Se enkrat šolsko in izveašolsko delo učiteljstva. Odlok ministrstva pi^psvetp O. N. br. 37.445, ki ie oravkar izšel. mi daie novod da se rvsrlašaTn tretiič česar bi sicer ne storil. V tem odloku ie eovor o kulturnem zaostanku širših m^~ našeea naroda zlasti no selib v nekaterih nokraiinah. Nedosta'tki na hieiiensfcem poliu. kot tna^a v stanovaniih in okoli hiš nečisti studenci. dvorišča. Domanikanie strani.šč. vsp to 7ah'teva sodelovanip šole zlasti več Dažnie 'Dri -talkozvanem .izvenšolskem d & 1u u č i t e 1 j ,s t v a Finale odloka ie: nadzorniki naj dado tozadevno direktivo ter sporocijo imena onih. učiteliev ki sp bodo -nosebno odlikovali na tpm r>oHu kulturaeea dela. .kakor tudi imena onih. iki ne. bodo hoteli delovati na tem kultunem1 torišču. Da ne Dtide do nesoorazumlieTii in da se nrav razumemo. Je treba omeniti in fiksirati sledeče: Brezdvomno itna ministrstvo dober namen in ^otovo povoda dovdli da izda tak od!ok Narodna (liudska šola) ali snlob vsaka šola ima svoi n%mpn v te.m. da se kultura in civilizacii^ narori^ dv;va. Vpi Dou'k mora biti usmeripn v nraktično smpr iin iz vsalkp 'uene enote se ima izluščiti ipiiro kot inraktična unora.ba samo ob spbi. To ie nriznatio ned. didakfično načelo Ako šola koli":or toli.ko doseea svoi smoter. bo doseda in odDomooia tudi na kulturno-hiciien^kem oo'iu. seveda nolaeoma « časom. Sola sp imci t"di orila^oditi ikraievnim Dotrebam. T-o more in m;ora zahtevati vsaka oblasr i-n vsak nadzornik od sole oziroma ucitelistva. iPodieten. uvrdeven učiteli bo kainadn nnorabiH vsako nudečo sp mii nriMko ter bo s nrimerno aikciio .(predavaniem1 eoSDodarslkim:i tečaii) ali vsai "« nriložnostnim razTOVorom sknšal noma^ati tu ali tam V kolikor bo imel hinnp usnerip. ip odvisno oH raznih okolščin. nredvsem old zauoania napram niejnu samemu. daiip od 'takto in Drimerneea nastoDa. Do rii ie vse orav in 'epo. Prav na sp mi ne zdi konec odloka. v katerem tiči nekp vrstn srožnia. Treba ie uvaževati nri tp-m sledeče: Ne vem oo 'katerem naraerafu se more učiteJa siliti, da dela izven šole v tem ali onem smislu. Učiteli ima no urniku ir. tndi drueih zakonitih določilih (konference. nadzorovanie itd.) stroTO nredipisan delavni čas kot vsak dru? državni činovnik Pri tpm ndeistvovaniu va čuva tudi zakon kot uraJdno osebo. Pa vzemimo sledeči slučai: Zsodi se lahko. da si !kak neroden šolski uDra,viteli zmisli orav neDremilšlieno I akcijp udeistvovania na izvenšdlskem delu. Domišlieval si bo moeoče da ima Dravico nritelistvu diktirati tozadevno to in ono: kdor np bo hotel na bo »oriooročan« na Dodlae"' teea odloka šol. oblasti. Odpomoč na kiilturno-higiienskem noliu np pre tako bitro: ru i>ra velflko vlo^n uboštvo. Kai lah'ko se /podi. da bo učiteli Dri neDr-emišlienem m netaiktnem nočetiu. 7Jasti ako se ea v to kar navšalno sili. doživel kako bridko razočaranip in vorašanie ie. kHn bo nival nie-, eov znača.i. Dalie si misim. da so crlede 'kričečih razmer na hi^iienskem noiiu za te nedostatke ravnn tako labko odeovorni sreski zdravniki kot učitelii če ne !*e boli in ti imaio drue^a sredstva tia raznola^o kot učitelii in iih ruva Dri sličnib nastaoili zakon. Noben § na ne nravi. da ie nč'te'i nradna ospha. če covori nriložnostno s s.elialkom v zadevi hie-iienskib razmer v niepovi biši. Nikakor na -ni mn\ nampn odrekati UDravičenost crorenie^a odloka ali kratiti dobro volio učitelistva in šoIp Nasnrotno vsak učiteli nai stori kot nravi Oreeorčič: »Ne kar ve'.eva nw stan !kar more to mož ip storiti dolžan!« Samo vse orav r> Dravem času in na nravem mestu. Nobene^n dela na ne smemo nerodno oriieti. Pri vsem tem na nribiiem še pnkrat: tn<\\ tnlkai bn šola kot učilnica in vz^oiiteliica ootom mlaiše ceneraciip nrei ddDomo^la kot- odlok z nasaienim baionetom. ki tir^ učiteia že zoDet iz »š o 1 e«. Fr. Šegula.