Gospodarske stvari. Jesen in sadno drevje. Veliko se govori ia piše o sadaem drevji v aaših dueh ia če hoče človek gledati aa vse to, kar se mu svetuje, težko, čedohaja, ce prepozaa, da je to tudi tako potrebao, kakor se mu razkazuje. Mi sicer ae zaamo, ali še bero aaši bralci druge reči, ki apadajo v goapodaratvo, kakor so te, ki jih mi razpravljamo v našem listu. Za tiato se ve, da prevzame liat, ki o čem piše, poroštvo na svoje roke. Ker podamo mi aaaim bralcem, za to saio vcč ali maaj tudi porok, da je tako, kakor piaeuio. Kolikor pozuamo v obče reči, ki se poau dijo aem ter tje našim bralcem, ae bode krivo, <3e ae ravnajo po njih, za vse pa se v6, da ne prevzamemo poroštva. Iz velike večiae je dobro, kar se jim tu in tam svetuje. Na eao pa je veadarle dobro, 6e opomeaimo aaae bralce — na to. da ne verjampjo vaega, kar jim aasvetuje kje kdo ustmeao ; to ni vselej dobro. Pri tem naj bodo aaši bralci oprezai, poaebno kedar jim ponuja kdo roči za kup, za to, da kupijo od njega, bodi že mlada dreveaca ali pa tudi le raladike, ki ao, kakor se jiia pravi, že žlahtae. To po gostem ni resnica ia če kupi ilovek tako reč, ae da ve, je-ii tudi pravo blago, katero kupi, tedaj oatane velikokrat aa cedilu. č-ez več let še le izpozaa, da so ga ukanili. Za to bodi gospodar v tacih rečeh oprezea, aaj ae kupuje dreves, aaj ae ravna z ajimi, kakor mu kdor bodi to naavetuje. Sedaj atojimo v jeseni. Ne bode izmed Baših bralcih veliko, ki bi ae imeli že kaj žlabtaib saduih dreves. To je dobro ali ai še vse, sedaj jim treba, da le-to tudi lepo okovarijo, to je, da zaajo, kako gre taka dreveaca oskrbeti, da ne bode škoda pri njib vsled dolge zime. Mi jim svetujemo v tem, aaj omažejo drevesa z apneno ziaeajo ia to gori do veaca dreveaa. Zakaj? — Tako mazilo, iz frišaega apna, ovaruje drevo prebude zime, ob eaem pa vkoača veliko mrčeajadi, ki se je zarila v akorjo, oaaaži drevo mabu in drugih vzrastkov, ki ao sicer drevesu aa škodo. Ako se prida apnu še aekaj krvi, bodi katere koli ali tudi kaj tega, kar pride iz straaišč, tedaj je tako mazilo dobro zoper zajoji zob. Večkrat, ko ae tako mazilo daje dreveau, bolje je za drevo ia tudi listae uai se ae primejo več tacih drevea. Krvne uši — zoper te pa ai tako mazilo, kajti tudi pri ajem zaredi se ti jib lehko, ae da zBaš, odkodi da so prišle. Podlesek in njega odprava. Na travuikih prikaže se aieseca aeptembra ia oktobra aeka rdeče-modra raatliaa v maogem številu ia pravimo ji podleaek. Ta rastliaa cvete jeseai, liate pa požeae ae le spomladi in zori potlej po leti. Oaa je hudo atrupeaa in je torej potrebuo, da jo zatremo, kjer koli ia brž, ko aam je mogoee. To pa ai lehko, ker prodira ajeaa čebulja globoko v zemljo, celo čez 30 cm. Najležje se zatira spomladi, ko požene listje. Zato aam služi priapičeaa palica. Z ajo greš po travaiku, aa katerem imaš to grdobo ia ko jo zapazia, idi ia zabodi s palico sredi med listje, tako, da jo spraviš 40 do 50 cm. globoko ter raaia ob eaem raatliao t. j. njeao čebuljo. Potem pa potegni palico vea ia pusti lukajo, kakoršujaje naatala, naj se napolai z dežaico! Mokrota škoduje čebulji, ker je dobila raao in zato začue trohaeti. Brž ko ne je bode koaec. Veliko maaj bode ti potlej jeseni cvelo podleaka ia toraj bode tudi veliko maaj listja na apomlad. Ako stori človek potlej v spomladi zopet tako, kakor prvo leto, tedaj spraviš še te raatliae, ki 80 ti ostale prvo leto, arečao s travnika. Delo to ai težko ia ae hodi predrago. Pridea delavec zabode lehko na den do 300krat v zemljo, to pa že nekaj izda, grdobe bode k malu koaec. Ker je v aašib daeh živiaa še akorej ediaa, iz katere dobimo večji denar, za to uatn bodi tudi aajveeja akrb za vae, kar služi živiaoreji! Sejmovi. Dae 10. aovembra pri sv. Martinu pod Vurberkom, v Poličaaali ia na Poaikvi. Dae 11. aovembra pri sv. Martiau aa Paki. Dae 12. aovembra v Ormoži, v Hočah, v Mareabergu, pri sv. Martiau pri Slov, Gradci, v Oplotuici, na Malih Roduah, v Imenem in v Laškem trgu. Dae 14. aovembra v Imenem (za sviaje.)