TT A^HT TCJTT ^TPTJTTTriPTST T TCJ^ xv.il X UJUiJLjDXx wJ&JtXx\. V J&JL\I JLaJLo JL . »Danica« izhaja vsak petek na celi poJi in velja po pošti za celo leto 7 kron. za pol leta krone fO vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto 6 kron. za '/„ leta 3 ki one. za 1 4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LIH. V Ljubljani, 27. aprilja 1900 List 17. Spomladni spominj. Oj zdrava pisana pomlal! Ti mila doba mojih nad. Sladak spominj detinskin let, Spominj, ti srcu drag in svet! Kako po gori sem skakljal, Vijolice v grmičkih bral. Nabrana mami nudil v dar, Oj mami, zabljeni nikdar! Ko cvetke mi sprejela je, „Moj sinko!" mi velela je — „Li znaš pomena teh cvetlic, Duhtečih in cvetočih lic9 — Vijole cvetke skrite so, In v perjice zavite so, Uče naj žitja te modrost, Ponižnost lepo in krotkost. Nikoli se ne napihuj, Bogu se vedno ponižuj. Tem potom, ti trditi smem, Prijeten boš Bogu, ljudem." Že davno mamice več ni. A še mi njen spominj živi. Obnavlja vsaka ga pomlad. Spomlad, oj doba sladkih nad! Radoslav Silvester. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. v. Šentjurij. (Dalje.) Podružnice. 6. Sv. Katarina v Srednji Vasi. Na severni strani sv. Radcgunde so postavili cerkev v čast sv. Katarini. Prvo imenujejo spodnjo, drugo zgornjo. Dandanes hi dveh cerkva druge poleg druge menda ne delali več. Pravijo da so se raztegovali tod okoli gozdi, katere so spremenili polagoma v obdelano polje. U sv. Katarini vemo prav malo zgodovinskega. Dosti se sicer btre o njenem življenju, toda večino moramo imenovati pobožno pravljico (legendo). Najbolj zanesljivi podatki bi bili naslednji: Rojena v Aleksandriji na Egipškem kot nevernih starišev hči se je odlikovala po zunanji lepoti ter bila izobražena tudi v tedanjih vedah Ko postane kristijana. kaže izvanredno modrost v verskih rečeh, zato se jej priporočajo seda) za „nravi um in pamet". Pagani so jo mu<* li vpričo cesarja Maksimina Daj a. Najprej jo pri vežejo h kolesu, ki je imHo ob robu nabrušene kline kakor nože. a kolo se razdrobi, slednjič jej rabelj z mečem odseka glavo i krog leta č>071. Njeno truplo so pokopali angelji (menihi ?i na sinajski gori Umetniki nam predstavljajo sv. rnučenko v vsej deviški krasoti s krono na glavi, ki pom^nja njen visok rod, s strtim kolesom ob strani in s palmovo vejic* v roki. God obhajamo 25 novembra V cerkev peljejo gotska vrata. poleg katerih je vzidana na desni strani zunanje stene ka-meiiita plošča kakor mižim za |>okla naslikani angelji z glasbenim orodjem, sredi med njimi vidimo sv. Katarii o. Na sklepniku gotskega oboka v svetišču jc vpodold jena .Marija z Jezusom v naročju, oh strani ste sv. Katarina in sv. Radegunda. spodaj pa letnica 1531. Zidava spada torej v začetek reformacijske dolie in iz letnice 15.11 sodimo po pravici, da jc cerkev sv. Radegunde stala poprej kakor cerkev sv. Katarine. Izmed tr<»je gotskih oken ima vsako dva p«»d«»!gasta oddelka. V peterostranskoni svetišču stoji le>cni veliki oltar iz leta delan ponavadi onega časa v Uarok- slogu. toda / bolj priprostiiui okraski. Stara slika lia vrhu oltarja nam kaže I »ožje ilete. ki daje, scnlefe v Marijinem iiar<*ju. prstan sv. Katarini. Ta prizor j«* i/. hnreiide. da je liila Katarina, spreje u-i krM-jnis*:(» vero izvoljena za nevesto Kri^t«»v«i. 1'udi oltarja v ladiji sta iz 17. veka. Oltar sv. Alianja in sv. Duniitika na moški *tmni *«• |*>xit:ivili leta 1 »».'H. k«» je bil v Sent-jiiriju /upnik je.zneje kapiieim Matej Dominik: oltar Mohorja in Fortunata na ženski strani je eno leto mlajši Zvonove smo opisali pri poprejšnji cerkvi, ker ker imate obe eden zvonik. Omeniti se mora star zvonček, ki je visel nekdaj v cerkvi sv. Katarine, d t so ž njim pozvanjali pri posamnih delih sv. maše. Sedaj je pozabljen in hranjen med staro šaro. dasi-ravno bi bil še dober za rabo Tudi škofijski muzej bi ga rad sDrejel v svojo zbirko.*) Vlit leta 166o ima 23 //1 v premeru. Kinča ga križ. segajoč od spodnjega do zgornjega roba. kjer so črke I. N. R. I. (Jezus Nazareški kralj judovski). Xa drugi strani je sv. Katarina, ki drži v roki palmo, ooleg nje kolo. Ob klobuku beremo napis: S.TATIIARINA ORA PRO N0B1S. (Sv. Katarina prosi za nas). Zvonarjevega imena ni zaznamovanega; v Ljubljani sta vlivala ob onem času Ferdinand Eisenberger in David Polster. 7. Visoko. Xa obrežju Kokre, ki si je s svojim tokom izkopala globok jarek, se razteguje ob kranjski-koroški cesti dolga vrsta čednih hiš. To je vas Visoko s eerkvijo sv. Vi(la. Lep jiogled imaš j»osebno j>roti zajiadu. kjer se blišče vrhovi julijskih jdanin. nabrani kakor v belem vencu drug pri drugem. Pravljica govori, da v starodavnih časih ni bilo tukaj vasi, stala je namreč na malem griču blizu tam. kjer ste cerkvi sv. Radegunde in sv. Katarine. Divji Turki so baje naselbino oožgali in ljudje so se jiomaknili nekoliko naprej, kjer stanujejo sedaj. \ lanska cerkev ima v steni vzidan kamen z letnico 1 Hržkone |lomenja čas. ob katerem so zgradili staro eerkev (župnik Oktavi j Ami-goiii. Sedanjo so postavili \ slogu bizantinskega križa leta 1 *."»! župnik -I u r i j Košnierl). V novejšem e:»su 1 I je dobila ob zunanjih straneh fasade, da ni treba žlebov pri strehi. Sploh so jo v tem letu ]Ht|hdiio prenovili. da se lahko prišteva liajlejMiii v župniji. Veliki oltar sv. Vida (o svetniku glej Duplje je izgotovil pnloliar Gotzl V- Krisrno priporočamo 1 h tej priliki: naj iu čč gospodje P'.Siijal: v-ako tako zastarelost »hruAtvu za krščansko urnetnust v L ubij ani.« «»if.ar namreč p dobroti knezškoia Antona Bona vem t r*> udob.Io m svoje lastne prostori te v Škofijski palači, začeli je pra. za priv >**:!<» >voj«- živahno delovanje. VVlika vežba-nost nekaterih u lt>-»ri»jkov m sveža vnema v odboru jamči za društveno veselo prihodnost v veliko prosvitljenje naši domači deželi. Uredn. v Kranju leta 187.ri. Xa niožki strani vidimo oltar sv. Antona Padovana, na ženski oltar žalostne Matere bož je. Tu se liere vsak jietek, ako ni i>o*ebufga zadržka, sv. maša in ljudstvo hodi kaj rado v eerkev. Oltar žalostne .Matere božje je iiamree pri vi lego van t. j. ima to pre«l-nost. da je a sv. mašo. ki s«* na njeni opravi, združen |H»nolni • dpustek za duše v vieali. Marijin kip je znamenit zaradi starosti in častitljiv zato. ker je že veliko lmžje|iotiiikov klečalo j »m l njim 111 zadobilo na Marijino priprošnjo marsikatero milost. Se )>olj jkakor sedaj je bila znana viaoska žalostna Mati božja v pretekli dobi. zlasti v is. stoletju, ko je bila tukaj bratovščina umirajočega Izveličarja.u (17<»4'. Pod oltarjem je ohranjen še sedaj Kristov grob. Glavni shodi so bili ob petkih v postu. Takrat je prihajalo toliko ljudi, da so imeli tudi sej mar ji dobro kupčijo. Postavljeni so bili „Štanti* od cerkve pa tje gori do Kovača na obeh straneh ceste. Pri zidanju nove cerkve so leta 1851 zvikšali stari stolp in ga pokrili z deskami na piramido, po zneje je d>;bil novo streho iz pločevine V njem vise trije zvonovi s premerom 115:83:65 cm instri-zvokom e—gis—b = 1. 3. 5. Veliki je celovškega zvonarja Tome Gollner kar pravi napis: Zl tiOTTKS EHIIE HIOS.S Ml( H THOMVS (jOLLNKR IX KLAUEXFlRTH I8.16 JOHANN BROLCH rsn MAR IA OSCR LA KER*) ALS PATHEX. JUHYXX KKRTS1H. KI1UHKXPR0PST. (V čast božjo me je vlil Tomo Gollner v Celovcu leti 1856 Ivan Brolih in Marija Všiakar, botra Ivan Krč, cerkveni ključar) Na zvonu sta zabeležena t»>rej tudi boter in botra Ko so zvonovi po škofovem posvečenju odločeni v službo božu. sprejmo je slovesno v župniji. Semtrtje so je mali k zvonovom — kakor h krstu — botre, de »e je vršilo umeščenje bolj slovesno. Sedaj tega običaja pri nas menda ni več. in iz gotovega ozira je prav. da se je opustila ta navada S^j vemo, da ima dobičkar ij a pri vsaki reči tako rada glavno vlogo _ Na zvonu so podobe: Krist na križu polng njega Marija in sv. Ivan. Matija sedem žalosti, sv. Vid Teža 1324 funtov. Srednji ima okoli šest stotov. Križ, Marija z žezlom v roki in v naročju z Jezusom, ki drži kroglo v desnici, sv. V d. Ob zgormem robu: A FlLtilRK ET TEMPESTATE IJ BERA NOS IMMINE Treska in hudega vremena r^ši nas Gjspodh Soo iai se ber« • I ASPARl S KRAM HI HE F UDI T LIRAH \X\II 1727. (GaŠpar Franchi iue je vlil v Liubljaci 1727» Mali zvoii z dvema s.otoraa iz livarne Albert Samassove 1867. 8. Viševek. Na mali višini, ki se vspenja kakih 20 metrov nad ravnino, je raztegnjena dolga vas Viševek s cerkvijo sv. nadangelja Mihaela. *) Hvalimo. Slovtnci. lioga - da je od 1. 1856 sem pač nemogoča postala na naših oči tn i h spomenikih taka goro-stasnost, kot jo gledate tu lastnimi očmi. Uredn. (Glej Zgornje Duplje). (>koliea je krasna in oko ima pred seboj daljno obzorje. Knezškof Anton Alojzij Wolf se je izrazil o Viševku. da ga prišteva najlepšim krajem na Gorenskem. Žal. da lepi kmečki dumi ne vgpevajo tako. kakor bi laliko. in da vsled tega |H»jemn blagostanje. Vzroka ni težko uganiti (Gorenci! — strupena vodka.. Ime vasi se l>ere v stari listnini iz leta 123*. Ko je namreč patrijarh Bertold |»otrdil ustanovo bližnjega velesnlskegR samostana 11. decembra 1238. podaril je mengiški župnik Ve-rijand samostanu pet zemljišč v Viševku (Olsurik). Ako skle)>amo iz tega. da so imeli prebivalci že tudi svojo eerkvieo ob onem času. nismo v zmoti. Sedanjo hi1. Agneze Plaveč, naddijakona Inoeeneija Ignacija b a r o u a Ta u f f r e r in šentjurskega župnika Silvestra Rubida. Delo je vodil zidarski mojster Anton Lipuš. meščan iz Kranja i. Dovoljenja velesalske prednice so potrebovali vsled tega. ker je izvrševala — kakor že omenjeno — pa-tronat sentjurijske župnije v imenu samostana. M. Agneza Plaveč (rojena v Železnikih 171!» je bila zadnja prednica, kajti naslednje leto je prenehal samostan (3. julija 17N21 Prav zato se imenuje tudi župnik Tanllrer. ker je bil nad-di jakon goriške nadškofi jo. Goriški nadškofiji je namreč ob onem času še pripadal Šentjurij. Cerkev so dovršili še le v desetih letih 11 791 i. Zgrajena po istem načrtu kakor župnijska. se\v v manjši meri. ima prostora za l<»0o ljudi. Stari možje ne vodo povedati o zidanju druzega kakor to. da se jo ubil eden delalec. Kako hitro torej boži mimo nas zgodovina, in kako bi izginila brez sledu, ako bi ne imeli pismenih |>oročil! Sedanji veliki oltar sv. Mihaela je z nova naplavil poljanski kipar Valentin šubic (1*92). Stranska oltarja Matere božje in sv. Valentina je postavil Ivan Janežič iz Zaloga pri Crkljah (ls<;s,. \ zakristiji je znamenit kropil ni kamen iz marmorja. Nekateri sodijo, da predstavlja paganskega malika ter opirajo svojo misel na ljudsko pravljico, da je stal nekdaj v bližnji „gmajniu j>aganski temj>elj. <>dtod znabiti inalik; nalašč za cerkev ga gotovo niso delali tako lejx», ko so drugi kropilni kameni navadni. \ zvezo s tenipeljnom bi se utegnila spniviti tudi govorica, da je na Straži 'hribu blizu Viševka )H»k..j>an zaklad. Tu kažejo z doMimi skalami zadejau kraj. kjer je lKije skrito veliko liogastvo. Duhovsk«« »IiižImi jo ustanovil |»«ta 177<*. torej še pred zidavo više v« k i rojak Tomo K ogni k. Prislužil si je z navadnim dc|«»in potrebno svofo ter jo )>«»rabil z;i čast l»ožj«». Tako blagi, nesebični ljudje zaslužijo |H» prav i«-i »n*e s|K»štovanje. Prvi lienetii-ijati so stanovali tudi v njegovi hiši A okvarjevi liajti". dokler ni bila zidana sedanja duhovska hiša |H»le«r corkve. Z«-leta 17«»T beremo v Viševku dušnega pastirja Jerneja Dolenec. ki se je preselil od tu za župnika v Crklje ter začel zidati tamošnjo veliko Marijino svetišče (1777l Zelo star mora biti stolpov zid. ker je ostal še od stare cerkve; le zgornji del so nekcliko vzdignili, da ima lepšo podobo Zvonovi merijo skozi spodnje krilo 135 : 103 : 83 nn Glasovi so jim c—g— b = 1, 5. 7. Veliki in srednji sta gledč tež^ in glasu preveč oddaljena drug od druzega. Skupno zvonjenje. posebno pritrkavanje, se sliši prav dobro Veliki zvon s podobami: Križ. Marija čistega spočetja, sv Mihael, sv. Ivan Nepomuk Teža 2206 funtov, zvonar Anton Samassa S tem zvonom se soseska, lahko ponaša Vsakemu všečuje njegov polni, milo doneči glas. x\ko trdimo, da poje v mol u, izvabimo morebiti smehljaj našim glasbenikom. Toda počasi! V zvonu ni samo en gias. izobraženo uho čuti celo vrsto postranskih glasov, ki tvorijo polno harmonijo. Če nadvladuje velika terca. ima zvon vesel, jasen prozoren značaj; ako nadvladuje mala terca, ]e glas mehek, mil, prijeten Prav tu mora pokazati zvonar, da njegova obrtnija ni samo rokodelstvo, ampak tudi umetnost Viševčani so plačali stroške z nakladom; nekaj denarja jim je dala Straža (cerkveni gozdi, nekaj stari zvon. katerega je sprejela livarna na račun. Novi zvon je pripeljal posestnik in ključar Matija Kuster. Srednji z napisom: LI l \S HIMIZ JI K KI HIT LAH Al I \N.\n I7:i0 (Luka Dimic me je vlil v Ljubljani leta 173li> Križ. Marija brezmadežna, sv. Mihael sv. Florijan O tem zvonu pravijo da ima ,žel"/>*n" glas. to pa zato. ker nima dobrega odmeva Teža okrrg II stotov. Mali je Riserjev zven iz Kranja z letnico 17W Križ. sv Duh, sv. Štefan, sv Florijan. Napis: .InII \\\ CHKlsTIAN IMSKi: HAT JIH H <;K«;nssK\ Zl < H \l\ III lil. ANNn I7.V». (Dalje prihodnji^.- 0. Abel o Marijinem češčenju med protestanti. O. Abela ime je slovenskemu občinstvu že dovolj znano. Vsak omikan Slovenec je cul o njem lansko leto, ko je imel v ljubljanski stolnici majnikove govore, ki jih je hodilo z veseljem poslušat vse ljubljansko izobraženstvo tje do najvišjih krogov. Z veseljem priobčujemo ,,L>a-ničinim* bralcem kratek nagovor tega priljubljenega govornika, ki je s svojim vplivnim delovanjem močno pospešil katoliško gibanje in mišljenje med Ihinajčani. Ko se ie v pretečenem letu obhajal velikanski 300 letni jubilej v Altiittingu na Bavarskem. prišlo je tje z o. Abelom tudi tisoč Avstrijcev. večinoma Punajčanov. Pri shodu je bil o. Abel lakorekoč središče zborovalcem. V svojem govoru je omenil Marijinega eeščenja med protestant . V tem govoru je posegel v res zanimive izkušinje svojega lastnega življenja. Tisti bralci, ki so slišali o. Abela govoriti lansko leto v Šenklavžu. se bodo ob tem še živeje spominjali njega in njegovih govorov.*) Govoril je: Mnogo mi je danes na srcu. Najprvo hočem izpregovoriti o Marijii em češčenju ne samo med katoličani ampak tudi med protestanti. Mi katoličani smo od mladih nog navajeni misliti, da protesrantje ne časte Matere Božje. Toda tej misli jaz ugovarjam. Sam izviram iz protestantske rodbine. Moja mati. moji bratje in sestre so še le pozneje prestopile v katoliško vero. moj oče pa so bili do 41. leta popolnoma brezverni. Ko so pozneje postali moja mati katoličanka, vprašal sem je večkrat: ..Mati. ali niste sploh nič mislili na Mater Božjo, ko ste živeli v protestantski veri?" Radi so priznali, da so iz srčnega nagiba pogosto klicali Marijo na pomoč, če se je prigod i lo kaj neprijetnega. ali če so se bali kake nesreče. — I)aues sem prejel iz Rusije pismo od plemenite gospe nekdanje protestantinje, ki je pred leti vpričo mene prestopila v katoliško cerkev. To gospo sem enkrat vprašal: ..Gospa baronica, ali ste kot protestantinja častila Mater Božjo?'1 — „l>a. velečastiti." je odgovorila, ,,pogosto sem klicala Mater Božjo na pomoč.- — Tretji slučaj! Na Ihinaju me je nekoč obiskala plemenita protestantska gospa, ki je poineje tudi prestopila. Vprašal sem j«»: ..Kako je bilo s češčer.jem Matere Božje?" rGlejte. velečastiti**. je odvrnila, »protestantski stariši so me poslali v berenhutski zavod, kjer sem pogosto na glas klicala: ,.Marija pomagaj!" zaradi tega so me odslovili iz tega protestantskega zavoda41. — Posamezne osebe. da. pogosto celo protestantske občine rade časte dandanes Mater Božjo. Poglejte na Sta-jarsko! Jutri bo osem dnij, odkar je tam vpričo -> (.1. »Dan.« 1 3t. 18 in nasl* mene prestopila v katoliško vero revna kuharica. Rekla mi je: ,,Velečastiti, pri nas v protestantski občini prav pridno časte Mater Božjo". Odkodi to, da toliko protestantov časti Marijo? — To zahteva človeška narava. Znan mi je slučaj in osebo bi lahko imenoval. Bil je protestantski princ, ki je želel v zakon vzeti katoliško grofico. Oba poznam. Srčuo sta se ljubila. Toda nevestin oče je bil odločen katolik in je zahteval od princa pismenega potrdila, da bodo, ako vzame njegovo hčer, otroci odgo jeni v katoliški veri. Princ ni hotel tega dovoliti. „ Drugače41, rekel je oče, „drugače vam ne dam svoje hčere, če bi tudi bili še več kot princ !u (Dobro-klici!) Pretekla so leta. Grofica je stopila v zakon z nekim nemškim grofom in dobila je hčerko. Ko je bila stara krog 9 let, pisal je -princ grofici, če bi jo smel obiskati, ker je ne more pozabiti. Grofica, vrla gospa, pove to prinčevo željo svojemu možu in ta je rekel: „Dobro, naj le pride!44 Princ se pripelje s parnikom po reki Reni. Grof s svojo ženo in hčerjo mu je šel naproti in ob mestu Bonnu so se sešli. Princa je spremljal velik pes, Ta pa je hitel naprej naravnost proti hčerki, ki je šla z očetom. Iz strahu pred velikim psom spusti deklica očetovo roko in hiti k materi. „Mama, oh, reci ateju, naj odpodi tega velikega psa44. Te besede je slišal princ Solms — no. zdaj veste, kdo je bil princ — in rekel: „Go8pa grofica, zahvalim Vas za nauk, ki mi ga je dala vaša dekle. Zdaj izprevidam, kako je naravi človeški prirojeno, da se zatečemo najprej k materi, zato hočem postati tudi jaz katolik.44 (Dobro-klici.) — Xe tajim, da so tudi med protestanti nasprotniki Marijinega če-ščenja, a tudi tu se mora razločevati. Moj oče so bili vrhovni carinski nadzornik v mestu Pa-80vu. Kadar so nadzorovali ob meji finančne stražnike, spremljati je je moral tudi nadzornik. Ta pa je bil protestant. Ko sta nekoč prišla v Maria-Eich ob kimskem jezeru, rekli so mu moj oče: ^Prosim, ostanite nekoliko zunaj in uživajte razgled, jaz grem v cerkev44. — Nadzornik pa je izrazil željo, da bi tudi rad šel ž njimi. — „Tega si pač ne morem misliti od protestanta44, pravijo moj oče. — „A vendar tudi hočem obiskati cerkev44. — Moj oče pokleknejo spredaj v klop in molijo pred podobo Matere Božje, nadzornik pa sede v zadnjo ki p. Ko sta prišla iz cerkve, pravi nadzornik mojemu očetu: „Prosim, povejte mi odkritosrčno, ali ste sedaj res molili Marijo?44 Vsi iznenajeni mu odgovore moj oče: „Kdo vam je natvezel to brezumje?44 Baron Duval, tako se je nadzornik zval, odgovarja: ,,Pastor nam je rekel pri krščanskem nauku, da katoliki molijo Mater Božjo'1. — „(Je mi, čast. poslušalci, častimo Mater Božjo, ne sme se nikakor reči, da jo molimo. I)a častimo Marijo bolj, ko druge svetnike, je resnica: toda pomislite gospod baron, mati našega kralja Maksa I. pač tudi zasluži, da jo čast;mo kot mater našega kralja: kdo nam more tedaj kaj reči, če mi kristijani tudi častimo Mater B o ž jo?u Baron Duval se je zamislil, izpregovoril ni nobene besede, dokler nista prišla z očetom v Marquardtstein. Drugo jutro ob petih pa je že potrkal na vrata pri mojem očetu. ,,Prosto!11 Bil je baron Duval. Moj oče so mislili, da je prišel po službenih opravkih. „Kaj novega ga vprašajo. ,.Gospod nadzornik, postati hočem katolik!" — Dragi moji! videli ste, da ne smemo protestantom prehudo za merit i, če so nasprotniki Marijinega češčenja, saj so le napačno poučeni. Mi molimo samo svojega Boga in ko bi tudi molili Mater Božjo, bil bi jaz pač še danes protestant. — Molimo samo Boga: častimo pa, častiti smemo, da častiti moramo tudi Mater Božjo. F. G. Papeža Leona XIII. življenje in delovanje. (Dalje.) VI F. Leon XIII. socijalni politik ali njegova skrb za delalce. Sv. cerkev je naprej velika božta naprava v ozdravljenje duševne bede človeškega rodu. Pa kakor je Krist delil tudi telesne darove in časno tolažbo, tako je cerkev, ki nadaljuje to Kristovo službo, tudi v časnih rečeh, v družabnem n gmotnem oziru človeškemu rodu donesla blagoslova in utehe Cerkveni predstojniki, papeži in škofje so ljudem tudi v časni bedi po potrebah in razmerah časa bili na pomoč. Kakor je papež Gregor j I ob času bede z vinom, oljem in pšenico bil preživil veliko mest. tako so njegovi nasledniki pozornost gospodarskim in soci-jalnim razmeram ohranili za ljudstva Navzlic unanjemu sijaju in nezmerni potrati in lahkomišljenosti neka-term vre in se nekaj kuha med nižjimi slojevi. Revni del ljudi sovraži imovite ter preži, da si s silo prisvoji vsaj dčl svetnega blaga in veselja. Krist je prišel oznanovat ubogim sv Evangelij, in sv. Oče je njegov namestnik na zemlji. Torej naj tudi on ubogim nudi svojo pomoč. in za nje zastavi svojo besedo. Socijalno vprašanje je pereče vprašanje sedanje dobe Socijalno vprašanje izvira iz razkristijanjenja ljudstva, posledica je velike francoske revolucije. Sv. vera kaže pot, po kateri naj se to vprašanje reši. Krščanstvo pospešuje socijalni napredek, to se pravi srečno skupno življenje ljudij na svetu. Popolnoma se seveda ne more ogniti družabnim neredom. Vojne in prepiri ne bodo prominuli, dokler ljudje ž ve. Toda vsaj stremiti moramo za tem. da se ustanovi kolikor moč splošna sreča in vsestranska zaJovoljnost. Pomočka k temu sta ljubezen in pravičnost Ljubezen čuti tujo bol prav tako kakor svojo; pravičnost daje vsakemu svoje Ljubezen in pravičnost sta dva zaklada, ki sta tudi lastnina krščanstvu. Podelilo ju je svetu božjeSrce. ki se imenuje „oosoda pravičnosti in ljubezni." Kaj pa nameravajo socijalisti? Nekateri hočejo premoženje bcgatih razdeliti med uboge, in izračunali so, da pride baie na vsakega potem 8 00 gld. Drugi hočejo vse imetje državlianov podr žaviti, to je državi izročiti premoženje, ljudje naj bi delali in imeii le vžitek, ne pa lastnine, niti posestva Z^pet drugi hočejo, naj vsa družba ali nekak odbor rrevzame imetje v oskrb ter deli potem vžitek med posamezne. — Toda kam pridemo, ako se to izvede, kakcšne bi bile temu posledice? Socjalzem je nastal, ker so bili delalski slojevi zapeliani p • skrbnih družbah ter so prišli ob vero. Nastal je pa s o c i j a 1 i z e m tudi zato. ker so države slabo gospodarile in je obvladal militarizem; ker je rudi v višjih in širših krogih propadla vera in nravnost, ker so se ti krogi brigali le za vživanje svetnih dobrot; večnost jim pa ni bila mar in ker so i m o v 11 n e ž i res izkoriščevali ubogega ljudstva Dve Leonovi okrožnici obravnavate to tvarino, Prva je „Quod apostolici muneris" V tej kaže Leon XIII. nevarnosti, ki pretijo družbi iz sccijaiističnega in komunističnega gibanja in zaznamenuje ed.no re šilne po?n< čke. V drugi znameniti okrožnici „de con-ditione opficum — o položaju rokodelcev", z dne 15 majnika 18111 zavračuje soc j ilisvčni zistem ter opisuje nalogo drž-ive in cerkve v sedanjem boju. Vrh teh je izdal štiri okrožnice, ki niso prav naravnost v zvezi z velikimi vprašanji časa. Te so: >i) In-scrutabili D*i consdi«." (z dne 28. aprilja I87s> o delovanju sv cerkve k (»t pospešiteljice civilizacije, b) rArcanum divnae sapientiae mn-silium" (10 februariia It80i; v tej kliče narrdom v spominj edinost in nerazrušljivost zakona, ki je podlaga družabnemu življenju; to edinos* m nerazvezljivost zahteva naravni zakon in sv Evangelij; c) „De libertate humana" c2u junija i88si o bistvu in o mejah človeške prostosti napram modernim zmotam; */) De praecipuis civium christianorum officrs* (10 januarija lbDOi o pravicah in dolžnostih krist i ja nov. Le