam rešile vse največje probleme, če se bi uresničile. Za konec bi lahko samo še dejal, da si želim vsaj toliko uspehov kot v letu 1995 in to na vseh področjih (ne pozabimo, da smo vsaj s prvo fazo usposobili za redno delovanje tudi športni objekt na Stadionu 1. maj!), in seveda - in to naj mi drugi, ki jih ne bom omenil ne zamerijo - olimpijsko kolajno Arianne Bogateč. Vsem pa seveda še obilo zdravja in osebnega zadovoljstva ter sreče. _ . , Pogovor zapisal Rado Gruden SMUČARSKI SKOKI / TURNEJA INTERSPORT V Go-Pa slavil Schvvarzenberger Se Jensu Weissflogu obeta četrto slavje na novoletni turneji štirih skakalnic? GARMISCH PARTENKIRCHEN - Osemnajstletni Avstrijec Reinhard Schvvarzeneberger (105, 5, 105, 5 metra, 228, 6 točke) je zmagal na drugi tekmi novoletne skakalne turneje Inter-sport v Garmisch-Partenkirchnu in prvi za svetovni pokal v novem letu 1996. Drugi je bil Norvežan Espen Bredesen (103, 0, 106, 5, 227, 3 točke), tretji pa Nemec Jens VVeissflog (103, 5, 105, 5, 226, 0). Slovenski skakaklec Samo Gostiša je skočil 102 in 99 metra (206, 1 točke) in je končal na 28. mestu, Jure Radelj je pristal pri 102 in 96 metrih in je dobil 200, 2 točki, s čemer je zasedel 36. mesto. Schvvarzenberger (na sliki AP v sredini skupaj z Bredesenom, levo in VVeissflogom, desno) je dosegel drugo zmago za svetovni pokal v karieri. Pred letom dni je presenetljivo slavil v Oberst-dorfu, tokrat pa je Avstriji priskakal prvo zmago v letošnji zimi. Za njim se je zvrstila trojica velikanov skakalnega športa v zadnjih letih: Bredesen, VVeissflog in lanski zmagovalec svetovnega pokala Avstrijec Andreas Goldberger, ki tudi brani skupno zmago turneje štirih skakalnic. Bredesen in Goldberger, ki sta bila v začetku zime slabo pripravljena, počasi prihajata v pravo formo. Trikratni olimpijski zmagovalec VVeissflog ima celo priložnost, da kot prvi skakalec v zgodovini štirikrat zmaga v skupnem seštevku turneje štirih skakalnic. Doslej je bil namreč že najboljši leta 1984, 85 in 91. Vodilni v svetovnem pokalu in petkratni zmagovalec tekem letošnje sezone, njun rojak Mika Laitinen se je poškodoval v nedeljskih kvalifikacijah. Pri padcu po doskoku si je nalomil sedem reber in zlomil ključnico, ena smučka pa ga je udarila tudi v obraz. Zaradi nesreče bo manjkal na večini tekem letošnje sezone, najbolj verjetno pa je, da je sezona zanj končana. Zdravnik finske reprezentance Antti Eskola je za nemško agencijo Dpa dejal, da je zdravstveno stanje 22-letnega skakalca, ki je v bolnišnici v Garmisch-Partenkirchnu, stabilno, da pa gotovo vsaj dva meseca ne bo mogel nastopati. Naslednja tekma novoletne turneje bo v četrtek, 4. januarja, v Innsbrucku. Rezultati druge tekme novoletne skakalne turneje Intersport v Garmisch-Partenkirchnu: 1. Reinhard Schvvarzenberger (Avt) 228, 6 (105, 5-105, 5), 2. Espen Bredesen (Nor) 227, 3 (103, 0-106, 5), 3. Jens VVeissflog (Nem) 226, 0 (105, 0-105, 5), 4. Andreas Goldberger (Avt) 225, 9 (104, 5-105, 0), 5. Jarme Ahonen (Fin) 224, 4 (104, 5-105, 0), 6. Ari Pekka Nikkola (Fin) 224, 1 (105, 0-103, 5) 7. Jinya Nishikata (Jap) 223, 8 (104, 0-103, 5), 8. Eirik Halvorsen (Nor) 222, 0 (105, 5-101, 0), 9. Martin HI Ihvarth (Avt) 221, 7 (106, 5-101, 5), 10. Ma-sahiko Harada (Jap) 221, 6 (102, 0-104, 0) itd. Svetovni pokal: 1. Mika Laitinen (Fin) 678; 2. Ari Pekka Nikkola (Fin) 645, Jarme Ahonen (Fin) 475 itd. Vrstni red turneje Intersport: 1. VVeissflog (Nem) 470, 2; 2. Harada (Jap) 458; 3. Halvorsen (Nor) 449, 3; 4. Nikkola (Fin) 445, 2; 5. Schvvarzenberger (Avt) 441, 9 itd. j; A Sl ' NOVICE Votanen še utrdil vodstvo ER RACHIDIA - Finec Vatanen na citroenu je dobil drugo in tretjo etapo rallyja Dakar 96 in tako še bolj utrdil svoje vodstvo med avtomobilisti. Skupni vrstni red, avtomobilisti: 1. Vatanen (Fin, citroen) 5 ur 30 min. 56 sekund; 2. Lartigue (Fra, citroen) + 5:27; 3. VVambergue (Fra, citroen) + 15:42; 4. Saby (Fra, citroen) + 17:17; 5) Fontenay (Fra, mitsubi-shi) + 20:09; motociklisti: 1. Peterhansel Fra, yamaha) 5.58:42; 2. Roma (Spa, Ktm) + 1:11; 3. Magnaldi (Fra, Ktm) + 4:30; 4. Kinigadner (Avt, Ktm) + 7:19; 5) Gil (Spa, Ktm) +13:08 Triumf Kenijcev na silvestrskem maratonu v Sao Paolu SAO PAOLO - Na 71. silvestrskem maratonu v Sao Paolu so trojno zmago dosegli kenijski tekači. Zmagal je Kenijec Paul Teigat pred rojakoma Simonom Che-moivvom in Mosesom Tanuijem. Izidi, moški: 1. Paul Teigat (Ken) 43:12; 2. Simon Chemoivvvo (Ken) 44:16; 3. Moses Tanui (Ken) 44:20 itd; ženske: 1. Carmen de Oliveira (Bra) 50:53; 2. Rose Chemiyot (Ken) 51:33; 3. Maria del Carmen Diaz (Meh) 52:20. Tudi v Bocnu Kenijci najhitrejši BOČEN - Silvestrski tek v Bocnu je bil tako pri moških kot pri ženskah v znamenju atletov in atletinj iz Kenije. Pri moških je na 10 km dolgi progi že drugič zapored slavil Kenijec Shem Kororia s časom 28:18.03, pri ženskah pa je na pol krajši razdalji slavila njegova rojakinja Tegla Loroupe (15:48.03). Pri moških je bil drugi Maročan Šalah Hissou (28:19.08), tretji pa Kenijec David Chelule (28:28.08). Pri ženskah pa sta tudi drugo in tretje mesto pripadli Kenijkam. Draga je bila Lydia Cheromei (15:54.09), tretja pa Joyce Chem-chumba, ki je dosegla čas 16:16.00, kar je isti čas, ki so ga določili četrtoplasirani Italijanki Marii Guida. Totip PRAVILNA NAPOVED: 21 21 nv nv 12 X2; corsa piu 2 -15; DOBITKI: »8+2« (1 dobitnik) 775.804.000 lir; 8 (903 dobitniki) 2.293.000 lir Nedeljski dobitek na totipu predstavlja nov rekord. Srečni igralec je kupil že izpolnjeni stavni listek v Al-bengi za 6400 lir. Doslej je najvišji dobitek na totipu znašal 710 milijonov lir. SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Sreda, 3. januarja, ob 18. uri: Ivan Cankar: HLAPCI, za abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI. Petek, 5. januarja, ob 19.30: A. P. Cehov: TRI SESTRE, za abonma PETEK in IZVEN. Sobota, 6. januarja, ob 19.30: LO SCRITTORE. Mala drama Sreda, 3. januarja, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO. Levi oder Petek, 5. januarja, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Petek, 5. januarja, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN. E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Sreda, 3. januarja, ob 20. uri, za abonma STUDENTSKI D in IZVEN. Četrtek, 4. januarja, ob 19.30, za abonma RED B in IZVEN. Mala scena MGL Petek, 5. januarja, ob 17. uri: L. VVilson: ZAŽGI! Za IZVEN in KONTO. šentjakobsko gledališče Krekov trg 2. Ljubljana D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI. Danes, 31. decembra, ob 19.30, za IZVEN. RAZPRODANO! Sreda, 3. januarja, ob 19.30, za abonma RED E in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Harold Pinter: PREVARA, Sreda, 3. januarja, ob 19.30, za abonma MODRI, IZVEN in KONTO. Četrtek, 4. januarja, ob 19.30, za abonma ČETRTEK, IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 7. januarja, ob 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA, za otroke od 3. leta naprej. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 1J. Ljubljana BUTTERENDFLV. Režija: M. Pograjc. Glasba: Demolition Group. Petek, 5. januarja, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica M. Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA Sreda, 3. januarja, ob 20. uri, za abonma SREDA in IZVEN. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Trip-covich Operna in baletna sezona 1995/96 Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«: torek, 16.1., 19.00 (red A); četrtek, 18.1., 19.00 (red B); sobota, 20.1., 19.00 (red L); nedelja, 21.1., 15.30 (red G);, torek, 23.1., 19.00 (red C); Četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Gledališče Rossetti Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »II prigio-niero della seconda strada« (odrezek 6-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto. 6. januarja, ob 20.30 bo gledališka skupina La Contempo-ranea 83 predstavila Molierovo »La scuola delle mogli«. Režija Cristina Pezzoli. V glavni vlogi Sergio Fantoni TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 10. in v Četrtek, 11.1.96, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Brachetti. KOROŠKA TINJE - v Domu: danes, 2.1.96: ob 9. uri novoletno srečanje »Lepota jezika«; ob 17. uri knjižne presoje. CELOVEC - Dom sindikatov: v petek, 5.1.96 ob 20. uri 44. slovenski ples. Igrata ansambla Big band RTV Slovenije in Franca Miheliča. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM - Farna dvorana: V soboto, 6.1.1996, ob 19.30 - Koncert MePZ Iz Sel. ŠENTJAKOB V ROŽU Kulturni dom: V nedeljo, 7.1.1996, ob 14.30 -Novoletni koncert z MePZ Rož, Smrtnikovimi fanti in tamburaši iz Šentjanža. ŠENTPRIMOŽ - Kulturni dom : V soboto, 6.1.1996 - Novoletni koncert z ansamblom Korotan, MePZ Danica itd. ŠMARJETA V ROŽU Farna dvorana: V nedeljo, 7.1.1996, ob 15.00 -Premiera igre J. Milčinski »Marjetica in zmaj». SLOVENIJA Premiera filma NEVARNA SRCA Kino Vic. Ljubljana: 4. januarja. Kino Bled, Bled: 4. januarja. Kino Radovljica, Radovljica : 5. januarja. Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper). Od srede, 3. januarja, do nedelje, 7. januarja, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma: DUHOVNIK, film Antonie Bird. Ne pridiga in ne politični govor, ampak samoizpoved sodobnega Človeka, ki želi hkrati ostati zvest veri in samemu sebi. »Umetniška srečanja v vili« je naslov velike likovne razstave, ki so jo v drugi polovici decembra odprli v vili Florio pri Buttriu v videmski pokrajini. Svoja dela razstavlja okrog štirideset umetnikov iz vseh štirih pokrajin dežele Furlanije Julijske krajine ter iz Benetk. Med razstavljalci je tudi slovenska zamejska umetnica Zora Koren Škerk (na slijci eno od njenih del). Razstava bo odprta do nedelje, 7. januarja. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana Petek, 5. januarja, ob 20. uri: ZELENI ABONMA. Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent John Neschling; solistka Dilber. Program: G. Bizet, A. Copland, R. Glier, J. Golob. Sreda, 10. januarja, ob 19. 30: Izredni koncert orkestra Slovenske filharmonije, Slovenskega komornega zbora in zbora Consortium Musicum. Dirigent Marko Letonja; solisti Ana Pusar-Jerič, Andrea Bonig, Francisco Araiza in Ivan Urbas. Program: G. Verdi, Rekviem. Sobota, 20. januarja, ob 19. uri: Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor: S. Osterc: Krog s kredo, opera v petih dejanjih. DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA. DOBRNA Petek, 12. januarja, ob 19.30: Nastop moškega pevskega zbora Dobrna. Petek, 19. januarja, ob 19.30: Nastop mešanega pevskega zbora ZreCe. Petek, 26. januarja, ob 19.30: Nastop folklorne skupine KUD Dobrna in vokalne skupine Vigred. CLUB MAONA Arze 5. Piran Sobota, 7. januarja: Nastop skupine BLUES POVVER iz Zagreba. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 5. januarja: MISKATONIC UNIVERSITV. Petek, 12. januarja: DEAD IDE AS. Politični power-core iz Beograda. Petek, 19. januarja: MISERV in DESTINCTION OF MANKIND. Anarho-core paket. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Torek, 16. januarja, ob 17. uri: Pevec in kitarist Jan Plastenjak. SLOVENIJA MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiškina z naslovom One Man Show X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni tra S V galeriji je do 12. januarja na ogled razstava Alana Hranitelja KOSTUMOGRAFIJA 1991-1995. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8, Cehe V galeriji je do 6. januarja na ogled razstava slik Marka Jakšeta . GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchela. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 8 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995, Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 12. februarja. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, štukatura 17. stoletja v Sloveniji. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana Andrej Brumen Cop, slike. Razstava bo na-ogled do 16. januarja. GALERIJA KRKA Dunajsko 65. Ljubljana V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. GALERIJA V MESTNI HIŠI Glavni tra 4. Krani 2. BIENALE MESTA KRANJ. Razstava bo na ogled do 15. januarja. ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA Studenec 2a V prostorih Arhitekturnega muzeja na Fužinskem gradu je do 7. januarja na ogled razstava arhitekta Janeza Kobeta Zdravilišče Belorus v kraju Nebug ob Črnem morju v Rusiji. FJK TRST Kulturni dom V nedeljo, 7. januarja 96, ob 18. uri - Novoletni koncert Glasbene matice, v organizaciji TKB. Orkester Camerata Leba-censis. Dirigent Miroslav Homen. Solist Stanko Arnold (trobenta). Gledališče Rossetti V soboto, 6. januarja, ob 17. uri koncert, ki ga organizira Združenje trgovcev. Nastopil bo simfonični orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Davida Aglerja, sopranistka Laura Cherici in otroški pevski zbor. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063). Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 8. januarja 1996, koncert skupine Trio di Milano. Na programu Beethoven. Diskoteka Salome (Ul. S. Michele 11) Jutri, 3.1. - DJ Nacio in Franza iz Velvet rock Cluba. V Četrtek, 4.1.96, ob 20.30 rock koncert z ansambloma Paul D’Arce in Sioux Age. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ra-valica. Trgovsko središče »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31.1. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna . Galerija Poduie (Ul. Cadorna 9) - do 7.1.96 je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e segno«. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: do 10.1.96 razstavlja Tone Kralj. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund:'razstavlja Inge Ve vre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov Wernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center- na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever»; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. BOROVLJE Posojilnica-Bank - na ogled je razstava fotografij Hanzija Sašla. LITERATURA IN GLEDALIŠČE / NAGRADE Najpomembnejši nagrajenci v letu 1995 literaturo Ob koncu leta ponavadi potegnemo črto in naredimo seštevek razliCnili pomembnih dogodkov. To lahko naredimo tudi na področju literature. V Sloveniji je letos izšlo približno tristo izvodov izvirne slovenske literature, kar je zelo veliko za takšen trg knjig, kot je slovenski. Prevladovala je poezija. Število knjižnih izdaj poezije je preveliko, da bi omenjali posamezne zbirke, saj bi se tako izgubili v nesmiselnem naštevanju. Naj omenimo samo tiste, ki so zbudile največ pozornosti oziroma so bile nagrajene in s tem dokazale svojo odličnost. Ze spomladi je izšla pesniška zbirka Mojster nespečnosti Borisa A. Novaka, ki je novembra prejela Jenkovo nagrado - priznanje, ki ga podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. V zbirki je Boris A. Novak dokazal, da je resnični mojster besede. Mojster nespe'-Cnosti zrcali pesnikovo bolečo izkušnjo s tragiko vojne in nekatere dogodke iz njegovega zasebnega življenja. Njegova poezija v tej zbirki je bolj osebna kot vsa prejšnja, ki je bila himnična in je izrekala Čudež bivanja slehernega bitja in stvari na svetu. Poleg Ze uveljavljenih pesnikov prihajajo novi, mladi, ki se šele uveljavljajo. Tudi med temi so najboljši nagrajeni. Slovenski knjižni sejem podeljuje nagrado za najboljši knjižni prvenec zadnjih dveh let. Letos je bila to pesniška zbirka Šahovnice ur Aleša Stegra, obetavnega pesnika, ki prihaja iz najmlajšega generacijskega vala pesnikov. Področje proze je bilo v primerjavi s poezijo nekoliko skromnejše. Junija sta bila nagrajena Tone Per-CiC za roman Izganjalec hudiča (dobil je Kersnikovo nagrado, ki jo podeljujeta DSP in Delo) in Drago JanCar za zbirko esejev Egiptovski lonci mesa (prejel je nagrado Marjana Rožanca, ki jo razpisujeta Časopis Dne- Jenkov nagrajenec Boris A. Novak (Foto: B. P.) vnik in založba Mihelač). Perčičev Izganjalec hudiča je zgrajen iz dveh, slogovno in vsebinsko precej različnih pripovednih to- kov. Osrednji del romana je žanrsko in slogovno raznolik preplet tem in motivov fašizma, stalinizma, komunističnega nasilja, terorizma in likvidacij. Roman je podoba nekaterih temeljnih vzgibov našega Časa, njegovo izhodišče pa je problematizacija resničnosti in resnice. V Jančarjevih Egiptovskih loncih mesa pa se pojavlja misel: »Konec stoletja je slabši od njegovega začetka.« Prav zaradi podobnih misli, ki jih avtor razvija v esejih, so bile sprožene številne polemike. Najvišje državno priznanje za umetniške dosežke, to je Prešernovo nagrado, so podelili že na začetku leta. Literarna kritika uvršča Alojza Rebulo med najpomembnejše sodobne slovenske pripovednike, in to vse od začetka, ko se je pojavil s prvencem, romanom Seneni ples. Letos je s svojim literarnim opusom postal Prešernov nagrajenec. Poleg tega so podelili še dve nagradi Prešernovega sklada. Prejela sta ju Mate Dolenc za deli Rum in S ah ter Pes z Atlantide in Feri Lain-SCek za literarno ustvarjanje zadnjih dveh let. S tem je bila omenjena le Gledališče Najvecji slovenski gledališki dogodek je prav gotovo vsakoletno Borštnikovo srečanje v Maribom. To je srečanje, ki ima s svojimi nagradami za slovenski prostor že skoraj prestižen pomen. Zlati prstan je nagrada za življenjsko delo igralcev in letošnja dobitnica je Ivanka Mežan. Svojo igralsko pot je začela že med ljudskega izročila in imajo odlično psihologizirane dramske osebe, s katerimi uprizarjajo dramo sodobnega Časa in človeka. Predstava Lepa Vida ljubljanske Koreodrame v režiji Damirja Zlatarja Freya je prejela nagrado za najboljšo predstavo v celoti. Lepa Vida je koreodramska freska po motivih drame Ivana Cankarja, Id v jeziku rituala predstavi Cankarjevo simboliko in jo na Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana Ivanka Mežan drugo svetovno vojno, ko je prvič zaigrala na osvobojenem ozemlju. Po osvoboditvi je postala Članica Drame S SNG Ljubljana in v Drami ostala do upokojitve. Njeno igralsko kariero je zaznamovala široka zmožnost oblikovanja različnih karakterjev, od tragičnih do komičnih, od poetičnih do gro-1 tesknih. Veliko nagrado za I najboljšo predstavo je preje-I la predstava Daneta Zajca GrmaCe v izvedbi ljubljanske Drame in režiji Mileta Koruna. GrmaCe so poetična drama, ki Črpajo mite iz Freyu lasten način nadgradi in prenese njene pomene v govorico telesa. Letošnjo Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo je prejel Drago Jančar za igro Halštat. Vsebina posega v polje Se ne končane slovenske zgodovine in s svojo kritičnostjo dregne v politične in družbene probleme in hkrati v človekovo notranjost ter s tem nakaže minljivost človeka in celotne družbe. Prešernovo nagrado, ki velja za najvišje državno priznanje za umetniške dosežke, je letos za igro prejel igralec Srečo GrmaCe Daneta Zajca so na Borštnikovem srečanju prejele veliko nagrado Špik, elan Mestnega gledališča ljubljanskega, in sicer za vloge, ki jih je odigral v zadnjih dveh letih. Nagrade, imenovane po starosti slovenskih igralcev Stanetu Severju, vsako leto podelijo izbranim igralcem. Letos so jih prejeli Jožef Ropoša, elan Mestnega gledališča ljubljanskega, in Bojan Emeršič, elan ljubljanske Drame, za najvišje dosežke v poklicnih gledališčih ter Nataša Matjašec kot študentka AGRFTV za stvaritve študentov. Največ o uspehih gledališč povedo predstave same s svojimi uspešnimi ponovitvami in številnimi obiskovalci. Karla Železnik Lepa Vida ljubljanske Koreodrame - najboljša predstava v celoti Obetavni mladi pesnik Aleš Šteger (Foto: U. Potočnik) nagrajena literatura, če- zije pri večjih in manjših prav je izšla še množica založbah, nekaj pa tudi v drugih del. Pri nas izide samozaložbi, veliko knjig proze in poe- Aleksandra Zorko Drago JanCar - dobitnik esejistične nagrade Matjana Rožanca Župančičeve nagrade Mesta Ljubljane Letos so prejeli Zupančičeve nagrade igralec Lojze Rozman, igralka in režiserka Draga Potočnjak, pesnik Milan Dekleva in skladatelj Janez Gregorc. Igralec Lojze Rozman je prejel nagrado za življenjsko delo. Sodi med tiste igralce, ki so se s svojim igralskim slogom vpisali v zgodovino slovenskega gledališča in filma. ZaCel je kot igralec ljubljanske Drame in ji ostal zvest do konca. Deloval je tudi v različnih eksperimentalnih gledališčih in se kot karizmatičen junak globoko zapisal v zavest Slovenije kot umetnik, ki pooseblja vse lastnosti odličnega igralstva in se prav tako vključuje v sodobne igralske tokove. Draga Potočnjak se je od začetka vojne posvetila delu z begunci in pregnanci. V tem delu je kot mentorica, scenaristka, režiserka, organizatorka in pokroviteljica postavila uspešno predstavo z naslovom Hiša brez strehe. Za sodelovanje v načrtu Pregnanci pa je prejela Zupančičevo nagrado. Janez Gregorc je prejel nagrado za baletno suito Perpetu-um. Delo je nastajalo v sodelovanju s koreografom Vlastom Dedovičem in je eno redkih izvirnih del, ki pomembno oblikuje povezavo med telesom in zvokom. Pesnik Milan Dekleva, ki sodi v vrh sodobne slovenske poezije, je Zupančičevo nagrado prejel za pesniško zbirko Šepavi soneti. To je njegova deveta pesniška zbirka, vsaka od njih pa je svojevrstna in odpira vrata v nove svetove. Letos so bili po njegovih besedah za Slovenijo pomembni naslednji kulturni dogodki: deseto srečanje literatov v Vilenici, izid petdesete številke revije Literatura, izid Mihe-laCeve zbirke Itaka, v kateri so zbrana najboljša dela slovenske poezije, prva obletnica jazz kluba Gajo, preporod slovenskega baleta pod vodstvom Damjana Božica in gledališče novih tendenc Exodos. Cvetka Cvet Za življenjsko delo je prejel Zupančičevo nagrado Lojze Rozman OVEN 21.3.-20.4. Kakor hitro se boste poslovili od starega leta, že boste pokazali vso svojo hrabrost. Zagnati se boste k projektu, ki ste ga skrivoma pripravljati zadnje mesece minevajočega leta. Prepričani, da je uspeh že pred vrati, se boste zaceli hvaliti malce prezgodaj, namreč tik pred mesecem, ko vam bo - tam nekje sredi leta -hudo zaškripalo. Padli boste v rahlo depresijo, vendar ne bo hudega; v obdobju Škripanja ne boste tarnati in se tolkli po betici, ampak ga boste raje izkoristiti za bežno razmišljanje o tem, kje pri vragu ste narediti napako. Škrata boste odkriti v površni organizaciji. NiC novega, saj ste v površnosti mojster, a vendarle boste deležni tudi pomembnega premika: tokrat se boste iz izkušnje naučiti tudi nekaj o sebi, o vzrokih svoje kratkovidnosti, pa tudi o ozadju svoje nerazumne zagnanosti. Popraviti boste napako in se znova zagnati v dir, tokrat počasneje in trezneje, a zato gladko in tekoče. Ljubezen bo vseskozi v drugem planu, a samo navidez: v resnici vam bo prav ljubezen dajala prepotrebno energijo za vzpenjanje in pobudo za iskreno priznavanje svojih slabosti. Tudi vaše telo bo včasih malce protestiralo, a bo vzdižalo. TEHTNICA 24.9.-23.10. Iz svojega življenja vam bo naposled uspelo narediti umetniško kreacijo. Dovršiti boste svoj videz in se ponosno naslajati ob pogledih občudovalcev. Dom boste spremeniti v majhen raj, v katerem se boste počutiti kot mati bog, še zlasti v času zavistnih obiskov. Zablesteli boste tudi intelektualno, kajti pridobiti boste znanje, ki ni dostopno vsakomur. Tudi za zdravje boste poskrbeli: začeli se boste ukvarjati z eksotično telovadbo ter povsem spremeniti način prehrane. Skratka, popolnost na vseh ravneh. A vendarle se boste sredi te popolnosti čutiti nekoliko osamljeni in prazni. Nekaj še manjka. Le kaj? Opazovati se boste v ogledalu, se ozirati po stanovanju, preverjati potrdila o svoji izobrazbi, izpopolnili telovadne gibe in podvojili število gibov, potrebnih za žvečenje neoporečne hrane. Nič ne bo narobe, a občutek praznine vas bo še naprej črvičil, dokler vas ne bo neki romantični film spomnil na čustvo, imenovano ljubezen. Tedaj se boste ozrli še po partnerju in si priznali, da ste to čustvo zamenjati za nekaj povsem drugega. Lotiti se boste torej še njega ter ga skušati vpreči v vajeti svoje ustvarjalnosti. A boste že kmalu spoznali, da je ljubezen na tovrstno umetnost gluha, zato se boste zaljubili v drugega. BIK 21. 4.-21. 5. Bikci se boste natančno opolnoči odločili za nekaj popolnoma novega, kajti novo leto mora biti zares povsem novo. V tipanju po skladišču želja boste najprej brez uspeha valovali sem in tja, dokler vam vase mistično jedro ne bo poslalo odločilnega prebliska: doseči popolnost, storiti veliki vzpon k vrhu vrhov. Spomnili se boste, da ste nekaj malega v tej smeri nekoč že početi, a se ne boste vračali k starim metodam. Obsipali se boste z najnovejso literaturo ter se zagrizli v obetajoče strani, nakar boste veselo eksperimentirati, meditirali in sanjariti o cilju. Nasičeni s podatki in naveličani neuspelih eksperimentov boste aprila ati maja malone obupali in se začeti nagibati v zavetje realizma. Vendar vam vaš mistični duh ne bo pustil mirovati. Brskati boste po novih umotvorih raziskovalcev poti k blaženosti - a spet brez velikega odkritja. Sele ko boste zalučali v kot poslednjo knjigo, se vam bo posvetilo, da imate vendar tudi vi glavo. Le čemu? Zato vendar, da z njo sami poiščete pot k vrhu vrhov. Visokoleteči projekt se bo sicer zavlekel se v naslednje leto, ampak nič hudega; v njem namreč ne boste vztrajati zato, da bi kaj dosegli, ampak zato, da bi se nekomu prikupiti. Dlje bo trajal, dlje bo vaše srce mlado in radostno. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. Radikalna poteza, ki ste jo s tolikšnim pogumom povlekli pred nedavnim, bo zaznamovala vaše naslednje leto. Sprva se vam bo zdelo, da ste si odstrli povsem nov svet, svet, M vas obvladuje v prav enaki meri, kot vi obvladujete njega. Ne bo slo vse po načrtih, a se bo vselej pokazalo, da je nenačrtovana sprememba veliko boljša od načrtovane. Včasih se vam bo zdelo, da vam pomagajo dobri angeli, saj boste marsikdaj pravi trenutek opozorjeni na nevaren ovinek in pravočasno prebujeni iz zavirajoče uspa-vanosti. Negotovost, Id vam jo bo povzročal občutek navzočnosti nevidnih pomočnikov, vam ne bo vzela volje; nasprotno, vlivala vam bo svežih moči in potrjevala vaše prepričanje o povezanosti pozitivnih sil v skupnem planetarnem projektu. Nekoliko težav boste imeli z iskanjem primernih sodelavcev, na trenutke se vam bo celo zdelo, da boste zaradi pomanjkanja somišljenikov in dostojnih sogovornikov ostati sami, A nikar se ne bojte - tisti pravi so že zdaj v vaši bližini, morali boste samo zrahljati neko svoje prepričanje ter odpreti od in izostriti sluh, pa boste ugotoviti, da jih je še preveč. Z zdravjem bo Slo navzgor, s skrbmi navzdol, denarnica pa bo za zdaj ostala še na isti debelostni ravni DVOJČKA 22. 5.-21.6. Na področjih, kot so služba, počutje in zdravje, se z vami ne bo dogajalo nič bistveno novega; denarja bo sicer za spoznanje več, a kaj, ko bo zato življenje dražje. A ni skrbi, saj boste tudi to leto našli izhod ter se prilagoditi vsakim, še tako neznosnim okoliščinam. Bo pa zato bolj živahno in nepredvidljivo v vašem ljubezenskem gnezdecu - prišlo bo namreč do sprememb, o katerih še ta trenutek ne morete niti sanjati. Ne bodo negativne, nasprotno, tako zelo prijetne in ugodne bodo, da vam bodo pustile več kot trajne sledi. No, sprva bo včasih resda spolzela tudi kakšna solzica, vendar bo prav vsaka padla na seme, iz katerega bo vzklila lepa rdeča cvetica. Zdelo se vam bo celo, da ne boste mogli prenesti tolikšne sreče, še huje, da si je niti ne zaslužite. Vseskozi se boste bati, da bo minila, še preden se je boste prav naužili in še preden vam bo uspelo poskrbeti za njeno ustalitev, tir ko vas bo zgrozil občutek, da se že zares dogaja nekaj takega, boste spoznati, da vidite skozi zid: pogrezniti se boste vase, odkriti izvor svoje bojazni in ga sesuti v prah, nakar boste odkriti še pravšnji način za nego najdragocenejše cvetice in jo izdatno zaliti. Cvetela bo večno. STRELEC 23.11.-21.12. Strelci in Strelke boste to leto prekipevati od energije. Ne boste je več toliko porabljali za trenutna, minljiva zadovoljstva, marveč jo boste vse bolj usmerjati k trajnejšim vrednotam. Premiki, Id ste jih dopustiti v minulem letu, namreč povsem zadoščajo za temeljitejše preobrate v vašem življenju - ne le v zunanjem, tudi notranjem. Se zmeraj se boste zelo radi pomirjali in uživali v dobrinah tega sveta, zato boste skušati svoje nove interese združiti s starimi v skladno, nebolečo celoto. To vam bo v največji meri tudi uspevalo, še zlasti tistim Strelcem in Strelkam, katerih partner je rojen pod ugodno, podobnomislečo zvezdo. A nikar si ne domišljajte, da bo na tak način vaša pot hitrejša in krajša! Nasprotno, več boste spali, počasneje boste potovali. Zato blagor Strelcem in Strelkam, ki delijo srce z neizprosnimi bojevniki za svobodo in napredek duha! Jezica in trmica, Id vas bo obhajala ob teh večnih, nikdar zadovoljnih, po zvezdah segajočih sitnobah, se vam bo bogato obrestovala. Ko se boste družno z njimi vzpenjati skozi nebo in začeti zobati sladke zvezde, boste namreč spoznati, da je prav to tisto, kar ste si od zmeraj želeti, a ste to napak iskali v kotičkih banalnega, sicer bleščečega, v resnici pa praznega sveta. Srečno pot! RAK 22. 6.-22. 7. Vaš življenjski moto bo v letu 1996 prišel do polnega izraza: s čim manj dela zaslužiti čim več in s polno paro uživati življenje. Vasi letošnji načrti se bodo končno začeti uresničevati in rojevati bogate plodove. Ne bo vam žal truda, marsikdaj boste garati dolgo v noč, samo da projekt zaživi. 2e po prvih mesecih se bo pokazalo, da vam ne bi bilo treba delati nič drugega kot nadzorovati posel in preštevati denar. A taki kot ste, vam bo postalo zelo dolgčas. Znova boste nasedli svoji ustvarjalni žilici ter začeti v utečen projekt vpletati nove zamisli, ki pa bodo zrasle na zelniku vaših idealov, in zato v realnosti še ne bodo našle ustreznega odziva. Nekdo, M mu bo vaš projekt pomenil vsakdanji kruhek, vas bo še pravočasno streznil in rešil vašo ladjo pred potopom. Iz hvaležnosti mu boste dvigniti ceno, svoj ustvarjalni nemir pa preusmeriti v povsem nov projekt -M pa bo kajpak tako zelo sanjašM, da bi mu bilo treba prilagoditi celotno realnost. Pretrd oreh za vas, zato se boste raje sprijazniti z dejstvom, da je svet še prezelen za vaše ideje, ter opogumljeni s pobudo vašega življenjskega sopotnika preusmeriti svojo ustvarjalno gorečnost v domače gnezdo. Čeprav svet ne bo obveščen o vajinih uspehih, bosta zadovoljna oba. KOZOROG 22.12.-20.1 Pred vami je leto postopnih, a pomembnih sprememb, ki bodo v vsem svojem sijaju zablestele šele čez nekaj let Zaradi tega si ne boste beliti glave, saj si niste postaviti nobenega roka. A vendarle se boste že navsezgodaj široknustiti in prikazovati svoje prihodnje carstvo, kot da mu morate samo še odkleniti vrata. Marsikdo vam bo verjel, zato boste s to karto prevarati marsikatero naivno dušo, uživajoč ob izlivih njene zavisti. Poleti pa bo na isto vabo trznila tudi oseba, za katero vam bo v trenutku žal, da ste se ji prikazati odeti v kronanega carja. Zaljubili se boste vanjo z vsem svojim tkivom in z vsem svojim tkivom se boste bati, da je ne izgubite. Nekaj časa vas bo, za kazen seveda, pestila huda dilema: če ji razkrijete resnico, vas bo v trenutku zapustila; če se boste pretvarjati še naprej, bo slejkoprej resnico odkrila sama in vas prav tako zapustila - sicer malo pozneje, a vendarle. Odločiti se boste za iskrenost in ji razkriti karte. Imeti boste srečo - osebi bo namreč vaša iskrenost pomenila veliko več kot vaše carstvo. Po tistem se boste še nekaj mesecev mučiti s težavo, kako uskladiti vajino resnico s podobo, ki jo imajo o vas naplahtani prijatelje Težavo boste rešiti s selitvijo v nove kraje. LEV 23. 7. - 23. 8. Ker ste že po naravi najboljši, se boste tudi v letu 1996 dohajati. Celo prehiteti se boste! Levinje boste postale bogatejše, plemenitejše in zlasti lepše, Levi pa ponosnejši in vetičastnejši. Prvo polovico leta še ne, kajti še zmeraj boste imeti srečo, da boste na svoji poti skozi uspehe srečevati ljudi, ki se vam bodo zlahka podrejali ter pokorno uresničevali vaše želje in načrte. A levi in levinje, sredi vročega poletja pozor! Pripravite se na pojav nekoga ali nečesa, ki vas bo stresel in vam skuštral grivo, da še lep čas ne boste videti skoznjm Zbegani se boste spotikati ob ovire in se oprijemati vsake, še tako banalne opore. Vaš ponos bo trpel, počutiti se boste bedni kot klošar in rjuti boste na nič krive s hripavim, obnemoglim glasom. S tožbami in godrnjanjem boste pokuriti še tisto malo pojenjajoče energije, nakar boste hrupno zropotati na trdna tla realnosti. Ne boste se mogli dvigniti niti s svojim kakovostnim imetjem niti s svojim cenjenim družbenim položajem - pač pa s svojo najboljšo naravo. Na tleh se vam bo namreč posvetilo, da zunanja lepota vene, zunanji blišč bledi, zgradba, narejena iz denarja, pa trohni. Odkrili boste deželo notranje lepote in svetlobe, se pobrati na noge ter shoditi svoje prve najboljše metre. VODNAR 21.1.-18. 2. Končno bo tudi iz vašega vrča začelo pritekati zlato. Projekt, v katerega se spuščate s tolikšno požrtvovalnostjo, bo obrodil otipljive sadove; kot bi mignil, boste poravnati dolgove, odprti nov bančni račun in si kupiti zajetnejšo denarnico ter nov jekleni voziček, s katerim se boste voziti v zlati rudnik in nazaj. Kljub silnim mam, ki jih boste prebiti v njem, ne boste pozabiti na svoje osnovno poslanstvo; še zmeraj boste našli nekaj časa za uresničevanje višjih načrtov. Hitrost vašega napredovanja se zaradi tega ne bo prav nič zmanjšala, kajti skromno odmerjen čas boste nadomestiti z izdatnejšim naporom. Pol zasluge boste morati pripisati svojemu sopotniku, Id vas bo pri tem izdatno podpiral ter vas marsikdaj tudi s palico vrnil na pravo pot. Sredi leta boste zaslepljeni z denarjem obuditi otročje želje in dobrodelne vzgibe ter začeti nesmiselno zapravljati, tako da bo že kazalo, da bodo vaši dolgoročni materialni cilji štrtnmkniti v vodo. A tudi v tej vaši zbe-zljanosti vas bo obrzdal življenjski sopotnik in vas še pravi trenutek streznil. Ne boste mu ostati dolžni; povrniti mu boste s tistim, kar na njegovi njivi ne uspeva najbolje, na vasi pa se razrašča kot ponorela trava. DEVICA 24. 8 - 23. 9. Čeprav od novega leta ne pričakujete veliko, se vendarle pripravite na presenečenje. Vaše novo sonce bo vzšlo že kmalu, vendar ga sprva sploh ne boste opaziti; misliti si boste pač, da je neki hudobnež prižgal cigareto v sivini vašega enoličnega vsakdana. Nahruliti boste nevidnega nagajivca, skloniti glavo ter se zaposliti s svojimi utečenimi, strogo nadzorovanimi posti. A sčasoma se boste čuditi, kako to, da ne morete več nadzorovati svetlobe, M narašča skozi vašo lino. Analizirali boste ta čuden pojav in skušati za vsako ceno najti razumen odgovor, Ker ga po nekaj dolgih raziskovalskih mesecih še zmeraj ne boste našli, boste postati nemimi. Nemir se ho že kmalu sprevrgel v bojazen, ta pa v hudo paranojo: nekdo vam nagaja! A na vrhneu paranoje boste spustiti v zavest spoznanje, da ste pravzaprav zaljubljeni. Jeziti se boste na osebo, Id vam je tako subverzivno zmešala štrene in vam skalila notranji mir, ter se začeli z vso vnemo boriti proti temu pregrešnemu občutku. A stvar vam bo vztrajno masirala srce, vzburjala vaše organe in valovala možganske brazde. Jeseni boste naposled popustiti njeni premoči ter se zanikati na celotni črti; v polnem siju boste zableščati prav v trenutku, ko boste najbolj podobni niču. RIB119. 2. - 20. 3. Tolikokrat se vam je že zdelo, da ste na cilju, pa ste se vselej morati strezniti, pasti z oblakov na tla in nadaljevati tipanje po mračnih labirintih življenja! A to leto pričakujte novost: našli boste izhod iz labirinta in pot navkreber. Ker niste vajeni postopnega koraka in požrtvovalnega dela, se vam bo sprva dozdevalo, da stopicate na mestu. A ko se boste spominjati svojih notranjih neviht, kakršne so se razvnemale zlasti ob trkih z vašim sojenim sopotnikom, se boste zavedli, da prav zares napredujete - počasi, a zagotovo. V blaženem občutju bližnjih nebes boste skušati pritegniti tudi sopotnika po ravninah življenja, vendar ne bo kazal prevelikega navdušenja; najbrž se bo bal padca v pekel. Čeprav si boste zelo želeti, da bi vam hodil ob strani tudi navkreber, si ga vendarle ne boste nalagati na ramena, saj boste intuitivno čutiti, da bi bil pretežak, videli pa boste tudi, da stopnic se ne bo tako kmalu konec. Ko vas bosta v nekem obdobju preplavila sočutje in osamljenost, boste začutiti vzgib, da se svojemu cilju odpoveste, samo da ne bi ostali sami. A boste že naslednji trenutek dojeti, da boste zgoraj delati družbo neskončnemu, in boste odločno pospešiti korak. Horoskop pripravil: Bojan Rauter-Kosii RETE 4 6.45 9.35 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7,00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: Erneste salva il Na- 11.10 12.25 12.35 13.30 14.05 14.40 15.45 17.30 18.00 tale (kom., ZDA ’88) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvu Kviz: Fronto? Sala giocM Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Mladinski variete Solinii-co, vmes risanke Nam: Zorro Dnevnik 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 23.15 23.20 Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in sport Variete: Luna Park Aktualne teme: II fatto Variete: Numero uno (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Variete: Božične zvezde 0.00 0.30 1.00 Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Videosapere: Maestrissi-mo, 0.40 Green Aktualno: Potihoma RAI 2 8.30 9.30 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 18.05 18.20 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.45 23.45 | Varjete za najmlajSe j Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai j denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih I TG2 33,11.45 dnevnik I Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G, Magalli) Dnevnik, zdravje.vreme, | Potrebujem te, 14.10 rubrika o braju knjig Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara i Dnevnik Aktualna odd.: L' Italia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno variabile Vreme, dnevnik, šport Nam: 1 giustizieri della n otte - Pridna fanta Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart VeCemi dnevnik Tg2 Film: 4 pazzi in liberta -Štirje norci na svobodi (kom.. ZDA '89, i. M. Keaton, C. Lloyd) Aktualna odd. Format: Perdenti - Premagani Dnevnik in vreme m RAI 3 6.00 9.20 10.30 12.00 12.15 13.00 13.35 14.00 14.50 15.15 16.30 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.50 0.30 Jutranji dnevnik, Drobci Film: Frankenstein (srh., ZDA ‘Sl, i. B. Karloff) Oddaje Videosapere: Zdravje, Kratki, Potovanje po Italiji, Filozofija, Media/Mente, itd. Dnevnik iz Milana Rubrika: Telesogni Kljub vsemu, moja Italija VideoZorro Deželne vesti .dnevnik Nam: I mostri Sport: Beli cirkus, Silvestrski maraton Nam: Vita da strega Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo Nam: Blue jeans Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Film: Carabina Quigley (pust., '90, i. T. Selleck) Dnevnik, deželne vesti Nan.: La legge dr Bird Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme 6.00 7.00 7.30 13.30 14.00 17.10 18.00 20.00 20.30 22.35 Nan.: Nevarne ženske : TV film: Un bambino di notne Gesit Nad.: Piccolo amore, 8,00 : Indomabili, 9.00 Cuore feri to, 10.15 Felicita. : 11.45 Valeria in Massi-miliano, 12.30 Zingara, j vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Nad.: Sentieri, 15.15 Lit i forza deli’ amore, 16.15 I Un volto, dne donne i Aktualno: Perdonami I Aktualne teme: Giorno jper giorno - Dan za dnem, vmes dnevnik i TV film: Un bambino di nome Gesit (It.-Nem. ’87) Film: Časa mia, časa mia... (kom., It. '88, i. R. Pozzetto, A. Cenci) Film: Maxie (kom., ZDA '85, i. R. Gordon), vmes (23.30)dnexmik 8 CANALE5 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Televizijsko sodiSCe Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi (Htotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Rontsonovi Aktualno: Časa Castagna Variete za najmlajSe Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme. 20.25 Striscia la notizia Film: Sorellina e il principe del Sogno (fant.. It. '95, r. L. Bava, i. N. Gri-maudo, O. Rudolf) Dnevnik FVariete: Maurizio Costanzo Show, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 13.00 15.00 Otroški variete Aktualno: Village Nan.: Le strade di San Francisco - Nasilje Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Sport studio Otroški variete Variete: Generazione X 16.00 16.15 18.30 19.05 20.30 22.30 0.40 1.50 Aktualno: Village Nan:: i ragazzi della pra- ; teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Nan.: Pericolo estromo (i. E, Gracen, C. Bancroft) Film: Buli Durham (kom.. ZDA '88, i. K. Co-stner, S. Sarandon). vmes (23.30) Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Guerra dei mondi # TELE 4 19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Film Nanizanke ($) MONTECARLO 13.30 20.30 22.20 18.45, 20.25. 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: L' amore e una no-vita ('37, i. T. Power) Film: Indovina chi viene a cena? (kom., ZDA ’67) Film a RAI 3 slovenski program Pisane risanke TV dnevnik reoRis sj C popravila TV - VCR ^ antene - SAT j Ul. Biancospino 22/2 OPČINE k. Telefon: (040) 214867-214871J fr* SLOVENIJA 1 Videostrani Otroški program: Lutke imajo žur, pon. Mali čarovnik, kanadski film Na tuj račun, pon. amer. filma Poročila Sobotna noč, ponovitev Vse to zato. franc, film TV dnevnik 1 Samo za punce, 12. del kanadske nanizanke Mostovi Fina gospa, 9. del angl. nanizanke Slapovi v Sloveniji Kolo sreče, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Osmi dan Svet v letu 1995 TV dnevnik 3, vreme Šport Chicago Joe in lahkozivka, angl. film TV jutri, videostrani fr* SLOVENIJA 2 H Videostrani Euronevvs |jw Zvezde v cirkuški areni B Slovenija silvestruje, ponovitev Poirot Agathe Christie, 4., zadnja epizoda angleške nanizanke m Videošpon Koncert Barbre Streisand Roka rocka j to Svet poroča ji Koncert Whitney Houston TV jutri, videostrani KANAL A 7.00 8.00 12.35 14.30 16.30 18.15 18.45 19.05 19.35 20.00 20.30 22.15 CNN poroča Kamelji deček, pon. filma A-Shop Marjanca Štajerskih sedem Generacija transforme- rjev II, 43. del A-Shop Povezanost Velike Britanije s celino, 5. del Družina Adams, 2. del amer. risane serije Hermanova glava, 18. del ameriške nanizanke Živeti danes: Cerkev sv. Jakoba, 2. del Državnik novega kova. 16.00 16.10 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.15 Euronews Novoletni koncert z Duna- Slovenski program Studio 2 pogovor Primorska kronika | TV dnevnik Dokumentarna oddaja: Euronevvs Slovenski magazin i Simbad, j risani film Vsedanes - TV dnevnik I Scofini, film z Alpe Adria Činoma Nočni sodnik, ameriška humoristična nanizanka (ilEIF Avstrija 1 m Halo, sestra! Otroški program Zlata dekleta, pon. A-Team, pon. Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija, pon. Piratska postaja Powerplay, pon. nem komedijo Otroški program: Ostržek Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija; Poroka z ovirami A-Team, Vodne jgre (Zlata dekleta, Zapeljevanje ob polni luni, 2. del Kdo je šef? Propadel Dr. Quinn, Vlak sirot Pri Huxtablovih, Soba brez družine Cas v sliki Vreme Sport Oče proti lastni volji, 3., zadnji del nemškega TV filma, 1995 Čisto blizu, amer. triler, 1987 Cas v sliki Umor v celici 3, amer. triler, 1982 Santa Barbara, Kalifornijski: klan, pon. Shiejok, pon. Dobrodošli v Avstriji Živalski raj, Na obali Donave EIMF Avstrija 2 m Videostrani Vreme Bfrjg Cas v sliki n Zaroka v Ziirichu, pon. nemške komedije Tatanka - V deželi velikih bizonov, dokumentarec Ericha Prolla Cas v sliki Konflikti, pon. Umor, je napisala. Sokol napade Santa Barbara - Kalifornijski klan, 1. del ameriške nadaljevanke Bogati in lepi, 1. del amer. serije Salve smeha Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Severovzhod Arktike -Dežela Franza Josepha, 1. del dok. filma Cas v sliki Na prizorišču Duhovi, 1. del danske serije Evropa, film, 1990 ■ lilif «1 Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Igra za otroke; 10.05 Praznična odOaja; 12.05 Na današnji dan; 12,10 Naši poslušalci čestitajo; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Sport v letu '95; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Novoletni koncert; 17.05 Svet v letu '95; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Igra; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.30 Dopoldne na valu 202; 9.35 Popevki tedna; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Stos - Še v torek obujamo spomine; 21,00 VI izbirate, jaz izberem; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, ;8.00,22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10,05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Zborovska glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročita; 12,30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled ti-ska;7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd,: Daj, povej...; 15.00 Power piay; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.00 Glasba po željah; 16.45 Infromativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta: 19.30 Z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15. 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Ak- tualnosti; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.0) Modri val. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17,15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 10.00 Maegeri; 11.00 Glasba; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 19.25 Vreme; Camel rhytm. Radio Kranj 9.00. 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.10 Kviz; 11.20 Vedeževanje v živo; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30Večrni pr. Radio Maribor 6.00. 8.00. 10.00. 12.00. 13.00. 14.00, 15.00 Poročila: 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 želeli ste; 17.30 Osmrtnice. obvestila; 18.00 študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio Študent 9.00 Joycekova lestvitza; 11.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Jo-culafor; 17.00 Kaj pa univerza?; 19.00 TB: Earth-ling; 20.00 Underground International, Hard'n'Heavy; Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Taboriščna tematika v delih B. Pahorja; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 12.); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Slovenske kolednice: APZ T. Tomšič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igra; Na Silvestrovo (r. S. Verč); 18.30 Soft mušic: 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Srečno Novo leto: Bilančni pogovori z deželnim glavarjem in predsednikoma obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev. X . SREDISCE SREDISCE ANTICIKLONA CIKLONA JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA OKLUZUA Sonce bo vzšlo ob 7.44 in zašlo ob 16.25. Dan bo dole 8 ur in 41 minut. Luna bo vzšla ob 12.29 in zašla ob 01.28. SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Ribniško Pohorje Rogla Kope Cerkno Ivarcko Osven Logarska dolina Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju je možna nočna smuka do 21. ure, na smučišču Ivarcko Osven pa do 20. ure. Tekaške proge so urejene na Mariborskem in Ribniškem Pohorju. Rogli, v Kranjski Gori, I>ogarski Dolini, na Sodražici, na Kopah in Soriški Pla-40-60 nini. Dostop do Rogle. Cerknega, Kop. 30-50 Mariborskega in Ribniškega Pohorja Naj več je tveganje pred snežnimi plazovi predstavlja napihan sneg na privetrnih stranen grebenov. Zaradi spremembe smeri vetrov med sneženjem so ta ob-25-40 cm močje tako na severnih dot na 30-50 cm južnih straneh. Tveganje je 3. stopnje po petstopenjski lestvi-1 mn ci’ 2. stopnje pa na območju Po- -3 160-185 cm hprja in vzhodnih Karavank, k'ipr in zanuf 1 In mani cnooa --— —^ —J--1J LL: LJ1-- ^ v-—>— ‘ ^ — g-. PEKING - Ko gre za praznovanje novega leta, se ves svet zedini v bučnem praznovanju in v optimističnih pričakovanjih, ki se žal premnogokrat nikakor ne izpolnijo. Slike iz svetovnih velemest, ki jih danes objavljamo, so si zato na las podobne. Izjemo predstavlja le prizor iz Pekinga (tu zgoraj), kjer je praznovanje leta zmaja karse-da slikovito. Na drugih slikah pa vidimo množico, ki si nazdravlja na j glavnih trgih ob preho-I du v novo leto. Posnete s so bile v Londonu (zgo-j raj v sredi), v Berlinu j (zgoraj desno), v Mosk-I vi (tu zraven) in Parizu \ (spodaj desno). (Telefo-j toAP)