Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
1
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
>(>. Kos.	V	LJUBLJANI,	dne 13. julija'1935.	LetDik	VI.
VSEBINA;
>a o sezonskem oddajanju stanovanj in soli in odobravanju cen v zdraviliščih in letoviščih.
387. Razglas uredbe in pravilnika o prirastkarini v mestni občini mariborski.
386. Naredi
Banove uredbe.
386.
Vlil. No. 2343/3.
Na osnovi § 78., odst. 5. in G., § 1., odst. 2., točka 17.. zakona o obrtih ter čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem
naredbo
o sezonskem oddajanju stanovanj, odobravanju cen za tujske sobe ter pregledovanju sob v zdraviliščih in letoviščih.
§ 1.
Za priznane lujskoprometne kraje po tem pravilniku se proglašajo do preklica: mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj; v srezu Brežice: Brežice, Rajhenburg, Sevnica; v srezu Celje: Dobrna, Braslovče, Vransko, Žalec; v srezu Gornji grad: Gornji grad, Logarska dolina (obč. Solčava), Luče, Ljubno, trg Mozirje, Solčava; v srezu Kamnik: Kamnik, Velika Planina (obč. Kamniška Bi-s.riea), Mekinje; v srezu Metlika: Metlika; v srezu Konjice: Vitanje, Koča na Pesku, Slov. Konjice; v srezu Kranj: Golnik, Jezersko, Kokra, Kranj, Preddvor, Sveta Ana, Križe, Tržič, Cerklje, Škofja Loka; v srezu Kočevje: Kočevje; v srezu Laško: Laško, Rimske Toplice; v srezil Krško: Cateške Toplice, Kostanjevica, Krško, Mokronog, Radeče; v srezu Litija: Medija-Izlake, Višnja gora, Litija; v srezu Ljubljana: Vrhnika; v srezu Ljutomer: Slatina Radenci, Gornja Radgona, Ljutomer; v srezu Logatec: Dolnji Logatec, Cerknica; v srezu Maribor-desni breg: Ruše (Ruška koča), Pohorski dom, Bistrica pri Rušah (Mariborska koča), Slov. Bistrica, Klopni vrh, Poljčane, Sv. Lovrenc na Poh., Sv. Bolfenk, Fram, Hoče, Šmartno na Pohorju; v srezu Novo mesto: Dolenjske toplice, Šmarješke toplice, Novo mesto, Trebnje; v srezu Dravograd: Rimski vrelec (Kotlje), Guštanj, Dravograd, Ma-renberg, Mežica, Prevalje, Ribnica na Pohorju, Senjurjev dom, Črna; v srezu Ptuj: Ormož, Ptujska gora; v srezu Radovljica: Boh. Bistrica, Boh. jezero, Dovje-Mojstrana, Žirovnica, Kranjska gora, Lesce, Poljče-Begunje, Radovljica, Bled, Brezje, Gorje pri Bledu, Gozd, Jesenice,
Kamna gorica, Kropa, Podkoren, Pokljuka, Predtrg, Ra-teče-Planica, Sv. Križ-Planiua, Srednja vas v Bohinju, Ukanc; v srezu Slovcnjgradec: Topolšica, Slovenjgradec, Velenje, Šoštanj; v srezu Šmarje pri Jelšah: Rogaška Slatina, Kozje, Planina pri Sevnici, Rogatec, Šmarje pri Jelšah.
Na predlog interesiranih občin in po zaslišanju tuj-sko-proirietnega sveta kr. banske uprave se morejo uvrstiti po pristojni poti tudi drugi kraji med zdravilišča, odnosno letovišča (tujskoprometne kraje) po tej naredbi, uvrščeni pa črtati.
§ 2.
Za pogostinstvo v krajih, navedenih v § 1. te nared« be, veljajo predpisi uredbe o ustanavljanju in ureditvi pogostinskih obrtov z dne 6. oktobra 1934.
§ 3.
Posestnik, ki oddaja bodisi sam bodisi po svojem pooblaščencu v letoviškem ali zdraviliškem okolišu sobe, hiše ali del hiš v najem letoviščarjem ali zdraviliškim gostom, ne da bi izvrševal gostilničarski obrt, mora to prijaviti svojemu občinskemu uradu.
V prijavi se mora navesti število sob in njih oprema, število postelj v vsaki sobi, ter predlagana maksimalna in minimalna temeljna cena.
§ 4.
Dolžnost predsednika občinske uprave je, da vse po § 3. te naredbo prijavljene sobe pregleda vsaj do 30. aprila vsakega leta po komisiji 3 članov, med katerimi je eden uradni (občinski) zdravnik.
Kot posvetovalna organa smeta tem komisijam na prošnjo prisostvovati po en zastopnik krajevnega pogo-stinskega združenja in hišnih posestnikov.
§ 5.
Ta komisija predloži predsedniku občine svoje mnenje, ali je prijavljena soba, odnosno hiša iz občnih ozirov neoporečna in pripravna za sprejem letoviščarjev, odnosno zdraviliških gostov, predlog glede maksimalne in minimalne cene, končno predlog, če in v kakšnem obsegu bi bilo odobriti oddajanje sob.
O tem pregledovanju sestavi komisija seznamek pregledanih sob, odnosno hiš.
Na podstavi tega mnenja odloči predsednik občine, ali in ob kakili pogojih se sme soba oddati v najem letoviščarjem, odnosno zdraviliškim gostom, ter predloži sreskeinu načelstvu, odnosno mestnemu poglavarstvu poročilo z mnenjem komisije in s svojimi pripombami v odobritev. Proti odločbi predsednika občine, odnosno areskega načelstva (mestnega poglavarstva) je mogoča pritožba po instančni poti.
Letoviščarji, odnosno zdraviliški gosti se smejo sprejemati samo v one sobe in hiše, ki jih je predsednik občine, odnosno sresko načelstvo (mestno poglavarstvo) spoznalo za to kot pripravne.
Letoviščar, odnosno zdraviliški gost je po tej naredbi vsakdo, ki začasno biva v kraju, omenjenem v § 1., brez stalnega opravka.
§6.
Zasebniki morejo oddajati sobe z zajtrkom ali brez njega.
V okviru hišnega dela pa ni dovoljeno:
1. oddajati zdraviliškim gostom, odnosno letoviščarjem hrano kot kosilo ali večerjo;
2. ponujati sobe na javnih krajih, n. pr. na železniških postajah, avtobusih itd., prav tako ni dovoljeno oddajati sobe po cenah izpod minimalnega nivoja, veljavnega v pogostinskih obrtih, ki se v smislu § 4. te na-redbe a na zahtevo občine, odnosno zdraviliške ali letoviške komisije ter pogostinskega združenja v vseh tuj-sko-prometnih krajih izrečno določi;
3. oddajati sobe v onih tujskoprometnih krajih, kjer je dovolj sob v pogostinskih obrtih na razpolago, kolikor ne upravičujejo tega posebne razmere dotičnega kraja ali interesi turizma, o čemer se izjavlja poslujoča komisija po §§ 4. in 5. te naredbe.
Po potrebi službe in radi pospeševanja tujskega prometa sme ban nekvarno določilom §§ 2. in 4. te naredbe odrediti občasni pregled za turizem važnih gostišč in sezonskih stanovanj po posebnem strokovnem organu.
§ 8-
Zasebnikom, ki bi oddajali svoje .sobe izpod odobrenih minimalnih cen, se odobritev oddajanja odkloni, že izdana odobrit .v pa razveljavi po občnem upravnem ob-lastvu prve stopnje na predlog komisije, odnosno predsednika občine.
Posestnik sobe in hiše, ki bi opustil prijavo po tj 3., odnosno napravil netočno prijavo, se kaznuje po § 397. obrtnega zakona z globo od 25 do 1.500'— Din, kolikor ni v drugih predpisih že določena strožja kazen. Prav-tako se kaznuje tudi kršilec določil §§,2., 6. ter § 5., predzadnji odstavek.
§ 9-
Stroške za poslovanje komisije nosi prizadeta občina, kolikor gre za pogostinske obrte, lastniki ali posestniki hiš (po določenem deležu) pa, kadar gre za privatna stanovanja.
Ako bi občini ne sestavila komisije ter ne bi odredila pregleda sob, odnosno če bi se ugotovilo, da komisija ne posluje vestno, izvrši to delo komisija, ki ji načeluje sreski načelnik, ter ji prisostvujeta tudi uradni
zdravnik in tehnični izvedenec, na stroške dotične občine, odnosno lastnikov ali posestnikov zasebnih letoviških stanovanj.
§ 10.
Ta naredba stopi v veljavo po čl. 71. zakona o notranji upravi 8 dni po razglasitvi v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine ;. Z istim dnem prene-h veljati naredba Vlil. No. 2718/1 z dne 16. junija 1931 (»Službeni list«, kos 37 ex 1931).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. julija 1935.
Ban:
I)r. Dinko Puc s. r.
Razne obče veljavne odredbe.
387.
Razglas.
Mestni svet mariborski je na svoji seji dne 28. januarja 1935 sklenil naslednjo uredbo in naslednji pravilnik o pobiranju občinske davščine od Vrednostnega prirastka nepremičnin v območju mestne občine mariborske:
I.
UREDBA O PRIRASTKARINI v mestni občini mariborski.
Mestna občina mariborska pobira davščino od prirastka na vrednosti nepremičnin po tehle določilih:
§ 1.
Prirastkarina je javna realna mestna davščina in uživa enako prednostno pravico kakor druge realne davščine. Pobira se ob knjižnem ali izvenknjižnem prenosu obdelane ali neobdelane nepremičnine ali deleža nepremičnine, ležeče v okolišu mestne občine mariborske.
Prenosu nepremičnine (deleža nepremičnine) sta enaka izročitev take nepremičnine (dela nepremičnine) po družabniku v družabno imovino in prenos iz družabne imovine v imovino družabnikovo.
Premembo v družabnikih javnih trgovskih družb, družb z omejeno zavezo ali družb po državljanskem pravu in premembo v osebah osebno zavezanih družabnikov komanditnih družb in komanditnih družb na delnice, ki posedujejo nepremičnine, je smatrati za enako prenosu idealnega deleža teh nepremičnin v izmeri, kakršna ustreza deležnemu razmerju izstopajočega, odnosno pristopajočega družabnika pri družabni imovini. Slično je ravnati s premembo v deležnem razmerju družabnikov brez premembe v osebah.
Oprostitve.
Osebne.
§2.
Plačevanje občinske prirastkarine so kot otujitelji nepremičnin ali deležev nepremičnin oproščeni:
1. kralj,
2. država in zakladi, ki jih država upravlja ali zalaga;
3. dravska banovinska uprava in zakladi, ki jih ta upravlja ali zalaga;
4. mestna občina mariborska in po njej upravljani in zalagani zakladi;
5. cerkve in samostani zakonsko priznanih veroizpovedi glede prenosov nepremičnin zakonsko ustanovljenih nadarbin, njih zakladov in zavodov, ki izvršujejo obligat-no dušno pastirstvo in ki imajo zbog tega zakonite dolžnosti vodstva cerkvenih uradov, matrik itd., temu nasproti pa tudi zakonsko zajamčene pravice obremenitve svojih vernikov s prispevki v cerkvene namene in prisilnega izterjevanja teh prispevkov s pomočjo državnih oblastev, a le glede prenosov onih nepremičnin, ki služijo neposredno in izključno cerkvi in beneficiju, ki leži v okolišu mesta Maribora, ali katerih dohodki so namenjeni in se dejanski in izključno uporabljajo le v njihov prid;
6. osebe, katerim gre ta oprostitev po meddržavnih pogodbah ali sicer po načelih mednarodnega prava;
7. mestni svet mariborski sme zadrugam in društvom za nabavo cenenih stanovanj za njih člane dovoliti oprostitev, če se deleži člana po pravilih ne obrestujejo z višjo nego 4%>no obrestno mero.
8. Otujitelju, ki odstopi v last Sokolu kraljevine Jugoslavije nepremičnino za sokolsko telovadišče, sokolski dom ali za druge to društvo pospešujoče naprave, isto-tako ako odstopi nepremičnino v last društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, sme mestni svet mariborski odpadajočo prirastkarino primerno znižati ali odpisati.
Osebe, navedene pod točkami 1. do 7., so tudi kot pridobiteljice nepremičnin (deležev nepremičnin) oproščene jamstva za občinsko davščino od prirastka na vrednosti. Istotako sta oproščena jamstva pod točko 8. navedena pridobitelja.
'fvarne.
§3.
Plačevanja občinske davščine od prirastka na vrednosti so nadalje oproščeni prenosi, če prirastek na vrednosti ne preseza 10°/o pridobitne vrednosti.
Prenosi, ki niso zavezani prirastknrini.
§-1.
Občinski davščini od prirastka na vrednosti niso zavezani:
1. prenosi na dediče ali volilojemnike zbog smrti ali po neodplačnih pravnih opravilih med živimi;
2. prenosi zapuščinskih zemljišč na dediče, volilojemnike in one, ki imajo pravico do dolžnega deleža, v teku razločitve zapuščine;
3. odplačni prenosi od ascendeutov na descendente, ne pa obratno, in prenosi med zakonci;
4. zamena zemljišč, ki služijo kmetijstvu, radi zaokrožitve, kolikor uživa zamena oprostitev, odnosno znižanje pristojbin po določilih talilne postavke 17. zakona o taksah;
5. prostovoljna zamena zemljišč v dosego primernejše uravnave stavbišča, če je to dejstvo potrjeno po pristojnem stavbnem oblastvu in če vrhu tega morebitno izplačilo ne preseza Din 10.000'—.
Ob poznejših prenosih je s prenosi, navedenimi pod točkami 1. do 5., ravnati pri izračunavanju prirastka na vrednosti in posestne dobe tako, kakor bi se po njih sploh ne bila izvršila nobena prememba posesti.
Prirastek na vrednosti. S 5
Za prirastek na vrednosti velja razlika med otujiTno vrednostjo nepremičnine (deleža nepremičnine), t. j. vrednostjo ob prenosu, ki daje povod za odmero občinske davščine, in pa pridobitno vrednostjo; za pridobitno vrednost je smatrati vrednost od zadnjem prenosu, zavezanem občinski davščini ali pa vrednost ob prenosu, ki je bil po SS 2. in 3. oproščen plačila občinske davščine., Potemtakem je ob otujitvi, ki nastopi za enim izmed prenosov, označenih v § 4., točkah 4. in 5., odločilna vrednost zemljišča v njegovi prvotni obliki.
Za otujilne in pridobitne vrednosti veljajo načeloma ugotovljene otujilne in pridobitne cene, katerim je prišteti užitke, pridržane po otujitelju, in bremena, prevzeta po pridobitelju, nadalje vrednost drugih, razen cene pogojenih postranskih dajatev (storitev), zlasti občinsko davščino od prirastka na vrednosti, če je prevzel nje plačilo pridobitelj.
Na mesto teh cen morajo v primerih, ki so navedeni v tej uredbi posebej, stopiti občne vrednosti (§ 305.. o. d. z.) ob otujitvi, odnosno pridobitvi.
Pri izračunavanju prirastka na vrednosti je vračuniti le ceno (vrednost) nepremičnine same; pridobitna in otu-jilna cena (vrednost) pritikline (g 206. obč. drž. zak.) se ne upoštevata.
Razliko v vrednosti denarja ob pridobitvi in otujitvi je radi ugotovitve dejanskega vrednostnega prirastka upoštevati tako, da se vzamejo vse vrednosti in vsi zneski izraženi v tuzemski veljavi (,1 K 0-25 Din), kolikor vplivajo po	5 do 11 na izračun vštevnega vrednostne-
ga prirastka, najprej z mnogokratniki, ki so za dobo do 31. avgusta 1034 razvidni iz naslednje tabele;* za poznejšo dobo pa se upoštevajo z onim mnogokratnikom, ki ga določi za vsak mesec ljubljanska komisija, sestojefa iz zastopnika mestne občine ljubljanske in zastopnika podružnice	'dne banke v Ljubljani.
Zih	računjen na tej osnovi kol prirastek, je potem razi	s številom, ki ga določi kot mnogokratnik
za vrednosti (zneske) iz časa otujitve komisija v smislu prejšnjega odstavka.
Od tega končnega zneska je po odbitku 10°/o v smislu S 12., drugega odstavka, izračuniti davščino po določilih 8 13.
Za prenose nepremičnin po prisilni dražbi veljajo določila § 13., zadnji odstavek.
Podrobnejša določila kakor tudi predpisi za postopek, če so izražene odločilne cene v zlati veljavi ali v inozemski valuti, se pridržujejo pravilniku.
Menjalno pogodbe, delitev skupnih zemljišč.
§6.
Pri menjalnih pogodbah o nepremičninah (deležih nepremičnin), če ležita obe nepremičnini v mestni občini mariborski, se izračuni prirastek na vrednosti vsake za-
•* (Ji. naslednjo stran.	„
Mnogokratnik za vrednosti, izražene v ...............................
kro- I n.	kronah Din	nah
Din !	Din
Za mesec:
1920
1921
1922
1926 | 1991	1932	I	1933	|	19.34
Januar
4.91
4.5
6.04 j 8.41
6.8
Februar
6.8
7.05
8.42
5.54
1.7
6.8
7.17
9.01
April
6.8
9.12
7.06
Maj
5.83
1.7
6.8
Junij
6.8
1.7
6.30
Julij
Avgust
6.8
1.52
6.57
September
1.71
6.8
6.10
Oktober
2.12
8.48
November
1.08	8.32	!	6.52
December
9.19
1.58	6.32	I	6.49
Povprečno po
13.6
1.75 i 7.03
3.4
V letih 1927., 1928., 1929. in 1930. enako kakor v letu 1926.
(vrednost) cena (vrednost) ob zadnjem prenosu, ki se je izvršil pred pričetkom veljavnosti le uredbe in ki ne spada v vrsto prenosov, omenjenih v § 4..; če se je izvršil ta prenos pred dnem 1. januarja 1920, velja za pridobitno vrednost občna vrednost z dne 1. januarja 1920.
Občna vrednost za odmero prirastkarine z dne 1. januarja 1920 je aritmetična sredina takratne gradbene vrednosti brez zemljišča in donosne vrednosti, h kateri se prišteje vrednost zemljišča z dne 1 januarja 1920
Gradbena vrednost brez zemljišča z dne 1. januarja 1920 je gradbena vrednost brez zemljišča ob času prodaje, reducirana po tabeli v § 5. te uredbe s prištetjem vseh dokazanih izdatkov po določilih le uredbe.
Donosna vrednost z dne 1. januarja 1920 je s 4% ka-pitalizirani čisti letni donos zgradbe po stanju z dne 1. januarja 1920. Kjer se donosna vrednost ne da Ugotoviti, so vzame donospa vrednost ustreznih sličnih zgradb.
§9.
Pridobitni ceni (vrednosti) je prišteti radi ugotovitvo prirastka na vrednosti, zavezanega občinski davščini:
1.	vse dokazane izdatke, ki so jih imeli otujitel.j ali pa njegovi pravni predniki v dobi, ki jo je vzeti pri odmeri davščine za podstavo trajnemu povišku vrednosti nepremičnine, torej zlasti stroške za nove gradnje, prizi-dave in prezidave in dokazane stroške za bistveno zboljšanje nepremičnine, ki presega obseg sprotnih običajnih popravil za vzdrževanje, za napravo, ne pa za vzdrževanje kulturnega stanja kmetijskih in gozdarskih zemljišč in za druge kmetijske melioracije, prikupnine za vodovode, stroške ali prispevke k stroškom cestnih, trotoarskih, kanalskih in vodnih zgradb, prispevke za vodne zadruge, kolikor služijo ti prispevki za napravo, ne pa za vzdrževa-nje .vodnih zgradb itd.
menjave nepremičnine (deleža nepremičnine) posebej ter vzame ob odmeri davščine za podstavo.
Prirastek na vrednosti nepremičnin, ki leže zunaj okoliša, za katerega velja ta uredba, se ne upošteva.
Ob prenosih radi delitve solastnib nepremičnin se uporablja, če ne velja § 4., smiselno določilo § 1., tretjega odstavka.
Vštevanje izgub.
§7.
Ce se deli kompleksa nepremičnin, ki so krajevno in gospodarsko v zvezi, prenesejo po različnih pravnih opravilih istega otujitelja ali pa njegovih dedičev, je od prirastka na vrednosti enega dela odračuniti dokazano izgubo vrednosti pri drugem ali drugih delih, če se je izvršila izgubna otujitev istočasno ali v dobi treh let pred prenosom, ki je zavezan občinski davščini od prirastka na vrednosti.
Pridobitna vrednost §8.
Ce se svoječasna pridobitna cena ne more zanesljivo ugotoviti ali če nastanejo pomisleki, ali ustreza ugotovljena pridobitna cena občni vrednosti nepremičnine (deleža nepremičnine) ob pridobitvi, mora odmerjajoče obla-stvo pri preračunu prirastka na vrednosti vzeti za podstavo občno vrednost ob pridobitvi.
, Ce je bila nepremičnina pridobljena na prisilni dražbi, velja za pridobitno ceno dosežena največja ponudba; če pa ostane zdražitelj knjižni upnik, velja za pridobitno ceno (vrednost) oni višji znesek, s katerim bi bil on dosegel pokritje ob času prisilne dražbe, kolikor ne preseza občne vrednosti v tem času.
Ob prvem prenosu nepremičnine, ki se izvrši po pričetku veljavnosti te uredbe, velja za pridobitno ceno
Taki izdatki se ne prištejejo pridobitni vrednosti, če so se pokrili iz podpor.
Po najemnikih nepremičnine izvršene investicije je pa upoštevati samo tedaj, če je z listinami izkazano, katere vrste investicij je izvršil in v katerem znesku mu jih je otujitelj povrnil (ali v gotovini, ali s popustom na najemnini itd.), in če so se te okoliščine radi odmere zgra-darine davčni upravi prijavile.
Izpolnitev obeh pogojev mora otujitelj dokazati, izdatke je smatrati za dokazane, če je izdatek za že izvršene investicije označen v listini (računu, fakturi itd.), na podstavi katere ima dobavitelj pravico zahtevati plačilo, neglede na to, ali je račun ob otujitvi dejanski že plačan ali ne. V ostalem, osobito v spornih zadevah, je izdatek upošteven z dnem dejanskega plačila;
2.	posebne izdatke ob pridobitvi, kakor pristojbine za prenose in prepise, plačilo zastopniku za sestavo pogodbe in intervencije ob pridobitvi, za zemljemerske meritvi', napravo katastrskega načrta in slično v pavšalnem znesku 8% pridobitne cene (vrednosti);
Tepci kmetijskih in gozdarskih zemljiščih razliko med vrednostjo donosa (pridelka), ki je ostal ob otujitvi na njih, in donosa, ki je stal ob pridobitvi na njih. Toda v tem primeru se ne smejo vrhu tega računiti še stroški za uosego tega donosa.
Če se je v času, ki je odločilen za preračun prirastka na vrednosti, brezplačno odstopil svet za javne ceste in trge, se v računi vsa svoječasna pridobitna cena na ostali del sveta, ista Velja tudi v primeru, če se otuji deloma ali celotno zunaj stavbne črte ležeče poslopje z namenom, da se poruši, vendar je vso svoječasno pridobitno ceno (vrednost) vračuniti le, če se izvrši izprememba (porušenje) poslopja tekom šestih mesecev po sklenjeni pogodbi, o -nosno v primeru zadevno obstoječih najemnih pogodb v roku šestih mesecev po preteku dotičnih najemnih razmerij.
Otujilna vrednost.
§ 10.
Če se otujilna cena ne more zanesljivo ugotoviti ali če nastanejo pomisleki, da li ustreza ugotovljena otujilna cena občni vrednosti nepremičnine (deleža nepremičnine), sme odmerjajoče oblastvo pri preračunu vrednostnega prirastka vzeti za podslavo občno vrednost ob otujitvi.
Pri razlastitvah velja kot otujilna vrednost v razlastitveni razsodbi določena odškodnina.
Delna otujjitev enotno pridobljenih nepremičnin in enotna otujiter v delih pridobljenih nepremičnin.
§ tiče se otuji del enotno pridobljenega kompleksa nepremičnin, se izračuni pridobitna cena (vrednost), ki odpade na (a del, po razmerju njegove površine do površine vsega kompleksa. Knako se izračuni ob otujitvi idealnega lastninskega deleža pridobitna cena (vrednost) po razmerni višini lastninskega deleža iz pridobitne cene (vrednosti) vse nepremičnine. Prištevki, dovoljeni v § 9., veljajo v razmerju, ki se je vzelo za podstavo pri izračunu pridobitne cene. če se enotno otuji nepremičnina, katere realni ali idealni deleži so bili pridobljeni ob različnih časih, se mora prirastek na vrednosti, zavezan občinski davščini, izračuniti in davščina odmeriti za vsak del posebej tako, da se porazdeli otujilna cena (vrednost) vso nepremičnino na posamezne dele po izmeri površine, pri idealnih deležih pa po. deležnem razmerju ter primer-
ja s svoječasno pridobitno ceno (vrednostjo) posameznih deležev.
Slično je postopati, če otuji nepremičnino družba in če se je davščina za posamezne deleže nepremičnine že prej odmerila ob premembi v osebah ali v deležnem razmerju družabnikov (§ 1., tretji odstavek).
Ce so deli kompleksa nepremičnin raznovrstne kakovosti, je izračuniti vrednost posameznih deležev namesto po površini (prvi in drugi odstavek) s ooizvedbo njih občne vrednosti.
Odmerna podstavil.
§ 12.
Za izračun prirastka na vrednosti (§§ 5. do 11.) in za to odločilne posestne dobe sta odločilna vsebina in čas otujilnega opravila (razlaslilnega razsodila, razsodbe), na katerem sloni prenos.
Od prirastka na vrednosti, izračunjenega po prednjih določilih, se odračuni 100/« pridobitne cene (vrednosti) kot davščine prosti del (§§ 8. in 9.). Ostanek se vzame potem za podstavo pri odmeri davščine.
Izmera občinske davščine.
§ 13.
Občinska davščina od prirastka na vrednosti znaša v odstotkih zneska, ki ga je vzeti pri odmeri davščine za podstavo: 5% ob povišku vrednosti za več ko 10 do vštetih 15°/o pridobitne vrednosti;
0% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	15	do	vštetih	20°/o;
7% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	20	do	vštetih	25%;
8% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	25	do	vštetih	30%;
9% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	30	do	vštetih	35%;
10% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	35	do	vštetih	40%;
11% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	40	do	vštetih	45%;
12% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	45	do	vštetih	50%;
13% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	50	do	vštetih	55%;
14% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	55	do	vštetih	00%;
15% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	00	do	vštetih	65%;
10% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	05	do	vštetih	70%;
17% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	70	do	vštetih	75%;
18°/o ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	75	do	vštetih	80%;
19% ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	80	do	vštetih	85%;
20°/» ob povišku vrednosti za več ko 85 odstotkov.
Za izbero odstotne postavke občinske davščine je odločilen ves prirastek na vrednosti, vštevši davščine prosti del 10 odstotkov (§ 12.).
Po odbitku občinske davščine od prirastka na vrednosti po višji stopnji ne sme onemu, ki je zavezan davščini, ostati od prirastka na vrednosti nikdar manj, nego bi mu u.dalo od .prirastka na vrednosti, ki bi ne prekoračil najvišjega zneska, še dopustnega za prvo nižjo stopnjo.
Znesek davščine, izračunjen po prvem in drugem odstavku, se znižuje za:
5% ob posestni dobi nad 5 do 10 let;
10% ob posestni dobi nad 10 do 15 let;
20% ob posestni dobi nad 15 do 20 let;
30% ob posestni dobi nad 20 do 25 let;
40% ob posestni dobi nad 25 do 30 let;
50% ob posestni dobi nad 30 let.
Ob prenosu nepremičnin po p r i s i 1 n i dražbi je odločilna za odmero prirastkarine razlika med cenilno vrednostjo, ugotovljeno v tem dražbenem postopanju, in naj-.večjim ponudkoui. Če jo uajvečji ponudek manjši od ce-
nilne vrednosti, znaša prirastkarina 5°/n omenjene razlike; če je pa največji ponudek višji od cenilne vrednosti, pa 2°/o od omenjene razlike.
Prirastkarino plača zdražitelj v 15 dneh po pravnomočnosti domika pri davčni upravi za mesto Maribor, ki odvaja pobrane zneske mesečno mestni blagajni.
Izvcnknjižni prenosi.
*§ 14.
Ce se izvrši knjižni prenos lastništva nepremičnine (deleža nepremičnine) na podstavi več zaporednih izven-knjižnih prenosov (§ 22. zakona o zemljiških knjigah) neposredno od prvega otujitelja na zadnjega pridobitelja, je izračuniti občinsko davščino od vsakega prenosa posebej. Tako izračunjene davščine je sešteti.
Pri tem pa je ravnati z onimi izvenknjižnimi prenosi, ki so po § 3. prosti davščine, tako kakor bi se po njih sploh ne1 bila izvršila nobena prememba posesti (§ 4., zadnji odstavek).
Pl ačilna in jamstvena dolžnost.
§ 15.
Občinsko davščino od prirastka na vrednosti plača o t u j i t e 1 j, če pa je nepremičnina (delež nepremičnine), ki se otuji, solastnina, plačajo davščino solidarno vsi solastniki.
Ce se davščina ne more izterjati od otujitelja, jamči zanjo pridobitelj. Ta pa sme zahtevati, naj odmerjajoče oblastvo po najkrajši poti in brez obveznosti proti otujite-lju izračuni in mu naznani znesek davščine; za višji znesek se od njega ne sme zahtevati jamstvo.
V primeru § 14., prvega odstavka, se smatra za otujitelja prvi otujitelj in za pridobitelja zadnji pridobitelj; toda z zadnjim vred jamčijo nerazdelno tudi vmesni pri-dobitelji po razmerju nanje odpadajočega deleža vse dolžne davščine; enako jamči, kdor prenese pravice, pridobljene po otujilnem opravilu, na koga drugega ali pa izjavi naknadno, da je pridobil te pravice za koga drugega.
Jamstvo pridobitelja nepremičnine preneha, čim je davščina zavarovana in zavarovanje priznano po odmer-nem oblastvu kot zadostno.
I* r i r e d b e n o p o s t o p a n j e.
Oblastva.
§ ic.
Občinsko davščino od prirastka na vrednosti odmerja mestno poglavarstvo.
Naznanil na in pojasnilna dolžnost.
§ 17.
Vsakdo, ki je zavezan plačevanju te davščine, nadalje vsak otujitelj v primerili § 14. in otujitelj v primerih § 3., točke 1., mora odmerjajočemu oblastvu v 14 dneh pismeno ali na zapisnik naznaniti prenos z navedbo vseh okoliiosti, bistvenih za odmero davščine, in s privitkom upoštevnih listin, v izvirniku ali v overjenem prepisu, ter na zahtevo odmerjajočega oblastva v primerni dobi pojasniti določena dejstva, važna za priredbo.
Enako naznanilno in pojasnilno dolžnost imajo družbe, navedene v § 1., tretjem odstavku, glede prememb v osebah in v deležnem razmerju družabnikov.
Tudi pridobitelj nepremičnine je dolžan, dajati pojasnila o določenih dejstvih, ki so v zvezi s pridobitvijo nepremičnin.
Ugotovitev vrednosti.
§ 18.
A.
Ce se pri odmeri občinske prirastkarine ni držati po stranki napovedanih cen, je postopati takole:
Ugotovitev vrednosti.
1. Ce v naznanilu o prenosu nepremičnine in v izjavi stranke niso navedene vrednosti, ki so pri odmeri upo-števne, mora odmerno oblastvo najprej stranko pozvati, naj napove v roku 14 dni od dneva vročitve poziva občno vrednosti, ki se ji zde primerne.
Odmera po napovedbi stranke.
2. Ce odmerno oblastvo smatra navedbe stranke (točka 1.) za pravilne, izvrši odmero v smislu teh napovedb.
Pomisleki.
3. Ce pa odmerno oblastvo teh napovedb ne smatra za pravilne, mora stranki pismeno sporočiti, katera občna vrednost bi bila po njegovem mnenju primerna in jo pozvati, da se o njej izjavi v roku 14 dni ter jo opozoriti na posledice opustitve izjave (kontumae). Pomisleke proti navedbam stranke (točka 1.) mora oblastvo z navedbo konkretnih dejstev tudi primerno utemeljiti.
Kontumae.
4. Ce stranka na pomisleke v določenem roku ne odgovori in mnenju odmernega oblastva ne ugovarja, je odmeriti davščino na podstavi uradnih pripomočkov in uradno ugotovljenih vrediiosti. Posledica tega je. da stranka v pritožbi proti odmeri prirastkarine v smislu te točke ne more izpodbijati določitve vrednosti po odmer-nem oblastvu.
Sporazum.
5. Ce pa stranka v določenem roku na pomisleke in uradno ugotovljenim vrednostim ugovarja, je poizkusiti doseči sporazum o občni vrednosti. Dogovor o občni vrednosti je skleniti pismeno in se morata sprejeti v zapisnik bistvena vsebina in namen ustne razprave ter se morajo navesti izjave stranke kar najtočneje, če treba z ■ njenimi lastnimi besedami. Poleg označbe nepremičnine morajo biti 'označene v zapisniku sporazumno določene občne vrednosti in dogovor, da jih ne bosta osporavala. Zapisnik podpišeta stranka in odmerno oblastvo, zbog česar je dogovor tako za stranko kakor za odmerno oblastvo obvezen. Le v primeru, če se naknadno pojavijo dejstva, ki bistveno izpremene podstavo, na kateri je bil po zapisniku dosežen sporazum v neprilog odmernega oblastva, odmerno oblastvo ni več vezano na sporazum. Ce pa se ne more doseči sporazum v prednjem smislu, je radi ugotovitve spornih občnih vrednosti uvesti razsodišč' no postopanje.
B.
Razsotliščno postopanje.
Izvedenci.
1.	K razsodiščnemu postopanju pošljeta talio stranka kakor odmerno oblastvo po enega sodno z a p r i s e * ž e n e g a cenilca iz imenika sodnih cenilcev.
2.	Odmerno oblastvo pozove stranko, da imenuje v 8 dneh svojega izvedenca in da navede pismeno vse okoliščine, katere smatra kot važne za pravilno cenitev vrednosti nepremičnine. A ko se stranka pozivu v določenem roku ne odzove ali če imenuje kako drugo osebo, ki ni sodno zapriseženi cenilec po imeniku sodišča, je izvršiti cenitev samo po cenilcu, ki ga je imenovalo odmerno oblastvo.
8. Stranka se more z odtnernim oblastvom sporazumeti, da izvrši cenitev samo eden cenilec.
4. V tem primeru cenitve ni mogoče izpodbijati.
Cenilno mnenje.
5. Odmerno oblastvo pozove oba cenilca, da v roku 14 dni predložita svoje cenilno mnenje in jima sporoči vse uradne podatke in navedbe stranke, da jih eventualno upoštevata pri cenitvi. Cenitev izvršila uvažuje posebno prodajne cene, ki so se dosegle v upoštevni dobi, ir. lego nepremičnine enake ali podobne kakovosti.
6. Ce izvršujeta cenitev dva cenilca, cenita vzajemno in se njuno soglasno cenilno mnenje ne more izpodbijati.
7. Ce se pa cenilni mnenji razlikujeta, izroči odmerno oblastvo mnenji inženjerju, ki ga imenuje inženjerska zbornica v Ljubljani, da odloči v 14 dneh v mejah cenilnih mnenj obeh cenilcev. Odločba je dokončna in neizpodbitna. O vsebini dokončne odločbe je stranko obvestiti in ji na prošnjo dovoliti vpogled v cenilno mnenje.
Ceniti je v denarni vrednosti (kronah, dinarjih), ki je bila v veljavi v dobi, za katero se vrši cenitev.
Povračilo stroškov.
8. Stroške razsodiščnega postopanja, vštevši cenilne stroške, nosi oni, ki je dolžan plačati prirastkarino ter | jih plača preko odmernega Hblastva; jamčita pa za te stroške otujitelj in pridobitelj nerazdelno.
Ukinitev postopanja.
9. Ze uvedeno razsodiščno postopanje se more vsak čas ukinili, ako se doseže sporazum v smislu § 18., točke A, 5. odst.
C.
Sodna cenitev
se za odmero prirastkarine ne uvaja.
Plačilni nalog, jamstveni plačilni nalog, vročim, pravna sredstva.
§ 19.
V odmeri občinske davščine je otujitclja obvestiti s plačilnim nalogom, iz katerega morajo biti razvidne odmerile podstave (pridobitna vrednost, otujilna vrednost, prištevki, porazdelitve, ugotovljeni prirastek na vrednosti, razmerje prirastka na vrednosti do pridobitne v rednosti, posestna doba) in preračun davščine.
Enako je obvestiti one, ki jih veže jamstvo, da se uveljavlja njih jamstvo.
Vročba plačilnih (jamstvenih plačilnih) nalogov se mora vršiti po določbah IV. poglavja zakona o občnem upravnem postopku (z. u. p.) z dne 9. novembra 1930, ^Službeni list« št. 26/4 iz 1. 1931.
§ 20.
Zoper plačilni (jamstveni plačilni) nalog je v osemdnevnem roku po vročbi dopusten ugovor nu mestni svet
mariborski, zoper odločbo mestnega sveta pa v petnajstdnevnem roku pritožba na kraljevsko bansko upravo.
V ostalem je smiselno uporabljati določbe zakona o
občnem upravnem postopku.
Plačevanje.
§ 21.
Občinsko davščino je plačati v 30 dneh po vročbi plačilnega (jamstveno plačilnega) naloga pri mestni blagajni ali neposredno ali po pošti ali po Poštni hranilnici.
Ce se davščina ne plača v tem roku, se pobirajo 6°/une zamudne obresti od dne dospelosti.
Povračila.
§ 22.
Ce se ugodi pritožbi zoper odmero občinske davščine od prirastka na vrednosti, se povrne neupravičeno pobrani znesek davščine s povračilnimi obrestmi vred od dne plačila do dne, ko se je stranka obvestila o rešitvi pritožbe. Odstotek povračilnih obresti je enak odstotku zamudnih obresti.
Povišba občinske davščine.
§ 23,
Ce oseba, zavezana občinski davščini, ali po njej pooblaščeni zastopnik opusti naznanitev, predpisano v § 17., ali če v teku priredbenega postopanja navede kaj, kar utegne povzročiti prikrajšbo davščine, ali če pri pojasnjevanju zamolči bistvena dejstva, se sme brez uvedbe kazenskega postopanja predpisati povišek davščine v izmeri ic>J °/i> prikrajšanega ali pa prikrajšbi izpostavljenega zneska davščine.
Ce pa oseba, zavezana davščini, dokaže, da je opustila predpisano naznanitev, da je kaj napačno povedala ali zamolčala v opravičljivi zmoti ali vsaj brez namena, prikrajšati davščine, ji je namesto lOOodstotnega poviška davščine naložiti manjši povišek davščine, ki ne sme presegati 10 "/# davščine.
Povišek občinske davščine je predpisati samo oni osebi, zavezani davščini, ki ga je povzročila, Če ga je povzročil pooblaščenec več poobiastiteljev, nerazdelno zavezanih plačilu, pa nerazdelno vsem pooblastiteljem.
Določila §§ 19. do 22. je smiselno uporabljati za postopanje pri povišbi davščine.
Kazensko postopanje.
§ 24.
Ce oseba, zavezana občinski davščini, noče dati pojasnil ali če kdo drugi, ki ima po določbah te uredbe na-znauilno ali pojasnilno dolžnost, to opusti ali pa kaj napačno naznani ali pojasni, sc sme kaznovati v denarju do Din 500 —, v primeru neizterljivosti globe v določenem roku pa z zaporom do 10 dni.
Kazensko postopanje izvede mestno poglavarstvo. Zoper kazensko odločbo mestnega poglavarstva je dopustna v 15 dneh pritožba na kraljevsko bansko upravo, ki odloči dokončno.
Prisililo izterjevanje.
§ 25.
Ce se občinska davščina ne plača v roku, označenem v § 21., jo je izterjati kakor državne ueposredue davke,
to je prvenstveno iz premične, poleni pa iz nepremične imovine zavezanca. Med vsako stopnjo izvršilnega postopanja (opomin, rubežen in prodaja) mora poteči najmanj 8 dni.
Za izterjavo prirastkarine se kmetovalcu ne sme zarubiti ali prodati hiša s hišnim okolišem 20 arov zemljišča. Prav tako se ne smejo kmetovalcu zarubiti in prodati za izterjavo prirastkarine 1 par vprežne živine, en voz in en plug, dokler ima druge premičnine in nepremičnine, iz katerih se da davščina pobrati.
Zastaranje.
§ 26.
Pravica, odmeriti občinsko davščino od vrednostnega prirastka za določeni prenos, zastara v 5 letih. Zastaranje se prione po preteku upravnega leta, v katerem je davčna obveznost nastala. Pravica mestne občine do izterjave odmerjenega davka zastara v petih letih od dne, ko je po predpisih te uredbe izvršena odmera postala pravnomočna. Isti določili veljata tudi za kazen iz § 24. uredbe.
Zastaranje se prekine v vseh gorenjih primerih z vsakim službenim aktom o dotičnem predmetu, ki je bil priobčen davčnemu zavezancu, odnosno plačniku.
Za povišbe davščine, omenjene v § 23. uredbe, veljajo ista določila o zastaranju kakor za davščino samo
Pravica naknadno odmeriti zneske, za katere se je zaradi napačne odmere premalo predpisalo na davščini, zastara v 3 letih po preteku upravnega leta, v katerem je prvotno odmerjena davščina dospela v plačilo. Obnova pravnomočne odmere v omenjeni dobi 3 let pred zastaranjem je dovoljena, četudi ni nikakih novih dejstev; za zastaranje je odločilna samo dospelost davščine.
Porubu donosa občinske davščine, poviška davščine in denarnih kazni.
§ 27.
Donos občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin in od poviškov te davščine ter denarne kazni se stekajo v mestno blagajno za pokrivanje proračunskih potrebščin mestne občine.
§ 28.
Za izvrševanje te uredbe velja pravilnik.
§ 29.
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi. Z istim dnevom prestane veljati naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 31. marca 1923, »Uradni list« štev. 158/36.
V Mariboru, dno 29. januarja 1935.
Predsednik mestne občine: dr. Franjo Lipold s. r.
♦
II.
PRAVILNIK za izvrševanje določb uredbe o prirastkarini v mestni občini mariborski.
1.	p o g 1 a v j e.
Predmet občinske davščine.
Oprostitve in izjeme.
Clen 1.
(K § 1. uredbe.)
Primeri, v katerih se pobira prirastkarina, so določeni v § 1. v zvezi s §§ 2. do 4. uredbe.
Občinska davščina se nanaša na prenose obdelanih in neobdelanih nepremičnin in na prenose deležev nepremičnin; ali se je prenos vknjižil ali ne, je brez pomena.
Prirastkarina se sme vedno in zlasti tudi pri sklepih menjalnih pogodb o nepremičninah, ki leže v mestni občini mariborski in zunaj nje, nanašati samo na nepremičnine in na deleže nepremičnin, ki leže v mestni občini mariborski.
Povod, da se pobere ta občinska davščina, daje tudi prenos nepremičnine iz imovine posameznega družabnika v imovino družbe in prenos iz imovine družbe na posameznega družabnika, nada.je prememba v osebnem stanu družbe, v katere posesti so nepremičnine ali deleži nepremičnin, ki leže v mestni občini mariborski, naposled premembe v deležnem razmerju družabnika ne da bi se premenil osebni stan.
Dolžnost, plačati prirastkarino, nastane z otuji-tvijo nepremičnine; plačilna dolžnost je pa vezana na formalno otujilno pogodbo, katere se pa more davčni zavezanec odvezati le na posebno prošnjo na podstavi pravnomočne sodbe, s katero se je pogodba proglasila za neveljavno.
Kot čas prenosa je smatrati dan dokončno sklenjene pogodbe, predhodne pogodbe, punktacij. sprejetja obvezne prodajne ponudbe (opcije), odnosno dan pravnomočnosti domika ali razlastitvenega razsodila aii inz-sodbe. Ako je pogodba vezana na oblastveno odobri lev, se smatra dan oblastvene privolitve kot čas prenosa. V tem primeru se prične naznanilna dolžnost (§ 17. uredbe) z dnem, ki sledi vročitvi oblastvenega odobrila. Dan vročitve mora dokazati stranka.
Prenosi, s katerimi se celotna nepremičnina ali njeni deli dele med solastniki, niso predmet prirastkarine, ako pri tem dobi vsak deležnik samo toliko, kolikor ustreza vrednostim njegovega deleža pri nepremičnini ali pri delu nepremičnine.
Ako pa prejme solastnik pri delitvi več kakor znaša občna vrednost njegovega deleža, je odmeriti prirastkarino od presežka nad vrednostjo njegovega deleža.
Clen 2.
(K §§ 2. do 4. uredbe.)
Vzroki osebne ali stvarne oprostitve od prirastkarine so v §§ 2. in 3. uredbe taksativno našteti.
Oprostitev od občinske davščine v smislu §§ 2. in
3.	uredbe se razlikuje od izjemnih določb § 4. v tem smislu, da se za izmero občinske davščine ob prvem prihodnjem prenosu, zavezanem občinski davščini, vza-
»lota za podstavo posestna doba od časa oproščenega prenosa dalje in pridobitna vrednost ob času tega prenosa.
V primerih § 4. uredbe pa se smatra ob prvi prihodnji otujitvi, zavezani prirastkdrini, prejšnji (od občinske davščine ne zadeli) prenos sploh za neobstoječega;’ posestna doba in vrednostni prirastek se raeunita torej od časa, ko je pridobil nepremičnino prejšnji posestnik (pri otnjitvah po dedičih torej od časa ko je pridobil nepremičnino zapustnik).
Stranke, ki se poganjajo za priznanje oprostilnega naslova po Sjij 2. in 3. uredbe ali izjemnega primera po S 4. uredbe v svojo korist, morajo dokazati, da so izpolnjeni pogoji, določeni v uredbi.
Člen 3.
(K § 2. uredbe.)
Osebna oprostitev otujiteljev, navedenih v § 2., povzroči, da osebe, navedene v točkah 1. do 7., nisb samo popolnoma oproščene plačilne dolžnosji, če se nepremičnina (dele/ nepremičnine) otuji (§ 15. uredbe), marveč da so kol pridobilelji nepremičnin ali deležev nepremičnin popolnoma oproščeni tudi jamstva za občinsko davščino (§ 15. uredbe).
A ko so izvrši prenos nepremičnine, ki je solastnina davščini zavezanih in davščine po tej točki oproščenih oseb, je po splošnih priredbenih načelih odmeriti pri-rastkarino- le od dela nepremičnine, ki odpade na davščini zavezane otujitelje.
Člen 4.
(K t; 4. uredbe.)
Prenosi nepremičnin ali deležev nepremičnin po neodplačnih pravnih opravilih (§ 4. uredbe) niso zavezani občinski davščini.
Prenos se v smislu uredbe ne sme smatrati za neodplačnega. če prejme otnjitelj v zvezi z njim ali zaradi njega povratno odplačilo. (N. pr. pogojeni dosmrtni užitek pogojeno izplačilo določenega zneska na tretjo osebo, prevzeto dolžnost plačila na nepremičnini obstoječega dolga.) Mešanih odplačnih in neodplačnih pravnih opravil uredba ne pozna kot naslove za oprostitev od občinske davščine. Zlasti se kaže iz § 10. uredbe, da nima prenos proti odplačilu, ki ne doseza vrednosti predmeta, morebiti za nasledek oprostitev vrednostne razlike od občinske davščine, temveč preračunu vrednostnega prirastka je v takih primerih vzeti za podstavo preraču-njeno občno vrednost ob otujitvi.
Prenosi zapuščinskih zemljišč na dediče, volilo-jeuinike in one, ki imajo pravico do dolžnega deleža, po vzajemni razločitvi (po sporazumu med dediči, poravnavi itd.) med zapuščinsko razpravo, t. j. pred prisojilom zapuščine (§ 819. obč. drž. zak.), niso predmet davščine.
Izvzeli so od zavezanosti, plačati občinsko davščino, odplačni prenosi ascendentov na descendente, ne pa obratno, in med zakonci. Otujitve nepremičnine pre-zadolženca po upravitelju konkurzne mase na ženo pre-zadolženca pri odmeri prirastkarine n i smatrati za prenos med zakonci.
Pod imenom >ašcehdentk se' ume'jo brez razlike sorodstvenega kolena vsi sorodniki v navzgornji vrsti, pod »descendenti« vsi sorodniki v navzdolnji vrsti (§ 42. obč. drž, zak.).
Med zakonskim in nezakonskim zarodom uredba ne razlikuje, zato tudi prenosi ascendentov na nezakonske descendente niso zavezani davščini.
Ugodnost uživajo nadalje nekateri (pod točkama 4. in 5. v § 4. uredbe navedeni) odplačni prenosi po zameni ob pogojih, navedenih v uredbi.
Da so dani pogoji § 4., točka 4., mora dokazati stranka s tem, da predloži razsodbe finančnega oblasiva, da pa so dani pogoji točke 5., s tem, da predloži potrdilo stavbnega oblastva.
2.	p o g 1 a v j e.
Odmerita podstava. Izmera občinske davščine.
Člen 5.
(K § 5. uredbe.)
Občinska davščina zadeva vrednostni prirastek, t. j. razliko med pridobitno vrednostjo in otujilno vrednostjo (§ 5. uredbe).
Za take vrednosti veljajo načeloma cene (pridobitne in otujilue cene), kolikor se dado ugotoviti in kolikor ni utemeljenega pomisleka, ali so ugotovljene cene primerne občni vrednosti nepremičnine ob pridobitvi, odnosno otujitvi. Pri izračunavanju pridobitne in otujilue cene ni jemati v račun samo nameslka, danega v denarju, marveč tudi v drugačni obliki dani namestek (užitki, ki si jih pridrži otujitelj, bremena, ki jih prevzame pridobitelj, torej pri vknjiženih postavkah, če ni dotične določbe v listini, vse vknjižene postavke, postranske dajatve itd.). Kot vračunljiva postranska dajatev se jemlje v poštev vsaka dajatev v denarni vrednosti, izvršena ob prenosu, tako zlasti:
a) poleg cene v obliki posredovalnih pristojbin ali obrestovanja odloženih zneskov cene ild. dano odplačilo;
b) naposled morebiti v izplačilo prevzeta občinska prirastkarina sama v izmeri, kakor bi jo moral otujitelj sam plačati.
c) Posredovalna pristojbina in obrestovanje odloženih zneskov cene pa se upoštevata samo toliko, kolikor prva presega navadno posredovalno provizijo, drugo pa zakonito obrestno mero.
č) Otujilni ceni je kot postransko dajatev (storitev) prišteti tudi plačilo, katero je prejel otujitelj osebno ali po drugi osebi v dobi enega leta pred dnevom otujitve za prepustitev opcijske ali predkupne pravice ali za prikritje dejanske otujilne cene, neglede na naslov, pod katerim se je nepremičnina otujila.
d) Ako ima pogodbenik pravico, da sam določi v določnih mejah obseg protidajatev. je za odmero davščine odločilna najvišja vrednost nepremičnine. Vrednost dajatev in užitkpv, ki se ponavljajo, je ugotavljati po določilih člena 20. zakona o taksah.
e) Pri izračunavanju prirastka na vrednosti je vra-čuniti ceno (vrednost) nepremičnine skupno s pritiklino v smislu § 297. obč. drž. zak., po katerem spadajo med nepremičnine tudi stvari, ki so bile na nepremičnini napravljene z namenom, da ostanejo trajno na njej, t. j. poslopja, nadalje vse, kar je pritrjeno na zemljo ali zidovje (zidani kotli, omare itd.), tudi stvari, ki se trajno uporabljajo z nepremičnino, t. j. vrči za vodnjake, vrvi, verige, gasilne priprave itd. Temu nasproti se pa cena (vrednost) pritiklin po § 296. obč. drž. zak. ne upošteva, t. j. žito, les, krma za živino, živina, poljsko orodje itd. Istotako se ne upošteva vrednost industrijskim in obrtnim namenom služečih strojev.
Stoječe drevje ne spada med pritikline in tvori z zemljiščem nepremičnino.
Pri odmeri prirastkariue ni upoštevati vrednosti realnih pravic, t. j. vodne, lovske, ribiške pravice itd., isto-tako ne zgradb, katere je smatrati kot premakljive (sejm-ske in vrtne lope, barake), ki se morejo odstraniti, in zgradb, ki so določene za začasno uporabo.
f) Ce prevzame kupec v svojo plačilno obvezo >davke, pristojbine, doklade in dajatve kateregakoli iineua<, je smatrati, da je prevzel nase tudi plačilo prirastkarine, katero je prišteti k otujilni ceni.
g) Odškodnino, katero plača pridobitelj otujitelju ali stanovanjskemu najemniku za odstop od najemne pogodbe, je prišteti otujilni ceni, odnosno je ni odšteti od otujilne cene, navedene v pogodbi.
h) K pridobitni ceni (vrednosti) je prišteti izdatke, navedene v § 9.
Občno vrednost vzame odmerjajoče oblastvo odmeri prirastkarine za podlago:
1. če se svoječasna pridobitna, odnosno otujilna vrednost ne more ugotoviti;
2. če se pokažejo pomisleki, je li ugotovljena cena primerna občni vrednosti nepremičnine ob odločilnem času (ob pridobitvi, otujitvi). Torej se zlasti, če obstoji surnnja, da so podale stranke o ceni napačne podatke ali vzele za podstavo izmišljene cene, vzame za podstavo izračunu vrednostnega prirastka občna vrednost, ne krateč pri tem pravnih nasledkov, določenih v §§ 23. in 24. uredbe;
3. če se pri kompleksu nepremičnin zneski vrednostnega prirastka, ki spadajo na posamezne deleže, ne morejo v smislu § 11., prvega in drugega odstavka, uredbe določiti po površini;
4. če je ob prvih prenosih po § 8. uredbe za pridobitno vrednost vzeti občno vrednost z dne 1. januarja 1920.
Ako je stranka navedla pridobitno, odnosno otujilno ceno, tedaj je le odmer n o oblastvo upravičeno namesto te cene določiti in vzeti v odmerno podlago občno vrednost. Stranka pa nima pravice zahtevati od odmernega oblastva, da mora namesto cene ob pridobitvi ali otujitvi vzeti odmeri za podlago občno vrednost.
Ce ni primernih cen, se določijo po § 18. uredbe.
Glede na menjavanje denarne vrednosti v letih po vojni kaže razlika med pridobitno in otujilno ceno (vrednostjo) pač samo računski vrednostni prirastek, ne pa dejanskega. Zaradi tega je treba vzeti za dejanski prirastek samo tisti znesek, za katerega je nepremičnina res več vredna in izločiti oni del, ki ga je pripisovati edinole zmanjšani vrednosti našega denarja. Dejanski vrednostni prirastek se izračuni tako, da se posamezne upoštevne vrednosti (zneski) najprej pomnože z določenim mnogokratnikom, potem pa znesek, izračunjen na tej osnovi kot vrednostni prirastek, razdeli s številom (deliteljem), k i je enako mnogokratniku, določenemu za vrednosti (cene) iz časa otujitve. Ta mnogokratnik je razviden iz tabele v § 5. uredbe za dobo do 31. avgusta 1934.
Za vrednosti (zneske) iz poznejše dobe, in sicer za vsak mesec posebej, določi mnogokratnik, upoštevaje vsakokratne valutne razmere, kakor so razvidne iz uradnih tečajev ljubljanske borze, posebna komisija v Ljubljani, seslojcča iz zastopnika mestne občine ljubljanske in zastopnika podružnice Narodne banke v. Ljubljani.
Recimo, da je bila nepremičnina kupljena dne 29. maja 1920 za 100.000 kron, dne 15. julija 1922 pa prodana za 300.000 kron. Neglede na padanje vrednosti našega denarja znaša vrednostni prirastek kron 200.000’—. To pa ni dejanski vrednostni prirastek! Leta 1920. je bilo
100.000	kron vrednih toliko, kolikor meseca julija 1922 znesek 264.705 K 88 v (100.000 krat 4*5:17). Dejanski vrednostni prirastek znaša torej samo 35.294 K 12 v. Na enak način kakor pridobitno ceno (vrednost) je treba prevesti tudi prištevke (§ 9.), porazdelitve (§ 11.) in izgube (§ 7.), v dejansko vrednost ob otujitvi nepremičnine.
Odmerjajoče oblastvo mora stranko obvestiti, kako je izračunilo dejanski vrednostni prirastek in dotični preračun priložiti plačilnemu (jamstvenemu plačilnemu) nalogu.
Primer:
Pridobitna ceua dne 1. aprila 1920, 30.000 K, stroški adaptacije 1. 1921. 10.000 K, nepremičnina prodana dne 20. oktobra 1922 za 120.000 K. Mnogokratnik za 1. 1920. je 4'5, za leto 1921. je 3'4, za mesec oktober 1922 je 2’0.
Kolikšen je dejanski vrednostni prirastek? Koliko je plačati davščine?
a) Preračun prirastka na vreduosti:
1. Pridobitna cena: 30.000 X 4‘5 . . K 135.000’—
2. 8#/oni prjštevek po § 9. uredbe:
2.400 X 4’5	  K	10.800’-
3.	Adaptacija	1.	1921.:	10.000 X 3’4	.	K	34.000—
Skupaj	.	.	K	179.800'—
4.	Otujilna	cena:	120.000 X 2*0 .	.	.	K	240.000’—
Razlika	.	.	K	60.200’—
se razdeli s številom (deliteljem) 2'0, kar
daje d e j a n s k i vrednostni prirastek . K 30.100 —
Isti rezultat se dobi, če se vsota pridobitne vrednosti in drugih prištevkov, pomnožena z mnogokratniki, deli s številom (deliteljem) 2'0, (t. j. z mnogokratnikom o b otujitvi) in ta znesek potem odšteje od otujilne cene, torej: 120.000 — (179.800:2*0) = 30.100’—.
b) Odmera davščine:
1. Svoječasna pridobitna
/ 30.000 K X 4’5 \
cena (------------------- )	-	K	67.500’-.
^	M
2. Prištevki po § 9. uredbe:
a) 8 ®/o pridobitne vrednosti
(2400 X 4’5 \
 ------------)	=	K	5.400’-,
b) stroški adaptacije
/10.000 X 8'4\
V 2---------------/ = K 17’°°°'-
skupaj pridobitna vrednost . .
3. Otujilna cena........................
Izračunjcni vrednostni prirastek , ,
ali 33’4Vo pridobitne vrednosti.
4. Odštevši 10°/o pridobitne vrednosti
Davščini zavezani vrednostni prirastek •
Od tega je glede na povlšbo vrednosti za 33*4°/o pridobitne vrednosti plačati davščine 9°/o. « ,
K 22.400’-,
K 89.900’—. K 120.000’—. K 30.100—,
K 8.990’—. K 21.110’-.
K 1.900’—.
-,Ce so odločilne cene izražene v zlatu ali pa v inozemski valuti, je treba predvsem dotične zneske po povprečnem tečaju prevesti v našo veljavo, potem pa s tako dobljenim zneskom ravnati po zgoraj navedenih določilih. Povprečni tečaj zlatega denarja, odnosno inozemske valute določi za vsak konkretni primer posebej v tem členu poprej omenjena komisija.
. - La prenose nepremičnin po prisilni dražbi je odmeriti prirastkarino po določbah § IS., zadnji odstavek, uredbe.
Clen 6.
(K § 7. uredbe.)
' Od vrednostnega prirastka, izračunjenega po določilih § o. uredbe, je najprej odračuniti izgubo vrednosti, kolikor se da po določilih § 7. odračuniti.
Za izračunavanje take izgube vrednosti veljajo ista načela kakor za izračunavanje prirastka vrednosti; izgubo vrednosti, ki bi se mogla všteti, je torej izračuniti, uvaževaje porazdelilna določila §11. uredbe, po primerjanju pridobitne in otujilne cene in uvaževaje prištevke v § 9. uredbe; namesto pridobitnih in otujilnih cen je ob pogojih, določenih v uredbi, vzeti občno vrednost. Izguba vrednosti se sme upoštevati le enkrat; če se more ob delni otujitvi vračuniti le del prejšnje izgube, se sme ob poznejši delni otujitvi vračuniti le del izgube, ki se prej ni upošteval.
; Podrobnejši izračun, po katerem upošteva odmerjajoče oblastvo izgubo vrednosti pri odmeri davščine od vrednostnega prirastka kot odštevni postavek, je priložiti plačilnemu (jamstvenemu plačilnemu) nalogu; ta izračun tvori del plačilnega naloga.
Ce se ni upoštevala izguba vrednosti ali če se je iz-računila drugače nego je napovedala stranka, je pritožba dopustna le obenem s pritožbo zoper odmero občinske davščine od prirastka vrednosti za delno otujitev, pri kateri se je pokazal lak prirastek.
Clen 7.
(K § 8. uredbe.)
Stranka ni upravičena zahtevati, da se pri odmeri prirastkarine upošteva občna pridobitna vrednost namesto kupne cene (glej člen 5.); temu nasproti pa sme odmerilo oblastvo vzeti za podstavo odmeri občno vrednost ob pridobitvi.
Glede pridobitne vrednosti nepremičnine, ki je bila pridobljena na prisilni dražbi, po zdražitelju, k i j e knjižni upnik, velja naslednje:
Pridobitna cena je v vsakem primeru najvišji ponu-dek; k tej pa je prišteti še knjižno terjatev zdražitelja, vendar le do višine cenilne vrednosti, ki se je ugotovila v dražbenem postopanju.
Če presega torej najvišji ponudek zgoraj ugotovljeno cenilno vrednost, se ne more upoštevati propadla terjatev; če pa je najvišji ponudek pod to cenilno vrednostjo, tedaj je prišteti terjatev najvišjemu ponudku le do višine ceniine vrednosti.
Clen 8.
(K § 9. uredbe.)
V § u 9., odstavku 1., omenjene izdatke je prišteti pridobitni vrednosti (ceni);
a) če so vrednost otujene nepremičnine trajno zvišali in torej povišek vrednosti ob otujitvi še obstoji;
b) če so izdatki na primeren način tudi dokazali i, kajti občna vrednost se po prednjih določbah pri teh eventualnih prištevkih (napravah) ne ugotavlja.
Kateri po stranki uveljavljeni izdatki so trajno zvišali vrednost nepremičnine, je treba presoditi v vsakem posameznem primeru posebej, eventualno z ogledom na mestu samem.
V š t e v n i s o z 1 a s t i : stroški za zgradbe (nove p riali prezidave); za trajno zboljšanje in povečanje imo-vine, kakor adaptacija stanovanjskih prostorov v trgovski lokal z napravo novih izložb, obratnih prostorov', pri čemer se je velikost odstranjenih oken s prezidavo b i -st ve n o povečala in izpremenila. Naprava nove ograje iz materiala, ki je bistveno boljši in druge v r>s t e, nego je bila odstranjena, n. pr. če so je napravila namesto lesene ograje nova iz betona in žice ali iz železa. Stroški za zboljšanje kulturnega stanja kmetijskih in gospodarskih zemljišč in za druge kmetijske melioracije; nadalje stroški za prikupnine, za vodovode, prispevki k stroškom cestnih, trotoarskih, kanalskih in vodnih zgradb, za vodne zadruge, vendarle v izmeri, kolikor služijo izdatki in prispevki za napravo in zgraditev.
Upoštevajo se le dejanski stroški za gradnje.
V š t e v n i p a niso n. pr. stroški za preskrbo denarnih sredstev za zgradbo; obresti tega kapitala, ki so izpadle med zidanjem, kakor tudi ne izguba na eventualni najemnini; nadalje stroški za gradbeno dovoljenje in pravdni •stroški v gradbenih zadevah.
Upoštevajo se le stroški za investicije, izvršene po tujih ljudeh: vrednost dela, ki ga je otujitelj osebno izvršil, se ue upošteva. V tein primeru se upoštevajo eventualno le efektivni izdatki za material.
Vštevni niso nadalje izdatki za običajno vzdrževanje nepremičnine, n. pr. popravila strehe in poslopja v notranjosti, zbog katerih se zidovje ne izpremeni, kakor popravila oken, tal, peči, beljenje, slikanje, snaženje dimnikov itd.
Tudi novih naprav že obstoječih delov nepremičnino ni upoštevati, če se vrednost teh le z a č a s n o zviša in če se s teni ne doseže donos, n. pr. prekritje strehe z drugovrstno opeko od sedanje, ali s pločevino, ali naprava nove v enaki površini, stroški za nadomestitev starih oken z novimi.
Upoštevati ni stroškov za obnovo nepremičnine, ki je bila potrebna zaradi zanemarjenega dosedanjega vzdrževanja, zbog česar se z obnovo izenači le nastalo razvrednotenje nepremičnine; nadalje stroškov za adaptacijo hiše, ki je pogorela. V 8u/«nem pavšalnem odbitku (§ 9., 2.) so upoštete tudi že gradbene obresti; zategadelj jih ni posebej upoštevati.
Posredovalna provizija pa je vštevna v toliko, kolikor je dovoljeno po Čl. 5., t. j. v presežku nad 2°/o.
Po zadnjem odstavku § 9. uredbe je upoštevati brezplačni odstop dela nepremičnine za javne ceste in parke tudi v primeru, če se odstopljeni svet kot javna lastnina v zemljiški knjigi sicer še ni prepisal, vendar, pa je iz parcelacijskega ali delitvenega načrta ter drugih spisov mestnega gradbenega urada dokončno ugotovljeno, koliko kvadratnih metrov in kateri del sveta se mora za ceste brezplačno odstopiti in z njim pogodbeni stranki nikakor ne moreta več svobodno razpolagati.
Clen 9.
(K § 10. uredbe.)
Stranka nima pravice zahtevati, da se pri odmeri davščine vzame za podstavo občna vrednost ob otujitvi namesto otujilne cene po pogodbi.
Ce je prejel otujitelj v odločilni dobi odškodnino za zmanjšanje vrednosti nepremičnine in odškodnine ni uporabil za popravo škode, kar je treba dokazati, je prišteti znesek odškodnine otujilni ceni.
Istotako je prišteti otujilni ceni vrednost nepremičnini v odločilni dobi odvzete tvarine (kakor n. pr. vrednost izkopanega peska iz gramozne jame ali ilovice za izdelovanje opeke itd.).
Clen 10.
(K § 11. uredbe.)
Odmerna podlaga pri delnih otujitvah enotno pridobljenih nepremičnin in enotna otujitev v delih pridobljenih nepremičnin se preračunita na naslednje načine n. pr.
1. A je kupil travnik s površino 25.000 m* za 5.000 K; prodal pa je od te površine 2.000 m*, ki je enake kakovosti kakor ostali del travnika.
Na prodani del travnika 2.000 m* odpade torej od pridobitne cene 5.000 K sorazmerni znesek po proporciji:
25.000 : 5.000 = 2.000 : x
5.000 X 2.000_
25.000
x — pridobitna cena prodanega dela travnika s površino
2.000 in2.
V primeru, da je prodani del travnika druge kakovosti nego ostali del, je določiti občno vrednost.
2. Ce je otujitelj pridobil nepremičnino na prisilni javni dražbi, je izračuniti pridobitno vrednost po proporciji: Sodna cenilna vrednost celotnega posestva, ugotovljena v dražbenem postopanju : najvišjemu skupnemu ponudku = cenilna vrednost cele parcele : x. Ako je bil prodan le del parcele, je izračuniti pridobitno ceno tega dela, kakor je zgoraj pod 1. pojasnjeno.
3. B je prodal celotno svoje posestvo, katero je pridobil posamezno in v različnih dobah:
Po § 13. uredbe je pri odmeri davščine upoštevati posamezne posestne dobe, za katere veljajo različni odstotki popusta. Zaradi tega je porazdeliti otujilno ceno na dele posestva, za katere je treba radi popusta prirastkari-ne uporabiti eden in isti odstotek.
Prištcvke po £ 9. uredbe je upoštevali v razmerju, kakor je izračunjeno glede pridobitne vrednosti.
Clen 11.
(K §§ 12. in 13. uredbe.)
Vrednost prirastka, ki se izračuni po določilih členov
5.	in 6. tega pravilnika, se po odbitku 10 odstotkov pridobitne vrednosti vzame pri odmeri za podstavo.
Izmera se ravna po višini vrednostnega prirastka in po posestni dobi. Po odstotkih stopnjevana izmera je določena v § 13. uredbe.
Za prenose nepremičnin po prisilni dražbi je odmeriti prirastkarino po določbah § 13., zadnji odstavek, uredbe le od navedene razlike za 2°/o, odnosno 5°/«.
Da se prepreči previsoko obdačenje, ki bi utegnilo nastati s tem, da se je vrednostna stopnja, odločilna za odstotni postavek davščine, prekoračila samo za neznaten znesek, je določeno, da ne sme z odštetvijo davščine od vrednostnega prirastka po višji stopnji za osebo, zavezano
davščini, od vrednostnega prirastka (brez odštetja l()"/o zneska, omenjenega v § 12. uredbe) nikoli ostali manj, nego bi bilo preostalo od vrednostnega prirastka, ki bi ne bil presegel najvišjega za prvo nižjo stopnjo še dopustnega zneska.
Ce znaša n. pr. pridobitna vrednost Din 16.000'—, otujilna vrednost Din 15.020'—, vrednostni prirastek Din 5.020'—, davščini zavezani prirastek Din 4.020'— (Din 15.020-— manj Din 10.000'— manj 10% od Din 10.000 — je Din 1.000'—), bi bilo davščino, ker se je vrednost zvišala za več ko 50% pridobitne vrednosti, pravilno izračuniti s 13%, t. j. z zneskom Din 522*60 Davčnemu zavezancu bi ostalo pri taki odmeri od vrednostnega prirastka (Din 5.020 manj Din 522*60) še dinarjev 4.497'40. Ko bi bil pa namesto vrednostnega prirastka v znesku Din 5.020 nastal vrednostni prirastek v znesku samo Din 5.000'—, t. j. 50% pridobitne cene (Din 10.000’—), torej v najv išjem znesku prve nižje davčne stopnje, bi bdo davščino odmeriti samo z 12% (od Din 5.000'— manj K)"/« pridobitne cene od Din 10.000'—, torej) od Din 4.000' , l. j. z zneskom Din 480’—; od prirastka bi ostal potemtakem po odšteti davščini še znesek Din 4.520' . Dasi znaša pri pridobitni ceni Din 10.000'— prirastek Din 5.020'—, vendar ne sme ostati po § 13., drugem odstavku, uredbe po odšteti davščini manj, nego ostane pri prirastku v znesku Din 5.000'—. Davščino bi bilo torej v tem primeru odmeriti z Din 5.020'— manj Din 4.520'—, t j. z Din 500	.
Z drugimi besedami: davščini v znesku Din 480'—, ki se je izračunila po najvišjem znesku prve nižje stopnje, je prišteti tisti znesek, za katerega vrednostni prirastek pre-seza omenjeni najvišji znesek, v tem primeru torej znesek Din 20'—.
Po § 12., 'drugi odstavek, uredbe je odšteti kot davščine prosti del 10% od pridobitne vrednosti (cene) vštevši izdatke, odnosno stroške po t? 9
V § 13. uredile omenjeni povišek vrednosti je izračuniti po proporciji, n. pr.:
pridobitna vrednost...........................Din	5.000'—
prištevki po § 9., točka 1.............................. 1.000*—
prištevki po § 9., točka 2., 8% (od 5-000
dinarjev) ................................... „	400'—
Skupaj	.	.	.	Din	6.400'—
otujilna cena................................... Din	10.000 —
vrednostni prirastek znaša torej	.	.	.	<	Din	3.600 —
Odstotek poviška vrednosti je
3.600 X 100	r>0/
*	6.400
i
3. p o g l a v j e. Plačilna in jamstvena dolžnost.
Clen 12.
(K § 15. uredbe.)
Občinska davščina od vrednostnega prirastka se predpiše otujitelju (odnosno več otujiteljem nerazdelno) in plača jo tudi otujitelj. Pridobitelj jamči za davščino, toda samo če se ne da izterjali od otujitelja. Skladno z nerazdelno plačilno dolžnostjo več otujiteljev (§ 15., prvi odstavek, uredbe) jamči več pridobiteljev nerazdelno. Pridobitelju daje uredba (§ 15.) možnost, da zahteva omejitev svojega jamstva, preden se ugotovi znesek davščine in da se s tem zavaruje pred dalje Bezajočimi terjatvami, zlasti tudi, če se izvrše dodatne odmero.
Pridobitelj sme namreč, ko se pravnoveljavno izvrši prenos, zahtevati od odmerjajočega oblastva, naj 11111 naznani znesek občinske davščine, preko katerega odmerjajoče oblastvo njegovega jamstva nikakor ne sme zahtevati; če je taka prošnja za začasni izračun davščine opremljena s potrebnimi pomagali, mora odmerjajoče oblastvo tej prošnji ugoditi najkesneje v štirih tednih po nje dospet-ku, drugače, pa tudi v enakem roku, ki se računi po do-spetku teh pomagal.
Odmerjajoče oblastvo mora občansko davščino od vrednostnega prirastka odmerili in od otujitelja izterjati brez odloga, tia se kolikoi mogoče prepreči uveljavitev pridohiteljevega subsidiarnega, jamstva za davščino.
Davčni zavezanec je prodajalec (otujitelj), ker se realizira vrednostni prirastek v njegovih rokah (razsodita upravnega sodišča v Celju z dne ti. decembra 1929, A 20:29 —5). Prirastkarino je torej predpisati po uredbi vodne otujitelju (oiujiteljem) in jo jo dolžan plačati otu-jilolj, četudi je prevzel po sklenjeni pogodbi pridobitelj (kupec) plačilo prirastkarine nase. •
Ako otujitelj davščine ne plača in se od njega tudi z izvršbo ne more izterjati, se šele potem predpiše in vroči posebni jamstveni plačilni nalog p ridobitel ju, ki v smislu uredbe jamči za davščino. To velja po uredbi vobče za vsak primer.
Ako sta pa pogodbenika v pogodbi sklenila dogovor v tem smislu, da prevzame plačilo prirastkarine nase pri-dobitelj, je dogovor zasebna pogodba, katera veže le pogodbenika (ne pa odmerno oblastvo) in ki uredita tudi plačilo prirastkarine sama med seboj. Glede na to naj otujitelj plačiini nalog izroči pridobitolju s pozivom, da plača v roku 59 dni predpisano prirastkarino. kakor se je v kupni pogoditi zavezal. Ako bi pridobitelj ne hotel izpolniti obveznosti iz kupne pogodbe, ima otujitelj proti njemu pot civilne pravde.
Več otujiteljem se predpiše davščina nerazdelno, t. j. cela prirastkarina vsem skupaj ter se more prisilno izterjati od kateregakoli med njimi Ta mqre zahievati po civilnopravni poti povračilo od ostalih. Ugovor pridobi-telja, da bi bilo moglo odmerno oblastvo prirastkarino izterjati od otujitelja. če bi bilo ostreje proti njemu postopalo, je pravno brez pomena, ker je uveljavljenje jam-stvn proti pi idobiteljem nepremičnine zavisno od dokazila neizterljivosti prirastkarine pri otujitelju, Odmerno oblastvo more zaostanek na prirastkarini vsak čas tudi zemljeknjižno zavarovali na nepremičnini, od katere prenosa se je davščina predpisala, zlasti v primerih, če je po pogodbi prevzel prirastkarino nase pridobitelj in bi utegnila pred plačilom prirastkarine' preiti nepremičnina v tretje roke.
4.	p o g 1 a v j e.
Prirodbono postopanje. Pobiranje občinske davščine.
Člen 13.
(K § 16. uredbe.)
Odmerjajoče oblastvo.
Davščino od vrednostnega prirastka odmerja mestno poglavarstvo.
Clen 14.
(K § 17. uredbe.)
Naznauilna in pojasnilna dolžnost.
Vsakdo, ki je po S 15. uredbe zavezan plačati občinsko davščino, kakor tudi vsak otujitelj v primerih § 14.
(izvenknjižni prenosi) in § 3. uredbe (oproščeni prenosi zaradi neznatnega prirastka na vrednosti), mora prenos naznaniti mestnemu poglavarstvu v 14 dneh, ki se raču-nijo od dne po sklepu pravnega opravila, če pa je zadnji dan roka nedelja ali praznik, najkesneje prvi prihodnji delavnik.
Istočasno z naznanitvijo, ki se lahko izvrši pismeno ali da na zapisnik, je predložiti vse upoštevne listine v izvirniku ali overjenem prepisu in v naznanilo je sprejeti vse okolnosti, bistvene za odmero.
Razen navedenih oseb morajo v enakem roku družbe, navedene v § 1., tretjem odstavku, uredbe, naznaniti mestnemu poglavarstvu premembe v osebnem stanu in v deležnem razmerju družabnikov.
Na zahtevo odmerjajočega oblastva morajo ne samo zgoraj navedene osebe, ampak tudi pridobitelj upoštevnih nepremičnin v primernem roku dati pojasnila o določenih dejstvih, ki so odločilna za priredbo.
Zgoraj označena naznanila, vloge o pojasnilih ali na njih mesto stopajoči zapisniki so po členu 6. zakona o taksah prosti kolka. Prav tako so za odmero davščine in vrednostnega piirastka potrebni prepisi in overitve listin po tarifnih postavkah 102, lit. d), odnosno 117, lit. m), zakona z dne 9. februarja 1850, drž. zak. št. 50, kol-kovine prosti ob pogoju, da se na prostoru, kamor je prilepiti kolek, navedeta namen listine in oseba, kateri naj listina služi v ta namen.
Prenos nepremičnine mora naznaniti v 14 dneh otujitelj sam neposredno mestnemu poglavarstvu. Če se prenos kje drugje naznani, smatra oblastvo za odmero prirastkarine, kakor da bi se naznanitev pri njem sploh ne bila izvršila. Obvestitev odmernega oblastva potem zemljeknjižnega sodišča ne more nadomestiti predpisane naznanitve po davčnem zavezancu.
Rok za naznanitev prenosa se prične z dnem sklenjene pogodbe, odnosno z dnem pravnomočnosti razlastitvenega razsodila ali razsodbe. Ako pa je pogodba vezana na oblastveno odobritev, se prične rok za naznanitev z dnem po vročitvi oblastvenega odobrila stranki.
Zamuda naznanilnega roka ima za posledico predpis poviška davščine po § 23. uredbe.
V izjavi, kateri je priložiti overovljene prepise pogodb in listin, je navesti vse okoliščine, ki so upoštevne po § 9. uredbe (kakor stroške za trajno zboljšanje vrednosti nepremičnin, melioracije itd.).
Ako stranka na vprašanja odmernega oblastva v določenem roku 14 dni sploh ne ali nepopolno odgovori in ne predloži dokazil, se odmera davščine izvrši uradoma brez sodelovanja stranke, in zoper to odmero stranka zbog kontumačnih posledic nima pravice ugovarjati.
Člen 15.
(K § 19. uredbe.)
Naznanitev odmere s plačilnim nalogom.
Odmero občinske davščine od vrednostnega prirastka je naznaniti tistemu, ki jo je dolžan plačati (otujitelju), nemudoma po dospetju odmernih pomagal s plačilnim nalogom — vzorec A — odnosno kadar se od tega no ne more izterjati, tistemu, ki ga veže jamstvo, z jamstvenim plačilnim nalogom — vzorec B — (glej čien 12.).
V r o č b a.
pozivov, odlokov in razsodb, zlasti pa plačilnih nalogov, ki se izdajajo po tej uredbi, se izvrši neposredno po organih mestnega poglavarstva ali po pošti. V ostalem pa
po §§ 44. do 57. zakona o občnem upravnem postopku (z. u. p.), ki se glase:
(§ 44.) V kraju, kjer je Ireba opraviti vročitev, se opravljajo vročitve redoma v naslovljenčevem stanovanju, poslovnem prostoru, delavnici ali pisarni; vendar pa je vročitev pravnoveljavna, kjerkoli ali kadarkoli se je opravila naslovljencu, razen če jo je odklonil po pravici, ki mu jo daje naslednji odstavek. Kadar naslovljenec nima navedenih prostorov, se mu sme opraviti vročitev, kjerkoli ga najdejo.
Vročitve zunaj prostorov, navedenih v odstavku 1., prav tako tudi vročitve ob nedeljah in praznikih ali ponoči se smejo opravljati samo po izrečnem dovoljenju oblastva, ki je odredilo vročitev. To se daje samo iz posebno važnih razlogov. Dovoljenje mora biti zabeleženo na spisu samem, ki ga je treba vročiti, kakor tudi na omotu, če se vroča spis v omotu, če takega dovoljenja ni, naslovljenec ni dolžan sprejeti spisa. Omejitev vročanja ob nedeljah in praznikih ne velja za vročanje po pošti.
Če je naslovljenec samo začasno opustil svoje domovališče in navedel naslov svojega novega stanovanja, ki je v kraljevini, se sme poslati spis za njim.
(§ 45.) Če je naslovljenec pooblastil osebo, da sprejema na pošti njegove pošiljke, velja vročitev, opravljena tej osebi po pošti, kakor bi bila opravljena naslovljencu samemu.
Posredno vročanje.
46.) Kadar onega, ki mu je kaj vročiti, ni najti v stanovanju, se sme opravili vročitev pravno-veljavno vsakemu odraslemu domačinu, ki se tam najde in o katerem vročevalec ve, da spada k rodbini, hišnemu gospodarstvu ali da tam služi.
Kadar ni najti takih oseb, se sme opraviti vročitev zakupodavcu (najemodavcu) ali čuvarju hiše, ki tam stanuje, ako pristane na to.
Kadar je treba opraviti vročitev v delavnici, poslovnem prostoru ali v pisarni, pa naslovljenca ni tamkaj, se sme opraviti vročitev kateri izmed navzočnih odraslih oseb, o kateri vročevalec ve, da spada k rodbini ali da je tam nameščena.
(§ 47.) Kadar se vročitev ne da opraviti niti nepo-ssedno osebi, ki ji je treba kaj vročiti, niti po § 46., položi vročevalec spis, če je bilo treba opraviti vročitev po pošti, pri poštnem uradu v kraju vročitve (§ 44., odstavek 1.), v ostalih primerih pa pri občini v kraju vročitve. Pismeno naznanilo nabije vročevalec na vrata stanovanja, poslovnega prostora, delavnice ali pisarne vpričo polnoletne osebe, ki mora na naznanilu podpisati.
Vročevalec mora označiti na naznanilu dan, ko je naznanilo nabil.
Vročitev velja za opravljeno, če se je naznanilo po predpisih nabilo in spis položil.
0 tem, da se je opravila vročitev na ta način, se mora poročati oblastvu, ki je odredilo vročitev.
Na pravnoveljavnost vročitve ne vpliva, če se naznanilo poškoduje ali uniči.
0 s e-b.no vročanj e.
(§ 48.) Vročitev se mora opraviti v naslovljenčeve roke:
4.	če to določa poedini upravni predpis;
2.	če je dan vročitve odločilen za računanje neodložnih rokov;
31-če to odredi oblastvo zaradi posebnih razlogov.	■	■
Tak način vročanja označi oblastvo na spisu samem, kadar se pa spis vroči v omotu, tudi na omotu.
Kadar se'vročitev ne da izvršiti na ta način, se požove oseba, ki ji je spis vročiti, s pismenim naznanilom, naj bo radi sprejema spisa v svojem stanovanju, obrtnem ali poslovnem prostoru, v delavnici ali pisarni na določeni dan in ob določeni uri, ki se ji morata obenem navesti. To naznanilo se pusti v tem prostoru; če pa so ti prostori zaprti, se nabije naznanilo na vhodna vrata vpričo dveh polnoletnih oseb, ki se morata podpisati na njem. Ce se stranka temu pozivu ne odzove, je postopati po § 47.
Na pravnoveljavnost vročitve ne vpliva če se naznanilo poškoduje ali uniči.
Vročitev osebam, navedenim v §§ 49. in 50., velja za opravljeno stranki sami.
Posebni primeri.
Pooblaščenec ali zakoniti z a s t o p n i k.
(tj 49.) Kadar zastopa stranko pooblaščenec (§ 21.) z domovališčem (tj 5., točka 3.) v kraljevini, je opravljati vročitve, dokler pooblastilo ne prestane. temu pooblaščencu.
Kadar ima več strank za isti predmet skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, velja vročitev za opravljeno vsem, če se je vročil njemu en izvod onega, kar je bilo treba vročiti.
Kadar ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, velja vročitev za opravljeno, če se izroči enemu izmed njih izvod onega, kar je bilo treba vročiti.
Pooblaščenec za sprejemanje vročit* v.
(§ 50.) Kadar je bila oseba, ki stanuje v kraju oblastva, pooblaščena, da sprejema vročitve za drugo osebo, se opravljajo vročitve temu pooblaščencu.
' Kadar bi se z neposrednim vročanjem stranki ali njenemu zastopniku — pooblaščencu znatno zavlačevalo postopanje, sme oblastvo naročiti stranki, naj navede za takšen predmet v določenem roku pooblaščenca za sprejemanje vročitev, ki stanuje ria sedežu tega oblastva. Ce stranka ne ugodi temu naročilu, sme oblastvo postopati po § 25.
Več strank, ki nastopajo skupno z istovetnimi interesi, a nimajo skupnega pooblaščenca, mora prijaviti ob prvem pravdnem dejanju ob-lastvu skupnega pooblaščenca za sprejemanje vročitev, ki stanuje na sedežu oblastva. Ce postavijo enega izmed sebe za skupnega pooblaščenca za sprejemanje vročitev, ni treba, da bi ta stanoval v kraju oblastva, kolikor to ne nasprotuje drugemu odstavku tega paragrafa. Sicer pa velja za pooblaščenca tisti izmed njih, ki je na prvi
skupni vlogi podpisan ali naveden. Kadar se ta mogoče ne da tako določiti ali kadar je treba uporabljati drugi odstavek tega paragrafa, sme obiastvo določiti za pooblaščenca katerokoli izmed teli strank, ki jo smatra za najpripravnejšo, ali pa postopati po 2. odstavku. Ce je število strank veliko ali če so iz raznih krajev, smejo stranke prijaviti, a obiastvo tudi samo določiti več takih pooblaščencev z navedbo, koga zastopajo.
Pooblaščenec za sprejemanje vročitev, postavljen za poedino osebo, ji mora vsakokrat brez odloga poslati vročeni spis. Prav tako mora obvestiti tudi skupni pooblaščenec nemudoma o tem posamezne osebe ter jim dovoliti, da vpo-gledajo, prepišejo in overovijo spis, ki ga mora praviloma čuvati on.
Določbe § 49., odstavka 2., veljajo tudi glede pooblaščenca za sprejemanje vročitev.
V spisu, ki se vroča, je treba navesti vse osebe, katerim se spis vroči in po katerem pooblaščencu.
Pravne osebe.
(§ 51.) Vročitve javnim organom, ki zastopajo državo, ali drugim oblastvom, občinam, korporacijam, zavodom in drugim pravnim osebam, ki niso fizične osebe, se opravljajo, kolikor ni predpisano za posamezne primere kaj drugega, uradniku ali uslužbencu, ki je določen za sprejemanje pisem, namenjenih kateremu izmed omenjenih naslovljencev.
Ce vročevalec takega uradnika ali uslužbenca ne najde, sme opraviti vročitev vsakemu na-slovljenčevemu nameščencu, ki ga najde v biotičnem uradu, pisarni ali poslovnem prostoru.
Odklonitev sprejema.
(§ 52.)	Kadar oseba, ki se ji mora izročiti spis,
odkloni sprejem, je postopati po § 47.
Prememba stanovanja.
(§ 53.)	Ce stranka med postopanjem premeni do-
movališče ali stanovanje, mora o tem obvestiti obiastvo. Prav to velja za strankinega zastopnika — pooblaščenca, kakor tudi za pooblaščenca za sprejemanje vročitev.
Če tega ne store in če teh oseb ni moči najti, ker so premenile stanovanje, se opravljajo vse nadaljnje vročitve, ki se tičejo istega predmeta, na dosedanjem kraju vročitve po predpisih § 47., toda tako, da se nadomesti pismeno naznanilo, določeno po § 47., odst. 1., z ustnim obvestilom najemodajavcu, ki stanuje v isti hiši ali hišnemu čuvarju, ki stanuje v njej.
Neposredna predaja.
(§ 54.) Kadar je spis, ki se naj vroči, še v pisarni oblastva ali urada, po katerem ga je vročiti, ga sme naslovljenec neposredno prevzeti tam, če dokaže svojo istovetnost kakor je treba.
Tudi obiastvo samo sme pozvati iz važnih razlogov naslovljenca, naj prevzame spis osebno pri njem.
V r o č a n j e z javno objavo.
(§ 55.) Ce je ostalo bivališče osebe, ki ji je vročiti kakšen spis, vzlic poizvedbam neznano ali če gre sploh za osebe, ki oblastvu niso znane, niti jim ni postavljen zastopnik ali pooblaščenec, pa tudi ni posebne potrebe postaviti skrbnika v smislu § 25., se sme opraviti vročitev z javno objavo na oglasni deski oblastva, ki je odredilo vročitev.
Če ne določi obiastvo daljšega roka ali če se oseba, ki naj se ji opravi vročitev, ne javi radi sprejema spisa, velja vročitev za opravljeno po poteku 30 dni od dne, ko je bila objava nabita. Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če je bila objava še pred tem časom sneta z oglasne deske ali poškodovana.
Obiastvo sme vrhu tega to objavo oklicati v občini z javnim razglasom, kakor tudi na drug način, ki je v dotičnem kraju običajen, po potrebi tudi v službenih listih, eventualno tudi v drugih časopisih.
Vojaške in podobne osebe.
(§ 56.)	Osebi, ki je v aktivni službi vojske, mor-
narice, orožništva, finančne kontrole, obmejne straže in straže za vzdrževanje javne varnosti, se opravlja vročanje po neposredno nadrejenem starešini. Samostojnim poveljnikom (komandantom) se opravljajo vročitve neposredno.
Če je sicer treba opraviti vročitev v vojaških objektih ali v objektih, ki jih je zasedla vojska, se opravi vročitev neposredno po predhodnem obvestilu vojaškega zapovednika te zgradbe.
Vročanje v inozemstvu.
(§ 57.)	Vročanje osebam v inozemstvu se opravlja
po ministrstvu za zunanje posle,
Clen 16.
(K § 20. uredbe.)
Pravna sredstva.
Zoper plačilni nalog (jamstveni plačilni nalog mestnega poglavarstva) pristoji stranki pravica ugovora na mestni svet in proti odločbi mestnega sveta pravica pritožbe na kraljevsko bansko upravo.
Ugovor je vložiti pri mestnem poglavarstvu v Mariboru v 8 dneh, ki se štejejo od dneva, ki sledi dnevu vročitve. Če se pa konča rok na nedeljo ali praznik, se šteje za zadnji dan roka prvi prihodnji delavnik. Ugovor velja za pravočasno vložen, ako je bil v roku 8 dni priporočeno oddan na pošto.
Pritožbo proti odločbi (sklepu) mestnega sveta je vložiti pri mestnem poglavarstvu v 15 dneh. V ostalem velja zanjo isto kakor za ugovor.
Ugovori in pritožbe so po tarif, postavki 6 zakona o taksah zavezani taksi Din 20*—, priloge po tarif. post. 2 pa taksi Din 2'— (če niso morebiti po drugem zakonskem predpisu kolkovane že s posebno večjo takso).
Proti plačilnemu nalogu more vložiti ugovor, odnosno pritožbo le otujitelj. Pridobitelj, ki sicer jamči za davščino po § 15. uredbe2 pa ni legitimiran izpodbijati
olitjileljn vročeni plačilni iialo«^ niti v primeru, če je prevzel v smislu pogodbe plačilo prirastkarine nase. Nasprotno pa ima pridobitelj sam pravico ugovora, odnosno pritožbe proti njemu vročenemu jamstvenemu plačilnemu nalogu; izpodbijati more ne samo uveljavljenje jamstva proti njemu, temveč tudi pravilnost odmere. V tein primeru nova priredba ni potrebna.
Prepozno vloženo ali sploh nedopustno pritožbo, odnosno ugovor zavrne v smislu § 120. z. u. p. mestno poglavarstvo, proti čigar odločbi je dopustna posebna pritožba na kraljevsko bansko upravo. Pritožbena instanca more izpremeniti odmero na pritožbo stranke v njeno škodo samo med dobo do zastaranja.
Odmerno oblastvo sme glede na navedbe v ugovoru, odnosno pritožbi izvršiti §e naknadno poizvedbe in zahtevati naknadno dokazila itd., ako smatra za potrebno. Ce po izpopolnitvi priredbenega postopanja spozna oblastvo, ki je izdalo izpodbijano odločbo, pritožbo za umestno, sme po cit. § 120. z. u. p. izpremeniti svojo odločbo, kolikor se ta tiče samo pritožilca, v nasprotnem primeru pa predloži pritožbeni spis višjemu oblastvu v odločitev.
Stranka nima pravice zahtevati popravo odmere, ki je postala pravnomočna, razen ako so dani pogoji za postavitev v prejšnji stan ali za obnovo postopka po §§ 124. do 132. z. u. p.
Člen 17.
(K § 21. uredbe.)
Plačevanje.
Občinsko davščino je plačati pri mestni blagajni v 30 dneh, ki se štejejo od dne po vročitvi plačilnega naloga (jamstvenega plačilnega naloga) in če je zadnji dan roka nedelja ali praznik, najkesneje prvi delavnik potem.
Če se plača davščina s poštno nakaznico ali po Poštni hranilnici, se smatra za plačilni dan dan položbe pri poštnem uradu, odnosno (pri vpisih v imetek v klirinškem prometu) dan vknjižbe pri Poštni hranilnici.
Če se davščina ne plača v omenjenem roku, tedaj je plačati izza prvega dne po preteklem roku 6% zamudne obresti.
Na prošnjo stranke, kolkovano z Din 5 -r-, sme mestno poglavarstvo v primerih, ki so vredni posebnega obzira, če je za stranko, zavezano plačilu ali jamstvu, plačilo vse davščine naenkrat združeno z znatno škodo ali težavo, če je nadalje za davščino dana popolna varnost in je torej, kolikor gre pri prošnjah za podaljšanje roka tisttim, ki so najprej zavezani plačati davščino, izključena uveljavitev jamstva, dovoliti odlog plačila ali plačevanje davščine v obrokih.
Če se dovoli odlog plačila, se morajo kljub temu plačati zamudne obresti.
Ob prijavi prenosa nepremičnine radi odmere prirastkarine (§ 17. uredbe in čl. 14. pravilnika) mora otuji-telj na račun svojčas odmerjene prirastkarine založiti pri mestni blagajni 5°/o, odnosno po odmernem uradu določeni del otujilne cene kot varščino. Če se predpis ne izvrši v teku 3 mesecev od dneva po vročitvi prijave, se varščina obrestuje, pričenši z 91. dnevom po vročitvi, z odstotkom, ki je določen za zamudne obresti od zaostanka na mestnih davščinah.
Člen IS.
(K § 22. uredbe.)
Povračilo.
Ze plačana občinska davščina, o kateri se je izreklo v odločbi o ugovoru, odnosno pritožbi, da je nezakonito odmerjena, se povrne uradoma pri mestni blagajni. Neupravičeno pobrani znesek je povrniti stranki z obrestmi (povračilnimi) in z zamudnimi obrestmi vred, ki jih je stranka morebiti že plačala. Povračilne obresti se raču-nijo z enakim odstotkom kakor zamudne obresti, t. j. 6°/o, in pristoje samo, če se je prememba ali razveljavitev odmere odredila skladno s točkami ugovora, odn. pritožbe, ne pa v onih primerih, v katerih je sicer povod za to dal ugovor, odn. pritožba, a je bilo znižanje ali odpis odrejen iz razlogov primernosti ali milosti, ali vsaj ne zato, ker se je ugodilo pritožbi. Povračilne obresti ne pristoje stranki, če se je pogodba o prenosu razveljavila s pravnomočno razsodbo ali na drug način in če se je državna pristojbina od tega prenosa zbog razveljavljenja pogodbe odpisala.
Povračilne obresti se prično računati z (vštevnim) dnem, ko je bila davščina neupravičeno pobrana pri mestni blagajni (člen 13.) in se konča z (tudi vštevnim). dnem, ko se stranki vroči obvestilo o povračilu.
Če vročilni dan v dobi zahtevanega povračila uradno ni znan in ga tudi stranka ne izkaže, se povračilne obresti izplačajo začasno do tistega dneva, ko dospe blagajni nakazani nalog.
Od prebitkov, ki so bili (po krivdi stranke) zmotno plačani, dalje od prostovoljno plačanih zneskov, kakor tudi od zneskov, ki so bili samo na prošnjo stranke ali brez prošnje uradoma nakazani v povračilo, dalje od zamudnih obresti se ne računijo povračilne obresti.
Člen 19.
(K § 23. uredbe.)
Povišba občinsko davščine.
Ce se občinska davščina poviša (§ 23.), je to povišbo predpisati stranki v plačilnem nalogu o davščini. Če okol-nosti, ki povzroče po drugem odstavku § 23. uredbe znižbo povišane davščine, stranka dokaže med odmernim postopanjem, t. j. preden se izda plačilni nalog, je v plačilnem nalogu navesti, v koliko se je upošteval dokaz stranke.
Če stranka meni, da se ji z zahtevo popolne ali znižane povišbe občinske davščine godi krivica, sme plačilni nalog s pravnimi pripomočki (§ 20. uredbe), eventualno dokazujoč okolnosti, naštete v drugem odstavku § 23., izpodbijati ali pa prositi za popolni spregled ali za znižbo poviška.
Jamstvo pridobiteljevo se ne razteza na povišbo davščine (§ 23., tretji odstavek, uredbe).
Člen 20.
(K §§ 24. in 27. uredbe.)
Kazensko postopanje.
•
Kazensko postopanje v primerih, določenih v § 24. uredbe, izvrši v prvi stopnji mestno poglavarstvo v Mariboru, v drugi in zadnji stopnji pa kraljevska banska uprava Dravske banovine.
5.	poglavje.
Sodelovanje državnih oblastev in uradov.
Člen 21.
Sodišča v Mariboru morajo sklepe, s katerimi se odreja knjižna izvršitev prenosa lastninske pravice na nepremičnine ali na delež nepremičnin v okolišu mestne občine mariborske na podstavi odplačnega pravnega opravila, razsodbe domika ali razlastilnega razsodila, v enem primerku poslati mestnemu poglavarstvu v Mariboru.
Naznanitev sklepov o knjižni izvršitvi odplačnih prenosov od ascendentov (sorodnikov v nav/gornji vrsti) na descendenie (sorodnike v navzdolnji vrsti) in med zakonci se sme opustiti.
Okrožno kol trgovinsko sodišče v Mariboru mora vsako premembo v stanu ali v deležnem razmerju družabnikov družbe z omejeno zavezo, za katero izve iz zglasil ali na podstavi naznanil, predpisanih v t? 2G. zakona z dne 6. marca 1906, drž. zak. št. 58, naznaniti mestnemu poglavarstvu v Mariboru.
Člen 22.
Davčna uprava v Mariboru mora o prenosih, navedenih v § 1., prvem in drugem odstavku, uredbe, v 30 dneh po vpisu v pristojbinski vpisnik obvestiti mestno poglavarstvo z dopisom po vzorcu C. Ta obvestitev sme izoslnti, če je došel davčni upravi pred potekom tega roka sodni sklep, da se je tak prenos v zemljiški knjigi že izvršil. Nadalje se sme obvestitev opustiti, če gre za odplačne prenose od sorodnikov v navzgornji vrsti na sorodnike v navzdolnji vrsti ali med zakonci (med možem in ženo).
Dalje mora davčna uprava v Mariboru mestnemu poglavarstvu v Mariboru na njegovo prošnjo glede nepremičnin, ki so piedmet prenosa, naznanili kupno ceno, pogojeno ob zadnjem prejšnjem kupnem prenosu s pri-padnimi dajatvami, in zadnjo ugotovljeno cenilno vrednost, kolikor se dado ti podatki posneti iz pripomočkov (likvidacijskih knjig, spisov o odmeri pristojbin), ki so davčni upravi na razpolago. Če spis o odmeri pristojbin, ki se tiče prenosa, zavezanega občinski davščini od prirastka na vrednosti, ne obseza napovedi, ki bi omogočile najti omenjene podatke, je dati pojasnitev samo, če naznani odmerjajoči organ davčni upravi leto, v katerem, in osebe, med katerimi se je izvršil prejšnji prenos. Na odmerile podstave, ki so se prijavile po dogovoru, se pojasnilna dolžnost ne razteza.
Na vprašanja mestnega poglavarstva o katastralnem čistem donosu, o površinski meri, zemljarini in o zgra-darini je odgovoriti pospešeno.
Po § 13., zadnji odstavek, uredbe plača zdražitelj pri davčni upravi za mesto Maribor ob priliki prisilne dražbe nepremičnin 2%no, odnosno 5%>no pri-rastkarino od razlike med sodno cenilno vrednostjo in najvišjim ponudkom po pravnomočnosti domika hkratu z državno takso po tarif. post. 81 zakona o taksah. Če je najvišji ponudek manjši od sodne cenilne vrednosti, ki se je ugotovila v tem dražbenem postopanju, pobere davčna uprava od razlike 5%, če pa je najvišji ponudek večji od sodne cenilne vrednosti, pobere 2% od razlike kot prirastkarino in odvaja pobrane zneske po preteku vsakega meseca mestni blagajni.
Člen 23.
Ta pravilnik stopi v veljavo istočasno z uredbo o prl-rastkarini. Z istim dnevom prestane veljati pravilnik za izvrševanje določil o uvedbi občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini mariborski z dne 31. marca 1923, ;Uradni list« št. 159/36.
Prenosi nepremičnin, za katere je prirastkarina že odmerjena po naredbi z dne 31. marca 1923 in pravilniku z dne 31. marca 1923, a odmera še ni pravnomočna ali pravnomočno odmerjena davščina še ni plačana, se obravnavajo glede odmerne osnove in stopnje po prejšnjih predpisih, glede postopka (še neizvršenih pravnih dejanj) pa po novih.
Maribor, dne 29. januarja 1935.
Predsednik mestne občine: dr. Franjo Lipold s. r.
Na osnovi odločbe ministrstva za finance z dne 20. maja 1935, VII. br. 4718, s katero je dalo svoj pristanek k zgoraj objavljeni uredbi in pravilniku o prirastka-rini v mestni občini mariborski, ter na osnovi i? 91. zakona o mestnih občinah ne zabranjujem izvrševanja omenjenih dveh občinskih uredb.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. julija 1935.
Za bana: pomočnik dr. Pirkmajer s. r.
Vzorec A k čl. 15.
Naznanilni vpisnik štev...................
Oprav, štev............... iz	leta 193....
Plačilni nalog
štev............iz leta 193 .....
Prejmi
v roke ..........................
v
Na osnovi §§ 	   uredbe	z	dne
29. januarja 1935 o občinski davščini od prirastka na vrednosti nepremičnin (o prirastkarini) v okolišu mestne občine mariborske (»Službeni list« št. 387/56) in pravilnika, izdanega k tej uredbi, z dne 29. januarja 1935 (»Službeni list« štev. 387/56), morate od prenosa parcele
štev................svoje	nepremičnine	vi.	štev..............
katastrske občine   ...........................  sodni	okraj
mariborski, na ............................ na podstavi kup-
ne, menjalne, izročilne, družabne pogodbe z dne
............................ kot plačilu zavezani otujitelj
plačati občinsko davščino od vrednostnega prirastka po nastopnem preračunu:
1.	Svojcčasna pridobitna cena:
Pridobitna vrednost na podstavi kupne pogodbe, določena po Vaši napovedi, po dogovoru, po razsodiščnem
postopku za dan , . , . >	»............Din   p
a) 870
2. Vštevši po § 9. uredbo:
v- pridobitnih stroškov
b )...........-.................
c ).............................
daje po preračunu na dan
otujitve, to je dne .............
   193..........., po valutnih
razmerah (§ 5., točki 5. in 6., uredbe) skupaj..................
3. Otujilna cena po pogodbi:
Vrednost, določena po dogovoru, po razsodiščnem
postopku.........................Din,
po pridobitelju v plačilo prevzeta prirastkarina
.............. Din
Izraeunjeni vrednostni prirastek.......................
ali ....% pridobitne vred-
nosti.
4. Odštevši 10% pridobitne vrednosti (§ 12., drugi odstavek, uredbe) ....
Davščini zavezani vrednostni prirastek................
5. Od tega je glede na povišbo vrednosti za nad
  odstotkov pridobitne
vrednosti plačati ......... odstotkov ........................
C. Od lega je odšteti
  odstotkov popusta pri
dokazani letni posestni
dobi otujitelja.................
7. Prirastkarina, ki jo je plačati, znaša...............
8. Zaradi opuščene naznanitve (napačne napovedi) povišba za ................ odstotkov
Od............. >»».«•••..  .H.M.MH.M
skupaj . . .
reci
Din
Din	p
Din
... Din
Din
Din
... p
... p
Din .........  p
... Din .....................................  p
  Din  ...........  p
.... p
.............. Din	   p
.............. Din......... p
   Din - par.
Ta znesek morate plačati v 30 dneh, ki se štejejo od dne po vročitvi tega plačilnega naloga [nekvarno regresne pravice do nerazdelno z Vami plačilu zaveza-nega(ih) solastnika(ov), pridobitelja(ev) nepremičnine] pri mestni blagajni v Mariboru, ker bi se drugače s 6% zamudnih obresti po preteku zgoraj navedenega roka ob Vaših stroških nemudoma izterjal po izvršilni poti. (Plačilo se lahko izvrši tudi s priloženo položnico po Poštni hranilnici v Ljubljani; položnica, ki ostane v Vaših rokah, velja potem za prejemno potrdilo.)
Zoper ta plačilni nalog je dopusten ugovor na mestni svet mariborski; ugovor bi se moral vložiti pri mestnem poglavarstvu y
Mariboru v 8 dneh, ki se štejejo od prvega dne po vročitvi.
Mestno poglavarstvo Maribor,
dne .........................    193...
Po pooblastilu predsednika:
Mestni uradni direktor:
Vzorec B k členu 15.
Naznanilni vpisnik štev....................
Oprav. štev.  ..........   iz	leta	193....
Jamstveni plačilni nalog
štev. 	  iz	leta	193.
Prejmi
v roke
Na osnovi §§  	 uredbe	z	dne
29.	januarja 1935 o občinski davščini od prirastka na vrednosti nepremičnin (o prirastkarini) v okolišu mestne občine mariborske (»Službeni list« št. 387/56) in pravilnika, izdanega k tej uredbi, z dne 29. januarja 1935 (»Službeni list« štev. 387/56), morate od prenosa parcel
štev. .............svoje	nepremičnine vi. štev.............
katastrske občine ...............................  sodni	okraj
mariborski, na ............................. na podstavi kup-
ne, menjalne, izročilne, družabne pogodbe z dne
...........................kot pridobitelj nepremičnine
in jamstvenik po § 15. navedene uredbe, ker je ostala
zoper otujitelja ...................................................................... izvršba
brezuspešna, plačati občinsko davščino od vrednostnega prirastka po nastopnem preračunu:
1. Svojeeasna pridobitna cena:
Pridobitna vrednost na podstavi kupne pogodbe, določena po napovedi otujitelja, po sporazumu, po razsodiščnem postopku za dan .	............ Din ......................................... p
2. Vštevši po § 9. uredbe:
a) 8% pridobitnih stroškov
b )..............................
c )................................... -..........Din  ...................................... p
daje po preračunu na dan
otujitve, to je dne  ....................
.........193......., po valutnih
razmerah (§ 5., točki 5. in 6., uredbe) skupaj ■ > ■ • •
3. Otujilna cena po pogodbi:
Vrednost, določena po dogovoru, po razsodiščnem
postopku <.11iHM.nniMMmn.MMm Dinj
  Din   p
po pridobitelju v plačilo prevzeta prirastkarina
.............. Din
skupaj . . .	      Din	    p
Izračunjeni vrednostni
prirastek ......................................m	Din........ p
ali ...% pridobitne vred-
nosti.
4. Odštevši 10% pridobitne vrednosti (§ 12., drugi
odstavek, uredbe) .................................... Din....... p
Davščini zavezani vrednostni prirastek...........................	 Din	   p
5. Od tega je glede na povišbo vrednosti za nad
  odstotkov pridobitne
vrednosti plačati ......... odstotkov ..................   Din	  „	p
6. Od tega je odšteti
 ...... odstotkov popusta pri
dokazani letni posestni
dobi otujitelja.................-................ Din ............................................... p
7. Prirastkarina, ki jo
je plačati, znaša	   Din	 .	p
reci.................................Din „ par.
Ta znesek morate plačati v 30 dneh, ki se štejejo od dne po vročitvi tega plačilnega naloga [nekvarno regresne pravice do otujitelja, do nerazdelno z Vami plačilu zavezanega(ih) solastnika(ov) nepremičnine], pri mestni blagajni v Mariboru, ker bi se drugače s 6%> zamudnih obresti po preteku zgoraj navedenega roka ob Vaših stroških nemudoma izterjal po izvršilni poti. (Plačilo se lahko izvrši tudi s priloženo položnico po Poštni hranilnici v Ljubljani; položnica, ki ostane v Vaših rokah, velja potem za prejemno potrdilo.)
Zoper ta plačilni nalog je dopusten ugovor na mestni svet mariborski; ugovor bi se moral vložiti pri mestnem poglavarstvu v Mariboru v 8 dneh, ki se štejejo od prvega dne po vročitvi.
Mestno poglavarstvo Maribor,
dne „............................  193.......................
Po pooblastilu predsednika:
Mestni uradni direktor:
Vžoroe C k členu 22.
Davčna uprava v Mariboru,
dne .............     193.
Prist. vpisnika zap. štev........  iz	leta	193
Mestno poglavarstvo
Mariboru.
Pod zgoraj navedeno zap. štev. je urad zvedel o prenosu lastnine na nepremičnini (delu nepremičnine) vi. štev .......... (katastrske	občine _______________________ )
od ................................. iz   _______________________________
h. št.   	  na	        iz___
—.....................    h.	št.	na	podstavi	(listine)
.....___________   z	dne_____________________________
To se naznanja v smislu člena 22. pravilnika za izvrševanje določb uredbe o občinski davščini od prirastka na vrednosti nepremičnin (prirastkarini) v mestni občini mariborski z dne 29. januarja 1935 (»Službeni list« štev. 387/56).
Izdaja kraljevska banska uprava Dravska banovine; njen predstavnik in arednik: Pohar Robert v Ljubljani,
Hišk« in zalaga XUbun Uadms & d. Z IMNMi Blas MaflltaBllH fitaus * Ljubljani.
Stev. 56.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 56. kosu VI. letnika z dne 13. julija 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 3816/2.	1902
Razglas.
Na osnovi §§ 13. in 15. akcijskega regulativa ter § 42., točka 18., zakona o banski upravi 'v zvezi s ol. 12. navodil ministrstva trgovine in industrije z dne
4.	decembra 1929, sem odobril Kopališki dr. žbi Kamnik d. d. v Ljubljani izpremembo §§ 6. in 66. družbenih nravi I po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 18. maja 1935.
Označena izprememba se nanaša na zvišanje delniške glavnice od dinarjev
500.000	— na Din 750.000.—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne. 2. julija 1935.
Ban:
Dr. Dinko Puc s. r. *
II.	No. 11865/2.	1892-3-2
Razglas.
Z vlogo od 9. junija 1935 je prosila vodna zadruga Podvin-Žalec za podelitev dovoljenja za rekonstrukcijo, odnosno novo gradnjo podvinskega jeza v Savinji med parcelami št. 575/3 in 654/44 d. obf. Podvin in št. 574/6 in 514 44 d. občina Braslovče. Ker je povodenj leta 1933. porušila zavarovanje Savinje nad in pod podvinskim jezom, je nastal v desnem bregu udor, ki se je razširil tako, da znaša sedaj širina struge 105 m, dočim je znašala širina prejšnjega jezu 48 m. Zaradi tega se mora jez podaljšati in nasloniti na zgradbo obrežnega zavarovanja Savinje, katero bo Dravska banovina obnovila na podstavi dovolitve od 27. maja 1935, II. No. 8427/4/35.
Jez je projektiran iz dveh paralelnih kast, napolnjenih z lomljencem. Smer podaljška bo navpična na desno obrežno zgradbo zavarovanja Savinje, dočim je smer obstoječega starega jezu navpična na levo obrežno zgradbo. Zato bo rekonstruirani jez v tlorisu dobil obliko klina, katerega prelomni kot bo molil v smeri proti vodi. S tem se bo prelivajoča voda pod jezom usmerila proti sredini struge. Krona podaljšanega jezu je projektirana za 20 cm višje od krone sedanjega jezu, ki se bo s pomočjo nastavkov izravnala do kote 294.40, kakor je pri levem koncu. Levo obrežje je zavarovano z betonskim zidom. Na desnem obrežju bo podaljšek navezan na betonski opornik, h kateremu bo priključena zavarovalna zgradba regulacije. Prehod za splave se bo popravil.
Podvinski jez dovaja pogonsko vodo za 13 vodnih naprav ob podvinsko-žal-
skem kanalu, od katerih izkorišča uaj-veeja naprava 114 k. sil.
Na osnovi odredb § 17., odst. 2.a zakona o izkoriščanju vodnih sil (»Službeni list« 333/52/31) odreja kr. banska uprava v smislu odredb § 37. s pozivom na odredbe § 38. istega zakona krajevni ogled in ustno obravnavo za
sredo, dne 24. julija 1935, s sestankom na mestu samem ob 9. uri dopoldne.
Predmetni načrti so do dne 22. julija 1935 med uradnimi urami na vpogled pri sreskem načelstvu v Celju.
K tej vodopravni obravnavi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, predložiti pismeno kraljevski banski upravi, upravni oddelek, občni odsek v Ljubljani, do dne 20. julija 1935, naj-kesneje pa pismeno ali nslno na razpravi sami. ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe in z eventualno potrebno od-stopitvijo, odnosno obremenitvijo zemljišča ter se bo dovoljenje izdalo in razlastitev, odnosno obremenitev izrekla, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. julija 1935.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka:
Dr. Vončina s. r.
*
K V. No. 697/10.	1913—3—1
Razglas
o I. pismeni ponudbeni licitaciji za obnovo lasade in druga vzdrževalna dela ua poslopju Univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku 15 dni po naročilu g. bana temeljem odloka min. prosvete cd dne 18. maja 1935, Br. 17901, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb, odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev zidarskih, kleparskih, krovskih, ključavničarskih, mizarskih in pleskarskih del
F. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. julija 1935 ob 11. uri dop.
v prostorih tehničnega oddelka (v sobi štev. 83).
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi štev. 33 tehničnega oddelka.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša:
1. težaška in zidarska dela 170.719-52 dinarjev;
2. krovska in kleparska dela 81.085-74 dinarjev;
3. ključavničarska dela Din 6.706-60;
4. mizarska deia Din 3.986'—;
5. pleskarska dela in razno 14.830'60
dinarjev, skupaj Din 277.328-46.
Pravilno kolkovane in zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, vsaka priloga s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za zidarska, odn. krovska, kleparska, ključavničarska, mizarska, pleskarska dela na poslopju Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo pod pogojem, ako. ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka .sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša;
1. za težaška in zidarska dela Din 18.000-—, za tuje državljane Din 36.000;
2. za krovska in kleparska dela Din 9.000'—, za tuje državljane Din 18.000;
3. za ključavničarska dela Din 1.0(K), za tuje državljane 2.000'—;
4. za mizarska deta Din 1.000'—, za tuje državljane 2.000-—;
5. za pleskarska dela Din 2.000-—, za tuje državljane Din 4.C00 —.
Kavcija se mora položiti uajkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi v Ljubljani (mesto) v vrednostnih papirjih odnosno garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v sm!<slu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, za tekoče četrtletje, odobrilo ministrstva za gradbe. da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprle predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci moraio predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
•Kralj, banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo neglede na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. julija 1935.
«
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
IV R 30/33—32.	1721-3-3
Edikt.
V zemljiško knjigo sreskega sodišča Dolnja Lendava so se vpisala naslednja zemljišča, ki še niso bila vpisana v zemljiško knjigo:
1. vlož. štev. 620, sestoječ iz pare. št. 933, pašnik (sejmišče) in pare. št. 934, močvirje, za občino Crenšovci;
2. vlož. štev. 668. sestoječ iz pare. št. 935, pokopališče za rim. kat. župno cerkev v Crenšovcih.
Ti novi vpisi stopijo v veljavo dno
12.	aprila 1935 in se morejo od tega dne dalje nove lastninske zastavne ali druge knjižne pravice na navedenih zemljiščih pridobiti, prenesti, omejiti ali ukiniti le z vpisom v navedene zemljiškoknjižne vložke.
Radi poprave zemljeknjižnih vložkov glede novovpisanih zemljišč se uvaja postopanje v smislu §§ 36.-46., 68/1 zozk. in se zato pozivajo vse osebe:
a) ki na podlagi kake pravice, pridobljene pred 12. aprilom 1935 zahtevajo izpremembo vpisa glede lastninskih in posestnih razmer zgoraj navedenih zemljišč;
b) ki so pred 12- aprilom 1935 pridobile na teh zemljiščih ali njihovih delih zastavne, služnostne ali kake druge knjižne pravice, v kolikor bi se te pravice smele vpisati kot stara bremena, pa v zgoraj navedene zemljiškoknjižne vložke še niso vpisane ali niso vpisane pravilno,
da vlože svoje prijave do vštevši 31. julija 1935 pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi, kjer tudi morejo vpogledati v gorenje zemljeknjižne vložke. Kdor zamudi navedeni rok, izgubi pravico do uveljavljenja zahtev, ki se imajo prijaviti, nasproti tretjim osebam, ki pridobe zemljeknjižne pravice v dobri veri na podstavi onih vpisov, ki so že v zemljiški knjigi in ki se ne izpodbijajo.
Prijave je vložiti tudi v primerih, kjer je kaka pravica že razvidna iz sodne odločbe, ali kjer že leži pri sodišču prošnja strank glede te pravice.
Postavitev v prejšnji sta» proti zamudi ediktnega roka ni dopustna.
Rok se tudi ne sme podaljšati posameznim strankam. •
Apelatijsko s0«l«ščc v Ljubljani, odd. II.,
dne 12. aprila 1935.
I 48/35.	1915
Oklic.
Antonio Torres fu Pietro, trgovcu v Vittorio Veneto, Italija, je vročiti v izvršilni stvari zahtevajoče stranke Hess Johanna, zasebnika Wien V., Kreihu-bergasse 27, zastopanega po dr. Georgu Skoberne, odv., Celje, zoper zavezano stranko: Antoniv Torres fu Pietro, trgovec v Vittorio Veneto, Italija, radi Lit. 10.000 s prip. sklep z dne 10. julija 1935, opravilna štev. I 48/35—11, s katerim je dovoljen preodkaz terjatev
kron 125.757*43 in kron 75.000'—, ki so zastačnop ravno zavarovane na Rudolfu baronu Hoschek von Miihlheim v Sevnici lastnih nepremičninah.
Ker je bivališče zak. naslednikov zavezane stranke neznano, se postavlja za skrbnika Perko Rajko, obč. tajnik v Sevnici, ki jih bo zastopal na njihovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasijo sami ali ne imenujejo pooblaščenca.
Sresko sodišče v Sevnici, odd. II., dne 10. julija 1935.
IV O 327/35-3.	1914
Poklic dediča neznanega bivališča.
Konec Roza, prevžitkarica, Male dole štev. 75, je dne 31. marca 1935 umrla. Poslednja volja se ni našla.
Konec Ferdinand in Konec Konrad, sinova pokojnice, katerih bivališče sodišču ni znano, se obveščata o pripadli dediščine s pristavkom, da poda, če bi v letu dni ne prišla sama k sodišču ali ne imenovala pooblaščenca, skrbnik g. Blazinšek Franc iz Crešnovca št. 4, ki se s tem postavlja za skrbnika, v njunem imenu dedinsko izjavo in da se bo hranila čista zapuščina, ki jima pripade, pri sodišču, dokler se ne zglasita sama ali se ne dokaže, da sta umrla ali bila proglašena za mrtva.
Sresko sodišče v Celju, odd. IV., dne 9. julija 1935.
O 156/34.	1911
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Podhovnik Ivan, bajtar v Crni, je umrl dne 24. oktobra 1934 in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gosp. Markoviča Dominika, upokojenega žand. narednika v Crni, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, kolikor so zahteve izkazane, izročila, kolikor se to ni zgodilo, se bo'državi v prid zasegla.
Sresko sodišče na Prevaljah, odd. I., dne 24. junija 1935.
•j*
V I 2849/34—19	^	1896
Dražbeni oklic.
Dne 14. avgusta 1935 ob 9. uri bo pri
podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: k. o. Sp. Šiška, vi. št. 283, k. o. Sp. Šiška, vi. št. 291, zemljiška knjiga: I. skupina k. o.	Sp.	Šiška,	vi.	št. 291, II.	skupina
k. o.	Sp.	Šiška,	vi.	št. 283, III.	skupina
k. o.	Sp.	šiška,	vi.	št. 283.
Cenilna vrednost: k. o. Sp. Šiška, vi. št. 283 Din 566.532'875, k. o. Sp. Šiška, vi. št. 291 Din 694.126T25.
Najmanjši ponudek: Din 653.700'—.
Varščina: Din 126.100'-.
Cenilna vrednost: I. skupine Din 694.126'13, TI. skupine Din 430.392'87,
III.	skupine Din 13G.140-—.
Najmanjši ponudek: T. skupine Din 347.500'—, Tl. skupine Din 215.500'—,
III.	skupine Din 90.700'-.
Varščina: 1. skupine Din 69.500'—, II. skupine Din 43.100'—, TIL skupine Din 13.650—. Pritiklin ni.
Prodajalo se bo po skupinah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 25. junija 1985.
V 1 5601/34—8	1919
Dražbeni oklic.
Dne 16. avgusta 1935 dopoldne ob deveti bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga I. k. o. Dobrunje, vi. št. 158.
Hiša št. 67 v Dobrunjah z gospodarskim poslopjem, šupo, kozolcem, njivami, pašniki, gozdovi.
Cenilna vrednost: Din 339 054.—.
Vodnjak, 2 lestvi, mostna tehtnica, 2 kameniti mizi Din 2.030.—.
Bremena, ki jih je privzeti brez zaračuna na naj višji ponudek: služnostmi pravica pota čez pare. št. 1197/2 v korist lastnikov zemljišč vi. št. 120, 234, 431 k. o. Dobrunje (brez vrednosti); služnost pota čez pare. št. 1187/2 v korist lastnika zemljišč vi. št. 40 k, o-Dobrunje (brez vrednosti);
služnost dosmrtnega stanovanja ter stvarno breme prevžitka v prid Lipah Mariji iz Dobruuj 67 v vrednosti dinarjev 64.500.—, služnost pota za gospodarske vožnje, hoje in gonje privezane živine čez pare. št. 507/1, gozd, k. o. Javor, v prid pare. št. 507/4, gozd, k. o. Javor, v vrednosti Din 250.—•
Bremena skupno Din 64.750.—.
Cista cenilna vrednost Din 276.334.—
Najmanjši ponudek: Din 184.222.66.
Varščina znaša Din 27.634.—.
II.	k. o. Dobrunje, vi. sl. 441, pašnik pare. št. 1190/2.
Cenilna vrednost: Din 3.606.—.
Najmanjši ponudek: Din 2.404.—.
Bremena, ki jih je prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek: služnost pota v korist pare. št. 1189 k. o. Dobrunje (brez vrednosti).
Varščina znaša Din 361.—.
Prodaja se vsaka nepremičnina (vi. št.) za sebe.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Dobrunje vi. št. 158 spadajo te pritikline: vodnjak, 2 lestvi, mostna tehtnica. 2 kameniti mizi v cenilni vrednosti dinarjev 2.030.—, ki je vsebovana zgoraj pod I.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v šJkodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem so opozarja na dražbeni
ok/ic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srečko sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 25. junija 1935.
•ji
I 194/35—6.	#	187S
Dražbeni oklic.
Dne 21. avgusta 1935 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ponikva, Vi vi. št. 38, 227 in 285 ter 'A vk št. 171, k. o. Žagaj.
Cenilna vrednost: Din 17.352 40.
Vrednost pritikline: Din 285'—.
Najmanjši ponudek: Din 11.568 50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri ver?..
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Šmarje p. J., dne 12. junija 1935.
Konkurzni razglasi
621.
St 16/35—3.	1918
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tt. Alojzij in M. Zorman, valjčni mlin v Studi pri Domžalah in trgovina z moko in deželnimi pridelki v Ljubljani, re-gistrovane pod firmo Alojzij in Metod Zorman, trg. z deželnimi pridelki v Ljubljani.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Tominšek Fran, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 26. julija 1935 ob 8. uri.
Oglasitveni rok do 1. septembra 1935. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 5. septembra 1935 ob 9. uri v sobi št. 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 10. julija 1935.
*
622.
Por 19/35—2	1920
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Zvezne knjigarne, dr. z. o. z. v Ljubljani, registrovane pod firmo: Zvezna knjigarna v Ljubljani, dr. z o. z. v Ljubljani.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Zajc Lojze, lastn. konc. kom. pisarne v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču soba štev. 140, dne
30.	avgusta 1935 ob Vtlt.nri.
Rok za oglasitev do 25. avgusta 1935. Poravnalna ponudba 90%.
Okrožno sodišče v Ljubljani odd. III., dne, 8. julija 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 1923 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. julija 1935.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.384,944.925-88 (+20,271.181-34) Devize, ki niso v podlogi 183,557.784-79 (— 3,493.476"46,i Kovani novec	272,034.037-60	(+ 2.687.61.V— I
Posojila . . 1.773,928.425-87 (—12,191.595-79) Vrednostni
papirji . .	55,391.68681 (+36,024.30650)
Prejšnji pred-
jemi državi 1.691,539.251-31 (+	297.445	30.
Začasni pred-jemi gl. drž.
blagajni .	600,000.000-—
Vrednostire-
zervn. fonda 125,665.572-74 (—	999.390-50)
Vrednosti ostaiib fondov . . .	13,231.259-53	(—	26.760- — )
Nepremičnine ... .	157,610.040-28	(-)-	344.834‘90)
Razna aktiva 398.854.H06-80 (-p 11,438.688-27)
6.656.757.291-51
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180.000.000-—
Rezervni
fond . . .	133,268.506-08	(•+ 1,517.895'-)
Ostali fondi 22,950.608-87 (+	65.416-50)
Novčanice v
obtoku . . 4.478,330.570"— i-j- 5,092.400"—) Obveze na
pokat . . 1.283,918.570-80 (+ 84,100.653-76) Obveze z ro
kom . . .	280.650.000"—	—12,850.000-—)
Razna pasiva 277,639.035-76 I — 23,519.996'70
6.656.757.291-51
Obtok in obveze . . . 5.762,249.140-80 Celotno kritje . . . 30-88'/,
Kritje v zlatu . . . 28"09°/„
Obrestna mera:
po eskomptu...........................5°/,
PO zastavah: oa zlato in varante	5%
na vrednostne papirje . . , , . 6%
*
Mag. št. 31244/35	1909
Razpis.
Mestno poglavarstvo razpisuje:
1. dobavo spec. blaga,
2. dobavo moke
za mestno zavetišče v Japljevi ulici 2.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do 20. julija 1935 do 11. ure dopoldne pri mestnem socialno-političnem uradu, soba 42, Mestni dom, II. nadstropje, kjer se dobo tudi dobavni pogoji.
Ponudbe morajo biti zapečatene in opremljene z napisom »Dobava spec. blaga,« odnosno »Dobava moke za mestno zavetišče v Japljevi ulici 2«.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 10. julija 1935,
Šle v. 2434/1935.	1917
Razpis.
Občina Konjice okolica, srez Slov. Konjice, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodjc-pripravnika. Šolska izobrazba popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z maturo. Varščina Din 5000'—. Začetna plača 700-— dinarjev mesečno.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi lega razpisa v Službenem listu« pri tej občini.
Občina Konjice okolica, dne 9. julija 1935.
*
Štev. 3120.	1825	3—3
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin državni bolnici za duševne bolezni, Ljubljana — Studenec, v času od 1. avgusta 1935 do 31. marca 1936 se razpisuje druga pismena licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 82. v zvezi s čl. 89. ter ostalih predpis v zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicm':
dne 25. julija 1935 za kruh, moko in mlevske izdelke,
dne 26. julija 1935 Za meso vseh vrst ter Manino,
din 27. julija 1935 za špecerijo in hišne pot-ebščine.
Licitacija se bo vršila vsakokrat ob
11.	ur« v pisarni uprave bolnice za duševne bolezni Ljubljana — Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip štev. 52.
Pogoje, kakor tudi druga navodila za udeležbo pri licitaciji z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga, daje uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana — Studenec v Ljubljani.
Uprava državne bolnico za duševne bolezni Ljubljana — Studenec v Ljubljani,
dne 26. junija 1935.
Štev. R U 504/25.	1905
753/84.
754/34.
668/30.
750/30.
Agrarni primer: Velika Loka.
Pijava gorica VIT.
Pijava gorica Vlil.
Gornje Zabukovje.
Spodnje Vodale.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišču posestnikov iz
1 V like Loke,
2. Pijave gorice in Gumnišča,
3. Pijave gorice in Brvac.
4. Zg. Zabukovja in št. Jurija,
5. Spodnjih Vodni.
Načrt o uadrobni delitvi skupnih zemljišč, ki so vpisan#
k 1. v katastrski občini Zaljtia (vlož. št. 221),
k 2. v kal tslrski občini Pijava gorica (vlož. št. 27. 50, 54, 126),
k 3. v katastrski občini Pijava gorica (vlož. št. 10, 176), k 4. v katastrski občini Staro Zabu-kovje 'vlož. št. 91),
k 5. v katastrski občini Tržišč« (vlož. št. °56),
bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, kranj. dež. zak. štev. 2 iz leta 1888., od dne 16. julija do 29. julija 1935	t !*
k 1. v občinskem uradu Višnja gora', k 2. in 3. v občinskem uradu Zelimlje, k 4. v občinskem uradu Trebelno, k 5. v občinskem uradu Tržišče, razgrnjen na splošen vpogled vsem udeležencem.	f.
k 1. in 4. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem s© izvrši tik pred pojasnjevanjem.
k 2., 3. in 5. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval k 1. 16. julija 1935 od 16. do 17. ure na mestu samem, k 2. in 3, 16. julija od 12.30 do 13.30 v hiši g. Edvarda Robežnika v Škofljici, k 4. 17. julija 1935 od 13. do 14. ure na mestu samem, k 5, 18. julija 1935 od 9- do 10. ure v občinski pisarni Tržišče.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranko fvcje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od 16. julija do 14. a glista 1935, pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Ljubljana, dne 6-julija 1935. _ __ Komisar za agrarne operacije I Pokorn s. r.
Št. 74.
1831-3-3
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Starem logu pri Kočevju razpisuje za oddajo del pri gradnji nove narodne šole v Starem logu pri Kočevju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. julija 1935 ob
2.	uri popoldne v občinski pisarni občine Stari log pri Kočevju.
Ponudbe naj se glase:
a) v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša:
Din
1. Težaška in zidarska dela 325.942-94
2. Tesarska dela	56.468*34
3. Krovska dela	19.558*44
4. Kleparska dela	17.252	71
5. Strelovodna naprava 2.900*—
6. Mizarska dela	54.938*40
7. Pleskarska dela	13.618*96
8. Slikarska dela	8.618-58
9. Steklarska dela	15.163*62
10. Pečarska dela	14.100*—
11. Parketarska dela	5.187*60
12. Tapetniška dela	5.277-60
13. Vrtna ograja	28.800*—
b) Tako, da oferira podjetnik samo delo, pri tem pa občina opravlja vsa te-
žaška in druga dela ter dobavi ves gradbeni material razen cementa in železa.
Predpisana kavcija za vsa dela znaša Din 56.692*92.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v občinski pisarni občine Stari log pri Kočevju.
Izplačila se vrše delno v gotovini delno v prepisih.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski občinskega urada v Starem logu pri Kočevju ter sreskega načelstva v Kočevju.
Kraj. šolski odbor v Starem logu pri Kočevju, dne 29. junija 1935.
•j.
Broj 28299/35.	1910
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održače na dan 1. avgusta 1935 u 11 sati javnu pismenu ofertalnu licitaciju u uredskim prostorijama Okruž-nog ureda za osiguranje radnika u Šom-boru za gradnju uredskog Obdaništn.
Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti uslove i sve ostale upute kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Somboru i Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu uz cenu od Din 30—.
U Zagrebu, dana 5- jula 1935.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
Razne objave
1868-3-2
Likvidacija zadruge in poziv upnikom.
Mobilna kreditna zadruga v Ljubljani reg. zadr. z o. z. se je po sklepu občnega zbora z dne 15. maja 1934 razdružila in prešla v likvidacijo. Za likvidatorja je postavljen dr. Maček Viktor, advokat v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3. Vsi upniki zadruge se pozivajo, da se prijavijo pri zadrugi za svoje terjatve.
Likvidator.
^	i
1887 3-2
Poziv upnikom.
Upniki Delavske posojilnice v Celju se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do 31. decembra 1935 pri likvidatorjih zadruge. '
Delavska posojilnica, r. z. z o. z., Celje, dne 6. julija 1935.
Hočevar Metod s. r. Drobne Franc s. r.
*
Objava.
1899
Izgubil sem orožni list, izdan od sreskega načelstva Maribor desni breg, R. Nr. 675, na ime Cebe Josip in ga proglašam za neveljavnega.
Cebe Josip s. r., Planica.
Objava.
1912
Izpričevalo parnega kotla na ime Celjska tekstilna tovarna Bergmanu in drug, izdano v Ljubljani, se je izgubilo in se proglaša za neveljavno.
Celjska tekstilna tovarna Bergmanu in drug.
*
Popravek.
1904
Izgubil sem dovolilo za zaposlenje, izdano od, kr. banske uprave v Ljubljani, št. VI. No. 4005 z dne 3. febr. 1930, ne št. 4015, kakor je bilo pomotoma objavljeno v Službenem listu; z dne 15. maja 1035.
Golja Rudolf s. r.
*
1900
Objava.
Izgubil sem dovolilo za zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji, izdano od kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, odd. VI.. broj 28744/1 z dne
2.	decembra 1931, na ime: Guštin Stanislav, rodom iz Zgonika pri Sežani. Proglašam ga za neveljavno.
Guštin Stanislav s. r.
*
1903
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico št. 31052 la ime llandler Adolf, Novi lazi št. 11, srez Kočevje. Proglašam jo za neveljavno.
Novi lazi, dne 24. maja 1935.
Handlcr Adolf s. r.,
Novi lazi št. 11 pri Kočevju.
*
Objava.
1908
Izgubil sem izpričevalo VI. razreda drž. osnovne šole v št. Vidu nad Ljubljano za leto 1921./22. na ime: Osenar Janko, rodom iz Kamnika. Proglašam ga za neveljavno.
Osenar Janko s. r..
*
Objava.
1901
Izgubil sem odhodnico petrazredne narodne šole pri Sv. Tomažu pri Ormožu iz šolskega leta 1898./99., št. 6., na ime Toplak Feliks iz Savcev. Proglašam jo za neveljavno.
Toplak Feliks s. r.
*
Objava.
1916
Izgubil sem orožni list za nošenje samokresa, izdan od sreskega načelstva v Radovljici dne 8. novembra 1928 pod štev. 6827/1—72, in ga s tem proglašam za- neveljavnega.
Franc Žnidar s. r., vrtnar, Nova vas, občina Lesce.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska is zalacra Tiskarna Merkur ? Ljubljani, njen predstavnik: 0, Mihalek v Ljubljani,