Posamezna številka 12 vinarjev.
Slev. 273.
Y LMail v sredo, dne 28. oniatni 17.
Leto xlv.
as Velja po pošti: »
u celo loto naprej .. K 30-za en mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oelolotao. ,, 34'— za ostalo Inozemstvo. „ M'— "
V	Ljubljani na (lom: Za oelo leto naprej.. K 28-— sa em mesec „ .. K 2-30
V	ipravl prejeman mesečno „ 2*—
seč Sobotna Izdaja: ss
Za oe o leto.....K 7"—
sa Nemčijo oeloletno. „
12—
■ -.■<••
a« ostalo inozomstvo.
__Uredništvo je v Cepllarjevl nliol Stvr. 1/IH.
Bokoptal se ne vračajo; nefronfeirana pisrvt se na r Eprejemajo. — Uredniškega tololoaa štov. 74. =
f alltičen list za
narad.
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali njs
prostor) sa enkrat . . . . po 30 v sa dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primores. popnst po domovom.
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Ishaja vsak dan livsemit nedelje in praznike, ob 3. nr! pop.
Hedna letna priloga vozni red.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št, 6. — Račnn w>štne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št 188.
-.---
Posl. Modraček (češki soc. demokrat) naglaša, da ne spada pod obtožbo samo komisija za nadzorstvo državnih dolgov, ampak cela Stiirgkhova vlada. Glede zunanje političnih pojavov pravi, da smatrajo aneksijonisti v Nemčiji in na Ogrskem Ljenina za svojega zaveznika. Revolucija v Rusiji ubija sedaj svojo lastno moč, ki je tako potrebna, da se izvedejo njene velike ideje na mirovnem kongresu.
Posl. S e i t z (nemški soc. demokrat) naglaša, da je kontrolna komisija nepotrebna, ostanek iz stare dobe absolutizma. Parlament naj sam vodi nadzorstvo. Če pa komisija pbstoji, so dolžni njeni člani, da varujejo zakon. To svojo dolžnost so člani prekršili in zato se morajo poklicati na odgovor. Sokrivi so Stiirgkhove dobe absolutizma.
Seja se prekine. Prihodnja seja jutri ob 10. uri predpoldne.
Poštne razmere no Slovenskem.
V proračunskem odseku je govoril danes poslanec dr. Lovro Pogačnik o poštnih in brzojavnih razmerah na našem jugu. S statičnimi podatki v rokah je dokazal, kako so tudi v poštni službi na vseh merodajnih mestih nastavljeni skoro izključno tujci. Posebno pri poštnih ravnateljstvih v Celovcu, Gradcu in Trstu. Vsa tri imajo več ko 100 konceptnih, administrativnih in tehničnih uradnikov in med temi ja 5i 5 Slovencev. Če hoče vlada imeti zaupanje zavednega slovenskega naroda, naj ta škandal čim preje odpravi.
Zahteva dalje nujno preuredbo poštnega' urada na ljubljanskem kolodvoru, ki praznuje letos že 60 letnico svojih majhnih prostorov, ki niti zdaleka ne odgovarjajo več današnjim prometnim in vojnim potrebam. Tolmači pritožbe ljudstva, ker pošta zaostaja v celi deželi po cele tedne, osobi-to v Vipavski dolini. Dalje zahteva, da se izpopolni brzojavno in telefonsko omrežje v deželi, ki je še danes navzlic vojskinim izpopolnitvam nezadostno. Konečno se pridružuje predgovornikom, ki so slikali slab gmotni položaj poštnih uslužbencev in opozarja, da je vse pozabilo na najbolj potrebne, to je na selske pismonoše, ki imajo na ramah škandalozne plače. Navaja slučaj, da pismonoša po štiriletni službi dobiva še danes le 30 K na mesec, s katerimi naj preskrbi 4 otročiče.
Dr. Lovro Pogačnik predlaga:
1.	Ustanovi naj se poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani.
2.	Brzojavne in telefonične naprave, ki so nastale tekom vojske, naj ostanejo in se razširijo, osobito velja to glede telefonskih postaj v Postojni, v Kranju, na Jesenicah, v Kamniku in v Rndolfovem.
3.	Selškim pismonošem naj se nujno višajo dohodki, primerno strašni draginj
Iz državnega zbora.
Dunaj, 27. nov. 1917.
Danes je- zbornični predsednik dr. Gross naznanil, da je poslanec dr. Šusteršič zaprosil štirinajstdnevni dopust. Dr, Šusteršič je sploh redkokdaj pri- ' 'šel v "parlament. Nikdar ni doslej prosil dopusta, danes pa je naznanil, da ga štirinajst dni ne bo k sejam. To je storil dr. Šusteršič v onem času, ko čaka vse jugoslovanske poslance boj proti najhujšemu zlu našega jugoslovanskega naroda — proti dualizmu, V teh 14 dneh se bo namreč vršila razprava o n a g o d -bi Z Ogrsko, temelju dualizma.
Silno sumljivo jee, da pri tem važnem | vprašanju dr. šusteršiča ne bo zraven. Mož, ! ki-so ga slavili za tako izkušenega parla- ' m en t ar ca, pobegne i ž parlamenta, ko je prilika in potreba, da nastopi proti Ogrski. /Ui bi bil dr. Šusteršič tudi iz delegacij tako pobegnil, ko bi ga bili kranjski poslanci izvolili vanje?
Vedno bolj se nam utrjuje prepričanje, 'ia. obstoji med Stadlerjevo izjave, frankovci in dr. Šusteršičem notranja zveza, katere zunanje vezi vodijo v Pešto in k Czerninu. Ni zastonj brzojav-JJal dr. Šusteršič grofu Zichyju, jji se brez vzreka ravzemal za R a u c h a kot hrvatskega, bs^aa, ni imel slučajno tajnih sestankov š bankovci pri Czerninu.
Danes popoldne sta došla v Jugoslo-. vanski klub dr. S u h a r i č in Dr. D i m o -■v i 6, zastopnika našega bosanskega naroda. Pogovarjali smo se o razmerah v Bosni ter o zadnjih dogodkih v Sarajevu,
Dr. Sunarič ie z vso odločnostjo hjavil prepričanje, da obstoji brez dvoma ! zveza md frankovsko akcijo v Bosni ter med dr. šusteršičem. Jasno je, da se vse to vrši po navodilih grofa Czernina, ki hoče povsod imeti nekaj ljudi, na katere se lahko sklicuje proti jugoslovanskim zahtevam. Pa to jim.ne bo pomagalo .-r pravi dr. Sunarič. To gibanje je tudi pri nas v Bosni tako silno in živo, da bo gotovo premagalo vse ovire. Dajte nam le i tiskovne in zborovalne svobode, pa boste videli, kako misli vsa Bosna kot en mož! «— Tako zastopnik iz Bosne, * . • »
Ni nas treba biti strah. Jugoslovansko ljudstvo vstaja in dviga glas. Bojazljivcev in uskokov trpeče, a odločno ljudstvo ne bo trpelo v svoji sredi! To tem manj, ko bomo v bodoče še bolj kot doslej morali zbrati vse sile. Čakajo nas še težke borbe. Poročal sem že, da Czernin in Mažari korakajo skupaj. Baje bo moral iti S e i d -1 e r, ker ni dovolj enegičen. Govore, da so hoteli dr. K o r b c r j a pridobiti za mi-
nistrskega predsdnika, a ta mož se v tako politiko, ki jo hočeta Czernin in W e k e r 1 e , noče vpreči. Pač pa je gotovo, da odstopi minister za prehrano general Hofer. ' " 1
Baje je tudi gotovo, da odstopi cesarjev pribočnik knez L o b k o v i c. Na njegovo mesto bi pričel Slovencem zelo hudo — znani general K r a u s s. Ni pa še verjetni, da bi odstopil knez H o h e n -1 o h c,
• * •
Nasprotniki se- organizirajo na vseh straneh in bodo V skupnem naskoku hoteli udušiti naš glas po — združenju in svobodi. Vsak omahljivec, ki v teh usodnih dneh našega naroda ne stoji na svojem mestu — je izdajalec. Jugoslovanski narod pa bo kot en mož stal za svojimi zastopniki.
Narod, v boj za staro pravdo! ♦ * *
Danes je zbornic?, razpravljala o dvajsetih resolucijah odseka, ki se tičejo nove zgraditve v vojnih ozemljih. Odsekove resolucije, o katerih smo svoje-časno že poročaLi in v katerih je tudi poslanec F o n stavil zahteve glede Goriške, so bile sprejete.
Nadalje je zbornica sprejela resolucije brambnega odseka, da se častnikom, ki so iz malenkostnih razlogov svoječasno morali odložiti šaržo, olajša rehabilitacija.
Nato je prešla zbornica v razpravo o poročilu proračunskega odseka glede sodelovanja kontrolne komisije za državne dolgove pri finančnih operacijah, ki so bile izvedene leta 1912,
Poslanec dr. Ellenbogen (nemški soc, dem.) napada v zelo ostrih besedah člane kontrolne komisije za državne dolgove in predlaga, naj jim zbornica izreče nezaupnico.
Finančni minister baron dr. Wimmer brani člane kontrolne komisije za državne dolgove. Kriva je absolutistična doba pod grofom Stiirgkhom, ki ni hotel predlagati sklicanja državnega zbora, in ki se je izjavil: »Ni ga ministra, ki bi predložil Njegovemu Veličanstvu predlog za sklicanje državnega zbora.« S takimi razmerami je morala računati kontrolna komisija.
Poslanec baron dr. Fuchs (nem. kršč. soc.) pravi, da je kontrolna komisija izvršila svojo dolžnost. Treba bi jo bilo pohvaliti, ne pa ji izreči nezaupnico.
Posl. Seitz (nemški soc. demokrat): Kontrolna komisija je branila kršenje ustave.
Preskrba s sladkorjem.	\
Z ozirom na vprašanje poslanca J a v ca v zadnji seji odseka za ljudsko prehra* no, zakaj južne dežele ne dobe sladkorja^ jc odgovoril urad za prehrano sledeče:
Da prebivalstvo ne dobiva redno slad« korja, so vzrok nedostatki v prometu. Pri posameznih tovarnah se je nakopičilo 4800 vagonov, ki jih ni mogoče odposlali, to je več, kakor dvojna mesečna potreba« ki znaša 2300 vagonov. Urad za prehrano se mora boriti s takimi težavami, da je bile na pr. 19. novembra mesto zahtevanih 2$6 vagonov dodeljenih le 49. Jasno je, da mora biti ob teh razmerah ne samo preskrba južnih dežel s sladkorjem, ampak cele monarhije nedostatna.
Vojaške rekvizicije.	. ,
V odseku za prehrano je sprožil posl Jarc vprašanje vojaških rekvizicij. Po južnem Štajerskem postopajo po navodilu namestnika Claryja vojaške patrulje tako brezobzirno, da kmetom ne bo ostalo niti seme. Nasprotno pa vojaštvo, kakor se poroča, s pridelki, ki jih je uplenilo po Beneškem, strašno trati, ker poraba plena sploh ni organizirana. Stavil jc sledeča predloga:
1.	Vlada se poživlja, naj sporoči od?e. ku ali in kako se je organizirala poraba plena kmetijskih pridelkov na Beneškem.
2.	Odsek izi"eka svoje obžalovanj« vsled postopanja vojaških patrulj pri ree kvizicijah. Odsek zahteva brezpogojno, di? se kmetom pusti seme, živež za družinp, posle, delavce in užitkarje ter za krmo, kar je po odredbah določeno.
Vršila se je o teh predlogih živahn? debata, v kateri je izjavil zastopnik min), strstva za prehrano, da se prvotno nj na? meravaio rekvirirati, ampak r.a podlagi popisa parcel določiti, kaj mora kmet od« dati. To se pa ni obneslo in zato hodijo š<j* daj komisarji z vojaškimi patruljami in popisujejo zaloge. Kar kmetu ostane preko porabe za seme, družino in delavce za ceJ(j leto, to mora oddati. Če se zgodijo qede« statki in prekoračijo odredbe, naj se vsak slučaj naznani ministrstvu za prehrano. Glede živil, uplenjenih v Italiji, se vrŠe posvetovanja -v zunanjem ministrstvu.
Oba predloga poslanca Jarca sta bila sprejeta,
Ustavni odsek.
Duaaj, 27. nov. Ustavni oclsek je razpravljal danes o resolucijah glede interni-rancev in konfinirancev.
Nagodbens odsek.
Dunaj, 27. nov. (K. u.) V nagodbenem odseku je poročal ministrski predsednik dr. pl. Seidler o zgodovini pogajanj glede r.agodbe med Avstrijo in Ogrsko.
Nikdar di mspEe vedeti...
(Prevel V. S.)
(Konec.)
»Pavel!« je zavpil, in še enkrat, še enkrat: »Pavel!«
Zaslišal je neko godrnanje.
Od kod je prihajalo?
Ozrl se je okrog sebe, gledal po hodniku, našel ni ničesar ... ničesar ... ničesar ,..
Slučajno je pogledal pod noge.
Kaj je bilo to?
Truplo.
Temno truplo, ki se je pričenjalo polagoma premikati, ki se je razstegnilo, pre-tegnilo in zazdehalo.
»Si ti, Pavel?«
V odgovor mu jc bilo zdehanje, pijano od spanja.
Mihajlo Filipič se je prijel za čelo. Zdelo se mu je, da se prebuja iz težkih sanj. Stopil je v svoj oddelek, prižgal luč in izvil se mu je nenadoma glasan krik.
Krik veselja!
Tam ... tam ... je ležal.., zavitek .. povezan, zapečaten, nedotaknjen ,..!
Prijel se je zopet za čelo.
In ko se je okrenil, je videl svojega služabnika, ki je stal zaspano in v zadregi med vrati in jeeljaje prosil oproščenja, da je tako trdo spal.
»Spal si? Pavel!« mu je rekel Mihajlo Filipič in se tresel razburjenja. »Ali nisi zapazil, da so bili ljudje tukaj... mož .. -ki... ki me je ,,, oropal?«
Pavel je zmajal neverjetno in začudeno z glavo. »Nikogar ni bilo tu, Vaša milost... nikogar.,. menim, da vaša milost sanja...
Mihajlo Filipič si je mel oči.
Nenadoma mu je prišlo na misel, da bi poiskal vezi, ki bi morale še ležati v oddelku.
Ni jih bilo.
Skočil je k oknu, je hlastno odprl, vtaknil glavo v mrzel zrak in zapazil, da sc že močno dani.
Bližala se je četrta ura.
Ob petih je zapeljal vlak v glavno mesto gubernije.
Mihajlo Filipič je sedaj vedel, da je bil samo sanjal; sanjal dolge, težke, neumne sanje,..
Odslovil je služabnika.
Vrgel se jc na sedež, vzel zavitek v naročje, ga strastno objel; ni bil pripravljen, da bi ga še kedaj dal iz rok.
Tako je obsedel, da je zavezil vlak na kolodvor glavnega mesta gubernije.
Malo ur pozneje je sedel Mihajlo Filipič v zasebni pisarni guvernerja in poročal o uspehu preiskave.
Čv ' to se je bil izpremenil. Bil je zelo ret beseden in redke besede, ki jih je govoril, so bile v živem nasprotju s prejšnjimi časi, vse brez strogosti.
Utrujen je izgledal. Ni bil več podoben človeku, ki hoče stvar, ki se je je lotil, tudi premagati in zlomiti.
In tudi ni več govoril o tem, da mu je mar, da izvrši svojo dolžnost. Razložil je guvernerju, kako stvar stoji in mirno čakal, za kaj se odloči njegov šef. Videlo sc je, da mu jc vseeno, ako se odloči za to ali za ono.
Guverner je potrto pregledoval listine. Česar se je najbolj bal, se je zgodilo. Osebe, ki so bile zapletene v zadevo, so bile tako odličnega stanu in tako vplivne, da bi se moral zgoditi velik škandal, čigar posledice ni bilo mogoče pregledati, če bi peljali stvar dalje.	•
Negotovo je pogledal državnega pravnika in vprašaj:
»Mihajlo Filipič, kaj menite o stvari? Svetujte mi!«
»Jaz?« je ravnodušno odgovoril Mihajlo Filipič. »Ne spodobi se, da bi jaz kaj svetoval ali menil. Sem samo izvrševalni organ, Visokost. Sledim vašim poveljem.«
Guverner je osupnil, še bolj se jc pa razveselil. Toliko popustljivosti ni bil pri-
čakoval od trdega in groznega Mihajla Filipiča.
V zadregi je pokašljeval.
»Hm,« je menil, »gotovo ... Vendar bi vas prosil, da izrazite svoje mnenje in mi svetujete ... Končno pa niste, samo »izvrševalni organ«, temveč pravnik države, ki je njegova dolžnost, da zasleduje, kar je proti postavam ... Kako torej me-, nite o stvari?«
Mihajlo Filipič je negotovo popravljal svoja očala.
»Dobro, ker vztrajate pri tem, vam povem svoje mnenje: Menim, da jc najpa-metneje, da stvar potlačimo.«
»Kaj?!«
»Tako mislim,« je rekel suhoparno Mihajlo Filipič, »prav ,tako.«
»Toda... ali sc niste sami izrazili, da bi pričel lahko kdo drugi mešati se v to stvar, ako se jc mi ne lotimo?«
»Res, ravno to moramo preprečiti, Visokosti«
»Preprečiti? Kako?«
Državni pravnik je temno pogledal.
»Da izsledimo tega skrivnega ovaduha in ga spravimo na varno.«
Guverner je skočil s stola. Videlo se je, da se mu je odvalil težak kamen od srca.
No Sv. Goro.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
V strahu in trepetu sem jo večkrat gledal med vojsko. Videl sem, kako so se iz njenih sivih, skalnatih reber dvignili črni in rumenkasti strebri dima proti mo dremu goriškemu nebu; opazoval sem v žalosti, kako ce je rušilo močno zidovje svetogorskega svetišča in samostana. Po deseti ofenzivi ni bilo več — Svete Gorel Kako bi, četudi s krvavečim srcem, rad poromal tja gori, kakor smo nekdaj romali na Sv, Goro, Saj ne smem, ne morem! — Kako ne? Pot je prosta, romanje tja zopet otvorjeno: naši zmagoviti junaki so odorli pot na Skalnico. — Novo, močnejše hrepenen:e se je vzbudilo v srcu; romat grem na Sv, Goro, magari brez potnega listal
S poštnim vozom, ki je med vojsko zopet nastopil svojo počasno in cincajočo službo, sem se pripeljal do S^pa pri Sv, Luciji. Prav počasi smo vozili. Temu pač niso bili krivi ubogi konji, ki imajo samo to napako, da morajo ba? v vojnem času živeti ob prepičli hrani; kri^a je le cesta. Koliko topov, avtomobilov, nepreglednih trenskib vozov je tod vozilo proti tolminskemu mostišču! Po idrijski dolini do SJa-
?a ni opaziti granatnih lijakov ali podrtin. udj tu skozi je šla vojska: uničene njive, poteptano polje, prazni seniki, goli kozolci to jasno pričajo. — Slao in Roče so prizadete: polje ob obronkih Idrijce je precej preorano od laških granat, nekatere hiše so porušene. Roški g. župnik je tu vstraja! med vsemi ofenzivami, akoravro mu je Lah nasadil okoli župnišča precejšnje število raznih izstrelkov.
S hvala Bogu v teh časih prijetno težkim nahrbtnikom sem jo mahnil po vojaških serpentinah čez Soehovo brdo in Vrata proti Čepovanu. Da se ne bo kdo spotikal nad mojim nahrbtnikom, moram povedati, da sem imel v njem brašnje za cel teden mojega začrtanega potovanja. Kje boš danes kaj dobil, če s seboj ne vza-meš? — Na Vratih je bila »Fassungsstel-Je«. Tukaj se stekajo nove vojaške ceste in poti, ki vodijo z Banjške planote čez Lo-kovec, Kal in Špilenco. Samotež so sprav Ijall vojaki uplenjene laške topove s note proti podrti svetolucijski postaji. Od daleč opazim tam pod hribom med gručo vojakov zastavo-trikoloro. Pa menda niso prikorakali iz Furlanije Cadornovi vojščaki ter jo mahajo čez Vrata proti idrijski doHri! Kaj še! Stari trenarji začudeno ogledujejo ogromnega Caoronija, ki so ga naši letalci v zraku obkolili ter ga prisilili, da se je spusti! popolnoma nepokvarjen na tla.
V Čeoovanu sem našel izmed mošk;h le gostoljubnega orožnika in g. poštari Kofola, ki sta me dobro napa sla in ore-skrbefa tugi s cigaretami. Hvala jima! Ooazil sem tudi nekaj žensk, ki so se vrnile iz gorjaoolnega begunstva ter rkušajo v podrtih in izpraznjenih hišah za si'o urediti štanovarie. Cerkev ni poškodovana. Farovž je dobil veliko luknjo v klet. Druge hiše so več ali manj trpele, — Po Pu-£ta'ah, še bolj bolj pustih kot orej, je pošteno brisala tamkaj neizogibna buria. Srečal sem moža pri neki hiši, ki je priva-lil iz kleti prazno kad za reoo in zelje. Edino kad mu je pustila vojska, in še to prazno! Pogledal me je z žalostnimi očmi ter rekel, da se vrne nazaj v begunstvo! Razumel sem njegov pogled, ostal ml je v duši neizbrisen. In koliko jih je, ki zopet še z večjo bridkostjo zapuščajo porušen in uničen dom, Žal mi je, da so ga videli —
pla-
»Visokost, storil bom, kar je v mojih močeh,« je odgovoril kratko Mihajlo Fili: pič.
Guverner mu ie stresel roko,
»Storite, Mihajlo Filipič, le storite to -— hočemo vas poplačati za to!«
Mihajlo Filipič je držal besedo, storil je, kar je mogel in izsledil skrivnega ovaduha.
In prvič se je pokazalo, da je bil lahko železno strog tudi na mestu, ki je ugajalo višjim krogom, ki so ga bili do tedaj sovražili.
In posledica tega je bila, da je bil za-vratni ovaduh radi žalitve poštenih uradnikov obsojen na več let ječe.
Posledica tega pa je zopet bila, da je Mihajlo Filipič napredoval kar za tri stopnje in da je dobil naslov tajnega svetnika.
»Kako se je vendar naenkrat izpre-menil,« so govorili presenečeno gotovi visoki krogi. »Kako je bilo vendar to mogoče?«
Kako je bilo to mogoče, je vedel Ie eden in ta je bil Mihajlo Filipič sam, ki vendar ni pravil tega nikomur.
In tudi ne bi bilo človeka, ki bi mu bil verjel.
In vendar je bilo pribito; Mihajlo Filipič je spoznal po sanjah, samo po sanjah, da je v gotovih slučajih v Rusiji bolje, da človek ne izvršuje svoje dolžnosti.
Kajti, nikdar ni mogoče vedeti...
takegal Nič niso našli ln na — nič se vračajo v mrzlo tujinol
Pri Fovškem kalu pričenja pravo bojišče. Hiše so podrte, za njimi peljejo strelski jarki, ki prihajajo od Britofa ter se vlečejo v vijugasti črti čez greben proti Madonau na Banjško planota Cesta, s katere so že odmaknjeni španski jezdeci, je maskirana. Na desni in levi leži vse vprek: laške čelade, suknje, perilo, puške, ročne granate, bombe, maske itd. Nad prvo hišo pri Grgarju čaka parni cestni valjar; kdaj zopet pride iz ujetništva njegov »macehinista«, da ga zakuri ter ugladi raz-rito cesto.
Grgar je podoben Solkana ali Št. Petru. Cerkev — kot rešeto — je znotraj bol podobna hlevu, nastlanem s slamo, cunjami, ometom in kamenjem, kot pa hiši božji. Stolp še stoji, Če ga ne podere burja. V nobeni hiši ne najdeš zavetfa pred dežjem, saj nimajo strehe. Nekako čudežno je nepoškodovana samo kapelica sredj vas! o!	Suha trta ali pa stara
koruma slam* 'i kaietl, kje je bila piano ta aH njiva. Polje proti Britofu, po katerem je napadala laška konjenica, kakor tudi ono pod Prevalom, je prekopano od granat; po'no lijakov, v katere se steka deževnica izpod škabrijela ln Sv. Gore. Ob deževju majhno jezero, pomešano s — človeško krvjo!
Na Prevalu! AH nal grem na Skalnico? Saj ni ceste več! Če bom plezal po re-brih in skalah, stopim na ročno granato ali ročno bombo. Brez strahu! Saj romam • četudi sam — na Sv. Goro, Marija me bo varovala! Ob robu nekdanjega lepega nasada, na katerega spominjajo razcefra-nl in užgani borovi štori, sem srečno našel staro cesto. Kakšna pa je! Od prve kapele na ovinku in od tam do druge še ko-modno hodiš -— po bojišču namreč! — akoravno ti kamenje, ki sc je privalPo razstreljcno od granat na cesto, zastavlja pot pri vsakem koraku. Naprej gre težje. Ceste je zmanjkalo, zato si izberem pet po stopnicah, ki je peljala nekdaj skori prijazen gozdiček, v katerem so počivali romarji, rajgreti od žgočega goriškega solnca. Ne iščem sence, toplo ni. če bi sence tudi iskal, ne najdeš je, ker gozdič, ka ni, niti sledu o njem. Kmalu bom na vrhu. Pa kako, stopnic in poti je zmanjkalo. Skočim v jarek; tudi ta se je zgub;l v kaverno, kjer so imeli Lahi telefonsko postajo. Zdi se, kakor da so žice s ce'ega soškega bojišča semkaj napeljane, toliko jih ie! Zavijem jo na levo, potem naravr nost navzgor: po razmletem grušču, raz-streljenem kamenju in izruvanih skalah. Na vrhu Sv. Gore sem. Hvala Ti, Marija svetorforska!
Kako izgleda na Sv. Gori? Ne raz'o-čiš, kje je bila bazilika, kje samostan, kje druge hiše. Pokopališče spoznaš po razmetanih spomenikih, odortih grobnicah in po gnilih, razk'anih deskah krst. Groblja, podrtia, razvsMne , . . Splezam na naj-višii kup groblje in pokleknem — na raz-b!ti marmornati steber glavrega oltarja. Marija! Mati svetogorska! Zakaj je uničen Tvoj hram, naš dom . . ,? Naš dom — imeli smo ga: plamen ga je vzel, v spomin nanj — nosimo s seboj pepel.
VfljSRl z Hali)«.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. novembra. Uradno: Položaj se včeraj ni izpremenil. V zadmih desetih dneh so s? alpske čete generala AUreda Krau*sa zoret z največjo vstrajnostjo in hrabrostjo borile. Kakor je izvedel graSki strelski polk v borbi za Mante Pert'co nove svoji preteklosti odgovarjajoče čine, tako se je nu-di'a prilika Zgornje Avstrijcem od Hrs?n-ske*a pešpolka št. 14 in oddelkom tirolskih lovcev pri II Termine 'n San Marino v soteski Brente prilika, da so pridobili novo slavo svojim praporjem,
Stotnik Brumovsky je premagal 23. novembra v zračni borbi 25. sovraZnika.
X X X
Položaj na naši jugozahodni bojni črti se v zadnjih dveh tednih nt posebno Izpremenil. Kako da se bo položaj še razvil, ne vemo: reč našega vojnega vodstva. Naše napredovanje do Piave je skrajšalo našo bojno črto za tri četrtine svoje prejšnje dolžine: zdaj meri 160 km. Italijansko vojno vodstvo hoče, kakor vse kaže, držati črto pri Piave. Sporazumu pomaga zdaj 9 divizij angleških in francoskih kolonijalnih čet, ki se še zbirajo pri Vicenci in pri Padovl, med Bacchiglione in Brento. V borbo je že zapletenih večje število francoskih lahkih in težkih baterij; angleške baterije se prevažajo.
Italijansko uradno poročilo. 26. novembra. Včeraj so sovražne
bojne sile, podpirane z močnim artilerijskim ognjem, poizkušale nadaljnji napad na naše postojanke med Brento in Piave. Na naši ievici se je iz ozemlja Monte Per-tica naperjeni sovražni napad hitro zrušil Ui vsakemu nadaljnjemu poizkusu ie od
naše strani sledil uničujoč protinapad. V Tassonu je naš alpinskl bataljon Monte Rosa napadalce decimiral. V središču, kjer je bil sovražni pritisk najmočnejši, se ja 35. divizija posebno odlikovala. Sovražne kolone so napadle od severozapada in s severa z veliko živahnostjo Monte Casso-ne, prelaz Orso in Monte Potarlo, kakor tudi Monte Spinuccia. Naš ogenj jih je po-medel in z našim silnim ponovljenim protinapadom so bile končno odbite. Več kot 200 ujetnikov je ostalo v naših rokah. Na našem desnem krilu je sovražnik napadel vzhodna pobočja Monte Monsinera. Napa-nalne valove je najprej ustavil naš artiljerijski ogenj. Nato so naši vrli alplni napravili protinapad in pognali sovražnika nazaj. Ugrabili smo nekaj dvanajstoric ujetnikov.
Pismo iz aslaškega boljšča.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
22. novembra 1917.
Mi prodiramo s!cer počasi, a gotovo. Lahi se tu na našem bojišču strašno upirajo našemu pritisku. Takorekoč vsako ped zemlje moramo s težkimi boji odkupiti. Koncentrirali pa so Lahi za Asiagom velike množice vojakov, spravili so v tam ležeče gozdove svoje topništvo vseh kalibrov, Mi pritiskamo vsaki dan. Glavni sunek se pa do danes še ni izvrš!l. Lahi še niso okušali vse naše moči. Ko ta skupno udari, potem bodemo videli, koliko velja laški odpor. Pribiti pa moram že sedaj, da naše sedanje postojanke, ki ležijo dva kilometra za Asiagom, niso nič kaj prijetne. Nasprotno so laške postojanke za brambo zelo ugodne in močno zgrajene. Naše čete se nahajajo večinoma v asiaški dolini, medtem ko se Lahi skrivajo na spredaj ležečem hribu.
Topovi grme vsak dan. Naša artilje-rija je tu mogočna in prepričani smo, da bo ta artiljerija zlomila laški odpor. Kedaj se to zgodi, al' čez en dan ali čez en teden, ne vemo. — V našem odseku smo dosedaj Lahom iztrgali As'ago. Galio, hrib Meletta in še več drugih malih občin. Vsak dan ujamejo naši po par sto mož. Nič ne pomaga Lahom, če obstreljujejo glavne ceste, ki vodijo v najsprednejSe postojanke. Naše čete Imajo kljub temu dovolj hrane in stre-Jjiva, Vse operacije se vrše natančno po načrtu. Ko bo sovražnik na naši levi, v Su-ganski dolini, moral zapustiti ozemlje, potem pride vrsta na nas, da obračunimo z njim na asiaški planoti. Če se bodo morali Lahi našemu pritisku umikati, potem šele se bodo videle dalekosežne posledice poraza italijanske vojske.	—iS.
Zopet 43.000 Italijanov ujetih.
Dunaj, 27. nov. Po zadnjih uradnih poročilih 60 na italijanskem pozorišču zopet ujeli 43.000 mož: 300.000 Italijanov bo kmalu ujetih.
Begunsko vprašanje ▼ Italiji.
Lugano, 27, nov, Avstrijci in Nemci so zasedli 17 volilnih okrajev; 15 poslancev teh okrajev je ustanovilo posebno skupino v varstvo koristi prebivalstva zasedenega ozemlja in za podporo beguncem.
Lugano, 27. nov, »Journal de Geneve« je poročal iz Rima: Položaj beguncev iz Furlanije je žalosten, Benečanski se vozijo po železnici, veliko reči so lahko vzeli s seboj; begunci iz Fulan je: do 300.000, so morali peš bežati. Stotine kilometrov so morali hoditi v snegu in v dežju; strašno so posebno otroci in starci trpeli. Begunci so raztreseni po celi Italiji. Pomožni odlbori so nabrali za begunce že 50 milijonov lir.
Italijanski socialisti. Lugano, 27. nov. (K. u.) Italijanska socialistična stranka ne dela na pojasnilo zadnjih vojnih dogodkov potom parlamenta, kakor druge stranke, marveč zbira zase podatke in namerava v prvi polovici decembra v parlamentu in izven njega nastopiti brezobzirno, da odkrije, kdo da je za poraze Italijanov odgovoren.
Potres na vzhodni obali Italije.
Lug.tno, 26. nov. Iz Jakina se poroča o potresih na raznih točkah italijanske vzhodne obali.
bojl ob zaMo.
. .^MŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 27. nov. Veliki glavni stan:
Vojoa skupina kraljeviča R u p t e t a Bavarskega.
Na Flanderskem so včeraj s topovi med gozdom Houthoulster in Zaandvoorde močnejše streljali.
V posameznih odsekih bojišča Jugozahodno od Cambroi so podnevi močno streljali. V obrambi teme je pripravljena angleška pehota napadla zvečer vas in gozd Bourlon; v težki borbi moža z možem smo jo Vrgli. Na predpolju so na celem pozori-šča živahno delovali.
B o j a a skupina nemškega c e s a r j e v i č a.
Severno od Prana? smo odbili v jarki nih borbah napad Francozov.
Na vzhodnem bregu Moze so se podnevi zmerno bojevali. Zvečer sa med Samogneux in Beanmont in na obeh straneh Ornesa močnejše strel,"ali.
Bojoa skupina vojvoda Alberta Virtemberžaaa.
Na višini Combres in med St. Mihe-lom in Pont-a Moussonom so od časa do časa streljali.
Berlin, 27. nov. Veliki glavni stani
Na bojišču pri Cambrai so se izjalovili močni angleški napadi med Boarlonom ia Fontainom. Ljuti krajni boji se aadaljujejo.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff,
Francosko aradao poročilo.
25. nov« Na desnem bregu Moze smo popoldne pp kratki pripravi s topovi se. verno od višine 344 kljub viharju in dežju izvedli operacijo. Na približno 3 iti pol Jem dolgi bojni Črti so naše Čete me"d Samogne-uxora io pokrajino južno od sela Angle-inent vzelo s sijajnim naskokom prvo ia drugo črto iu bivelišča, ki jih je bil sovražnik zgradil na južnih slemenih soteske V gozdu Caures, Dozdaj smo ujeli nad 800 Nemcev.
Vihar v francoski zbornici.
Bern, 27. novembra. (K. u.) Naknadne se iz seie francoske zbornice 22. novembra še poroča: Ko je naznanil Deschanel, da se je predlagal odsek 33 članov, se je zbornica zelo razburila. Socialisti so burno ugovarja'.!, ko je govoril Malvy, desnica mu je tudi burno ugovarjala. Renaold Je izjavil, da je porabil Clemenceau Škandale, da se je polastil moči.
Clemenceauova strahovlado.
Curih, 27. nov. Clemenceau je uvedel strahovlado, ki spominja na najtemnejše čase ruske reakcije. Brez izbire zapirajo v celi deželi ljudi iz malenkostnih razlogov, Košatijo se anonimne ovadbe; denunoao* tom cvete pšenica. V Parizu so že zaprli nekaj sto oseb. Dolže jih, da so rairoljubl. Veliko uradnikov je Clemenceau odstavil, češ da ne nastopajo dovolj odločno. Vsa aretirance izroče vojnemu sodišču.
BMifti vojsko v Rosijt
Kako ponudi Raslja premirje. Curih, 27. novembra. Rusko ponudba o premirju bo vladam četverozveza izročila neka nevtralna velesila, kakor hitro bo novo vlado priznala.
Grof Czernin in ruski mirovni predlog Dunaj, 27. novembra. Z delegati gosposke zbornice je grof Czernin govoru o položaju, ki je nastal vsled stremljenja sedanje ruske vlade. Izjavil je, da je monarhija pripravljena pričeti pogajanja o realnem in sprejemljivem miru.
Sporazum in preobrat v Rusiji.
Stockholm, 25, novembra. (Kor. urad.) »Tidningen« javlja iz Petrograda: Na posvetu pri angleškem veleposlaniku Bucha-nanu so sklenili, da počakajo navodil od svojih vlad, preden kaj ukrenejo. Po drugem poročilu so poslaniki izjavili, da bOr do zahtevali popotne liste, če se prične Rusija pogajati o posebnem miru; odpoto* vali bodo takoj. Na seji osrednjega delav* skega odbora 21. novembra Je izjavil ljud* ski komisar Trockij: Ne bomo hodili po tisti poti, po kateri je hodil Kerenskij, k? Je pošiljal zaveznikom prošnje. Našli smo pismo, ki to dokazuje, objavili ga borno. Vojsko moramo končati. Nadaljnja pogajar nja z zavezniki niso potrebna. Če pritisk na zahodnoevropske vlade še ne zadošča, ga bomo z našo politiko povečali. Kerenskij se baje nahaja pri U, armadi, katero reorganizira. V Kišinevu so baje proglasili samoupravo Besarabije.
Bern, 27, novembra. »Echo de Pariš« je poročal: Zvezne vlade so sklenile protestirati proti predlogu v premirju, češ, da bi kršil londonski dogovor v septembru 1914. Protest nameravajo nasloviti na ruski narod, a ne na Ljeninovo vlado. Francija namerava še posebno proti kršitvi francosko-ruske zveze protestirati.
Duhonin.
Dunaj, 27. novembra. (K. u.) Poročilo, da je vlada boljševikov zaprlai vrhovnega poveljnika Duhonina, se še ne potrjuje.
Katerim mestom gospodarijo boljševiki.
Stockholm, 27. nov. (K. u.) »Pravda«
je poročala: Boljševiki gospodarijo med drugimi sledečim mestom: Petrograd, Moskva, Kijev, Nlšnij Novgorod, Harkov, Odesa, Jekaterinoslav, Samara, Saratov, Kazan, Rostpv, Vladimir, Reval, Pskov, Mlnsk, Krasnojarsk, Podolsk in Caričin.
Trockij zagrozil uradnikom zunanjega ministrstva.
Kodanj, 27, nov. (K. u.) »Berlinske Ti-dende« javlja iz Haparande: Trockij jc naznanil uradnikom zunnnVga ministrstva,-da bodo odpuščeni, če ne prično do 30. t. m. zopet uradovati. Sovjet ljudskih kom'-sariev namerava oodržaviti vse banke.
Car ušel na Japonsko?
Newyork, 27. nov. (K. u.j Kakor poroča »Central News«, se je ruskemu carju posrečilo, da je ušel iz Tobolska čez Harbin na Japonsko, Potrjena pa ta vest še ni.
Kerenskij.
Haag, 27. nov. Kerenskij je, kakor poroča Reuter, odložil ministrsko predsedstvo in vrhovno poveljstvo in vrnil svoje pooblastilo začasni vladi. Proti Kerenske-mu in Tereščenku je uvedeno sodno postopanje radi zločinskega nadaljevanja vojske.
Bežna porcčio.
Cesarski namestnik gro! Clary — in slovensko zastopstvo.
Po odločnem koraku, ki so ga bili pri-morani na Dunaju storiti slov. štajerski poslanci nasproti namestniku Claryju, je povabil namestnik deželnega odbornika g. dr. Verstovška k sebi ter mu predlagal se-, stanek, katerega bi se udeležil tudi voditelj Jugoslovanskega kluba dr. Korošec v svrho poravnave perečih političnih zadev in vprašanj na Slov. Štajerskem. Poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek sta na povabilo dne 25. t. m. ekscel. grofu Claryju odgovorila sledeče: »Vaša ekscelenca! Z ozirom na pogovor, ki se je nedavno vršil radi nadaljnih pogajanj, si usojava Vaši ekscelenci javiti, da hvaležno odklanjava vsak razgovor, ker se itak ne izvrše nikdar razne obljube in pogodbe. Z izrazom odličnega spoštovanja: dr. Korošec, 1. r., dr. Verstovšek, 1. r.
Avstrijske delegacije.
V petek bo imelo vseh 60 avstrijskih delegatov predposvetovanje o razdelitvi odsekov, imenovanja predsedstva itd. — Posl. Stanku ponudijo predsedstvo vojnega odseka, dr. Korošcu pa predsedstvo bo-sensko - hercegovskega. — Poročil češki, jugoslovanski in tudi ukrajinski delegatje ne sprejmejo nobenih.
Češke stranke.
Češka soc. demokratična stranka in narodna socialna stranka sta se združili in se bosta v bodoče imenovali: Češka socialna stranka.
Hardenova »Zukunft« zopet izhaja.
Znana Hardenova revija »Zukunft« sme zopet izhajati. Hardenu .so zopet dovolili, da sme predavati.
Vojni svet sporazuma.
Amsterdam, 27. novembra. (Kor. ur.) »Allgemeen Handelsbladet« je poročal iz Londona: Vojni svet se bo bodoči teden posvetoval o skupnem sodelovanju mornaric srednje in južne Amerike z mornaricama Anglije in Združenih držav. Pečali se bodo dalje z bojem proti avstrijski podmorski vojski na Jadranskem morju, z vprašanjem blokade glede na Švico in Špansko in o finančni in gospodarski pomoči Belgiji po vojski.
Uspehi Anglije v svetovni vojski.
Berlin, 26.. nov. (K. u.) »Aftonbladet« je pisal: Belgija se je morala na zapoved Angležev ustaviti prehodu Nemcev, a obljubljena pomoč je izostala. Srbija, ki se je pred mirom z Avstrijo nahajala, je morala nadaljevati vojsko, a pomagali ji niso. Rav-notako se je zgodilo s Črnogoro. V Rusiji so zapadne velesile zatrle hrepenenje po miru: posledica strašna anarhija. Plena željna Rumunija je postala žrtev angleških obljub. Grški, ki je hotela ostati nevtralna, so delali silo in odstavili kralja. Italija je na vabo Angležev izdala svoje zaveznike in doživela najhujši poraz v svetovni vojski. Anglija je tudi zakrivila, da se Francija ne odpove Alzaciji-Loreni. Irsko pretresajo trajni upori. Pet kraljevin je popolnoma ali deloma podjarmljeriih; šesto se nahaja v veliki nevarnosti. Eno cesarstvo se nahaja v najdivjejši anarhiji; šest vladarjev je pobegnilo ali so jih pa odstavili.
38 milijonov mož pod orožjem. i Basel, 27. novembra. »Basler Anzei-Iger« poroča: Ameriško vojno ministrstvo je izračunalo, da se'nahaja pod orožjem v vseh vojskujočih se državah 38 milijonov mož; na strani sporazuma 27,500.000 in na strani osrednjih velesil 10,500.000 mož. — Dejansko pa moramo odbiti 9 milijonov Rusov, 1 milijon Američanov, 1,400.000 Japoncev in 500.000 Kitajcev; na avstrij-ško-nemški fronti stoji torej 10 milijonov vojakov nasproti 14 milijonom vojakov [sporazuma, med katerimi je 3 milijone Italijanov. V vojsko je zapletenih 22 držav.
Goričoni m Slovensko Liodsko Stranko v flr. Krekovem smislu.
Z Goriškega nam pišejo glede razpora iv S. L. S.:
Ljudje božji, kaj delate! Beremo poro-fla časnikov, odprta pisma, izjave, ki nas napolnjujejo s strahom. Zdaj, ko je edinost bolj potrebna kakor kedaj prej, ko Nemci in Mažari rovarijo, podkupujejo, intrigirajo
z uporabo vse svoje politične in znabiti tui di dertarne moči, da bi nas razdružili in Spravili jugoslovansko deklaracijo ad aeta, zdaj, ko smo začeli čutiti, da se nam tujčer ve spone rahljajo, ko smo začeli gojiti na-do, da pod pritiskom naše šložnosti te spone odpadejo — zdaj se čita o razkolu v naši zadružni in v politični organizaciji, ki jo je mentor našega malega naroda, blagopo-kojni dr. Janez Krek, s tolikim trudom ustvaril. Ali bodo enkrat končale osebne ambicije med nami ali ne! Zastonj so vsi še •tako lepi govor io demokratičnem načelu, na katerem naj sloni naša organizacija, ako si voditelji in načelniki te organizacije laste avtokratično oblast. To so suhe veje, ki naj odpadejo od drevesa, odkritosrčno itak nikdar niso bili demokratični, ampak bili so sebični, kar se o našem dr. Kreku tudi od najhujšega njegovega nasprotnika nikdar ne bo trdilo.
Iz S. L. S. se je pred leti razvila tudi v Vseslovensko ljudsko stranko obsegajočo vse Slovence pristajajoče na program katoliških shodov. Vsled tega imamo pri tem žalostnem pojavu ljubljanskem tudi mi svoj interes tu na Goriškem in svojo besedo javno povemo: Stojimo na stališču poslancev Jugoslovanskega kluba, ki so si po svojem boljšem prepričanju izbrali oonolnoma zakonitim potom za delegata dr. Korošca. Obžalujemo globoko, da se je v S. L. S. pojavil pojav, v katerem se osebnost stavlja nad splošnost ,kar je v kričečem nasprot-stvu z vsakim demokratičnim načelom. Po-z:vljamo vse Slovence brez razlike strark in političnega prepričanja nai varuje<o nezlomljivo edinost v boju za jugoslovansko deklaracijo kot dragoceno zaouščino našega, ves narod v ljubezni obsegajočega dr, Kreka, in naj tej edinosti podredijo vse osebnosti.
Dnevne novice,
+ Moste pri L;ubl?ani za dek?araei'o. Občinski zastop občine Mcste pri Ljubljani, zbran pri današnji seji, z navdušenjem pozdravlja deklaracijo jugoslovanskega državnozborskega kluba z dne 30. maja 1917, ki stremi za združenjem vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v posebni državi pod habsburškim žezlom, — Hvaležno pozdravlja mirovno prizadevanje sv. očeta Benedikta XV. in Nj. Veličanstva cesarja Karla 1. z željo, da se čim prej neha to nesrečno klanje ter doseže sko-rajšen mir vsem narodom Avstrije. — V hvaležni spomin g. dr. Jan. Ev. Kreka, tega prvoboritelja našega naroda, se sklene prispevati za njegov spomenik znesek 100 kron. — Županstvo občine Moste, dne 25. novembra 1917.
-f- Občinski svet Jesenice na Gorenjskem je 18. nov. sklenil soglasno izjavo za deklaracijo jugoslovanskega kluba.
-f Za jugoslovansko deklaracijo sta se izjavili štajerski občini Sv. Martin na Paki in Št. llj pri Velenju ter vsa duhovščina obmejnih dekanij Marenberg in Vu-zenica.
-f- Dovtip Kregarjeve stranke. Vajeni smo zelenih lepakov po ulicah, ki vabijo v Kino-Central v lepem deželnem gledališču. Toda včeraj nam je pasar Kregar napravil dovtip in tako poskrbel za zabavo v teh žalostnih in resnih časih. Razobesil je poleg lepakov za Kino-Central lepake velikega obsega, kjer vabi meščane, delavce in obrtnike v svojo pasar - Kregarjevo stranko. Vsako sredstvo jim je dobro, naj bo smešno ali pa žalostno resno, samo da sejejo razdor. Naj bo pasar Kregar in par njegovih v Šusteršičevi službi stoječih ljudi prepričanih, da Slovenske Ljudske Stranke ne bodo razbili.
—	Iz Loškega potoka, 25. nov. 1917. Kot zvest Vaš dopisnik se oglašam tudi v težkih dnevih preizkušnje. V. L, S., za katero smo vsi somišljeniki vsak po svoji moči delali in tudi trpeli, naj se — raz-druži. Ne in ne! Odpade naj le, kdor hoče. Ovelo listje naj odpada od močnega drevesa, čuvajmo pa cvet! V listi zaupnikov S. K. S. je za tu, kot poroča »Narod?, odločen za zaupnika Franc Debeljak, župan in posestnik, — ki je v vojni službi v Pulju, Kolikor je pa znano, bi se pa imenovani za to čast zahvalil, če bi bil tudi kot župan v svoji lastni občini.
—	Princ Hohenlohe zbolel. Korespondenca »Wilchelm« poroča: Najvišji dvorni mojster princ Konrad Hohenlohe je zbolel na obistih. Trpi zelo hude bolečine. Poroki svoje hčere (29. t. m.) ne bo mogel prisostvovati.
—	Nov predsednik »Gospod, zveze«.
Na ponedeljkovem občnem zboru je bil izvoljen mesto umrlega dr. Kreka za predsednika »Gospodarske zveze« Alojzij Markež, ekonom v zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
—	Imenovanje. Starešina »Danice« dr. Anton Megušarje imenovan za črnovojniškega sodnega praktikaiita za Čas vojne.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje farm. praporščaku v rez. Stanko Hočevarju, sanitetne stotnijc št. 8.
—	Slovenski častniki — junaki. Z
redom železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo in z meči sta odlikovana za posebno hrabrost v deseti soški bitki nadporočnik Franc Alič iz Gorenjevasi v Poljanski dolini in poročnik Stanko Jeglič iz Žirovnice na Gorenjskem, oba pri bos, herc. lovskem bataljonu št. 6.
— Iz italijanskega vojnega ujetništva se je vrnil potom izmenjave invalid rezervni nadporočnik 17. pp. dr. Kari Kukelj.
—	Vas Jurjevica pri Ribnici je darova-*' la za dr, Krekov spomenik 6 K 36 vin.
—	»La marche sur Trieste«. Izšel je iz misterijoznega vira v sijajni francoščini sestavljeni spis z naslovom »La marche sur Trieste« (pohod proti Trstu). Ta. spis, ki podaje vzroke in potek italijanske vojne, je kurijozum v vsej vojni literaturi, ker kaže v nasprotju s podobnimi izdelki entente pravo kulturo in civilizacijo. Podobni spisi samo zapostavljajo in psujejo nasprotnike, omenjeni pa se blagodejno razlikuje od njih. Spis prinaša krasne slike Trsta, soškega bojišča, nadvojvode Evge-na, generala Boroeviča, razne porušene kraje, delovanje vojaštva itd. Naslovna stran je okrašena z italijansko trobojnico.
—	Odlikovana sta bila s srebrnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje stražmojster Franc Kočevar in na-mestni stražmojster Josip Pogelšek, oba od 12. dež. orož. pov.
—	Razmere na Koroškem. Iz Pliberka se poroča: Dne 15. vinotoka so šli fantje iz Štebna k vojakom in vaška dekleta so jim okinčale voz z zelenjem in raznobarvnimi trakovi. Bile so rdeča, zelena, rumena, modra in bela barva, kakršne so se pač slučajno dobile v trgovini. Ker so imeli še dosti časa do vlaka, so se peljali v mesto v narodno gostilno. Na trgu pa zagleda okinč ni voz c. kr. stražmojster Drobe.ž ter plane kakor po rdeči barvi razjarjena žival med fante in iztrga med tulenjem cel okrasek. Kričal je: »Das sind nationnle Farben!« (»To so narodne barve!«) Ta popolno neopravičeni čin je vzbudil med fanti, pa tudi med gledalci ne-voljo in ogorčenje. Od kdaj imajo ti liudje pravico se polastiti voza in uničiti okras, ki so ga kupili naši ljudje za naš lasten denar? Vprašamo dalje, ali se tako goji patriotizem med mladino, ki je poklicana k vojakom v brambo domovine? Kje stoji zapisano, da mora biti c. kr. organ izvršitelj nakan nemških »volksratov«? Vedite, neprijatelji naši, da se ljudstvo, ki ga tlačijo ogromni davki in razne dajatve na krvi in blagu, ne da trpinčiti in žaliti. Dan obračuna še pride — pride kmalu in sigurno!
—	Manifestacija v Zagrebu. V nedeljo je predaval v Zagrebu poslanec dr. A Tre-sič-Pavičič o temu: »Pesnila v boju za svobodo«. Po predavanju je prišlo do manifestacij za jugoslovansko ujedinjenje. Posredovala je policija.
—	Nečloveški zločin jc izvršil neznani lopov v Češnjicah župnije sv. Lenart nri Ljubliani v noči od 25. na 26. nov. t. 1. Ponedeljek zjutraj so našli ubitega v postelji Mihaela Terškan — Anžaja — 77 let starega vdovca. Poleg postelje se je našla okrvavljena sekira, katero je zložinec zavihtel s toliko močjo, da je odkrušil z ostrino omet na stropu, z betom pa prebil lobanjo na čelu, da so se razkropili možgani. Rajnik je bil dobra duša, zvonar pri župni cerkvi; popravljal je ure in si s tem prislužil kak vinar in izprosil kak živež. Zločinec je odnesel žepno uro in denarnico, v kateri je bilo težko kaj, ker je bil rajnki siromak. V noči zapadli sneg je izbrisal vse sledove za lopovom, katerega orožniki pridno išče-jo.
—	Iz Metlike se nam piše: Na občnem zboru »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v metliškem sodnem okraiu« je bil mesto bivšega predsednika g. dr. Foersteria izvoljen sodni predstojnik gosp. Ivan Hutter v Metliki, predsednikom. Društvo ima okoli 3650 K premoženja. Letošnji dohodki presegajo lanske za 50 K. — Kakor vsako leto, se je tudi letos določilo 600 K za podpore revnim šolsikm otrokom, 200 K pa za slučajne podpore.
—	Iz Boštanja. »Slovenec« je v št. 267 poročal o interpelaciji poslanca dr. L. Pogačnika v državnem zboru glede poštnih pečatov. Čudili se bodete — če se je čuditi zdaj sploh še mogoče — da imamo pri nas poštni pečat s samonemškim označi-lom. Blagovolite se prepričati, dokaz imate v rokah!
—	Pdžar. V Rosalnicah pri Metliki je 25. t. rti. vpepelil požar štirim gospodarjem hiše in vsa gospodarska poslopja. Vsled silnega vetra ni bilo mogoče rešiti skoro ničesar. Metliški vrli gasilci so bili brzo na pogorišču in neutrudno delali. Župan metliški se je upal v gorečo hišo Martina BrodariČa, da bi rešil polletno, v zibeli ležeče dete. Posrečilo se triu je prinesti iz hiše zibelko, a žalibog, dete jo bilo — mrtvo. Vsa čast temu pogumnemu možu-gasilcu. Zažgal je mimo hiše M. Brodariča vozeči železniški stroj. Škoda se ceni na 150.000 kron. Pogorelci so brez živeža in brez strehe. Nadejamo se pomoči usmiljenih Belokranicev in drugih.
—	Smrtna poškodba z bencinom. Vre-ček Ivana, 40 let stara žena kajžarja Franca iz Podgore št. 35, občina Št. Vid nad Ljubljano, je v petek dne 23. t. m. ob pol 6. uri zvečer kurila doma v kuhinji v peči in polivala z bencinom drva, ki se niso hotela hitro vneti. Poleg na ognjišču je imela posodo z bencinom, ki se je od ognja v peči naenkrat vnel, plamen pa je švignil vanjo. Naenkrat je bila vsa v ognju. Na obupni klic prihiteli ljudje so ogenj pogasili, toda žena se je bila že tako močno opekla po celem telesu, da je v tukajšnji bolnišnici, kamor so jo bili naslednji dan prepeljali, podlegla opeklinam, še tisti dan. Ostavlja moža-vojaka in nedorastle otroke.
—	Delavec ponesrečil. Janez Žagar, 68 let stari žel. delavec v Dol. Logatcu je dne 29. t. m. preiskoval neko za razstreli-tev nabasano skalo, ki ni hotela eksplodirati, Naenkrat pa je pri tem delu nastala eksplozija ter si je poškodoval dlani na obeh rokah tako močno, da je moral po pomoč v ljubljansko civilno bolnico.
—	Poj kolo je prišel z desno nogo 13 let stari posestnika sin Jožef Mehle iz Po-nove vasi št. 15 pri Grosupljem, ko je peljal z voli drva domov. Med potjo mu je izpodrsnilo. Kolo mu je šlo čez nogo ter mu jo nad kolenom strlo.
—	Tatv'ne. V Bobovlcu pri Predosljah je izginil 70 kg težak prašič posestnici Antoniji Šnedičevi. V Bohinjski Beli je odnesel tat krčmarici Ani Paplerjevi svinjske masti in mesa v vrednosti 400 K. Dva panja z 80 kg medu v vrednosti 1600 K sta bila ukradena iz čebelnjaka posestnice Fr, Kobza v Hrušici pri Logatcu.
—	Cerkvena tatvina. V frančiškanski cerkvi v Mariboru je neznan tat ukradel bronasti, zeio bogato okrašen oltarni križ v rimskem slogu s srebrnim Kristusom in napisom.
—	Umobolnico Feldhol bodo zaprIL
Iz Gradca poročajo, da bodo v kratkem zaprli deželno umobolnico Feldhof, ker manjka premoga. V zavodu je sedaj čez 1200 bolnikov. Od dne 4. novembra ni dobil zavod nobenega premoga več. Ista nevarnost grozi deželni bolnišnici.
—	Smrt dragonca Moriza. Po tridnevni razpravi je vojno sodišče v znani zadevi dragonca Moriza, o kateri je razpravljal tudi parlament, obsodilo: Poročnik Zerdik, ki je zabodel dragonca Moriza, je obsojen v šesttedenski zapor radi prestopka proti varnosti življenja, nadporočnik Jož. Reck-ziigel je bil radi prekoračenja službene oblasti obsojen v šestdnevni hišni zdfpor; ker je udaril desetnika Pirrerja. - . V *
—	Radi poman'kan;a kuriva so zaprli v Lvovu več mestnih šol.	*
IfMilMe m ce, - ?
lj Ljubljanski bojfoslovci so darovali
za Krekov spomenik 250 K 64 vin.
lj Cirilsko društvo ljubljanskih bogo-slovcev daruje za spomenik svojega bivšega predsednika dr. Jan. Ev. Kreka 100 K.
lj Prvo ljubljansko delavsko konzum-no društvo je podpisalo VII. vojnega posojila 5000 K z geslom: Za osvobojeno slovensko zemljo, za dosego skorajšnjega miru.
lj Državna podpora za svojce brez sredstev avstrijskih državljanov, ki so bili o priliki vojnih dogodkov v sovražnem inozemstvu prisilno pridržani ali tja zavleče-ni, in moštva na ladjah trgovske mornarice, katerim vrnitev iz nevtralnih dežel ni bila več mogoča. Zakon z dne 17. avgusta 1917, št. 376, drž. zak., ki je bil razglašen dne 14. septembra 1917 in h katerem je izdalo c. kr. notranje ministrstvo z razpisom z dne 30. oktobra 1917, št. 67.347, podrobnejša navodila, da je zgoraj omenjenim svojcem pravico do podpore iz, državnih sredstev v višini vsakokratnega državnega prispevka za preživljanje svojcev vpoklicanih vojakov. Za upravičene svojce veljajo vse osebe, katerih preživljanje je bilo dosedaj odvisno od dela ali dohodka kakega zgoraj omenjenega avstrijskega državljana in je prišlo vsled tega v nevarnost, ker prejšnji vzdrževalec nc more še nadalje za nje skrbeti, sami se pa ne morejo preživljati iz svojega premoženja ali dohodka. Za sovražno inozemstvo veljajo le tiste države, ki so z Avstrijo v vojnem stanju, torej ne tudi Amerika, vsled česar svojci v Ameriki pridržanih Avstrijcev — razen svojcev moštva na ladjah trgovske mornarice — po tem zakonu nimajo pravice do državne podpore. Glede morebitne podpore za tc svojce si je pa c. kr. notranje ministrstvo pridržalo, da izda lahko posebna navodila. Prošnje za podporo po tem zakonu se vlaga pri političnem okrajnem glavarstvu (mestnem magistratu) pro-silčevega bivališča. Odloča o njih pa politično okrajno oblastvo sporazumno z davčnim oblastvom I. stopnje (davčnim referatom pri c. kr. okrajnem glavarstvu, c. kr. davčno administracijo). Če se tc dve obla-stvi nc moreta sporazumeti, odloča politično deželno oblastvo sporazumno z finančnim deže'nim oblastvom, pri razliki mnenj med tema pa c, kr. notranje ministrstvo SDorazumno s c. kr. finančnim ministr-
stvom. Zoper razsodbo je dopustna pritožba na najvišje oblastvo, ki jo je treba vložiti tekom 14 dni od dneva, sledečega dneva vročitve, pri oblastvu, ki je razsodbo izdalo. Državno podporo se bo nakazovalo praviloma od 1. avgusta 1917 nadalje. Visokost podpore se ravna po kraju, kjer je stanoval prosilec ob času razglasitve zakona (dne 14. septembra 1917) in znaša na Dunaju za eno osebo na dan 2 K, v krajih, ki so uvrščeni v I. ali II. (Ljubljana) razred od aktivitetnih doklad za državne uslužbence 1 K 80 vin., v ostalih krajih avstrijske države pa po 1 K 60 vin. — Mestni magistrat jjubljanski, dne 25. nov. 1917.
lj Za trafikante. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani je z odlokom z dne 22. novembra tobačnim trafikantom v Ljubljani, Spodnji Šiški in v Udmatu, oziraje se na sedanje razmere dovolilo odmor od pol ene do druge ure popoldne ter daje na prosto, da se med tem časom labko trafika zapre, kar je v ravnanje občinstva vsakokrat z razobešenjem posebne tablice pri vhodu v trafiku na vidnem mestu naznaniti.
lj Tovarniška nesreča. -Jožef Ogrinc, 19 let stari livar pri Al. Samassa je v so-Iboto popoldne z žično krtačo snažil v tovarni neko kovino. V hitrem teku strojne žične krtače je odletel iz nje konček žice ter se navedenemu livarju, ki ni imel pri tem delu potrebnih varnostnih naprav, /. vso silo zaoičil v levo oko.
lj Z iizolom se je zastrupila včeraj zjutraj ob 7. uri žena strojevodje državne železnice Ivana iz Zg. Šiške St. 115, stara 41 let. Pila jc lizoi v duševni zmedenosti, ker je bila že dalj časa živčno bolna, fjmr-la je še tisti dan.
lj Kaj je s petrolejem? Obrtniki Ln samci so petrolej žc davno dobili, v tem ko stranke z družinami še vedno čakajo nanj. Tudi samci so ga potrebni, a vsekako družine mnogo bolj. Tudi sladkor so nekateri okraji za ta mesec že dobili,, drugi pa čakajo nanj že celih sest tednov. Naj bi se tudi po listih objavilo, kdaj in kje je sladkor dobiti, da ljudje ne bedo zastonj tratili čas! Nekak nered )e nastal z napisi, kje se prodaja sladkor in moka. Nekateri trgovci imajo razobešene napise s številkami zunaj, drugi ne. Neki mokar, ki je prodajal moko na 2 številki, minuli teden splch napisa niti številke ni imel na vratih in so morale stranke hoditi v trgi> vino popraševat, na katere številke prodaja. Ko je pa bilo blago razprodano, se je zabliščal na vratih napis-. Moka razprodana!« Moki je bila cena 1 K 18 vin., a so jo nekateri mokarji prodajali po 1 K 20 vin., še posebej pa računali za vrečice.
V	tem slučaju bi bilo umestno vpeljati javno kontrolo, da bi polem taki častni možje ne gledali strank postrani, čc jih ovadijo. Tudi, in to posebno pri manjših -trgovcih, običajno vedno diferira.pri moki-in sladkorju do 5 dkg, kar gotovo ni prav. Enako bi se dala v tem slučaju vpeljati javna kontrola.
lj Meso na rumene izkaznice B. Stranke z rumenimi izkaznicami B prejmejo meso v četrtek, dne 29. t. m., popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od pol dveh do dveh št. 1 do 200, od dveh do pol treh št, 20? do 400, od pol treh do treh št. 401 do 600, od treh do pol štirih št. 601 do 800, od pol štirih do štirih št. 801 do 1000, od štirih do pol petih št. 1001 do 1200, od pol petih do petih št, 1201 do 1400, od petih do pol šestih št. 1401 do 1700. Ena oseba dobi četrt kilograma, dve osebi pol kilograma, tri in štiri osebe tri četrt kilograma, pet in šest oseb 1 kg, sedem in osem oseb 1 Vi kg, več oseb IV« kg. Kilogram stane 2 K,
lj Krompir za V, okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala krompir strankam V. okraja v četrtek dne 29. t. m. in v oetek dne 30. t. m. iz svojega skladišča pri Mtihl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v četrtek dne 29. t. m. od 8. do 9. ure dop. št. 1—150, od 9. do 10. ure št. 151 do 300, od 10. do 11. ure št. 301—450, od 2. do 3. ure pop. št. 451—600, od 3. do 4. ure št. 601—750. od 4. do 5. ure št. 751—900.
V	petek dne 30. t. m. od 8. do 9. ure dop. št. 901—1050, od 9. do 10. ure št. 1051 do 1240. Vsaka oseba dobi 5 kg, kilogram-stane 30 vin.
lj Špeh za VI. ekraj. Stranke VI. okraja prejmejo špeh v četrtek dne 29, t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: od 8. do 9. ure dopoldne št. 1—200, od 9. do 10. ure št.201—400, od 10. do 11. ure št. 401—600 in od 11. do pol 12. ure št. 601 do 700, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 701—900, od pol 3. do pol 4. ure št. 901 do 1100, od pol 4. do 4. ure št. 1101—1200. Vsaka oseba dobi pol kg, kilogram stane 8 K 80 vin.
lj Špeh za zamudnike V. okraja. Stranke V. okraja, katere niso prejele špeha. pri zadnji oddaji, ga dobe v četrtek, dne 29. t. m. dopoldne od 8. do pol 12. ure.
lj Našlo se je nekaj denarja. Dobi se Mala čolnarska ulica št. 15.
Šefe čas! Izrabi zadnje dni! Misli na 7. vojno posojilo!
Primorske novice.
Poslanec Fon se je pretekli teden mudil v Gorici, v Brdih in goriški okolici, odkoder se je vrnil danes na Dpnaj, Našel je obupen položaj in je sedaj nemogoč po-vratek beguncev v goriško okolico. Vojaška oblast je vrhu tega strogo prepovedala bivanje v razdejanih občinah. Treba bo najprvo temeljite poprave in pozidave, predno bo mogoče naselili se zopet v naših goriških krajih.
O tem se nam še poroča: Minuli teden je gospod državni poslanec Fon j. Dunaja pribitel v Gorico,da bi osebno dobil vpogled v razdejanje Gorice in ujene okolico. G. deželni poslanec Šavnik ga je pri tem deloma spremljal okoli. Bil je v Šempetru, v Solkanu, v Pevmi,. Podgori, Štandrežu, Vrtojbi in drugod. Gospod državni poslanec je izjavil, da se je nalašč osebno hotel prepričati o groznem razdejanju pri nas. Gorica je res grozno Irpcla; a kar vidiš v Gorici, je le malo ozir. nič v primeri z razdejanjem, ki jc zadelo slovenske vasi na Krasu, v okolici Gorice in po soški dolini. In to hoče g. drž. poslanec povedati na pristojnem mestu ter zahtevati, da se poslanci sami — tudi najhujši nemški radikalci — iz parlamenta podajo na Goriško. Tu naj debije vtise, da bi lažje sklepali o postavi tičoči se obnovitve Goriške.
Osrednji odbor za vrnitev beguncev na Dunaju. Na Dunaju se je ustanovil Osrednji odbor za vrnitev beguncev in za obnovo Primorskega. V niem je šest poslancev in osem uglednih dunajskih Slovencev pod predsedstvom dvornega svetnika g. Jos. Okretiča. Vse podrobnosti se objavijo v vseh naših listih. Pisarna bo v sredini mesta, L okraj, Bankgasse štev. 2, v pritličju takoj na levo. Tu bodo dobivali begunci v vseh svojih stvareh prave nasvete, za nje se bodo delali od tu vsi ustni koraki pri osrednjih oblastnijah in posredovalo se bo za nje pri lokalnih oblastnijah (glavarstva za begunske podpore, deželne komisije za vzdrževalne prispevke, pri železnicah za brezplačne vožnje in povrnitve itd.). Odbor bo zbiral gradivo poslancem za njihovo sodelovanje v parlamentu. Pomagal bo v interesu ljudstva pri veliki akciji za obnovitev Primorskega. — Posebna komisija pojde prve dni decembra v Gorico, Brda, Kras itd. do Bovca, cla si ogleda poškodbe in itopi v dotiko z našimi veljaki po občinah;
Kdo vč? Terezija Petrevčič išče v svojem imenu ter v imenu svojih hčera Marije in Jožefe Petrevčič svoj.e tri sinove: Jožefa, Andreja in Franca Petrevčič, doma iz Ravne št, 78, občina Bate, Primorsko. Če slučajno kdo kaj o njih vč, naj blagovoli poročati na naslov; Terezija Petrevčič, vas Orehek št. 10. pošta Straži-šče pri Kranju.
Semeniška knjižnica v Gorici rešena. Svoj čas je »Slovencc« povdarjal, da je li-cealna knjižnica v Gorici za nas izgubljena. Semeniška knjižnica, ki je za nas vsled svojih redkih, dragocenih rokopisov izredne važnosti, je pa rešena. Rešil jo je na svojo odgovornost semeniški ekonom č. g. Anton Rutar. Zasluži največje priznanje.
Županstvo občine Sela se nahaja sedaj v Kočičah št. 21, p. Lokve pri Divači.
Sela na Krasu. Županstvo občine Sela na Krasu naznanja svojim občinarjem, da se je mudil župan v domači vasi in si ogledal po sovražniku uničene kraje. V Selah ne ve več človek, kje je bila cerkev, kje stolp, o hišah ni sledu. Tudi kroninca na trgu je izginila. Človek misli," da gleda drugi svet. Pod občino ni več gozda! Samo kamenje vsepovsod, vmes pa kost izstrelkov, Sovražnik nam je vse uničil. Korita, Vršič in Hudilog — vse uničeno, V občino Sela se ne moremo begunci v doglednem času vrniti. Treba bo vas na novo -sezidati. Tu nam mora priskočili na pomoč država. Natančnejša obvestila v časopisih. Štefan Frančeškin, župan.
Darovi za tir. ftretev spomenik
(IV. izkaz. Od 16,-21. novembra 1917.)
Po 2000 K: Hranilnica in posojilnica v Borovnici. Po 500 K; Dr. L Bre.jc, odvetnik, Hirt. Po 400 K: Občinski zastop v Borovnici ob priliki svoje izjave za jugoslovansko deklaracijo dne 18. t. m. Po 300 K: Ivan Majaron starejši, trg. in pos. v Borovnici. Po 200 K: Mlekarska zadruga v Borovnici. Po 115 K: Brezniška fara, Gorenjsko. Po 100 K: Franja Kobi, posestni-ca, Breg; Karel Kobi, posestnik, Breg; Val. Kajdiž, župnik, Borovnica; Helena Majaron, trgovka in posestnica, Borovnica; Vladimir Kobi. poročnik, Breg; Franc Suhadolnik, posestnik, Borovnica; A. Stemberger v imenu beguncev sodnijskega okraja Trebnje; dr. Matko Laginja za Istrana dr. T.; Hranilnica in posojilnica v Komendi (po Jugoslovanu). Po 70 K: Mla-deniška Marijina družba, Selca, Gor. Po 64 K: Mohorjani v Borovnici, Po 50 K: Fr. Capuder, Prapreče pri Lukovici; Štefan Rihar, župnik, Dob; Matija Jager, kaplan, Borovnica; Joško Majaron, nadporočnik in posestnik. Borovnica-. Ana Košuta, so-
proga žel. uradn.; Hranilnica in posojilnica, Rova; Mlekarska zadruga, Rova. Po 40 K: Železničarji v Borovnici; poročniki Matič, Svarič in Bauer ter kad, asp. Ur-banec v Gradcu (skupno). Po 36 K 67 vin.: Kat. izobr. društvo, Dol pri Ljubljani, Po 30 K: Kat. slov. izobr. društvo Vič—Glin-ce po S. K. S. Z., Josip Zelnik, župnik, Čemšenik; Kat. si. izobr. društvo, Mekinje (po Jugoslovanu). Po 20 K: I. Sekol, župnik, Vogrče, Kor,; Posojilnica v Gorenji Radgoni; Fr. Švigelj, trgovec in pos., Breg; učiteljstvo v Borovnici; Ivanka Mavec, Lazi; Ant. Strgar, trg., Kamnik (po Jugoslovanu); zbirka v tobakarni A. Le-beza v Borovnici. Po 15 K: Franc Rihar, župnik, Mekinje; Leopold Rihar, župnik, Nevlje (po Jugoslovanu). Po 10 K: Val. Sitar, župnik, Št. Gotard; Ant. Drašler, Borovnica; Ant. Cerk, Borovnica; Drago Švigelj, poročnik, Borovnica; Iv. Švigelj, Borovnica; Helena Švigelj, njegova senroga; Iv. Turšič, Drašica; Jos, Telban, Dole; Iv. Petrič, Bo:ovnica; Jakob Suhadolnik, Ni-ževec; Jakob Petrovčič, Pokojišče; Iv. Modrijan, Borovnica; Helena Modrijan, Borovnica; neimenovan, Pako; Fr. Mikuž, Pako; Ant. Uršič, pos.. Št. Vid nad Vipavo (po Jugoslov.). Po 9 K: Franc Šuštar, Borovnica. Po 6 K: neimenovana, Breg; Ant. Leber, Borovnica; Ant. Svetek, Iv. Primožič, Anton Maier, Joža Heybal, Fr. Kratner, Ant. Vedlin. Janko Ste^, Rado Medič, Ljud. Pirnat. Tončka Kenda, vsi v Kamniku. Po 5 K: Fr. Turšič, Drašca; dr. Franc Ilešič, c. kr. prof., Ljubljana. Po 4 krone: Frančiška Martinčič iz Gorice, sedaj V Schwarzc'orfu pri Dunaju, Po 4 K: Rudolf Pintar, Kamnik; Valerija Jerajeva, učit. vdova, Gor, Sušice (po Jugoslovanu). Po 2 K: Angela Sapolnik, Kamnik. Po 1 K 50 vin.: dva neimenovana (po Jugoslovanu), Skupaj 5542 K 97 vin. Glasom prejšnjih izkazov 13.495 K 40 vin. Vsota dosedanjih darov 19.038 K 37 vin. Ljubljana, 21. nov. 1917. Odbor za Krekov enomenik.
včeraj dopoldne na Resljevi cesti dve otroški gaioši. Pošteni najditelj naj ju odda proti nagradi: Pred škofijo 17/1.
lepe pasmi, so naprodaj v Ljubljani na Poljanski cesti 55.	3085
ponošeno, a še čedno, želi kupiti ubog uradnik. Svojci padlih store dobro delo, ako jo ponudijo v nakup. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod št. 3088.
išče begunska rodbina za takoj. Najraje bi se priselila h kal?: stranki, ki bi mogla odstopiti eno sobo s coporcbo kuhinje. Sprejme pa se tudi samostojno stanovanja. Naslove sprejema uprava lista pod štev. 3090.
Jt 'll^IMfs II
•M Na večie posestvo ali trgovino, bodisi lesno, z mešanim blagom ali drugo, gostilno ali mie-karsivo, eventulno združeno,
želi se priženiti,
Sij 33 ,el stari vdovec z dvema sintkoma in več-•r3> jim premoženjem. Zeli gospodično ah vdovo cH;] brez otrok primerne izobrazbe in staiosti do 35 let. Posestvo ali trgovina se lahko nahaja >c3 v mestu ali na deželi, pat pa na slovenskih <<$ tleh. Ponudbe pod „GORICA" 3047 na uprav-mštvo tega lista.
ffffftf!
Imam večjo množino svežega
portlandcementa
v zalogi, katerega oddajam po dnevni ceni. A. StfŠNIK, LJUBLJANA, Zaloška cesta.
aanararaoacacsancacacaca
Sedlarske obrti
izučeni mladenič želi mesta pri kakem mojstru ali tudi samostojno, kje na deželi. Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod št. 3086, ako znamka za odgovor.
v	»
težak, ne pod pet let star, se kupi. Naslov: Tovarna za klej v Ljubljani.	3083
iiMuiuiiuuiuiiHiniMiiiinriiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiciiiiiiiiiiiiniinitnmnmMii
za kmečki mlin se išče. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Mlinar 3077«.
dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod šifro »Klavir 3071«,
mmm^^mtmmmt
EnodniZInska pila
nova, z vrtom, v lepi, suhi in solnčni legi v mestu, se proda. Cena 60.000 K. Resni kupci naj pošljejo svoj naslov na upravo »Slovenca« pod A. W. 3073.
jVEebiovana soba
lepo opremljena, se odda v pritličju vile na Gruberjevem nabrežju št. 6.	3076
Zanesljiv žagar In krepak učenec
za žagarsko obrt s prosto hrano iu stanovanjem, ter plačilom po dogovoru, dobita trajno delo pri Mihaelu Terbovc, Radeče pri Zidanem mostu.
i sprejme tvrdka Franc Stupica v Ljubljani.
Lisičje kože
Plačujem najvišje cene. Kupujem tudi druge vrste kož. Ponudbe pod »lisica« na upravo lista.
Srbečico, Sišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „ru]avo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 1-60, veliki K 3 — porcijaza rodbino K 9'—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana. Marijin trg.1520
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc soprog, oče, stari oče- in stric
Jakob Brenčft
v 66letnj starosti, previden s sv. zakramenti, v noči 26. novembra v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši 29. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Pavlu.
Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Vrhniki. Rajnega priporočamo v molitev in blag spomin. Vrhnika, dne 27, novembra 1917.
Žalujoči ostali.
Brez vsacega druzegn obvestila.
francoski bul1y, ki sliSi Uf !■ m na ime „Bomy", se je ■ hv 22. t. m. izgubil. Pasja znamka št. 262. Kdor ga bo našpl, pripelje naj ga v Stritarjevo u'ico 7 II. nadstropje, proti primerni nngrad«.
suknenc odrczke stare in nove. kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, ž kljevino, _ cde',e, vrvi itd. v vsaki " r—ožini in po na višji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
Vinski kamen,
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže ln suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor ludi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po na višjih cenah veletrgovfna Anton Kolone, Celje.	1854 (1)
r dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. — Naslov pove „Uprava Slovenca ' pod št. 29i2.
Zamaške
a
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Na prodaj sta dve
KOBILI
kostanjeve barve, visoki 168 cm, stari po 6 let; pleme ogrsko. Lep par ia sposobni za vsako porabo, za kofijo, poljska dela, sploh za vsako vožnjo zanesljivi. Naslov, pove upravništvo Slovenca pod štev. 3 38.
Kupim dobro posuSene, snažna In zdrave
jabolk in hrušek
olupke
po 9
k. prelenlne
(katere se morejo tudi v slabem vremenu na podih 1.1, rt sušiti) pa po 80 v kg. Cenjene ponudbe, z navedbo množino in vzorci, so prosi na tvrdko FR aH Kos, Mu-bičana, Sodna ulha 7.
Tvrdka TONI JAGER
predtiskarija in trgovina ročnih del LjubiJ-n-«, Židovska ulica 5,
nazn-nja, c'-. ostane trgovina vsled po-manjkrnja kuriva ia razsvetljave do zopetnoga r;»£»Trbi*'Jca Za izročitev naznanila /Zi&fMm. ICS* naročenih del bodo trgovina do vštetega 1. decem-brc. 1.1. od 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne odprta.
V župnišče se "prejme v zdravem gorskem kraju
UllllltllUlIllItlllllUlIlUlIlllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IMIlllllPi
METAX|
giHUiHimiHiiiHiinniimiiiiHiiiiiiniiHiiMniiiiiiiniiiimiiinillillllli
avstrijska žarnica | avstrijsko delo !!!
iiuinniitniiiiiiimimiimnmiiiiiiiiiiiniiiinu'iiiii':!iniii'i[iiiiiiiir
ki je zmožni pole? priproslo—i kuVnja samo-s ojno voditi gospodarstvo ln 6e razume na živino-in svinjerei". Nastopi so služba lahko takoj. 1'lnfa po do-ovoru. Kie, pove iz prijnznosli upravništvo pod St. 3022. Znamka za odgovor.
se sprejmejo proti dobri plači v trajno delo. Hrana je preskrbljena. Stanovanje prosto. — Pismene ponudbe je nasloviti na stavbenika
Utflliil, m\m, SiJiinun ml
Istotam se lahko tudi osebno priglasi.
2993
Nakup lesa!
Naved to skrajno ceno, naloženo na
želeniški postaji in rok oddaje! Takojšnje izplačilo proti duplikatora tovornih listov!
Ponudite na meteicent: t^osianjev Jes — fcmolj« ske droge (stare). — hrastov les — smrekovo skorjo (lubje). — Na kubične metre: Okrogel Css smrekov, borov, hojev. — Les za jama (Grubenholz).
VinkoVab^, vetržcc,Žalec, Juž toštajerska.


priporoča vsake vrste parkaijev, drugih daril in pIIkotov na debelo in drobno
AL Ipavitz, UuliljcBa Žiciavska nI. 4.
PosuSene
- furCke
kupujem še vedno po najvišji ceni. Za:am£eno l^islns DZ07CC o laži '/< kg ml lahko usak čas pošljete po poozetiu zneska 10 kro?. Obenem s pošiijatvijo mi
po dopisnici naznanite množino gob in ceno za 1 kilogram. Bodita uverjeni, da ne bodete nikjer bolje postreženl kot pri
gfflT Frančiški Opeka, trgovki m UrtinlM.
PosgsfitD m prpisi
Iladi družinskih razmer se proda prosto--	„ voljno krasno posestvo na Kranjskem,
Jesenice na Savi. občina Vol. dolina. 1 kn odlaljeno od hrvaške meje, obstoječo is hišo št. 2 z velikm vrtom in velik'!« gospodarskim poslop om, v katerem ie nastanjena žendarmerijska postajo, trgovina mešaneg 1 blaga in 4 p ivatna ctanovan.ia, |)o!eg tei?a pa še p azni prostori za skladišča pivnice, htevo. Prostor jo zo!o ugoden za vsako večjo podvzetje, gospodarstvo, trgovino, gostilno, tovarno itd. V bližini je občnsko prodstojništvo, poŠta, brzojav in brodarska koča na Savi. Hiša št. 3 v Dolenji Ribnici r.Ii",f ob glavni državni cesti. Hi^a št. 3. Ga| v vinogradu zvan Breg, s pivnico, šupo in hle^m, o zgradbo zidano ln z opeko krite. Zemhišče ima 14 oralov polja, 5 orni. travnikov, C cr.-lov vinogradov 18 oral. gozda, l oral pašnika. 2 orala vrta Skupai 48 r-ilov. Invonta- rbetiji iz pohištva za 3 sobe, vinsko posode do 160J hI, Z stiskalnici. Gozd je bukov, z"cl -a pos^kaaie, iz katerega je dobiti 5 i0 s^žnjav drv. S tem posestvom je zdruŽP"a gmopj"ka pravica. Celi proiokt leU ob glavni sast« ra zelo romantični točki. oddHlien od mosta Sana^bor v Hrvatski 6 km, od Brežic 7 km — Kdo«* želi posestvo kupiti, naj se obrne na lastnika I/nna Levičarja, posestu ka v Samojoin, Hrvaško, ki mu raz-kaze vso posest ter pove p-"dr.;-.o cono.	3023
IIUIIIUUlUllllllllllllllUlUUlIlllllllllll
krznar 3061
S/. Petra cesta st. 19
kupuje vseh vrst
hože dio]a£fine,
lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah.
niiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiminiimitiiii
Vojno-posojilno
Opozarjamo slavno
občinstvo že sedaj na
zavarovanje
posojilno zavarovanje
NižIe-avstrFsk® deželne zavarovalnice
Kran sna dezeina podružn ca Ljubljana, Marijo teresija cesta 12.
v •
sprejema prijave na
sedme 512e a avstrilsko
••1
po objavljenih pogojih:
L. 5la% amoriizacijsko državno posojilo po K 92.—. 12. 5 l/a % dne 1. avgosta 1926 povračljivl državno-za-kiadni listi po K 91*—.	zm
Ljudska posojilnica reg.zadruga z
sedmo 5^2°jo
jii sprejema prijave na


po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100*—:
L davka prosfo 57.7 amortizaclisko ilržavnj posojili l€ 91B54. □□□□ 11. toki proste 511 ho I. avgusta 1023 vračljive državna zakladnice SC 94"
§$9" Vrednostni papirji avs rijškega vo nega poso i a se sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo. ""^B®
odpisujte 7. avstrijsko vojno
I. 5'/:°/o amorfizacljsko držaono posojilo po K 92*—(
odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po K 9>54;
81. 5Vo dae f. aogusta 1926 pooragijiui drlaonozaMadnl listi po K sv
Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto
.Kranjska deželna banka v £jub!jani.
Izreglte, Izpolnite, dopoSlIHe:
potom zaoarooanla pri
Hnher" L|ubl|ana
Glavni zastop: Prisojna ulica i.
Predlog
n vojno posojilno zavarovanje za aJoSaJ sorti ali doživetje pri „JlDkerlo" z12 letno dobo.
Na tm vpraSanJa odgovorit« jasno ta čitljivo.
Gotovina ni potrebna!
Vojnoposojilno zavarovanje brez zdravniške preiskave
in z brezplačnim vojnim riziko po sledečih premijah:	j
•o
Za vsakih 1000 K nominale 7. avstr. državnega posojila f letno K 66'-, polletno K 33*50, četrtletno K 17*20, =
mesečno K 6*—.	|
Ta premija sc plačuje dvanajst let, ali	^
za slučaj prejšnje smrti, le do smrti.	i
Podpisano posojilo s kuponi vred dobi zavarovanec po dvanajstih letih, ako umrje preje, njegovi upravičenci tudi tedaj, ako zavarovanec pade na bojnem polju.
Upoštevajo se vse vrste smrti, tudi samoumor. Prosto vsakoršnih doklad.
Za vojake na bojnem polju morejo podpisati svojci, to je morejo jih zavarovati in pravnoveljavno podpisati pogodbo.
i. a)Ime ln priimek predlaganih oseb? (Pri soprogah tudi rojstno ime)
b)	Dan rojstva?
c)	Opravilo? (Civilni poklic.)
d)	BivatiSCe ? (Natančen naslov.)
2.	Kateri znesek naj se zavaruje ?
3.	V katerih obrokih naj se plačuje premija ? celoletno Oh), polletno ('/,). četrtletno (V.) ali mesečno («'„) ?
4. V kakih vojaSko-sIužbenlh razmerah je sedaj zavarovanjn predlagana oseba ?
5. a) 7111 jc kaka zavarovalnica popolno ali začasno odklonila predlog na zavarovanje življenji te osebe ali )c sprejela le s težavami? Katera? Kcdaj ? b) Ril je že zavarovana pri .Ankerju" brez zrfravniike preiskave (V. P. Z.')?
6 a) Ali je zavarovance sedaj zdrav?
b)	Ali ima kako bolezen al) hibo ali pa jo je prestal ?
Katero? Kedaj? Kako dolgo?
c)	Kdo ga zdravi? i.HISnl zdravnik?)
b) rojen v...................;.....„................. dpe ............
d) kraj_______________________________ulica_________
K.................Nominale VII. avstr. voj. pos. (5</,% amort drž. p os.)
obrokih po K ,
a)
b) „

..........—
'•*... .v
a	)...........................
b	)...............i..........
c) Dr._____________________
, v______________
Prcdstoječa vpratanja sem odgovoril popolnoma resnično in dovoljujem dražbi, da sc v dopolnilo mojih navedb obrne na moje zdravnike ln jih pooblaščam, da smejo dati vsakeršno pojasnila
Osebe, ki so rojene pred l. majem 1862, ali take, kadarkoli roiene osebe, kj so resno bolne, se ne sprejmo v vojno-posojilao zavarovanje brez zdravniške preiskave.
Poverjeniku se je plačalo (po poitl poslalo! K
-ii.
""P1"*"*-
•I
(Za*osebe, ki niso zmožne, da bi se mogle samostojno obvezati, morajo podpisati ta predlog njihovi zakonito ali sodno postavljeni zastopniki.)
Podpis (ime in ppjinek) zavarovanca:
■unuiMimuiiinMitMraimininminiiniiiHiiiunHnniimiii^^
Ime................................
rojen dne _________,._..
bivaliSCe (kraj)...........
Pisma prejemam do. NatanCen naslov.......
podpisati, naj pošlje poleg stoječi izrezek in prejme nato podrobni proračun.
• .•• vsf	;
	V"
(0 C	. 3
tO '"1	m
n	o
	M
-1 v«	a
	
	
' -— '	
w\	
........ (ulica)
Za razgovor sem Vam na razpolago od ,........................................„.... ob ..„
dan