212. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 15. septembra.
XVII. leto, 1884
bhaja vsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avatrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gldL, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po ti kr., oe se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veškrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka »tulim". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, ti j. vse administrativne stvari.
Za „Narodno šolo".
Jutri ima deželni zbor kranjski drugo sejo, na katere dnevnem redu je mej drugim tudi prošnja odbora „Narodne Solo" za podporo, prošnja društva, koteremu je smoter: npodpora ljudskih Šol in učiteljev", društvo, katero naj bi paralizovalo delovanje zloglasnega nemškega SulfVrajna, da mu od slovenskega občinstva dohajajo dovoljni doneski.
Delovanje Sulferajna smo že mnogokrat in obširno ožigosali, dokazovali smo že tudi, kako potrebno in koristno bi bilo, ko bi se tudi v nas po vzgledu Čehov osnovala „Matica šolska", a naš opomin ni imel zaželjenega uspeha, ker brate Čehe pač radi navajamo v vzgled, ne moremo se pa toli ohrabriti, da bi je dejanski posnemali. „Matica šolska" za vso Slovenijo ostala je torej le — brumna želja.
Ker torej to društvo ni zagledalo belega dne, a je vender nujno treba, da se kolikor možno zavira delovanje šulferajnovo, in ker bi se ta svrha mogla doseči le po že obstoječi „Narodni šoli", zategadelj je naša dolžnost, da se slednje bolj goreče poprimemo, nego se je do sedaj godilo, da jo podpiramo z vsemi silami.
Ta narodna dolžnost bode jutri potrkala tudi na deželne zbornice vratP, kjer jtboruje 24 narodnih poslancev. Ni dvojbe, da se bode „Narodne šoleu prošnja ugodno rešila, a veliko vprašanje je še, koliko se bode dovolilo ? Z malo vsoto ne bode opravljeno, kajti zbornica, hi je lani za nesrečnih 600 gld. imela tako radodarno roko, bi po najpriprostejih pravilih ravnopravnosti morala letos „Narodni šoli" pokloniti vsaj jednako vsoto, to je: šest sto goldinarjev a. v., in še to bilo bi vele malo, kajti podpora bi Be morala odmeriti po razmerji prebivalstva in to razmerje kaže: 94 °/0 : 6 °/0.
Je pa še druzih momentov, ki jasno govore za izdatno podporo. Hranilnica kranjska, katere ravnateljstvo našim prizadevanjem ni baš laskavo naklonjeno, daruje leto za letom 200 gld. „Narodni šoli". To darilo daje se sicer zategadelj, da se pod istim naslovom more podpirati „Schulpfeunig", a darovanemu konju se ne gleda na zobe in darilo je vender-le darilo, omenjenemu društvu pa v veliko korist. Če torej, kakor rečeno, kranjske hranilnice nemško ravnateljstvo podpira „Narodno šolo", je gotovo tudi deželnega zbora sveta dolžnost, da gmotno in izdatno pomore prepotrebnemu društvu, katero je v preteklem
letu iz svojih pičlih dohodkov v znesku 770 gld. 87 kr. raznim ljudskim šolam razdelilo za 581 gld. 69 kr. učil in raznega šolskega blaga ter tako marsikateremu ubozemu učencu omogočilo šolanje.
Mirno in blagodejno je delovanje „Narodne šole" diametralno nasprotno hujskajočemu nemškemu šuiferainu, katerega glavni smoter je le germaniza cija. Ako je torej deželni »bor kranjski lansko leto za neobligatni pouk nemščine dovolil šest sto-takov in tako posredno sankcijoniral Sulferajna početje, mora letos „saos phrase" tudi za „Narodno šolo" imeti odprto roko in dovoliti vsaj 600 gld. S tem sicer lanskih 600 gld. Se nikakor ne bode opravičil, a pokazal bode, da se je logika vsaj nekoliko jemala v poštev.
Dovolitev lanskih 60O gld. bila je, kakor smo Že večkrat dokazali, popolnem nepotrebna, načelna hiba, da ne rabimo močuejega izraza, podpora „Narodne šole" pa je Živa potreba, v naših razmerah utemeljena in nihče ne more proti tej dovol tvi niti trohice ugovarjati.
Narodni nađi poslanci morajo pri tej točki pomisliti, da je, kakor pregovor pravi, Bog Bebi najprej brado ustvaril, da nam je košulja bližja, nego suknja, da bo deloma sami Btvorili alternativo, katerej ae ni moči ir.ogr'j drugače, nego v smislu, kakor smo mi omenili, ki bode gotovo ugajal javnemu mnenju.
Delovanje deželnega odbora kranjskega.
(Dalje.)
(Enheta za posvetovanje postavnega načrta o govedoreji na Kranjskem.)
C. kr. deželno predsedstvo sklicalo je na dan 29. maja t. 1. po deželnem odboru z dopisom dnć 26. junija 1883, št. 2655, priporočano, iz zastopnikov c. kr. vlade, deželnega odbora in glavnega odbora c. kr. kranjsko kmetijske družbe sestavljeno enketo za komisijno posvetovanje o postavnem načrtu glede povzdige govedoreje na Kranjskem.
Pri tem posvetovanji, katerega se je od deželnega odbora udeležil deželni odbornik Detela, vtprejela je enketa po natančnem pretresovanj' z nekaterimi premembami od c. kr. deželnega predsedstva predloženi p ostavni načrt. V tem postavnem načrtu se je zadostno skrbelo za primerne izvrše-valne organe, brez katerih se take, na korist kmetijstva izdane postave ne dajo praktično izvrševati,
kakor se to vidi ravno pri deželni postavi z dne* 16. februvarija I. 1879. zad va:cči ravnanje s plemenskimi junci; ta zadnja postava se bode zatoraj nadomestila z navedeno postavo o povzdigi govedoreje na KrahJBkem. (Št. 3866 I. 1884.)
(Premije za pobite zveri, vidre in stekle pse.)
V dobi od 1. avgusta 1. 1883. pa do konca meseca julija 1. 1884. izplačale so se sledeče premije za postreljene ali pobite zveri in vidre in za pokončane stekle pse:
za ustreljene tri medvede po 30 gld. 90 gld.
„ ustreljeni dve medvedki po 40 gld. . 80 „ „ ustreljene tri mlade medvedke po 10 gld. 30 „ „ „ tri volkove po 20 gld. . . 60 „ „ ustreljeni dve volkulji po 25 gld. . . 50 „ „ ustreljenih šest starih vider po 6 gld. . 36 n „ ustreljene tri mlade vidre po 3 gld. . 9 „ „ pokončauega steklega psa .   .   .   .   .   10 ■
Skupaj   .   . 365 gld. (Postava o pogozdovanji Krasa.)
V 14. seji dne 19. oktobra 1883 je slavni deželni zbor za znanje vzel obljubo c. kr. vlade, da hoče v prihodnjem zasedanji predložiti deželnemu zboru načrt poBtave o pogozdovanji Krasa ter je ob jednem izrazil željo, naj se pri sestavljenji te postave po moči strogo ozira jedino le na Kras.
C. kr. deželno predsedstvo predložilo je dne* 11. junija t. I. načrt postave o pogozdovanji Krasa v ta namen sestavljeni enketi, katere sta se kot zastopnika deželnega odbora udeležila deželna odbornika Detela in dr. Vošnjak. Načrt postave, kojega je enketa potrdila, ustreza popolnoma poprej izraženi želji slavnega deželuega zbora. (Št. 6973 1. 1883.)
(Most čez Kolpo pri Brodu.)
S sklepom slavnega deželnega zbora IV. seje dne 5. oktobra 1881. leta bil je deželni odbor pooblaščen, da izplača grajščini v Brodu kot odškodnino za most čez Kolpo na deželo kranjsko odpadli znesek 1350 gld., od katerega zneska ima deželni zaklad 1000 gld. trpeti, okrajno-cestni odbor Kočevski pa 350 gld.
Na prošnjo dohodarskega uradu kneginje Thurn-Taxis v Baniji pri Karlovcu izplačalo se je pooblaščencu ravnatelju grajščinskega dohodarskega urada gosp. Janezu Biticklu na poverjeno pobotnico dne 26. julija 1883. 1. znesek 1350 gld. iz deželne blagajnice, ter se je zaradi povračila na okrajno-cestni
LISTEK.
Kitaj in njegove naprave.
(Dalje.) Učenj a k i. Vsak Kitajec, ki pripada k jednemu gori omenjenih razredov ima pravico udeležiti se javnega natečaja za učene stopinie. To pravo je najdragocenejše pravo človeka. Nikjtr na svetu ni bolj de-mokratnega načela, in jaz se čudim, da se ga neso še oprijeli na zapadu, kjer „neumerljiva načela" Še dozdaj neso storila dobre vlade in idejalnega družbin-Bkega reda. V Kitaji je z učeno stopinjo združeno mnogo prav in predpravic. Kar strmel Bem, ko sem videl, krtko malo pravic daje učenost na zapadu. V največ slučajih je vsa stvar omejena na pode-ljenje diplome, ki spričuje o vašem znanji. Tu se višjo učeno stopinjo samo ta prizadeva pridobiti, kdor se hoče posvetiti znanosti. Stopinja doktorja ne daje nikakih posebnih, točno določenih prav iu
ne zavaruje karjere. Luhko si doktor, pa v uradu zavzemlješ kako jako neznatno mesto, kakor kak nevednež.
Z jedno besedo, po desetletnem bivanji na zapadu in skrbnem izučenji tukajšnjih razmer ne morem pokazati na nobeno načelo zupadno-evropskih naprav, katero bi mogel po pravici imenovati demokratično in liberaluo.
V Kitaji ni ohligatnega državnega izobraževanja. Praviteljstvo pazi sarao pri izpitih.
Izgojo otrok vodijo stariši sami. Premožnejše rodbine imajo doma učitelje; revnejše pa pošiljajo deco v šolo. V vsakej kitajskej vasici je gotovo tudi šola. Obiskuje jo mnogo otrok, zato pa je plača za pouk neznatna.
Jaz mislim, da bi moje evropske čitatelje zanimalo, seznaniti se s tem, kako so urejeni naši izpiti. S svojim pripovedovanjem ne obetam odkriti Amerike, a hočem samo dokazati, da naše naprave neso tako barbarske in da nekatere zaslužijo ce!6 globoko spoštovanje. Rad bi o tem prepričal svoje bralce.
Ko misli mladenič, da je dovolj pripravljen, gre v podprefekturo, kjer je prvi izpit. Pri tem izpitu izprašuje se iz šestih predmetov. Ko uspešno mladenič prestane ta izpit, dobi pravico nadaljevati izpite. Daljni izpiti se vrše v navzočnosti prefekta v glavnem mestu prefekture. Pri teh izpitih se izprašuje ravno tako iz določenega števila predmetov, kakor pri prejšnjem; ko vse dovrši, predstavi se kandidat carskemu eksaminatorju, posebno naznačenomu za vsako provincijo.
Ko dostano kandidat izpit pri carskem eksa-minatorji, dolu še le prvo učeno stopinjo, stopinjo bakalavra.
Izpit iz vsacega predmeta traja cel dan. Vseh predmetov je 15. Odgovori se zahtevajo pismeno, iu zato vsacega kandidata zapro v posebno sobo ter mu dajo čopič, tuša in papirja. Knjige se mu odvzamejo. Kandidat mora spisati dela ic literature, pesništva, zgodovine in modioslovja. Taki izpiti vrše se eledujo leto pri prefekturi. Izpiti za sledečo učeuo stopinjo dovoljujejo t=e Čez tri leta. Vrše se v glavnem mcBtu provincije. Pri njih se iz vsacega pred-
zaklad Kočevski odpadlega delnega zneska 350 gld. potrebno ukrenilo. (Dež. odb. It 4330. 1. 1883.)
(Krško-Kostunjevi^ka okrajna eestP.)
Slavni deželni zbor naročil je s sklepom IX. aeje dne 9. oktobra 1883. I. deželnemu odboru, da prošnjo okraj no-cestnega odbora Krhkega za uvrštenje okrajne ceste od Krškega do Broda pri Kostanjevici mej državne ceste ali za izposlovanje državne podpore za daljno vzdržavanje predloži c. kr. deželni vladi z najtoplejšim priporočilom.
Spolnivši ta deželno-zborni sklep, predložil je deželni odbor to prošnjo, obširno jo utemeljevaje z dopisom dne 3. novembra, c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj bi izvolila, oziraje se na navedene razloge, ter glede na to, da za zboljšanje obč'1 na Dolenjskem v primeri z velikanskimi dotičnimi Btroški za druue dežele država do zdaj tako rekoč prav nič storila ni, na to delati, da se okrajna cesta od Krškega do Brodu uvrsti mej državne ceste in če to mogoče ni, da se vsaj dobi primerna državna podpora za vzdržavanje ta ceste.
To se }>■ dalo okrajno-ceatnerau odboru Krškemu na znanje. (Dež. odb. št 6617. 1. 1883.)
Rešitev deželnemu odboru na to še ni došla, pač pa je c. kr. deželna vlada pisala, naj se jej pošlje steuogratičui zapisnik one deželno-zboroe seje, v katerej se je omenjena prošnja obravnavala, kar ae je tudi storilo. (Dež. odb. št. 7549. 1. 1883.)
(Mitnina na Krškem mostu.)
C. kr. okrajna sodnija v Krškem določila je v zapuščinski zadevi Maksa Stepischnig-a iz Krškega popis premoženja na dan 12. maja t. 1. ter je to deželnemu odboru z dopisom dne 6. maja t. 1. št. 3351 naznanila, da se, ako za potrebno spozna, tega popisa udeleži. Ker spada uiituiški dohodek mosta mej Krškim iu Vidmom, kateri most je lastnina kranjske dežele, do 8. julija 1891. 1. še k zapuščini Stepiscbnig ovi in ker je ta most za cestni okraj Krški največje važnosti, spoznal je deželni odbor potrebo biti zastopan, ter je naprosil načelnika okrajno-cestoega odbora gospoda Antoni Ruperta, kateremu je dal dotične informacije iu mu priložil tudi prepis o svojem Času s Stepischnig-om sklenjene pogodbe, da pii tem popisu premoženja kot zastopnik deželnega odbora posreduje, ako bi bil pa zadržan, da odpošlje kakega diuzega člaua okrajno-cestuega odbora k dotičoej obravnavi.
Gospod nbčelu k Rupert pa je za primernejše spoznal, zastopanje deželuega odbora pri up sni obravnavi s pooblastilom izročiti gosp. Jauezu Mencingerju odvetniku v Krškem, kateri je s pismom dne 14. maja t. 1. o obravnavi poročal. Iz tega poročila se bistveno razvidi toliko, da je inventura imela le ta namen, da se je premoženje zapustnikovo cenilo z ozirom na denarno vrednost in izvedene' so se glede mo.stariue izjavili tako, da ta zadeva pravice deželnega odbora v nobenem oziru ne škoduje.
Od imenovanega gospodu zastopnika zaračunjena zastopuina v znesku 12 gld. 80 kr. se je istemu v izplačanje naukazala. (De3. odbora št. 3405 , 3596. 1. 1884.) (Dalje prih.)
Politični razgled.
mul ran j c <lcželc.
V Ljubljani 15. septembra.
Znani poslanec Hebske  trgovske zbornico na Cetliem Plener poročal je svojim volilcem o svo-
jem delovanji v državnem zboru. V začetku svojega govora je rekel, da letos slovansko-klerikalna stranka v poslednjem zasedanji sicer ni več tako predrznih skokov delala proti nemškim liberalcem, kakor poprej. Vlado pa je zadelo več porazov, tako ni mogla važnih predlog, kakor so pristojbinska novela, odpis gališkega dolga zemljiške odveze in davčnih predlog spraviti v posvetovanje. Za vladno predlogo v zadevi severne železnice se ni pa niti jeden poslanec potegoval, vsi so jo zapustili. Samo jedenkrat je desnica z veseljem podpirala vlado, to je, v jezikovnem vprašanj', da se je zavrgel nemški državni jezik. Potem je Plener mlel znane fraze o potreb' nemškega državnega jezika za državo, in prorokoval, kake nevarnosti bodo navstale, ker se je nemškemu jeziku to pravo odreklo. Nadalje se je ta liberalec pritoževal, da je vlada le proti Nemcem energična, proti drugim elementom p& prijemljiva. Najbolj so mu pa Poljaki zoperni, ki nikakor nečejo podpirati nemških liberalcev. Pravil je znane fraze, katere lahko slednji dan čitamo v nemških liberalnih listih, da položaj gališk\h Poljakov ne ugaja državnikom v Berolinu in Petrogradu, da tedaj oaša notranja politika, ki daje Poljakom take prednosti, nasprotuje vnanjej. Potem je hudo obsojeval srednje stranke, ki hočejo Nemcem samo škodovati. Posebno s tem so jim nevarne, da krepe sedanji vladni sistem. Iztažal je nado, da bode sedanja vlada pala vsled uejedinosti državnozborske večina. Koncem je priporočal jedmost vseh avstrijskih liberalnih Nemcev zlasti pri bodočih volitvah. Pri tem se je pa hotel pokazati tudi nekoliko demokrata, laskal se je delavcem, jim obetal uvedenje delavskih zbornic. Za kmetske občino bi se po njegovih mislih tudi morale uvesti direkne volitve. Zlasti je pa opravičeval delovanje nemškega šulvereina in pobijal Kvičale zukou. Ves njegov govor je kazal Bamo željo po nemškej hegemoniji.
Gtalisltl deželni zbor je v svojem novem zasedanji takoj v prvej seji volil deset odsekov. V vsak odsek je voljen po jeden Rusin, samo v odsek za kontrolo delovauja deželnega odbora neso nobenega Rusina volili. S stališča jednakopravnosti iu pravice ima rusiusko prebivalstvo v vseh odsekih premalo 7astopnikov, ker je vender polovica prebivalstva rusinska.
Hrvatska neodvisna stranka iti StarčeviČevci so se neki sporazumeli, da se bodo podpirali pri volitvah. Vsled tega je mogoče, da opozicija celo v Zagrebu pridobi jeden sedež, kar se je nedavno še nemogoče zdelo. To sjiorazumljenje je hudo pre Btrašilo makarone, ki so se začeli bati, da bode opozicija v novem saboru silnejša, nego je bila v prejšnjem. Vlada bode v poslednjem trenotji napela vse sile, da zmaga s svojimi kimovci, kjer bode le mogoče. Da v sredstvih ne bode izberčna, je gotovo, saj je že znauo, da so se v Hrvatskoj že večkrat rabili davčni novci za agitacijo. Vlada je že zaradi agitacije več veljavnih opozicijskih mož, celo kandidatov, dela v zapor in zapretila je vse StarČevičevske kandidate pozapreti, ako bodo kaki izgredi pri volitvah.
V nanje države.
Danes je bil shod treli cesarjev v Sker-nievvieah. Zjutraj sta se tja pripeljala avstrijski in nemški cesar. Domnevati se sme, da ta shod ne bode imel nič Poljakom škodljivega, tem manj, ker se je ruski cur v Varšavi prepričal, da Poljaki neBO več tako sovražni ruski vladi, in je bil tudi sam ž njimi kaj prijazen.
Kakor so sedaj raznim, Slovanom prijaznim listom poroča iz Varšave, policijske naredbe pri prihodu ruskega carja nikakor neso bile tako stroge, kakor so poročali nemški liberalni listi. Car se je po mestu vozil v odprti kočiji, vsprejel je tudi več odličnih Poljakov, bil ž njimi jako prijazen, več Poljakov je bilo odlikovanih. Sploh se misli, da bode ta obisk imel za Poljake najboljše posledice. Ko se je car vozil po mestu, vsprejel je od prosilcev več sto prošenj, nekatere je celo takoj ugodno rešil. Tako je uslišal prošnjo nekega poljskega iz-
meta izprašuje tri dui. Kandidatov je jako veliko, včasih več nego deset tisoč na 200 praznih mest.
Izpit za doktorstvo vrši se Pekingu, ravno v tem redu kakor izpit na drugo učeno stopinjo. Kateri so dobili doktorstvo, morajo narediti še jeden izpit v navzočnosti carja. Po tem poslednjem razdele VBe na štiri kategorije.
V prvo kategorijo uvrsti se samo štirje, in dobe naslov akademikov; drugo kategorijo sestavljajo kandidati na akademična mesta, kateri morajo znova narediti izpit. Tretja kategorija prišteva se k mini-sterstvom. Iz četrte kategorije jemljo se podprefekti.
Število doktorjev v vsakem zasedanji znaš * od dveh do treh tto.
Akademiki sestavljajo carski kolegij, is katerega se jemljejo ministri.
Ko je mladi človek dobil kako učeno stopinjo, začne sc v njegovej rodbini posebna svečanost. Take svečannsti so veličastne, kakor svatbe. Najprej se snidejo vsi v rodbinskem shodifiči in dele s svojimi predniki srečo, ki jih je doletela. Potem dajo razkošen obed vsem članom rodbine in vsem prijateljem.
Slavnosti se nadaljujejo po več dnij. S srečnim ravnajo kakor s triumfatorjem. Ko gre svojim sorodnikom in znancem objavit svoi uspeh, spremljajo ga godci, po strani gredo prijatelji, nesoč zuake iz rudeče svilnate snovi. Povsod ga pozdravljajo kakor kralja, ki je zmagal v vojni. Na zidove hiš se nibijejo plakati, razglasujoči njegove učene uspehe. Taki plakati razpošiljajo se tudi vsem znancem.
Svečanost, kadar kdo dobi doktorstvo, je še veličastnejša. Udeleži se je vse mesto, v katerem se je rodil doktorant.
Za očeta in mater je ta najsrečnejši dan v življenji. Ona dobita čin, kakor.-ni godi učenej sinove] stopinji. Naši predniki so dobro poznali človeško srce, zato so njih naredbe tako modre. One zaslu-žujejo občudovanje in hvaležnost vseh prijateljev človeštva! Čim bolj se spoznavam z novejšo civilizacijo, tem bolj se vekša moja ljubezen k našim starim napravam, kajti le te samo ohranjujejo jeduakost iu bratstvo.
(Dalje prih.)
kij učenega gimnazista, da ga zopet v šolo vsprejmo. Vel'ko pozornost je vzbudilo, da je c*r v n^kem zavodu z učenci neveščimi ruščine, govoril v poljskem jeziku.
Francoski ministerski sovet se je v soboto posvetoval o položaji v Kitaji. Sklenil je, nadaljevati sedanje represalije, nikakor pa ne napovedati vojne. Iz Kitaja pa tudi še ni došlo nobeno oficijalno poročilo, da bi bila kitajska vlada res napovedala vojno. Zdravstveno stanje francoskih voja-jakov v Tonkingu je izvrstno
Angleški radikalci nabirajo podpise za prošnjo na spodnjo zbornico, da bi se odpravila zgornja zbornica. Ta prošnja pravi, da se celi svet smije tej naredb, da ima zgornja zbornica dedne člane, kakor bi se državne zmožnosti podedovale. Za to peticijo se pa gotovo ne bode dobila večina v spodnjej zbornici. — Augleški parlament snide se 25. oktobra. Vlada mu bode zopet predložila volilno reformo.
Angleški nadkomisar, Kari of Northbrook objavil je neki egiptovskemu podkralju, da je angleška vlada pripravljena prevzeti jamstvo za 8 milijonov funtov šterlingov, če jih egiptovska vlada vzame na posodo, a Egipet mora upravo egiptovskega premoženja prepustiti angleške) kontroli.
Dopisi.
Z Gorenjskega 13. septembra. [Izv. dop.] Kakor električna moč prešinila je narod slovenski pre.I leti vest, da se ima uresničiti in postati meso nepozabnega nam Jurčiča krasna ideja: „Narodne ga doma". Kakovo gibanje, koliko naudušenje vsplamtelo je v narodnih naših srcih in dan na dan prinašali se časniki izkaze svot, koje je polagal uborni narod naš na Žrtvenik domovine, z gorečo željo, da se kmalu obistini, da dobi središče, kjer bi se stekal ves narodni živelj. Kako prepotrebujemo tacega središča, čutimo vsi.
A politično valovje razjedalo  je dan na dan to naudušenje, darovi so jeli bolj polagoma dohajati in, po mučnej tihoti in dremoti sodeč, prenehali so popolnem. Preiskavati, kdo je zakrivil naše sedanje politično stanje in  posredno tako oviral razvitek domoljubnega podjetja,  ni  namen naš.  A tako ne more in ue smo ostati.  Divna ideja „Narodnoga doma" ne sme zaBpati, temveč delovati nam je zopet, da se pozornost narodova obrne k temu domovinskemu podjetju in da popravimo, kar smo zamudili doslej.  Na delo tedaj nekedanji naudušeni nabiralci davka narodovega, saj narod naš se da rad preprositi in darežljiv je, kjer gre za čast njegovo iu prosveto.   Da bodo i naši  zastopniki v deželnej dvorani priskočili z deželno podporo, tega pričakujemo. Najlepša prilika se jim nudi sedaj,  vsaj nekoliko poravnati račun z narodom zaradi ominoznih onih 600  gold.  In  naša inteligenca,   profesorji in učitelji, bi li ne bilo možno osnovati na slovenskih gimnazijah in pripravnicah mej sabo mesečne zbirke za Bveto podjetje; če se je češkim profesorjem umestno zdelo za našo stvar prirediti nabiranje, ae pač naši učitelji ne bodo oplašili  takisto storiti. Tudi naša častita duhovščina gotovo ne bode izostala, ter podpirala radostno, da se dovrši zgradba v prosveto in slavo milega nam naroda.  — Radostnih obrazov prestopa ravno te dni učeča  se naša mladež prage v izobrazbo posvečenih jim hramov. Kaj, ko bi se združila in po raznih zavodih osnovala odbore, seveda ne brez dovoljenja vodstva, kateri bi imeli posel nabirati mej dijaki doneske. Deset novčičev na mesec darovati ne  dela nikomur preglavice, a koncem leta polagali bodo morda veselega srca stotak na žrtvenik domovinski. Takisto delajo i češki ter hrvaški dijaki. Tedaj pozor! vzdra-mijo naj se razna društva in nabirajo pri vsakej priložnosti za „Narodni dom". Nobena čitalnica, nobena narodna gostilna in kavarna naj ne bode brez nabiralnice za „Narodni dom".  Ta naj združi vse naše „stranke",  nad tem žrtvenikom narodnim podajmo si prijateljski roke.  Naj nam bodo v izgled vrli Čehi iu Hrvatje, ki so iz svojih močij, in iz Bebe ustvarili si toliko veljavo in vzbudili s svojo dejansko  navdušenostjo strmenje v celem olikanem Bvetu.
Tedaj na noge   „Narodni dom",  bodi gaslo odslej vsakemu in vsem!
■z Vipave 14. septembra. [Izv. dop.] Dne 8. septembra t. 1., bil je za Vipavo res vesel dan; kakor smo že poročali, je ta dan Vipavka čitalnica Blavnost svojega 201etnega obstanka praznovala. Slav nost je bila velikauska in čitalnica Vipavska sme resnično ponosna biti, v svojih prostorih je videla najodličnejše narodnjake iz vse Slovenije in se prepričala, da jo slovenski narod časti.
Že v nedeljo se je od dalnjih krajev mnogo ljudstva k tej slavoosti pripeljalo, v ponedeljek pa so Čestitelji tega društva v uebrojnem številu dohajali.
V ponedeljek okolu 9. ure v jutru naznanil je strel topičev, da je dospel slavni in hrabri Sokol iz Trata, čitalnični odbor z zastavo spremljevan od 8 krasnih belo oblečenih gospodičin hitel mu je nasproti. Pred Vipavskim trgom srečal je hrabrega Sokola, katerega je zastopalo 14 Sokolov. Gospića Kobalova iz Vipave ga je s prekrasnim govorom pozdravila, g. vodja Sokola pa je presrčno odzdravil. Ob jeduem pridružili so se Tržaškemu Sokolu tudi vrli narodnjaki s Slapa z zastavo, katere je čitalnični tajnik nagovoril. Zaorili so živijo-klici z vseh Btranij in društva so korakala v čitalnične prekrasno z zelenjem in zastavami olepšane prostore.
Sežanska čitalnica poslala je že v nedeljo 4. g. ude kot deputacijo.
Ljubljanskega Sokola zavoljo slabega vremena ni bilo, vendar pa smo se zanašali, da še piide. Ob 11. uri dopoludne odšel je odbor z 8 belo oblečenimi goBpodičinami v društvu s Tržaškim Sokolom in v spremstvu mnogobrojnoga občinstva na vsprejem Ljubljanskega Sokola. Na potu pa smo zvedeli, da ni došel. Tudi na Razdrtem in v Št. Vidu so ga vrli narodnjaki mislili odlično pozdraviti, in so se tako doma do 12. ure zamudili. Mi obžalujemo, da Sokola n. smo imeli v svojej sredi, a bili Brno zadovoljni s poslano nam deputacijo 3 Sokolov iz Ljubljane.
Okoli 12. ure dopoludne dospeli so uarodnjaki tudi z Razdrtega, iz Senožeč, iz Št. Vida, iz Gorice, iz Logatca, iz Postojine, iz II. Bistrice, s Pivke, 8 Krasa, iz cele Goriške, iz Trsta, in od mnogo druzib stranij, katerih pozdrav in odzdrav je bil resnično ganljiv.
Ob jedni uri popoludne je bil v čitalnični dvorani skupni obed. ker je bila pa dvorana premajhna, se je mnogo ljudstva istega obeda v dolnjih čitalničnih prostorih, na dvorišči in v krčmi udeležilo.
Pri obedu je preslavne goste prvi pozdravil g. D 11 rib, gospod Silvester je napil Tržaškemu Sokolu, predsednik Tržaškega Sokola uavzočuim go-spodičmam, g. Rohrman vsem narodnjakom, tajnik Zar ni k vsem udeležiteljem slavoosti i. t. d.
Pri obedu je svirala izvrstna Tržaška godba rodbine Bianki.
Med tem pa so došli sledeči telegrami: Vrlej svojej sestri v Vipavi pošilja iz Savinjskega raja najpresrčnejšo Čestitko
čitalnica Mozirska. Zbranim bratom v Vipavi od uasprotne meje domoviue „burni na zdravje!" Živela čitalnica, živela sluga, živela domovina 1     „Sokol Savinjski".
Iz Trsta. Nemogoče udeležiti bo slavoosti, srčni pozdrav 20 letni slavnosti! Na svidenje! Živela čitalnica ! Aua Kobalova.
Iz Trsta. Presrčoe čestitke slovečej čitalnici, živeli vrli Vipavski rodolj u i, živeli gostje slaveči dvajsetletnico!    „I) e 1 a v s k o podporno društvo". (Dalje priti.)
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 12. septembra. Navzočih je 16. odbornikov. G. župan imenuje verifikatorjema gg, dra. Tavčarja in Gogolo. Potem objavi, da je povodom cesarjevega rojstvenega dne izrazil g. dež. predsedniku najudauejša čutila Ljubljanskega prebivalstva in naprosil gospoda predsednika, da to sporoči na Najvišje mesto, na kar je došel dopis deželue vlade, da je Veličanstvo izreklo zahvalo. Deželni predsednik g. baron Winkler se pismeno zahvaljuje za častno meščanstvo in za lepo diplomo. Župan mesta Krakova zahvaljuje se za poslanih 300 gld. za poškodovane po povodnji, katera vsota je pravi izraz bratovske ljubezui. Mesto Solnograd doposlalo je svoj računski sklep za leto 1882, mesto Line pa poročilo o svojem delovanji za 1883.
Mestni odbornik dr. Tavčar poroča potem v imenu pomnoženega pravnega in personalnega odseka o premembi mestnega statuta.
Po jako obširuej motivaciji predlaga poročevalec, da se načrt odobri in potrdi, ter se izroči deželnemu odboru, da ga predloži deželnemu zboru.
Mestni odbornik g. dr. Zamik, popolnovaje poročilo odsekovo o dr. Costovem mestnem statutu pravi: Vprašanje je še nerešeno, ali ni še sedaj potrebno, da se dra. Coste statut predloži na Nuj-višjem mestu.   Ko sem bil izbrau v lanskem zase-
danji deželnega zbora kranjskega poročevalcem o tem statutu, razgovarjal sem se o tej zadevi z gosp. c. kr. deželnim predsednikom baronom Winklerjem in njemu izjavil, da kolikor je meni znano, Ljubljanski mestni štstut še ni bil predložen na Najvišjem mestu. Tudi gosp. deželni predsednik je rekel, da tudi njemu ni znano, da bi se bilo to zgodilo, a da se morajo po §. 40. deželnega reda sklepi in razprave z zapisniki predložiti na Najvišjem mestu. Obrnil sem se potem do tistega moža, ki bi imel v ti zadevi biti najvišja avtoriteta, do gospod deželnega tajnika. Ta je vse pregledal in mi potem rekel, da statut ni bil predložen na Najvišjem mestu. Opozarjal sem ga, da se bom skliceval naoj, na tajnika, torej uradno osobo, čemur ni ugovarjal.
Sporočil sem to g. deželnemu predsedniku, kateri mi je povedal, da je tudi preiskaval, a da statut ni bil predložen.   §. 40. deželnega reda pa ima imperativen značaj, torej ae statut mora predložiti na Najvišjem mestu. To sem tudi poročal odseku, za Statut izbranemu.   Kar je trdil g. Dežman, da je bil statut predložen na Najvišjem  mestu, ni resnično, predložen je bil le ministerstvu, oziroma dotičnomu referentu, in ta je bil sekcijski šef gosp. K u bi n j v čegar delokrog spadajo poatavodajne stvari. Seveda, takrat ni hotel predložiti Costovega statuta, a, zdaj ko drug veter piha,   zdaj   bi   g. Kubin gotovo   ne  imel  nikakega  ugovora.   Podobno je bilo  z  novim  volilnim  zakonom za Kranjsko. Nekemu poslancu, s čegar imenom lahko služim, rekel je g. Kubin, da ne more  priporočati  novega volilnega reda v potrjenje, a pozneje, ko se mu je stanje razložilo, je to vndar storil. Dr. CoBta je ves statut prepisal iz Graškega mestnega statuta iu denašnji mestni statut, ki se predlaga, je zopet dr. Coste statut z malimi spremembami. Vsekako  se bode deželni zbor imel baviti z vprašanjem, bi se li dra. Coste Statut predložil na najvišjem mestu.  Po § 40. deželnega reda mora se vsaka postava predložiti in g. deželni predsednik opazil je meni  nasproti, ko sem opomnil, da je Costov statut že 13 do 14 let star, da je po Goriškem   deželnem zboru skleneoa postava štiri leta ležala, ne da bi se bila predložila, a naposled se je to vender zgodilo in ni bila potrjena. In stalni ura z, ki pride v Dunajski uradni list pri takih prilikah je: „dem vom Landtage be-echlossenen Gesetzentvvurf die allerbbehste Sauktion nicht zu ertheilen geruht."   Ministerski   nazori 8e spreminjajo, dan danes bi gotovo ministerstvo, predložilo  dotični  statut   na Najvišjem mestu, da bi potem bila ta zudeva konečoo in definitivno rešena.
Župan Grasselli prebere dopis deželnega odbora, ki pravi, da ne more ustreči mestnega zbora prošnji, da bi predložil dr. Costov statut, ker je v 2. dan marca 1879 minister notranjih zadev naznanil, da ni mogoče predložiti dotičnega statuta na Najvišjem mestu. Dr. Tavčar opomni, da ima to vprašanje rešiti deželni zbor, ne pa mestni zastop.
Potem se vsprejmo vni paragrafi mestnega statuta do volilnega reda. Zaradi poznega časa se potem seja zaključi. Nadaljevanje jutri ob 6. uri zvečer. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Iz Gradca) se nam brzojavi ja v 14. dan t. m.: V krogih naših vrlih poslancev vlada od časa sem, odkar so zapa/il: silno proziranje (pri vohtvi v odseke, napadi na nje) silna tišina. Pričakovali Bicer neso nič dobrega od Nemcev, a tolike brezobzirnosti tudi ne, ako se v poštev vzame, da zastopajo slovenski poslanci a/6 |>r«bivalstva Spodnje Štajerske. Čakati hočejo tedaj še na izid volitve v deželni odbor. Ta bode odločil o daljnem postopanji — o aktivnosti ali pasivnosti.
— (Nameravano slavnost) Goriškega podpornega društva je c. kr. okrajno glavarstvo z odlokom z dne 10. t. m. iz ozirov javnega miru in reda, kakor tudi javnega zdravja prepovedala. — Zadnja številka „Soče" bila je zasežena, zaradi članka „Celje", ponatisnenega »z „Slovana".
— (Izpustili) so danes iz ječe na Žab-jaku: čevljarje Hubmaiera, Breskvarja in Honig-mana, krojača Dekvala iu Eržena, mizarja iz Št. Vida, ki so bili zarudi pravde proti anarhistom ondu priprti. Preiskava je torej končana, kar je razvidno tudi iz tega, da je preiskovalni sodnik Eckel šel na dopust. — Zaprli pa so danes čevljarskega pomočnika Frana Dhu-a, rodom iz Ogerske, ker je zapleten v pravdo „krvuveevw. Omenjeni izpuščeni obrtniki bili so večinoma po  11   tednov v zaporu. V
zaporu so ostali: krojač Želeioikar, Sturm, čevljar Turna in Kriegl.
— (Dve slati poroki) prazcujeti se danes v Šmartnem pri Litiji. Vinogradnik in čebelar Josip Mrak, porojen v Skubčah pri šmartnem v 26. dan januvarja 1805 in njegova soproga (Smukova) porojena 7. junija 1810. sta prvi par. Poročila sta se v 11. februvarja 1828 v farnej cetkvi v Šmartnem. Da nesta svoje 50 letnice praznovala že 11. februvarja 1878, zaprečila je smrtna bolezen materina. S tem večjim veseljem bosta torej danes praznovala v o7. letu svojega zakonskega življenja svojo zlato, skoro že dijamantno poroko. Drugi par pa sta: Martin Golob, porojen v 26. dan septembra 1808 in njegova soproga Neža Pivčeva, porojena 10. dan oktobra 1806, poročena v 25. dan februvarja 1832. Svečanost je pričela zjutraj ob ,/a8. uri v faraej cerkvi s sv. mašo, ogovorom iu sv obhajilom. Sprevod v cerkev in nazaj vršil se je mej streljanjem s topiči in pretrkavanjem zvonov. Nad Mrakovo hišo vihrajo slovenske trobojnice. Vsa fara se raduje redkega prizora, kakeršnega ne pomnijo najstarši ljudje. Tukajšnjemu g. dekanu in pa Mrakovemu unuku gre hvala, da se izredna slavnost tako svečano vrši. Čestitamo jubilantom — čvrstim Blovenskim ko-renikam!
— (Tatvina.) Delavcu Antonu Pozniku, ki se je včeraj v Lasanikovej žganjariji tako napil, da je pred Laasoikovo prodajalnico obležal, ukral je neznan tat srebrno uro in nekaj drobiža, VBega vkupe 7 gld 40 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Skerniewice 15. septembra. Včeraj zjutraj pripeljal se je Giers s pisarniškim osob-jem in poslanik Lobanov, opoludne velika kne-ginja Marija Pavlovna. Car, carica, veliki knezi s spremstvom prišli so ob 7. uri zvečer. Na kolodvoru postavljena pehota vsprejela je cesarja z ura-klici. Giers, Lobanov, "VVielopolski, plemenite dame iz okolice z otroci na kolodvoru prisotne. Pred kolodvorom velik slavolok, pri katerem je zvečer na levej strani stalo 800 kmetov in kmetic v narodni noši. Občinski načelniki podali so carju in carici soli in kruha ter navdušeno ja pozdravljali. Vsprejem carja in carice ni bil oficijalen, ampak vsprejel se je kot graščak. Včeraj dospela sta z godbama dva pešpolka, katerima sta avstrijski in nemški cesar imajitelje. Selo in kolodvor raz-s viti jena.
jNapolj 15. sept. Kralj včeraj popoludne čez Rim v Florenco odpotoval. Povsod navdušene ovacije. Kolera vedno pojenjuje. Včeraj v Napolji 476 zbolelo, 255 umrlo.
Razne vesti.
* (30 0 letnica.) Vsem č. ttibakarjem naznanjamo, da bode prihodnje leto 300 let, odkar se je svet seznanil s tnbakom. Mr. Louis Jackson, velik prijatelj tabaku v Chicagu. namerava torej Val-terju Raleigku, ki je 1585 1. z otoka Roauoke v severnej Karolini zanesel tabak mej svet, na tem otoku postaviti krasen spomenik. Osnoval se je v ta namen poseben odbor, da pobira od tabakarjev vesoljnega sveta doneske za zgradbo spomenika, katerega bodo prihodnje leto odkrili.
* (Itazmišljenost.) Pesniki, umeteljniki in učenjaki so včasih, sosebno v poznejših letih jako zamišljeni. Nemški pesnik Lessing, prišedši nekega večera domov, potrka ua svoje hiSne duri, njegov Bluga pa pogleda skozi okno in, ker zaradi teme svojega gospoda ne spozna, zakliče: „Gospoda profesorja n: doma!"* — „Dobro, dobro," odgovori Lessing, Bnič ne de, bom pa dnigokrat zopet prišel." Po teh besedah jo krene zamišljeni učenjak zares od doma. —
* (Slaboumnost mehikanskih Indijancev.) Mehikanaki Indijanci stoje £e dandunea na najnižjej stopiuji izobraženosti in omike. Ti divjaki nemajo o času nikakega pojma; njim je preteklost — včeraj m prihodnost — jutri. Najstarejša zgodovina, katere se še spominjajo, je ona ujijinih očetov ali k večjem pradedov in tem pripisujejo tudi vse stare podrtije, gradove in grobove po deželi in jih zato jako čislajo. O slaboj duševnej zmožnosti nam priča ta-le mičen dogodek. Mehikauska vas Akucha je dobilo, novega župniku Ta zaptzi v cerkvi mnogo slabih navad iu pridiga torej po maši o nekaterih razvadah, katere so se U'inile in utihotapile v cerkev ter zdaj skruuijo hišo božjo. Če ueče ljudstvo šibe in je*e božje na-se nakopati, je treba te slabe navade iztrebiti. Kdo more torei župnikovo začudenje jiopisati, ko se po pridigi vsa občina uzdigne in iz cerkve vre? Prišli so pa divjaki kmalu nazaj, toda oboroženi z dolzimi ostrimi nožnu in preiščejo vse kote božje hiše, da bi utihotapjlene in skrite razvade našli iu jih — pomorili! —
Tujci:
dne 14. septembra.
Pri Nlonoi Polak il Trst*. — Del Negro iz Pulja. Klander iz Gradca — Orschilek iz Kočevja.
P»i viMliei : Luka z Dunaja. — Haumer iz Trsta. Eobler iz Gorice.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opa-1 zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
i eo	7. zjutraj 2. pop. 9. »večer	743 98«. 742 62«». 742 98«.	+ 11 6C + 19 4 G + 12 6 "C	brezv. si. vzh si. vzh.	d. jas. d. j as. jas.	040 m.
1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	742 84 »m. 741 08 na. 740 86«»«.	+ 9 8° C + 20-4-C + 140° C	brezv. si. vzb. brezv.	megla jas. jas.	0 00 m.
Srednia temperatura obeh dnij je zna&ala -4- 1494 in -4- 14'7°, za 0-6° in 0'7° pod normalom.
Tržne cene v LJubljani
dne 15. septembra t. 1.
Pšenica, hektoliter .   . .
Rež,             „ ...
Ječmen         » . •
Oves,           „ ...
Ajda,          „ ...
Proso, m ...
Koruza,        » ...
Leča a ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov .
Maslo, kilogram. .
Mast, ,»      . .
Špeh tri Sen „      . .
„    povojen,      „      . .
Surovo maslo,      „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje       meso, kilogram
Telečje . „
Svinjsko „ „
KoStrunovo     „ „
PiSče.......
I Golob........
i Seno, 100 kilogramov . . ' Slama,   B B . ,
Drva    trda, 4 kv. metre . ,    mehka, „   , ,
gld.	kr.
6	50
6	20
4	39
3	93
4	87
4	87
5	20
8	—
8	—
8	60
2	67
—	96
—	82
—	70
—	74
—	85
—	27.
—	8
—	64
—	64
—	66
—	32
—	40
—	18
1	60
1	51
7	50
4	fcO
T^T^to-aJsics, borza dne" 15. septembra 1.1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
PapirnH ron a..........
Srebrna renta .... .....
Zlata ren........ • •
6°/o marčna renta........ .
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... . .
London........ ...
Srebro............
Naooi..............
C. kr. cekini........ . .
Nemške marke ......
4°/„ državne »reČke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/„ avstr. zlata renta, davka prosta. . OgrBka zlata renta 6°/0......
■        "       " -„. ....
„     papirna renta 57o.....
6°/„ štajerske zeroljiSč. od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 4,/j°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove Bev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Budolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
80 gld. 75
81 . 75
kr.
104
95 849 298 121
9 6
59 124 170 105 122
92
88 105 115 120 108 105 176
18 105 209
90 80
50 65
68 78 65
25
70
50 35 85
50 75 30 50 50 75 75 75
Poslano.
GLAVNO SKLADIŠTE
MATT0J
—"   najčistije lužne
' "ISELILE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkusan liek proti trajnom kašlju plućevine I želudca bolesti grkljana i proti mčhirnim kataru,
III X It K MATT0N1JA
Karlovi vari i VVidn.
(15—28)
s. B
S)
• O
BD
Slovenskim firmam,
katere so v katerikoli kupčijski zvezi s c. kr. pomorskim arsenalom in privatnimi v Pnljl, so priporoča kot popolnem ianet*ljlv zHNtopulk
IGclvo-rcl Zalokar,
Časa DDx- Barsan, ^Iglzzlo Poro.
P n l.j, 7. septembra 1884. (565—2)
Pri meni se prodajajo vse predpisane učne knjige ■a r.. kr. frlronaaljo in e. kr. asiorujo r»»lkn. za c. kr. uioAko in žroako učiteljišče in v»e IJud.uk«« iole v majnovejalh Iztlnjali in no na|nižjih «»in»Ii.
J.  < > i < > 111 i 11 i.
(587—2) Mestni trg hiš. itev. 17.
Št. 6474. (-r.79- 1)
Razglas
o oddaji šestih deželnih ustanov in več mest za plačnjoče nčence na deželni vino-in sadjerejski šoli na Slapu pri Vipavi.
Na deželni vino- in sadjerejski soli na Hlapu pri Vipavi z d vele tu i m poukom in slovenskim učnim jezikom izpraznjenih je za prihodnje šolsko leto 1884/5, ki se prične dno 1. novembra 1884, šc»»t deželnih ustanov.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so z dobrim uspehom dovrftili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo pot* m na svojem domu s kmetijstvom, vino- in Badjerejo pečali.
Z ustanovami vsprejeti učenci dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbeti.
Na šolo VBprcjmejo se tudi plačujoči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje in po 20 gld. šolnine na leto.
Lastnoročno slovenski pisane prošnje se imajo do 1 oktobra \HH\ izročiti vodstvu deželne vino - in sad je rojak o fiole na Slapu.
Prošnjam je dodati rojstni list, sprifialo o čvrstem zdravji, lepem vedenji, ter o dovršeni ljudski Šoli, oziroma srednje šole, ako je prošnik že v srednjih šolah.
Prošniki za plačujoča mesta morajo priložiti primeren protopis vzdržavanja od strani starišev, oziroma jeroba.
Šolske knjige
in
šolsko, risarsko in slikarsko orodje
prodaja po iiaiiilžflli eenali
(580-2)     j GIONTINI,
trg- l^lžj. šte^r. 17.
Hiša na prodaj
je v Ii|ubl|uul, Hrenove uli«-«* št. I i. obstoječa iz 7 sob, ravuo toliko kuhinj, drvarnic in 3 kleti, potem 1 prostorne shrambe za šoto in primerno velikim dvoriščem. — Najemščina hišo znaša 356 gld. in je po davkih, ako se odbijejo uzdržcvalni stroški in davki, vredna čez 4800 gld. Hifia je prosta dolga in se proda, ker posestnik ne stanuje v Ljubljani, prostovoljno za 4f>00 gld. Od te svote ae mora 3000 takoj plačati, OBtali znesek pa zamore ostati proti 5 °/0 obr> sti uknjižen v zemljiških knjigah.
Opomni se, daje hranilnica na nišo svoto od 1500 gld. posoditi obljubila, katere zamore kupec takoj tamkaj vzeti.
Natančneje pove iz prijaznosti npravništvo „Sloven-skega Naroda". (569—2)
••••••
JOSIP PEROVŠEK,
knjigovez v Novem mestu,
se slav. p. n. občinstvu na Dolenjskem toplo zahvaljuje za do sedaj v njegovoj stroki obilo izkazano mu zaupanje in naklonjenost, ter se ob jednem priporoča, da bi ga tudi v prihodnje blagovolilo počastiti z mnogobrojuimi naročili, katere bode točno, ele-gnutno in ceno izvrševal.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Perovšek,
(589—1) knjigovez.
Išče se
mlad komptoirist,
slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen, za neko tukajšnjo trgovino b doma* i ml pridelki. — Ponudbe do 16. septembra pod: M. 603" poste reBtante
LJubljana. (570—4)
M. Gerber,
c. kr. zaloga šolskih knjig, pisalnega orodja in kupčija s papirjem,
v Ljubljani,
poleg zvezdnega drevoreda št  21 stara, 4 nova,
priporoča
normalno šolske knjige
za, 1884/5 1.,
kakor tudi vse v šolsko stroko spadajoče stvari in sicer: Greiner-jeve in Pokorny-jeve, Grubbanerjeve In Mu-sil-ove pisne zvezke in vsakorSne risalne zvezke; peresa; držaje; razno črnilo, črno, rn«leče, modro in ruV javo; svinčnike, Hardtmuth-ove in Faher-jeve. Elastične tablice, ploščice v lesenih okvirjih, črtala, gumije, razne peresnice, harvnice in čopiče, zavitke, vpisne knjige, nacrtane in nenacrtane, razne velikosti in debelosti.
Papir za sekirice (note) itd. itd. (578—2)
SODČKE
mj---kfg
II
knjigotržec v Novem mestu,
piiporoča svojo zalogo (572—8)
šolskih knjig:
za gimnazije in ljudske šole.
(Zapisnik knjig za gimnazije dobiva se brezplačno.) Tudi priporoča svojo zalogo vsakovrstnega
papirja in pisalnega orodja.
t
na deželi
{bo da od 1. dfccmbra t. 1. pod ugodnimi pogoji
l wm- v najem
bi Kje? pove upravniStvo „Slovenskega II Naroda11. (588—1)
MBjnarodna linija.
Is Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „0-erxxa.an.ia.",      4200 ton, 6. oktobra.
„     „East -A-n^lIa", 3200   „   okolu 25. „
Kaj nta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold.
Potniki naj se obrnejo na (552—9)
J". TZE^^TjriniiiE,
generalnega pasažitega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatra Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Emillano d» Ant. l*OKl**yen, generalnega agenta v Trstu.
RTa 111114^'osl e .t ns k o /aBii e* a nje ostane tu še osem dnij. V loi-ek 1C». t. m. neprekljicijivo zadnji predstavi.
V Lattermannovem drevoredu.
Največja menažerija na celem sv^etu.
Lastnik T\ KLEEBERG. Otvorjeiio od O. ure dopoludne do 9. ure zvečer.
Prvikrat v Ljubljani: 1 povodnji konj, 1 nosorog, 1 tapir, 2 slona, 15 levov, f> prek rasnih tigmv, 2 črna pantra, rjavi in črni medvedje, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic, 4 kare  krokudili i t. d. — Vsak dan dve glavni predstavi: ob štirih popoludne in ob  sedmih zvečer s čudovitim slonom „Jombou, s 2 prekrasnima tigroma, G lovi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala so bodita srin cosnodičina Etna Kleeberg in »lavnomani krotilec zverjadi gospod K. Orail. Vsakrat je mej produciranjem glavno krtuenje grabežljivih zverin. Ustopnina: 1. prostor 70 kr., II. prostor 40 Ur., 111. prostor 20 Ur. (664—6) S.fttit i kanji klanje se kujnij<>j». rf«  se kemija s njimi  araltešijive zveeine.
krotiteljica zverin gospođici
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Ž e I e z n i k a r.
Lustnina m tisk „Naroaue Tiskarne".