Glasila
elavstvo.^
1
iJT - rt*-*-* JvORT" .
'MU' ';|||J
liiiiii,. milili \\\v -mn
Štev. 12.
V Ljubljani, dne 2. marca 1906.
Letnik I.
Okno v svet.
Avstrijska strokovna društva v letu 1904. Vseh strokovnih društev je bilo na koncu leta 1904 2.108. V enem letu se je število pomnožilo za 485 strokovnih društev. To je veselo znamenje, da se drami stanovska zavest tudi med avstrijskimi delavci. Seveda se še daleč zadaj za drugimi deželami. Naše največje veselje je pa, da se je med slovenskimi delavci začelo tako živahno strokovno gibanje in če bomo tako nadaljevali bomo v kratkem na prvem mestu med avstrijskimi delavci Vseh članov strokovnih društev v Avstriji je bilo leta 1904 189 tisoč. V enem letu je na novo pristopilo 35 tisoč udov. To so že lepe številke. Odlikujejo se posebno ženske delavke. Teh je sedaj organiziranih 13 tisoč in v enem letu je novih pristopilo 4 tisoč. Najbolje so organizirani stavci in tiskarji. Kjer ima socijalna demokracija še veliko moč, tam strokovna društva slabeje uspevajo, ker pravi socijalni demokratje silno neradi vidijo, da se množe strokovne delavske organizacije, ki se potegujejo samo za delavske koristi in ne mešajo vmes politične in verske prepire. Dohodkov so imela avstrijska strokovna društva v letu 1904 3 milijone 300 tisoč kron in stroškov 3 milijone kron, torej je ostalo v blagajnah 300 tisoč kron. Stroški so bili večinoma za podpore v bolezni ali pa podpore za brezposelne delavce, katerih je posebno v velikih mestih vedno dosti. Naprej z lastnimi močmi!
r Delavska stanovanja. Kako drugod skrbe za mala delavska stanovanja naj pokažejo sledeči zgledi. V Belgiji, kjer je sorazmerno največ tovarn, ima skoraj vsaka delavska družina svojo hišico. To je mogoče le na ta način, da država, posebno pa občina podpira zidanje takih malih hišic, ki ima vsaka zraven mal vrtec. Znano je, kako se stanuje po naših večjih krajih posebno v Ljubljani. Skoro povsod so tako imenovane „de-lavske kosarne“, v katerih je toliko ljudi, da so eden drugemu na poti. Poglejmo tri največja belgijska mesta, izmed katerih ima vsako skoro toliko tovaren kakor cela Kranjska skupaj. V Brusselnu pride povprečno 9 ljudi na eno hišo. V Antvverpnu pride 7 in v Gentu 4 do pet ljudi na eno hišo. Torej povprečno je v Gentu 4 do 5 ljudi pod eno streho. Iz tega se vidi, da ima vsak oženjen delavec ali obrtnik svojo hišico, iz katere ga nikoli nobeden ne more poditi ali metati, ker je na svoji zemlji svoj gospodar. Pri nas bi se dalo to marsikje narediti, ko bi imela država in občine, v katerih bivajo delavci kaj smisla za naše žulje.
Šolski zdravniki Če smo rekli, da mora zdravnik saj enkrat na 'leto preiskati, tedaj smo povedali tako malo zahtevo, da manje ni mogoče. Najbolje bi bilo vsak mesec. Na Nemškem imajo vsa večja mesta to vpeljano in imajo posebne šolske zdravnike. Pa tudi več kmečkih občin se združi in nastavijo svojega šolskega zdravnika. Saj to je vendar tako razumljiva stvar, kakor le kaj. Stariši, ki
sede v občinskih odborih bodo vendar toliko pametni, da bodo radi izročili svoje otroke zdravniškemu nadziranju. Ker pa dosedaj ni bilo iz občinskih odborov slišati glasu po šolskih zdravnikih, moramo skrbeti, da bodo delavski glasovi prišli v občinske odbore in povzdignili glas za prave potrebe ljudstva.
Potreba šolskih zdravnikov Nikdo sicer ne more reči, da bi šolski zdravniki ne bili potrebni, toda, da se vsi še boli prepričate o potrebi navedemo za vzgled par številk, ki govore dovolj jasno. V Darmstadtu so zdravniki, preiskali 2958 šolskih otrok in med temi je bilo le 1665 popolnoma zdravih, torej še manj kakor polovica. 718 je bilo slabotnih in 575 pa bolnih, ki so potrebovali zdravniške pomoči in ki so morali k starišem. Večinoma so bili otroci revnih delavskih družin.
Ljudska kuhinja za čaj v Lvovu.
Novembra meseca se je zopet otvorila kuhinja, ki deluje že 11 let. V zadnji zimi se je spečalo 93.910 porcij čaja in sicer 1396 porcij zastonj. Porcija stane 2 h z žemljo vred. Kakor je razvideti iz številk se je povprečno na en dan prodalo do 1000 porcij. Dohodkov je imela kuhinja 3942 K 83 h, izdala pa je 3142 K 95 h, preostalo ji je torej dobička 799 K 88 h. Pri nas bi bilo kaj tacega gotovo potrebno, dasi bi se ne moglo prodajati po taki ceni. Mnogokrat bi človek rajši šel v tako kuhinjo in povžil čašo čaja, ki bi ga res ogrel, kakor pa da mora iskati le hipne gorkote v požirku alkohola.
Proletarske povesti.
1. Po resnici in pravici.
Tole je življenje in smrt ubogega Nandeta, vse pripovedovano po resnici in pravici. Bog ve, da ni niti ene napačne ali neresnične besede, pač pa vse po resnici in pravici. Kajti resnica in pravica morata biti povsod. To je vseh nas skromna misel in prevroča želja . . .
Bilo je pozno in vsi so že spali ra-zun bolne matere. Proletarska družina: otrok veliko in soba majhna. Lepo bi bilo tudi, da bi bil hud mraz v taki proletarski sobi, da bi vsi od mraza trepetali in da bi ne mogli zaspati. A ni bilo tako Ker so v sobi tudi kuhali z drvi, ki jih jim je dala branjevka na upanje, je bilo gorko in prijetno, dasi je malo dišalo po krompirju in kislem zelju. O prijetne proletarske toplote, dišeče po dobrem krompirju in ukusnem kislem zelju! Vsa nezadovoljna srca, bodite hva-
l ležna zanjo, kot se spodobi in kot je navada pri dobrih ljudeh !
Tedaj je prišel oče domov in je že bil malo pijan.. Prišel je s kovačem Martinom, s katerim sta bila tri dni v tednu sorodnika in tudi dobra prijatelja; prišla sta in sta se menila pametno in modro o lepi čednosti poštenja.
„Vidiš, Martin, midva sva poštena in se nama slabo godi. Jaz nimahi dela in žena je bolna in tebi ne služi več roka. Pa sva poštena, seveda, oba sva poštena. Drugi so manj pošteni in se jim dobro godi . . . seveda, kakor je človek. Ta zna in oni ne zna. Jaz in ti na primer ne znava in sva zastonj poštena . . .“ „Zastonj sva poštena . . .“
„Tudi jaz pravim to. Ali ježe pozno, Martin ? Ni še pozno. Nandeta pošljem Še po eno merico. Pošten sem in imam rad svoje otroke.“
Nande je ležal zraven na postelji z dvema bratoma in je imel samo napol zaprte oči, ki so gledale izpod trepalnic
mrtvo in žalostno. Vedno je tako spal, ves nemiren in v strahu, tudi v sanjah neprestano v skrbeh. Šibko je bilo njegovo telo in obrazi vedno bledi še v spanju in v sanjah, ko vsak otročji obraz zardi in dehti zdravja in toplote. Velikokrat je v spanju zakrilil z rokami in govoril naglo groze polne besede, da ga je bolna mati budila iz postelje in klicala z najlepšimi besedami.
K Nandetu se je sklonil oče in ga pobožal. Kadar je malo pil, je postal mehak in je imel svoje otroke odkritosrčno rad. Zjokal bi se, kadar jih je gledal vse bedne in uboge v blaženih sanjah. Tako je tudi sedaj pobožal Nandeta z neprijazno, koščeno roko in se sklonil k njemu.
„No, Nande, ti junak moj, pomoč moja! Vstani, Nande! Kaj je to tebi? Vse mi opraviš in pomagaš, kadar je treba, in če bilo o polnoči, sedaj je pa še zgodaj! Da tebe ni, bi bilo, kot bi ne imel desnice!"
Ljudski dom na Dunaju se je otvoril 5. novembra 1905. Namen mu je, ljudstvu podati izobrazbo. Zato se je nabavila biblioteka s 6000 zvezki in bralna soba, ki je odprta cel dan in ima prostora za 140 ljudi, ki plačajo 4 h vstopnine. Druga soba, v katero more 450 ljudi, je namenjena za predavanja, koncerte in za fizi-kalične poskuse. Tretja soba ima pa prostora za 170 ljudi; razun tega je še mnogo manjših sob, ki služijo v iste namene. Pa še nekaj novega je v tem domu. Ljudje, ki potrebujejo kakih nasvetov v sodnij-skih stvareh, jih dobe lahko v tem domu zastonj.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se podraže vsled nove pogodbe in ker je sploh v ceni poskočilo blago te vrste. Do sedaj je bila cena orginalnemu zavoju — 500 zavitkov „Normal" 48 K. Od 1. aprila 1906 naprej pa bode cena isti množini 54 K. „Flemming“ imajo po novi pogodbi isto ceno kakor „Normal“. Zato opozarjamo naše častite konsumente, trgovce in prodajalce na ugodno priliko, da si nabavijo dovoljno zalogo vžigalic še tekom meseca marca 1906. Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica družbinih vžigalic se je namreč zavezala, da efektuira vsa tekom meseca marca jej poslana naročila po dosedanjih nizkih cenah. Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so najboljše in najcenejše, družba pa je prejela od razprodanih vžigalic do konca 1905. leta znesek 18.400 K. Torej domorodci, hitite z naročili v očividni svoj prid. Vodstvodružbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 28. februarja 1906.
Zakaj vse človek pije? 1.) Če ga želodec boli, da bi bolečine nehale, 2.) da bi ga želodec ne bolel, kadar ima zdravega, 3.) če mu je mraz, da bi se ogrel, 4.) kadar mu je vroče, da se ohladi, 5.) če je žalosten, da bi žalost zginila, 6.) če je vesel, da bi ne postal žalosten, 7.) če je slab, da bi dobil moči,
8.) če mu je dolgčas, da si ga prežene,
9.) če ne more zaspati, da bi zaspal,
10.) če je zaspan, da bi brihten ostal. Ali ni to čudno? Za vse mislijo ljudje, da je alhohol dober. Pameten človek pa skoro mora reči, da ni mogoče, da bi bil alhohol dober za eno reč, pa dober tudi za ravno nasprotno.
Zakaj ne pije? Ko sem prašal delavca abstinenta zakaj ne pije, mi je odgovoril: 1.) zato, da imam vedno jasno glavo, 2.) da sem bolj zdrav in trden, 3.) da lažje delam, 4.) pa zato, da imam več denarja za stvari, ki so mi potrebne.
„Tone, pusti otroka!" je zaklicalo skrbno in boječe iz materine postelje. „Grdo je zunaj in čevljev nima ...“
Oče se je obrnil in je molčal, ker je menil, da se mu godi velika krivica. Nande pa je že vstal. Niti za trenutek ni izpremenil obraza. Ko bi mu rekli, naj gre in skoči v brezno, bi Šel in bi se ne prikazale solze vpričo drugih . . . Vstal je in se obul. Vsi otroci so imeli ene čevlje in ti so bili podarjeni. Dala jim jih je stara teta; takrat so še bili lepi in celi: lehko so se zapenjali in vode ni bilo mogoče zajeti vanje. Sedaj so podplati strgani in na trakovih je polno vozlov, da se nerodno in težko zapenjajo. Nande je oblekel tudi zimsko suknjo, ki jo je imel zelo rad, dasi mu je bila malo prevelika; zlasti to je bilo nerodno, da so bili rokavi predolgi in so se roke komaj videle iz njih. Tako se je lepo toplo in zimsko oblekel, da
Krvoses kapitalizem.
Pretepanje vajencev. Ni lepo, da se grdo ravna z delavci. A še grše je, ko tepejo vajence. In sicer delajo ravno taki ljudje, o katerih bi pričakoval človek vse kaj drugega. V ljubljanskih Še-lenburgovih ulicah stanuje in kraljuje velemogočni gospod tovarnar in knjigo vez Bonač. Ima sina, ki mu je najprijetnejša zabava, da pretepa vajence. Te dni je pretepel in spodil ta olikani gospod sin vajenca, ki mu je mati uboga delavka. Seveda kakršen oče, tak pa sin. Dotični vajenec se je učil pri g. Bonaču že sedem mesecev. Kaj pa to mar Bonačevim mogočnežem. Obrtno nadzor-ništvo naj posveti g. Bonaču nekoliko pozornosti Če želi kaj podatkov, mu rade volje postrežemo.
Notranjsko. Razmere lesnih delavcev. Notranjski delavci še ni mamo nobenega delavskega ali strokovnega podpornega društva. Raztreseni smo po vaseh in prepuščeni samim sebi. Nimamo ga, ki bi se brigal za nas. Tudi delavci sami nimajo smisla za združevanje ker le malo ali nič, berejo delavskih listov.
In kako težavno je to delo posebno sedaj pozimi, ko se človek vedno vdira v sneg do pasu in tudi do vratu med veje in skalovje v slabi, strgani obleki in večkrat v strganem obuvalu. Umevno je, da s tako pičlim zaslužkom si drvar ne more napraviti dobre obleke in obuvala. Opoldne poje kos Črnega kruha, vode dostikrat nima, razun če hoče sneg srkati. Ogenj napraviti in kuriti nima nič časa, če hoče v kratkem zimskem dnevu kaj zaslužiti. Saj še celo sesti nima opoldan kam, ker je vse sneženo nad in pod njim. Sedaj pa pomislite, kak revež je drvar družinski oče. Tak majhen zaslužek ne zadostuje vsem potrebam in zlasti zdaj ko stane 1 mernik koruze K 4-20 ki je veljal nedavno manj kot 3 K. — Ako se pomisli, da delavec ob nedeljah in praznikih kakor tudi o dneh, ko je posebno grdo vreme, nič ne zasluži, je stanje tacega delavca, ki ima vrh tega še obilo družine, res obupno.
Delavci drvarji delamo po gozdih navadno na akord. Od kubik metra drv smo plačani po 1 K. Pri tem delu zaslužimo na dan komaj K T20 do K 1'40. Hoditi moramo po grdi, kameniti poti, največkrat poldrugo uro daleč, zdaj po zimi pa po snegu. Naše orodje — žaga, dvoje sekir, beti z železnimi obroči, dva železna klina, stane 10 do 12 kron. Kupiti moramo orodje sami in je kmalu izrabljeno. O kako naporno in nevarno je to delo v gozdu, podirati debela bu-
je popolnoma nemogoče, da bi bil v tisti žalostni noči zmrznil, dasi bi to bil lep in vesel konec njegovega ubogega življenja.
Oblekel se je in vzel brez vprašanja steklenico s police in brez besede odšel. Kajti ni bilo prvič, da je ponoči vstal in šel v gostilno.
Zdaj se začne Nandetovo življenje. Nastopil je svojo pot in zunaj je bilo grdo. Sneg je šel v gostih in debelih kosmičih, a ni se nikjer prijel, ker je bilo vse mokro in je stalo na cesti vse polno luž. Ravno pred hišo je bila prva in precej velika. Četvero kamenov je bilo v njej, da jo je previden človek lehko prekoračil, ne da bi stopil v vodo. In Nande je bil previden in je stopil varno in premišljeno na prvega. Velik korak je napravil in že je bila desna noga na drugem. Še malo in je prišel preko luže in niti omočil si ni čevljev. A ta pot bi
kova debla po strmem svetu in med velikim skalovjem! Koliko delavcev je že pohabilo za celo življenje ali celo ubilo.
Pa naše delo tudi ni stalno. Vsak čas lahko reče gospodar, drv imam zadosti, zdaj pa tukaj po zimi druzega zaslužka ni. Kakšno je pa delavčevo stanje, če oboli ali se ponesreči pa še ne pišem ne. Nujno potrebno je, da se stanovsko združijo tudi drvarji. Kdor ima srce zanje naj dela na to.
Ponesrečilo se je leta 1903 na Ogrskem v fabrikah 17 tisoč 212 delavcev. Poškodbe so bile različne. Največ je bilo seveda lahkih poškodb in sicer takih, da delavec ni mogel delati 5 dni je bilo 2.894, da ni mogel delati, 8 dni je bilo 3.760, 14 dni 4 266 delavcev, 1 mesec 3.616 delavcev, 2 meseca 1.683, 4 mesece 402, več kakor 4 mesece 62 delavcev, 208 se jih poškodovalo, da so deloma nezmožni za delo, 28 je popolnoma nezmožnih. Smrtnih poškodb je bilo 184.
Štrajkanje. Kolikokrat se je že namigovalo ali pa tudi javno povedalo, da delavec nima pravice štrajkati. Zato se mi niti ne zmenimo. Kakor ima vsak pravico podražiti svoje izdelke, tako sme tudi delavec podražiti svojo moč Izšla je pa te dni knjiga, ki pravi, da štrajk sam na sebi je pač lahko dober, toda, da se danes preveč štrajka. Saj se vedno bere koliko je štrajkov in celo na Slovenskem smo malokdaj cel mesec brez njega. Ali je to res, da se preveč štrajka, da so nekateri štrajki popolnoma odveč, ki delavstvu ne samo da mu nič ne koristijo, ampak mu celo mnogo škodujejo. Kaj je pa k temu opomniti? — Veliko se res štrajka a vendar so še nekateri kraji, v katerih bi se smelo štrajkati, pa se ne, če tudi delavci žive in trpe prav po — živinsko. Toda gotovo so pa tudi nekateri kraji, v katerih se včasih brez potrebe vzdigne štrajk. In take kraje je prav lahko dobiti in tudi našteti. Kjer bo strokovno društvo ali sploh združeno delavstvo po dogovoru vprizorilo štrajk, tam bo skoro gotovo potreben. Kjer pa stoje na čelu delavskih organizacij možje ali pa fantički, ki niso sami delavci ampak le tako-zvani „delavski voditelji", tam se pa lahko zgodi, da se nepravilno in nepremišljeno štrajka. Saj jih tudi poznamo te „vodi-telje". Na Nemškem se strokovna društva leto za letom bolj pritožujejo, da tira socijalna demokracja velikokrat delavstvo v štrajk zavoljo političnih in nestanov-skih nagibov, ali pa zato, da se proslavi kak majhen „voditelj“.
ne bila Nandetovo življenje po pravici in resnici, ko bi bil res tako lehko in brez težave prekoračil široko, motno lužo pred hišo. Pri tretjem kamenu je namreč nerodno stopil in spodrsnila mu je noga, da je zamahnil z roko, s katero je držal steklenico, in naenkrat je začutil v levem čevlju mrzlo in mokro In tedaj je postal Nande žalosten in ta žalost ga ni pustila vso žalostno pot in vse dolgo življenje.
Zajokal je po tihem z brezglasnim, onemoglim jokom in nič več ni pazil, kam stopa. Hodil je po blatu in po vodi in samo to je vedel, da mu je neznansko hudo. Visoko je vzdignil rame in stisnil glavo, da mu niso letele snežinke za vrat; po obrazu pa so mu letele in tudi na oči so padale. Tajale so se na očeh in se stapljale s solzami, da ni mogel ničesar videti.
(Dalje prihodnjič.)
Med brati in sestrami.
Tobačno delavstvo. V Svacuje zmagalo pri volitvah v tovarniško bolniško blagajno nesocialno demokraško delavstvo. Sosialno demokraški kandidati so dobMi po 688, nesocialno demokraški pa po 256 glasov.
Več tobaka nam dajte! Danes hočemo opozoriti naše tovarniško ravnateljstvo na nek nedostatek. Ni nam nikakor namen morebitno zbadanje, marveč opozarjati na vse napake, ki jih vidimo. Saj ravno odprava takih četudi morebiti malih napak povzroči, de delavstvo z večjim veseljem vrši svojo dolžnost. V oddelkih za smodke se čujejo pritožbe, da dobe delavke slab tobak. Takozvane „deke“ se vedno trgajo in zato je otežkočeno delo in delavkam zmanjka „dek“. Treba je prositi zanje. A prošnja in pa le vedna prošnja tudi ni vedno prijetna. Je že res, da najde dobra beseda tudi dober prostor, pa vsekakor vedne prošnje za deke se že zde naravnost sitne delavkam, pa gospodom najbrže tudi. Nekateri trde, da pošiljajo iz naše tovarne boljši tobak naprej, slabšega pa obdrže tu. Mi ne vemo jeli to istina. A vsekakor želimo, naj se „fasunge“ tobaka pri smodkah urede tako, da bo zadovoljno delavstvo, pa gospodje tudi. Delavstvo, ker ne bo treba vednih prošnja, gospodom pa, ker ne bodo delavke vedno moledovale in nadlegovale gospode za povrhne „fa-sunge".
Razne novice Iz Trbovelj. Na pre-mogarski železnici je vozil strojevodja Peter Rednak s tako močjo, da so zbežali nastavljeni čuvaji, ker so se bali nesreče. Pri čuvajnici št. 1 pa je .skočila lokomotova na izpremenjici, se nagnila na stran in zapodila bi se bila naravnost v jarek, da ni bilo pri mostu železne ograje. Pri tem bi bila nesrečna oba, strojevodja in kurjač, ki sta bila, kakor pripovedujejo ljudje, natrkana. Oba sta pripadala onim 33 socialnim demokratom, ki jih je odpustilo vodstvo. Nesrečo sta, kakor splošno govorijo, povzročila strojevodja in kurjač iz maščevanja. Ljudje so čuli, ko sta se skobacala po konci, da sta kričala, tako znamo le socialni demokrati. Oba so odvedli k sodišču! .Rdeči Prapor“ opisuje vsako malenkost na dolgo in na široko, a o tem molči.
Naš dobri prijatelj Linhart se nam pa zares smili. Kakor je pisal graški socialno-demokraški „Arbeiter\ville“, ga „Unija“ noče nastaviti in je vprizoril tudi stavko celo proti volji „Unije“. Revež se bori zdaj za svoj obstanek in bo težko vztrajal. Bori se s poginom. Ker ima dovolj časa, pa tudi lahko pisari v „Rdeči Prapor".
Naši rdečkarji se zelo zanimajo za verske stvari. Zadnjič je bilo slišati, da hočejo rdečkarji, naj zapuste Trbovlje vsi trije kapelani, če ne, ne pojdejo demo-kratje skozi tri nedelje k maši. Kakor da bi hodili opičarji v cerkev. To je izkun-štval naš imenitni Andrejček, ki je pred kratkim še gonil purane iz Hrvaškega. Sedaj pa hoče postati pri nas modrijan. No, Andrejček, le počakaj še nekoliko. Bo kmalu boljši. Zagorski zdravnik, ki te dobro pozna, ima prav, ko ti pravi, da si bolan v glavi.
Rdečkarji pravijo, naj grejo vsi trije trboveljski kapelani proč No, tega ne dosežejo. A nekaj drugega je, kar želimo, da bi se izpremenilo. Namreč jutrajšnje pridige naj bi imel kak gospod kapelanov, ker našega čestitega gospoda župnika ne razumemo, ker govori pretiho. Nočemo žaliti gospoda župnika, pa vseeno bi bilo za naš kraj boljše, da bi govoril gospod, katerega bi vsi slišali.
Predsednika pazniškega in delavskega podpornega društva tovariša Leeba je surovo napadla „Celjska vahtarica". Za čveketanje brezzobe, celjske, stare, klepe-tuljaste, lažnjive, obrekljive, veleizdajalske, prusaške nemškutarke se nihče ne meni ne in prezremo smehljaje njen napad. Ne zasluži niti popravka, ker je stara celjska baba preneumna zanj.
Hinavci in delavski dobrotniki. Radovedni so nekateri gospodje, odkod so novičarji in dopisovalci. Tacih novi-čarjev na Fužinah in drugod je zdaj delavcev sram in se je sam izdal, ko je trdil, da ga vsak pozna, ker piše po bohinsko. Tisti človek, ki se ga vsi sramujemo, hodi okoli nas seveda največkrat v rožicah in se sam izdaja. Imenujejo ga „Zviti rog", ali Peter Rozman. Izdal si se sam, ne mi, ki te lahko stisnemo, da se ti skrči tvoj trebušček. Rozman ni pristopil takoj ob ustanovitvi v strokovno društvo. Šele lani meseca februarja je govoril Rozman na shodu strok, društva. Predsednik ga je vprašal, o čem t-o govoril, i nakar mu je rekel Rozman, da o domačih stvareh, nakar mu je rekel predsednik, da ne sme napadati tovarne. A Rozman je tako udrihal po uradnikih, da ko bi bilo po njegovem, bi morali biti že vsi zdavnaj v krajih, kjer je ričet doma. Na javnem shodu meseca oktobra je pa govoril tako o komandi v tovarni, da bi postali vsi delavci anarhisti, ko bi ga večkrat slišali. Zdavnaj bi pa ne bilo pri nas tudi nobenega Nemca, pa Slovenca tudi ne. Največji hujskač proti tovarni je bil Rozman! A glejte čuda! Ta veliki delavski prijatelj je pa 25. novembra pri seji bratovske skladnice rekel g. ravnatelju Trapenu, naj vplivajo možje, naj bi delavci ne praznovali delavskega praznika 28. novembra. A skupil jo je na shodu dne 26. novembra, ko je ugovarjal sklepu o delavskem prazniku, nakar so zadoneli klici: dol ž njimi! A potem se je izpre-obrnil meseca decembra. Rozman je pripovedoval gospodu ravnatelju, kako se hujska na shodih „Strok. društva" proti tovarni in uradnikom, kaj v tovarni ni prav in da deiavci več ne bogajo mojstrov! Naj bi le gg. ravnatelja vedla, da je ravno vampež tisti, ki je svoj čas najbolj hujskal proti tovarni in nismo drugega čuli od njega, kakor hujskanje. Od nobenega še nismo čuli hujskanja, od tebe, Peter, pa zmeraj. Peter, Peter, zakaj si nas zatajil, Judež, poboljšaj se. Šlo se bo na račun tvoje kože. Pa ne jezi se, ker kriv si sam, da izvedo ljudje, kako vlogo igraš ti, Zviti Rog. med nami. Ako ne utihneš, jih še izveš!
Sem z našimi pravicami!
Volivna preosnova. Naš list ni namenjen politiki. Olavni namen mu je, da izobražuje delavstvo in priobčuje delavske težnje. A velevažnega predloga avstrijske vlade o splošni votivni pravici pač nikakor prezreti ne moremo. Dolgoletna je delavska zahteva po splošni in enaki volivni pravici. Zaman dolgoletni boj v dosego te zahteve ni bil. Prvi korak k izboljšanju pač pomenja Gautschev načrt o volivni izpremembi. Ako postanejo Gautschevi načrti postava, bo imel pravico voliti za državni zbor vsak 24 let stari avstrijski državljan, ki biva eno leto v dotičnem kraju in ki ni pod varstvom, ali pa obsojen zaradi tatvine, goljufije ali poneverbe. Število državnih poslancev nameravajo zvišati od 425 na 455. V sedanjih razmerah sme biti zadovoljno z Gautschevim vladnim zakonskim načrtom tudi delavstvo. A ker nastopajo
proti splošni vol. pravici mogočni sovražniki, se mora pripraviti še na resne boje zanjo. Res, da popolen ta zakonski načrt še ni. Saj voliti bodo smeli le moški. Mi stojimo odločno na stališču, da gre tudi ženskam pravica sodelovanja v politiki, ki zadene tudi nje. Seveda se pa morajo ženske in osobito delavke pred vsem zavedati svoje pravice in same nastopiti zanjo. V boju za splošno, enako in direktno volivno pravico nastopaj in zahtevaj i zase tudi žensko delavstvo svojih pravic! Imamo sicer že lepe organizacije delavk, a želimo pa le še več politične zavednosti in skupnosti med našimi delavkami za skupne končne smotre naše!
Krščansko socijalni shod v Essen na Nemškem se je letos bavil posebno z občinskimi zadevami. Dobro bi bilo, da bi naše občine, v katerih je večina delavcev, enkrat slišale zahteve krščansko socijalnih delavcev od občin. Mislimo, da bi jih kar mraz preletel. Na Nemškem so si pa ravno delavci po strokovnem združevanju pridobili ugled in vpliv pri občinah Za to se pa tudi pozna, kako se gospodari z občinskim denarjem, ki se ne meče za nepotrebne stvari, ampak za zdrava stanovanja, za dobre ljudske in ponavljalne in strokovne šole, za izobrazbo delavstva itd. V naših občinskih odborih manjka zdravega socijalnega duha in zadnji čas je, da zaveje nov veter.
Mestni delavci na Nemškem imajo že skoro povsod penzije. Pa ne samo delavci, ampak tudi vdova, če je delavec nastavljen vsaj 10 let pri občini, dobi 30 procentov moževe plače in vsak otrok 15—20 procentov
Delež pri dobičku. Nekaj novega za naše kraje je naprava, da dobi tudi v velikih tovarnah vsak delavec mal delež od dobička, ki ga naredi fabrikant. Na Angleškem je to vpeljano po mnogih tovarnah in sicer posebno po zaslugi strokovnih društev, ki povsod zahtevajo da se zboljša delavski položaj. Kjer se je to vpeljalo, je tudi ostalo, ker zadovoljni so delavci in tovarnarji. Če ve delavec, da bo dobil več vinarjev na koncu leta čimveč kronic dobička bo naredil tovarnar, je razumljivo, da bo bolj pazil na surovo blago in na stroje, da se nalašč ne poškodujejo. Posebno v angleških predilnicah se je izkazalo, da delavci veliko bolj pazijo na blago, na volno ali bombaž, ker vedo, da je to tudi njim v dobiček.
Plačevanje delavske plače med tednom se je marsikje dobro obneslo. Delavec namreč dobi plačo sredi tedna v četrtek ali petek in na ta način se prihrani marsikak vinar, ki drugače v soboto zvečer pade v oštirjev žep. Seveda povsod niso bili zadovoljni s tem novim načinom plačevanja. Pravijo namreč: to je stara navada, da se v soboto plačuje. Ko bo enkrat vpeljan popoln nedeljski počitek tudi v trgovinah, bo gotovo v marsikaterem kraju bolje, da se vpelje plačevanje med tednom
Z lastnimi močmi.
Žensko vprašanje se je pojavilo tudi med članicama našega „1. ljubljanskega delavskega konsumnega društva." Pri občnem zboru tega društva, ki se je vršil v prostorih „Slov. kršč. soc. zveze" dne 2. februarja t. 1. in je bil nekoliko bolj viharen kakor po navadi, nastavile so članice svoje kandidate, odnosno kandidatinje in ž njimi prodrle na celi črti z veliko večino. Izvoljene so bile : Aljan-
ra
x
■a
trn
>
■M
m
c
0)
4-
>10
e
&
ra
>o
ra
E
o
□
čič Mihela, Srakar Ana, Kocmur Ivana, Gregorač Marija; dalje: Valentin Bahar, Pezdir France. Kocmur Alojzij, Kos Fran in Trink Alojzij.
V nadziralni odsek pa: Zorc Ivan, Ničman Avgust in Knez Martin.
Želimo, da bi novi odbor tekom leta pokazal svojo sposobnost, da bodo izgubili tudi oni svoje pomisleke ki menijo, da ženske spadajo le v kuhinjo. Res je, da je gospodinjstvo eno najvažnejših ženskih poslov a stem še ni rečeno, da bi ženska ne zamogla pokazati svoje zmožnosti tudi drugje, kajti njene lastnosti, marljivosti, poštenosti in agita-torična zmožnost usposabljajo jo še posebno tudi za delovanje v društvih.
Ali ima delavec od konsumnega društva kaj koristi ?
Na to vprašanje odgovore naj številke.
Reservni zaklad, ki je last vseh članov, znašal je koncem 1. 1904 K 979’19, danes pa znaša K 1612'55. Na vplačanih deležih znašal je pa društveni kapital koncem pretečenega leta K 13.211’58.
Če le mogoče prodaja se v društvu nekaj vinarjev ceneje, kot zunaj, a kljub temu pokazalo je društvo koncem leta 1905 sledeči uspeh:
Z okroglo glavnico K 15.000 napravilo je čistega dobička K 5043 48, toraj nad 33% od kapitala.
Ako se pa vpošteva, da se je tekom pretečenega leta prodalo blaga za okroglo svoto sto tisoč kron (100.000) in napravilo kosmatega dobička okroglo deset tisoč (10.000) kron čistega dobička pa čez pet tisoč kron (5.000 K) se pokaže zopet 10% kosmatega in 5% čistega dobička od prodanega blaga.
Ker se čisti dobiček po pravilih koncem leta razdeli med člane, to je med one, ki blago kupujejo, je jasno kako velikega pomena je dobro urejen in voden konsum za vsacega delavca, posebno še za onega, ki ima veliko družino.
Delavstvo v 1. ljubljansko delavsko konsumno društvo ! — Neki delavec nam piše: Veliko govorjenja je dvignil med ljubljanskim delavstvom zadnji občni zbor našega 1. ljubljanskega delavskega konsumnega društva. Res je bil občni zbor precej viharen, dasi za vihar proti prejšnjemu odboru društva pravega povoda niti bilo ni. Ob ustanovitvi društva, t. j. 1. 1895 in naprej je imelo društvo nastavljenega za prodajalca nekega Kotnika, ki je zdaj menda policaj. In pri obračunu ž njim se je pokazal jako velik primanjkljaj. Odbor konsumnega društva je vedno sodil, da bo poravnal Kotnik še ta dolg. A ga ni. V knjigah konsumnega društva je bil ta dolg vedno izkazan in letos je odbor sklenil predlagati občnemu zboru, da odpiše ta Kotnikov dolg. Med člani je pa nastalo veliko razburjenje, ki so je seveda še netili oni ljubeznivi naši prijatelji, ki so falirali lani s svojim konsumnim društvom. Da so pri tem trpeli tudi nedolžni ljudje in se jih je obrekovalo,, to ni prav nič čudnega. Mi želimo, da bi novi odbor uspešno deloval, pa tudi, da naj vstra jajo pri društvu i oni, ki so bili razžaljeni po posameznih pregorečih in po naših nasprotnikih nahujskanih ljudeh. Z vso vnemo, požrtvovalnostjo in gorečnostjo na delo za prospeh I. ljubljan. del. konsumnega društva. Kupujte svoje potrebščine v njem. Osebna žaljenja pa pozabite. Nagla beseda izpregovorjena v burji boja naj se ne vzame nikdar preveč za zlo, ker navadno ni iikdar v strasti tako mišljena, kakor je izgovorjena. — Upamo, da bo delal novi odbor za pomirjenje članov in p r i d o b i I s prijaznostjo, nepristran-
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.
skim postopanjem in uljudnostjo
tudi one zadružnike, ki niso zadovoljni ž njim.
(Priobčili smo ta dopis. Mi smo ostali v tem boju popolnoma nepristranski in hladni, dasi nas je zelo bolel prepir med ljudmi, ki bi morali biti enega duha in enega srca. Trdno upamo, da se poležejo strasti in da bo napredovalo naše
konsumno društvo kar najuspešnejše. Dolžnost našega zavednega, tudi užaljenega delavstva je, da zvesto vztraja v svojem konsumnem društvu, ki je delavsko in nikogar drugega ne. Ne strast, marveč hladen razum mora biti merodajen pri zadružnem skupnem delu! Za dobro stvar se morajo premagati in žrtvovati osebni predsodki!)
Delavci, trgovci pozor!
Slavnemu občinstvu uljudno priporočani svojo preurejeno
krojaško delavnico
v kateri izdelujem možke obleke, kakor tudi vsakovrstne uniforme, in vsa druga v to stroko spadajoča dela.
Delavcem v oddaljenih krajih drage volje postrežem z vzorci Sprejemam tudi že kupljeno blago v delo.
Izdelujem vse po najnovejšem kroju točno in natančno po meri. Delo sprejemam v vsakem kroju in vsaki množini. Slav. konsumnim društvom in gospodom trgovcem, priporočam posebni oddelek za izdelavo konfekcij, oblek za prodajo, od najpriprostejše do najfinejše izvršitve. Na zahtevo dam tem še bolj natančna pojasnila.
Svoji k svojim ! Delavci trgovci, podpirajte domačo tvrdko.
Za obilna naročila uljudno prosi
Matija Lazar
krojaški mojster v Kropi.
(!)
«
O
0)
<
o
Cene brez konkurence!
li^ ^iŽli^	blŽli^ fellllli^	fellllli^ felŽii^ felŽli^ ^fUlHlUi^ blllli^
0)
HH
L
N
0)
L
&
O
8 52-9
Kdor hoče res postrežen biti z
dobrim, naravnim belim in črnim vinom,
naj se izvoli obrniti na staro znano in odlikovano trgovino z vinom
Anton Ivanov Pečenko
v Gorici.
Postrežba točna in poštena. Cene zmerne.
(D
•z
(D
N
2.
rt*
O
Pozori
K
,,Slo venska delavska društva" kupujte Vaše potrebščine pri znani priporočljivi domači manufakturni trgovini:
Češnik	k Milavec
(pri Česniku)
l.jaiui
Špitalske ulice
Lintjarjeve ulice
I
v kateri dobete vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje.
Tiska „Katoliška Tiskarna."