POMANJKANJE DENARJA ZA NOVE NALOŽBE ČUTIMO TUDI V GRADISU
Težave gradbeništva
Gospodarska kriza, ki nas pesti že vrsto let in ji tudi še ni videti konca, je dokaj močno prizadela tudi slovensko gradbeništvo. Po-manjkanje dela (pred desetimi leti smo za nove naložbe namenjali tudi do 40 odstotkov narodnega dohodka, sedaj pa manj kot 20 odstotkov), zaostrene ekonomske razmere, negotovost in neznana prihodnost gradbeništva, slab interes družbene skupnosti za dogaja-nja v tej panogi težave in slabosti znotraj gradbeništva in ne nazadnje nizki osebni dohodki, ki ogrožajo življenjski standard in socialno varnost gradbenih delavcev in se odražajo tudi skozi vse pogostejše stavke v gradbenih kolektivih, niso obšli niti Gradis, največje sloven-skc gradbene delovne organizacije, ki ima sedež v naši občini. Vse to je vplivalo na poslovanje Gradisa v lanskem letu.
Dosegli so planirani obseg del, zaostali pa so pri dohodku in še bolj pri akumulaciji, zato z rezul-tati niso v celoti zadovljni. Dve temeljni organizaciji, kovinska obrata v Maribom in v Ljubljani, sta poslovno leto zaključili z iz-gubo, katere večji del so pokrili v breme revalorizacijskih odhod-kov, nepokritih pa je ostalo 414 milijonov dinarjev v tozdu Kovin-ski obrati Ljubljana.
Izgubo bodo pokrili s senacij-skim programom, v katerem je predvidena možnost sodelovanja z Rikom. V Kovinskih obraiih Gradisa bi naj izdelovali posa-mezne sklope, ali pa tudi kom-pletne izdelke za Rikov tozd Ko-munalna oprema. Za takšno sode-
• Neizpodbitna je resnica, da je gradbenikov preveč (neka-teri podatki kaiejo, da jih je, glede na razpoložljiva dela, celo vet kot 30 odstotkov preveč) io se zato vsi krčevito borijo za vsak objekt. Tako prihaja do nelo-jalne konkurence, kar spretno iz-kori&čajo investitorji ter od izva-jalcev zahtevajo vse več bonitet v obtiki kreditiranja, tudi do 30 odstotkov, sovlaganja, fiksnih cen itd. Zato so največkrat dela prevzeta pod realno ceno, kar seveda gre v breme nizkih oseb-nih dohodkov gradbenih delav-cev in v Skodo njihovcga oseb-nega in druzbenega standarda.
lovanje in s tem reševanje proble-mov v Kovinskih obratih Ljub-ljana, ki so edini zgubaš v naši občini, se zavzema tudi izvršni svet občinske skupščine.
Tri temeljne organizacije pa po zaključnem računu niso zagoto-vile minimalne akumulacije, s ka-teio bi zagotovili mioimalni obseg sredstev za izboljšanje in razširja-
nje materialne osnove dela. Zato morajo do konca aprila pripraviti ukrepe za odstranitev vzrokov za motnje v poslovanju.
Lani je znašal celotni prihodek Gradisa 187 milijard dinarjev, do-hodek pa 44 milijard dinarjev. Večje je tudi število zaposlenih, Lani je bilo v Gradisu zaposlenih 7129 delavcev, tako da je Gradis tudi po številu delavcev zopet naj-večji gradbeni kolektiv v Slove-niji.
Zaskrbljujoča je angažiranost Gradisovih tozdov v letošnjem letu. Planirali so celotni prihodek v višini 380 milijard dinarjev, vendar bo doseganje tega cilja izredno težavno, saj na trgu ni dovolj dela. Posamezni tozdi so angažirani različno - od kritičnih 9 odstotkov, do nekoliko bolj spodbudnih skoraj 50 odstotkov,
0 Osebni dobodki gradbenih delavcev so med najnižjimi v Slo-veniji, so na prcdzadnjem mestu med vsemi panogami in dejav-nostmi. Po podatkih, s katerimi razpolaga Splošno združenje gradbeniitva in industrije grad-benega materiala, so imeli lani najvišje osebne dohodke v dra-vograjskem Kogradu (269.161 din), na drugem mestu jc Gorica iz Nove goricc, na trctjem mari-borski Stavbar, četrti je Gradis (242.298din),... enajsti je SCT (222.704 din), dvanajsto Grasup-Ije (212.044 din), trinajsti celjski Ingrad 206.541 din), itd.
vendar je v tem relativno ugod-nem odstotku kar precej del, ki jih bodo opravili Gradisovi ko-operanti in podizvajalci.
Vse to kaže, da so za letos na-povedi prej slabe kot spodbudne. Sc najbolj zaskrbljujoče je to, da na mizah projektantov ni novih načrtov za objekte, kar pomeni, da jih tudi za gradbenike ne bo, in ne samo letos, temveč jih ne bo še nakaj let.
C. P.