Leto xxxv.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane t nos topna garmondvrsta 3 26 h. Pri ve?kratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
štev. 150.
8 UuDljonl, a sredo, dne 3. Julljj 1901
V v.pravništvu:
UM celo leto naprej K 201-pol leta „ ,, 10-,m ietrt leta „ „ 5-n» «n mesec „ „ 170
'Sit poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h„
Velja po poŠti:
a* telo leto naprej K 26-— « pol leta H >, U'-; i * tetrt leta „ „ 6 50 rs en mesec „ „ 2-20
mSBBB&P Političen list za slovenski narod ^Sis™
Državni zbor.
Dunaj, 2. julija.
Kaznovanje uradnikov.
Danes teden so socialni demokratje Glo-ckel in tovariši ujjno predlagali: Zbornica naj izreče vladi grajo, ker je premestila m tako kaznovala računskega revidenta Schmi-da, računskega oficiala Pollaufa in finančnega koncipista dr. Wabra. Ob enem se vlada poživlja, da takoj razveljavi svojo odredbo. Dalje se naroča vladi, da vlada predloži načrt uradniške službene pragmatike. ki odgovarja modernim pravnim načelom ter določa pravice in dolžnosti državnih uradnikov.
Znani baron Hock in tovariši pa so še predlagali, naj zbornica izvoli poseben odsek, da pregleda dotične uradne akte ter o uspehu poroča zbornici.
Slab začetek nove zbornice. V zvezi z deželnimi financami so posamezni govorniki skoraj d^e seji govorili o galiških razmerah. In sedaj zopet že dve seji tratijo čas z vprašanjem, ali sme vlada premestiti oziroma kaznovati uradnika, ki v svoji službi kruto ruši disciplino, ne prihaja v urad, pač pa na javnih shodih na vsa usta napada vlado in njene naredbe. Mi smo in bomo vedno grajali oni kruti birokratizem, ki izrablja uradniške moči kot slepo orodje in mrtve stroje. Tudi smo zadnji, ki bi uradnikom hoteli kratiti politične pravice. Pač pa moramo zahtevati iz ozirov na ljudski, javni blagor, na potrebni red v uradu in državi, da uradnik vestno izvršuje svoje dolžnosti In tudi svoje politično prepričanje izraža v dostojnih mejah. Kakor ima vsak delodajalec pravico zahtevati od delojemalca, da izvršuje po prostovoljni pogodbi sprejete dolžnosti, ali pa ga v določenem roku odpusti, ravno tako in še v višji meri ima država pravico zahtevati od svojih uradnikov in uslužbencev, da izvršujejo svoje dolžnosti, katere so prostovoljno sprejeli pod službeno prisego. In ena prvih dolžnosti vsakega uradnika je ,da ne ruši potrebne discipline. Kaj pa naj poreče ljudstvo, ki plačuje uradnike, ako nižji uradnik brez vednosti ali pa celo proti volji svojega predstojnika ne pride v urad ter se s tem pobaha še na javnem shodu ter udriha po javni oblasti, ki bi jo moral zagovarjati! Tak uradnik ruši disciplino, pa tudi svoj ugled pred javnostjo. Ako bi smel uradnik samovoljno postopati v uradu ali pa sploh,do-sledmrzanemarjati svoje stanovske dolžnosti, potem bi smeli tudi davkoplačevalci kratko-malo odreči državi davke. Kani pa pridemo tem potoni? V popolno anarhijo.
Zato rečemo, da je naravnost brezvestno s takimi nujnimi predlogi, kakor je ta, dva dni tratiti dragi čas. Socialni demokratje in njihovi židovski trabantje na desnici bi bili na primerno interpelacijo dobili od vlade isti od-
LIK6K.
Zlati hrošč.
(Angleški spisal Edgar Allan Poe. Poslovenil I. M.)
(Dalje.)
i»No, Jupiter je pobral pergament, zavil vanj žuželko ter jo dal meni. Kmalu potem smo se obrnili proti domu in med potoma srečali poročnika (i. Pokazal sem mu hrošča in on me je zaprosil, naj mu ga pustim vzeti ž njim v fort. Ko sem privolil, ga je utaknil v žep svojega telovnika, brez pergamenta, v katerega je bil zavit in ki sem ga obdržal v roki. ko ga je on ogledoval. Morebiti se .ie bal, da bi se jaz ne premislil, ter ie menil, da je najbolje, ako si zavaruje plen naenkrat znano vam je, kako zelo je navdušen za vse, kar je v zvezi z naravoslovjem. V istem času sem moral jaz utakniti pergament v žep, ne du bi si bil svest tega.
»Spominjate se, ko sem stopil k mizi, da bi naredil sliko žuželke, da nisem našel nobenega papirja tamkaj, kjer se je navadno nahajal. Pogledal sem v predal in nisem našel ničesar. Preiskal sem svoje žepe v nadi. tla najdem kako staro pismo, ko se je moja roka dotaknila tega pergamenta. Tako sem vam nadrobno popisal način, kako je prišel v mojo last" kajti okoliščine so vplivale name z neko posebno silo.
»Brez dvoma si bodete mislili, da imam
govor, kakor so ga danes po dolgotrajni prazni razpravi slišali iz ust finančnega ministra.
Dr. Koryto\vski je med živahnim odobravanjem večine obširno pojasnil, da premešče-nje imenovanih treh uradnikov ni v nobeni zvezi z volitvami. Disciplinarna preiskava se je vršila davno pred volitvami, disciplinarni svet iih je obsodil zaradi'1 dejanj, ki so jih sami priznali. Vlada pa jih je premestila šele po volitvah, ko je bilo gotovo, da ne bodo izvoljeni za državne poslance. Vlada dopušča uradniške organizacije v službeno dopustnih mejah. Toda uradnik mora tudi v javnosti računati z razmerami, v katerih živi. Upoštevati mora narodnost in versko prepričanje ljudstva, med katerim službuje in katero ga plačuje. Svoje uradniške moči in oblasti ne sme nikdar zlorabljati. Ravno nasprotno pa so delali imenovani trije uradniki, zato je vlada storila le svojo dolžnost, ko jih je premestila in disciplinarno kaznovala. (Živahno odobravanje.)
Govorili so nato poslanci grof Sternberg, ki je vzbujal mnogo smeha, rusinski poslanec Budzynski, nemški radikalec Weidenhoffcr, socialni demokrat VVinter in baron Hock za nujnost. Odločno pa je med burnim odobravanjem krščanski socialist dr. Sclilege! pobijal prvi del predloga, ki meri na to, naj zbornica vladi izreče grajo ter zahteva, da vlada razveljavi svojo odredbo. Priporočal pa je drugi del predloga, v katerem poslanec Stran-sky zahteva, da vlada čim preje zbornici predloži primerno službeno pragmatiko za uradnik.e Ta dodatni predlog je obveljal, vse druge ie zbornica odklonila.
XXX
Dunaj, 2. julija. O govoru finančnega ministra Korytovskega treba še pripomniti, da se je jako spretno skliceval na zadnje parlamentarne boje na Francoskem, kjer vlada, dasi republikanska in demokratiška,,uradniškemu združevanju stavlja neprimerno večje ovire kakor avstrijska vlada. Za Korytow-skim je govoril grof Sternberg in sicer po svoji navadi originalno. Iznašel je takoj, da je vse, kar je minister govoril, pesek v oči poslancem. Ker je Koryto\vski navajal nekaj izrekov iz francoskih parlamentarcev po francosko, je vprašal, ali bodo prišli v steno-grafski zapisnik ali nc, kaiti to so tudi nenem-ški govori, katerih se pa ne sme protokolirati. Najbrž pa se bodo protokolirali zato, ker jih je finančni minister govoril. Kar se pa tiče splošnega vtisa ministrovega govora, je tak, da moiam reči: finančni minister se je opravičil pred socialnimi demokrati zato, ker se je sploh rodil. (Smeh.) Kajti on je član ministrstva, ki ni nič drugega, kakor izvrševalni odbor socialne demokracije. Ves njegov govor o disciplini in avtoriteti je imel samo namen preslepiti nas, da ne bi opazili, kako ministrstvo plove z rdečkarji. Minister Kory-towski je dejal, da se ne sme tukaj vprizoriti ■škandalov, ako se hoče kaj doseči: Prosim
bujno domišljijo - vendar jaz sem že ustanovil neke vrste zvezo med vsem. Ob obrežju se je nahajal čoln iu ne daleč od čolna pergament nc papir z mrtvaško glavo naslikano na njem. Vprašali bodete seveda: »Kje pa je zveza?« laz vam odgovarjam, da je lobanja ali mrtvaška glava dobro znani znak morskih roparjev. Zastavo z mrtvaško glavo razvijejo pri vseli bojih.
»Dejal sem, da je bil omenjeni košček pergament in ne papir. Pergament je trajen skoro nerazrušljiv. Stvari majhne vrednosti se redkokedaj zaupajo pergamentu, zlasti ker ze navadne namene pisanja ali risanja ni tako dober kakor navaden papir. Te misli so kazale na neki pomen neko važnost mrtvaške glave. Moji pozornosti tudi ni utekla oblika pergamenta. Akoravno je bil eden izmed njegovih koncev po kakem naključju uničen, se ie vseeno moglo videti, da je bila prvotna oblika podolgasta. Bil je samo odrezek, kakor se ga je utegnilo izbrati za kak zapisnik za kako stvar, ki se je hoče čez dolgo časa zopet sp< umiti in dobro shraniti.«
»Vendar,« sem segel v besedo, »vi pravite, da se lobanja ni nahajala na pergamentu, ko ste delali sliko žuželke. Kako morete potem iskati kake zveze med čolnom in lobanjo posebno ker je morala biti poslednja, z ozirom na vaše lastno priznanje, narisana (Bogve kako in od koga) v času po vašem risanju skarabeja?«
»Ali, v tem tiči vsa skrivnost; akoravno je bila v tem oziru tajnost, sem vseeno ime! primeroma malo truda razrešiti jo. Moji koraki so bili gotovi iu so mogli dovesti samo do
vas, povejte mi sredstvo, kako bi tukaj kaj dosegli brez škandalov. (Veselost!) Samo tedaj se, kaj doseže pri nas, ako se kolikormo-goče več škandala dela. To vidite pri socialnih demokratih. Sternberg nato obdelava upravo cesarskih posestev v njegovem vo-livneni okraju, kjer so delavci in uradniki agi-tirali proti Sternbergu za socialnega demokrata. Dobro je bilo, kar je dejal o programu vlade. Korytowski je namreč trdil, da ni po-litiški minister. Sternberg je dejal, da kdor razvija program, kakor ga je on in kdor apelira na zaupanje ljudstva, ne sme trditi, da nima politiškega programa. Ker naša parlamentarna država nima čisto parlamentarnega kabineta, ki bi imel svoj lastni program, odtod vsa zmeda. Govoril je še dalje o vsem mogočem, nakar ga predsednik opomni, naj govori o predmetu. Sternberg odgovori, da se je tudi minister od predmeta oddaljil. Vlada jadra s socialno demokracijo. Ali naj jo še podpiramo? Rajši jo še mi za rdečkarji uberemo in si z njimi razdelimo zemeljska dobra, dokler je čas, kajti drugače ne dobimo nič. (Veselost ) Govor krščanskega socialca Schlegla srno že navedli. Ko nemški nacionalec Wei-denhotfer trdi, da je neki krščanskosocialni uradnik denunciral discipliniranega uradnika Waberja, protestira posebno duhovnik Bau-chinger. Nemški radikalec Stransky vpije: Kdo pa ie ta »far«, ki tako rjove? Nato za-kliče krščanski socialec Bielohlavek: Gospod Stransky, vi ste izvoljeni s farškimi glasovi! (Burna veselost.) Značilno je, da je nemško-nacionalna zveza, dasi se je sklenil med njo in krščanskimi socialci glede na disciplinacijo uradnikov kompromis, glasovala v nasprotnem smislu kakor krščanski socialci in je dogovor prelomila. Krščanski socialec Bielohlavek je nacionaicem grozil: Čakajte, to vam že poplačam«! To bomo vaše ministre podpirali!
Razpustitev dume.
Ministrski predsednik je na interpelacijo socialnega demokrata Modracka glede na razpustitev ruske dume odgovoril, da je ta interpelacija vmešavanje v notranje politične zadeve tuje države. Naša vlada se že zato ne bo v to vmešavala, ker jo veže prijateljsko razmerje z ruskim carstvom in ker bi to čisto nasprotovalo vsem načelom mednarodnega prava. Avstrijska vlada tudi odločno odklanja napade na rusko vlado.
Jezikovno vprašanje.
Dunaj. 2. julija. V parlamentarnih krogih se govori, da se je cesar nasproti ministru Pacakti nepovoljno izrazil o poizkusih spraviti v zbornici zopet na dan jezikovno vprašanje. Minister je cesarju razložil vzroke, zakaj Cehi zahtevajo protokolacijo nenemških govorov in je d.ial, da se bo zadeva najbrž po-voljno rešila. Nemški poslanci iz Češke bi
enega zaključka. Sklepal sem n. pr. takole: Ko sem risal skarabeja, očividno na pergamentu ui bilo nobene lobanje. Ko sem dovršil sliko, sem izročil sliko vam ter vas pazljivo opazoval, dokler mi je niste zopet vrnili. Vi toraj lobanje niste naredili in v sobi ni bilo nikogar druzega, da bi mogel storiti kaj tace-ga. Toraj se ni naredila s človeško pomočjo. Iu vseeno je bila narejena!
V tem stadiju svojih premišljevanj sem se skušal spomniti, in sem se tudi spomnil z vso jasnostjo na vsak dogodek, ki se je pripetil nekako v onem času. Vreme je bilo mrzlo (redek in srečen slučaj!) in ogenj je gorel na ognjišču, laz sem bil od dela precej razgret iu sem se vsedel k mizi. Vi pa ste pomaknili stol blizu ognjišča. Ravno tedaj, ko sem položil pergament v vašo roko in ko ste ga začeli ogledovati, je priskakal v sobo moj novo-fi ndlandcc Volk ter vam skočil na rame. S svojo levico ste ga božali in skušali držati od sebe, mejtcni pa ste svojo desnico, ki je držala pergament, brezskrbno nagnili preko kolen, tako da je prišla v precejšnjo bližino ognja. V onem trenutku sem že mislil, da je papir začel goreti in sem vas ravno hotel opomniti; predno pa sem mogel spregovoriti, ste odmaknili roko proč ter ga začeli zopet pregledovati. Ko sem prevdarjal vse te posameznosti, nisem niti za trenutek dvomil, da je bila gorkota, ki je na pergamentu prikazala lobanjo, ki sem jo vide! na njem narisano. Dobro vam je znano, da se nahajajo kemični preparati iu so obstojali že od nekdaj, s pomočjo katerih je mogoče pisati bodisi na papir bodisi na pergament tako, da postanejo po-
radi vložili predlog, naj se nemški jezik zakonsko določi kot poslovni jezik zbornice.
Načelniki odsekov.
D u naj, 2. julija. Izvoljeni so za načelnike in njihove namestnike v proračunskem odseku Cliiari, Kramar, Ebenhoch, Nemec; v poslovniškem odseku Fuchs, Bobrzynski, Pernerstorfer; v legititnacijskem odseku dr. Šusteršič, Schlegel, Herold; v odseku za podpore Schreiner, Schraffl, Udržal; v imunitetnem odseku Slama, hunke, Rieger.
Zveza nemških strank.
Dunaj, 2. junija. Danes je zborovalo devetčlansko načelništvo Zveze vseli nemških strank pod predsedstvom poslanca Syl-vestra. Najprej so se vsi pritožili proti nujnim predlogom, ki oviraio vse delo kakor v prejšnji zbornici. Splošno se je povdarjalo, da delo pri sedanjem poslovnem redu ne bo šlo naprej in je treba korenito preosnovati poslovanje.
Svobodna agrarna zveza.
D u n a j, 2. julija. Pripravljalni odbor svobodne agrarne zveze je izdelal pravila, katera so se tudi odobrila. Posle vodi načelništvo iz peterih članov, katerim stoji na strani svetovalstvo sestoječe iz 25 članov. Pri sestavi se bode oziralo na vse narodnosti in na vse stranke. Nova zveza ne bo sklepala z večino, ampak vršila se bodo zgolj posvetovanja, da bodo vsi člani natančno poučeni o agrarnih predlogah.
Gosposka zbornica.
D u naj, 2. julija. Novi per dr. Fppinger predlaga, naj gosposka zbornica nujno in v čim najkrajšem času izdela zakonski načrt glede na saniranje deželnih financ in s tem pokaže, kako se tudi gosposka zbornica za vsa aktualna ljudska vprašanja zanima. Član desnice grof Franc Thun je pobijal Eppinger-jeva izvajanja, nakar je zbornica nujnost odklonila in sklenila predlog rešiti navadnim potom. Sploh se opaža, da se v gosposki zbornici nekaj pripravlja. Modrejši možje snujejo novo stranko, da oživijo staro zbornico.
Parlamentarni jezik.
D u naj, 2. julija.
Nobenega dvoma ni, da imajo nenemški poslanci popolno pravico, govoriti vsak v svojem jeziku. Kdor zanika to pravico, ta omejuje tudi pasivno volivno pravo. Doslej tudi s pravnega stališča ni nihče tajil te pravice. Sicer določa S 2. zakona z dne 10. junija 1869 št. 113., da je le nemško besedilo državnega zakonika avtentično, iz te določbe pa se ne more sklepati, da bi nenemški poslanci ne smeli govoriti v zbornici v svojem jeziku, da bi bile prepovedane nenemške peticije ali iz-
teze vidne šele tedaj, ako se izpostavijo vplivu ognja. Včasih se uporablja kobaltova barva, omehčana z aqua regia in razredčena s štirimi deli vode; iz tega nastane zeleno črnilo. Regulinski kobalt, raztopljen v salpetrovi kislini, daje rudeče črnilo; te barve izginejo prej ali slej, ko se stvar, na kateri se je pisalo, posuši, vendar se zopet prikažejo, ako se izpostavijo vplivu vročine.
»Sedaj sem z veliko skrbnostjo pregledoval mrtvaško glavo. Zunanji robovi robovi slike najbližje robu pergamenta so bili nekoliko lxi!j vidni kakor ostali deli. Jasno je bilo, da je bil učinek toplote nepopoln ali neenak. Nemudoma sem vžgal ogenj in izpostavil vsak del pergamenta največji vročini. Prvi učinek je bil, da so se tanjše poteze lobanje pokazale mačnejše; ko sem pa poskus ponavljal, se je prikazala v vogalu papirja, dijago-nalno nasproti onemu, v katerem se je nahajala mrtvaška glava, podoba neke stvari, o kateri sem v začetku mislil, da je koza. Natančnejša preiskava pa me je prepričala, da je predstavljala kozliča (angl. kid).
»Ha! Ha!« sem dejal, »gotovo nimam nobene pravice smejati se vam poldrugi milijon denarja je preveč resna stvar za smejanje vendar vi ne morete ustanoviti tretjega člana v svoji verigi ne morete najti nobene posebne zveze med svojimi morskimi roparji in kozo morski roparji, kakor veste. nimajo ničesar opraviti s kozami, te spadajo v poljedelstvo.«
»Rekel sem vendar, da slika ni predstavljala koze.«
>-No, pa kozliča precej vse eno.«
ključcni nenemški samostojni predlogi in interpelacije. Zadnja leta se k bila že udomačila navada, da je predsedstvo sprejemalo ne-nemške interpelacije in peticije. Tudi so razni nenemški poslanci, dasi so bili zmožni tudi nemškega jezika, s tem varovali pravice svojega jezika, da so vsaj pričenjali svoje govore tudi v svojem jeziku. Toda noben govor ni bil objavljen v stenografičnem zapisniku.
Drugačna pa je stvar, ako jo nepristransko presojamo s praktičnega stališča. V prvi vrsti bi morali dobiti spretne stenografe za češki, poljski, rusinski, slovenski, hrvatski, italijanski in rumunski jezik. Ti stenografi bi morali vedno biti navzoči v zbornici, ker je vsak čas mogoče, da se oglasi poslanec, ki ali ne more ali noče govoriti v nemškem jeziku. Sedaj posluje dvajset nemških stenografov. Število nenemških stenografov bi moralo biti vsaj dvakrat večje. Ta težava bi se mogla vsak čas premagati.
Toda daljna posledica bi bila, da bi moral predsednik znati vseh osem, v Avstriji priznanih deželnih jezikov, ali bi pa moral biti v predsedstvu za vsako narodnost poseben podpredsednik. Tudi to ie še mogoče in izvedljivo. Pa recimo, da slovenski ali katerikoli nenemški poslanec v razpravi o zakonu, ki ima mnogo paragrafov, nasvetuje razne pre-membe ali dostavkc, potem bi bila stvar že težavnejša. Morali bi biti vedno navzoči vsi nenemški podpredsedniki ali pa za vsak jezik vešč prelagatelj, ki bi zbornici v nenemškem jeziku tolmačil nenemške predloge. Tega pač nihče ne more zahtevati od poslancev, da bi razumeli vse jezike ali da bi glasovali o predlogah, ki jih ne razumejo.
Pojdimo dalje. Vlada bi morala vse vladne predloge predlagati zbornici v vseh jezikih. Predsednik bi moral ali sam ali s pomočjo tolmačev vsako svojo izjavo podati zbornici tudi v vseh osmerih jezikih. Kar pa velja za zbornico, bi moralo veljati tudi za odseke. Tudi v odsekih bi smel vsak poslanec govoriti in predlagati v svojem jeziku. Ker pa je že sedaj parlamentarni aparat jako okoren, bilo bi delo v zbornici naravnost nemogoče, parlament bi postal babilonski stolp. Kar je torej mogoče »de iure«, to je izključeno »de facto«.
S temi dejstvi, z nepremagljivimi težavami so doslej tudi računali nenemški i>oslanei ter govorili gladko ali okorno nemščino. Tudi sedaj v novi zbornici bi morda to vprašanje ne bilo postalo tako resno in pereče, ko bi se nemški poslanci ne bili s tako silo upirali ne-nemškim govorom, predlogom in interpelacijam. Ravno zistem, da mora biti poslovni in uradni jezik nemški, je rodil najhujši odpor v prvi vrsti med češkimi poslanci. Ti so sklenili, kakor je že znano, da se sploh ne oglasijo v zbornici, dokler ni rešeno vprašanje parlamentarnega jezika.
Vendar se nam zdi, da je bil sklep čeških poslancev prenagljen. Dr. Kramar je resno svaril tovariše v »Zvezi čeških poslancev«, naj se ne prenaglijo. Toda radikalna večina je obsodila vso zvezo, da je gluhonema morda že tedne in tedne. Označeno vprašanje se more rešiti v dogovoru predsedstva z vlado in načelniki raznih klubov. Tudi v tem slučaju ie kompromis edina pot do sporazumlje-nja. Zato je povsem pravo zadel »Cas«, glasilo čeških realistov, pišoč: »Trapisti v zbornici so v istini zanimiva posebnost. Dvomimo, da brez škode kaj dosežemo na ta način. Češki poslanci škodijo s svojim sklepom le sami sebi: To se je videlo že v razpravi o deželnih financah ko se je vsled tega sklepa dr. Herold moral črtati iz vrste govornikov.«
V kratkem pride v razpravo začasni državni proračun, ko bodo stranke označevale svoja stališča nasproti vladi. Ali bodo v tej razpravi tudi gluhonemi češki poslanci, ki tvorijo tretjo največjo stranko? Sklep čeških poslancev pa je tudi sploh nevarna dinamitna bomba za zbornico. Mnogo je novih poslancev, ki žele z oziront na svoje volivce čim
preje izprazniti svoje torbe, v katerih imajo spravljene razne želje in zahteve. In sedaj, ko vre še novo vino v sodu, morajo molčati. Kdor pozna psihologijo parlamenta, dobro ve, da more pritajen, prisiljen molk nenadoma izbruhniti v jezo in srd. Veho ali čep more novo vino s silo tresniti iz soda iu brluzga bode sikala na levo iu desno.
dre se za načelno velevažno pravico ljudstva, čast naroda, zato je sveta dolžnost tnerodajnih faktorjev, da čimpreje odstranijo bombo iz zbornice. Najti morajo način, po katerem je mogoče ustreči onim zahtevam nenemških poslancev, ki so izvedljive. Že v prejšnji zbornici je bilo več poslancev, ki so bili nezmožni nemškega jezika. Govorili so svojim ožjim tovarišem in klopem, ali pa čitali nemške izjave, ki so jih sestavljali s pomočjo tolmačev. V novi zbornici pa je oso-bito iz Galicije še več poslancev, ki so nemščine povsem nezmožni. Ali naj sede ti ljudje kot ljudski zastopniki leta in leta kot inutci v klopeh? S tem dejstvom morajo računati predsedstvo, vlada in nemški poslanci.
Pripomnimo še, da so tudi češki socialni demokratje predsedniku dr. Weisskirchnerju naznanili svojo zahtevo, da mora zapisnik objavljati tudi nenemške govore in interpelacije. Ako predsedstvo najpozneje v enem tednu primerno ne reši tega za zbornico perečega vprašanja, izcimi se lahko obstrukcija, in vsi upi nove zbornice bi splavali po vodi.
NOVI DEŽELNI ŠEF V BOSNI.
Dunaj, 2. julija. Za poveljnika 15. ar-madnega zbora in deželnega šefa bosanskega je namesto Alborija imenovan feldmaršallajt-uant von NVinzor.
OGRSKA.
Položaj. Pernerstorfer proti ogrski vladi.
Na Ogrskem vlada sedaj med odločilnimi krogi skrajna napetost in uprav bolestna ner-voznost. Baron Banffy je na nekem banketu v Szegedinu dejal, da se Ogrska bliža političnemu socialnemu in gospodarskemu propadu in da je hrvatsko vprašanje postalo tako ne-varjio, kakor nobena kriza od leta 1867 sem. Tomboli Mažare in posebno od vlade plačane liste, ki se strašno širokoustijo, češ, Hrvate bomo lahko za južino požrli. (»Pester Lloyd«, »Pesti Naplo«, »Egyetertes«, »Budapesti Hir-lap«, vsi od 1. julija). Sedaj pa je še iz Avstrije prišel razburjat Ogre socialno-demokraški poslanec Pernerstorfer. Njegov govor na kongresu nemških socialistov v Budimpešti je ogrsko vlado zadel v živo meso. Nič ne pomaga, da vpijejo, da treba Pernerstorferja po odgonu odpcslati nazaj, odkoder je prišel, vsi čutijo, da je Pernerstorfer povedal Ogrom to, kar pravzaprav čuti cela Avstrija in ves izobraženi svet. In kaj ie dejal Pernerstorfer? Konštatiral je:
I. Ogrski parlament ne zastopa niti interesov posameznih političnih strank in skupin, ampak v njem so zastopane zgolj klike, ki parlament izrabljajo za svoje osebne na-mene.2. Ogrski parlament ni javno pozorišče, kjer se lahko lopove označi za lopove in poštenjake za poštenjake, ampak je docela nejavna, samo za klike namenjena zborovalnica, kjer se med seboi pomenijo o tem, kako se bodo lažje ognili javnosti. Zato igrajo v njeni vlogo Polonyi in drugi. 3. Ogrska vlada dela zase na ta način, da označijo cesarja in krono za reakcionarno, protiljudsko, proti-narodno. To ni res. Pernerstorfer je dejal dobesedno- »Čisto redek slučaj je — morda edini — da je krona šla z ljudstvom v boj proti fevdalnemu plemstvu. Ne obotavljam se reči, da si je stari cesar pridobil svetovno-historiško zaslugo s tem, da je tok časa razumel.« Tak cesar je v resnici svobodoljuben in mažarska vlada nima pravice slepiti ljudstva ter ga hujskati proti kroni. 4. Vlada ne more več socialnih demokratov imenovati »izdajalce naroda«. Ogrski socialni demokratje so narodni, spoštujejo pa tudi nemažarske
narodnosti.« Da Ogri uc morejo biti teh izvajanj veseli, je umevno. Da, nekateri mažar-ski listi namigujejo, d« je Pernerstorfer prišel Koštitu brat lekcijo po naročilu — barona Becka in krone. Tako zelo so že Ma-žari v strahu.
Spor s Hrvati.
Zagreb, 2. julija. Ban Rakodczay še zdaj ni dobil ljudi, ki bi hoteli z njim vladati. To je res zelo redek slučaj. Niti enega hrvaškega časnikarja ne dobi, ki bi hotel spuščati v svet kako notico, ki bi bila banu ugodna. Za Rakodczaya mora zdaj pisati »Pester L!oyd«, ki piše, da ban — čaka in da do zdaj ni še niti poizkusil nadomestiti sekcijske načelnike, ki so odstopili. To je seveda izgovor. Ban je dr. Badaja celo uro nagovarjal, naj ostane na svojem mestu. Badaj je odgovoril, da ne more delati skupaj z banom, ki priznava ogrsko enotno državo, ker 011 (Badaj) te države nikoli ni priznal in jo tudi nikoli ne bo. Bivši podban Nikolič, katerega je ban pol ure nagovarjal, naj ostane, 11111 je dejal, da bo 011 sani vodil odslej proti njemu opozicijo, in sicer z vso odločnostjo. Položaj označuje posebno dejstvo, da je ban konferiral z voditelji bivše »mažaronske« stranke, da pa tudi od teli nihče noče prevzeti vlade. Ko je dr. Tomašič, odlični voditelj te stranke, izvedel, da pride Rakodczay v Zagreb, je mesto nana-gloma zapustil. Mažaronska stranka se noče staviti v nasprotje s celim narodom, drugič pa noče pomagati tisti ogrski koalicijski vladi, ki ie leta 1906 vrgla mažarone v prid hrvaški resolucionaški koaliciji. Vrhtega pa so pošteni »mažaroni« zdaj na strani Hrvatov, ker se je od strani Ogrov nagodba v resnici kruto kršila. Baron Pavel Rauch je celo dejal, da je ogrska vlada nalašč predložila že-lezničarsko predlogo, da Hrvaško docela podjarmi. Vseučiliščni profesor dr. Spevec meni, da bi se posrečilo banu sestaviti vlado, ako bi zagotovil, da hoče strogo varovati nagod-bo, kajti nekateri snujejo novo »ustavno stranko«. Ta stranka hoče varovati nagodbo proti oni vedno naraščajoči struji na Hrvaškem, ki hoče nagodbo vreči. Gospod Franjo Spevec hodi zopet svoja posebna pota.
»Preussische Jahrbiicher« o sporu.
V znanih znanstvenih »Preussische Jahrbiicher« obravnava o hrvaško-ogrskem sporu bivši mažarski poslanec Korody. Izvaja, da je spor čisto naravna posledica nenaravnega sporazuma med Košutovci tin hrvaškimi resolucionaši. Podpredsednik zbornice Rakovsky britko toži. da se v parlamentu kraljestva ogrskega že cel mesec govori hrvaško, kar nobeden ne razume; kaj bo, pravijo »Jahrbiicher«. ko bodo v ogrski parlament prikorakali Nemci in Slovaki in Rumun-ci ter bodo govorili v jeziku, ki pa ne bo nerazumljiv . . .
»Svobodni ogrski parlament.
Budimpešta, 2. julija. Seja zbornice 2. t. 111. je bila nov dokaz skrajne brutalnosti plemena, ki pohaja od Hunov. Predsedstvo je prevzel energični Rakovsky. Ta je zopet meni nič tebi nič poslancem Lorkoviču, Vin-koviču in Surminu kar zapovrstjo vzel besedo, češ, da se ne držijo strogo predmeta: S 1. železničarske predloge. Ko zakliče Fern-bacli Hrvatom »svinje!«, ga predsednik ne ukori. Nastane grozovit ropot in kričanje. Justh prihiti mirit Hrvate. Ti hočejo planiti na Mažare z dvignjenimi pestmi. Konečno ukori Rakovsky Fernbacha. Ko pokliče Rakovsky poslanca Ljuba Babič-Gjalskega, slednji vstane, toda ne jame takoj govoriti. Nato 11111 vzame Rakovskv besedo, dasi Babič niti ust ni odprl. Ker podpredsednik to igro ponovi pri vsakem naslednjem hrvaškem govorniku, zahtevajo Hrvati tajno sejo. V tej seji govorijo Mažari o svoji »velikodušnosti« in da je njihove potrpežljivosti že konec. Po tajni seji se Hrvatom godi nekoliko bolje. Prihodnja seja jutri.
Smrtna obsodba ha mi.
Zagreb. 2. julija. Iz novega ban* pridno norčujejo. Včeraj je dobil pismo, sano s pisalnim strojem, sledeče vsefc Včerajšnja konštituanta te je na smrt sodila! Izvršitvi obsodbe se zamoreš le ogniti, ako vsaj v teku osmih dni odložiš b;-. sko čast. Hrvaška sekcija mednarodne eu.:. Iiistovske zveze. Gospa pl. RakodczE... , Zagreb zapustila.
BALKAN.
Vojaška zarota v Črni gori ?
B e 1 g r a d , 2. julija. »Stampa« poroča iz Kotora, da so v Cetinju na povelje vojnega ministra zaprli dva stotnika in štiri poročnike. Ti častniki so svoje vojaške študije dovršit deloma na vojaški akademiji v Belgradu, de-loma v Italiji.
Dubrovnik, 2. julija. V Cetinju, Nik-šiču in Podgorici so v zadnjih dneh zaprli 15 častnikov, katere dolže, da so se zarotili proti več članom sedanjega kabineta.
P0MN02ITEV RUMUNSKE ARMADE
B u k a r e š t, 2. julija. Rumunska armada se pomnoži od dosedanjih 145 bataljonov pehote na 225 bataljonov.
PORTUGALSKA.
L o 11 d o n , 2. julija. Včeraj je bila v Lis sabonu konsignirana ob priliki odhoda prestolonaslednika vsa garnizija. Vzlic temu se je vršila proti njemu demonstracija. Debeli kralj Karol se vzlic temu še ni izpametoval. Baje ie pooblastil ministrskega pfedsednika Franca da sme suspendirati državljanske pravice in proglasiti nad v semi portugalskimi mesti ob sedno stanje. Vrhtega objavlja uradni list, da je znesek 10 milijonov frankov, katere si je dvor pretekli mesec izposodil brez parlamen tarnega dovoljenja od državne blagajne, sma trati za izredni dodatek k izdatkom dvora, ka teri sc ne vrne. Obenem se poviša civilna li sta, ker kralj s sedanjo ne nore izhajati. Med tem pa se po celi deželi organizirajo republi kanci iu pridobivajo vedno več pristašev
AMERIKA IN JAPONSKA.
N e \v y o r k , 2. julij;, »Newyork He rald« poroča, da nameravaj odpluti 16 ame riških bojnih ladij v Tihi ocean. Uradno se ta vest še ne potrja.
H a 1111 o v e r, 3. julija. Tukaj se naha jajoči japonski admiral Togo je naročil velike množine vojnih potrebščin, posebno patron in uniform. Kruppa je japonska vlada pozvala naj čimpreje dovrši naročere topove.
Slavnostni dnevi v Prosi.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
P {a g a , 1. julija.
Slovanske olimpijske igre.
Ta vtis smo dobili ponedeljek dopoldne v amfiteatru.
Tačas, ko se je v ogratij sredi arene vršila glavna izkušnja jezdecev, so krog in krog posamniki izvajali najrazličnejše telovadne komade. Bilo je to tekmovanje posamnikov, ki so se že poprej priglasili. Metanje diska, plezanje, visoki skok in skok čez jarek, telovadba na orodju, tekmovanje v brzoteku, bičanje sulic itd. itd .Razmerje točk ie bilo sledeče: Francozi 284, Čehi 275, Belgijci 270. Sredi vsega tega so pa Sojcoli na rezgeta-
jočih konjih v divjem diru
poldne. Nastopilo je tudi 2000 telovadkinj s
»cvičili« za po-
a.iali rajalni na-odnih pesmi, proglasilo raz-
»kuželi«, ki so potem proizv stop ob zvoku slovanskih na
Skupni uspeli, ki ga jc sodišče, je bil ta, da so izmed 1200 najvišje doseženih točk dosegli: Čehi 95110, Francozi 922-75, Belgijci 872 25, Luksefnburžani 786 63, Slovenci 767 81, Mažari 734111. Vest o češki zmagi je navdala Čehe z vel|kim ponosom.
Tekmovanje v plavanju je tudi, kakor mnoge druge točke, pokazalo, da sila sama
»Precej vse eno, vendar ne popolnoma,« je dejal Legrand. »Morebiti ste že kaj slišali o kapitanu Kidu. Jaz sem sliko takoj smatral kot neko vrsto znamenja ali hijeroglifskega podpisa. Podpisa pravim, kajti njegova lega na pergamentu je kazala na to misel. Mrtvaška glava v dijagonalno nasproti ležečem vogalu je na isti način imela neki pomen znamenja ali pečata. Toda jaz sem ostal žalostno na cedilu, ker je primanjkovalo vsega ostalega telesa k mojemu domišljenemu orodju besedila za mojo zvezo.«
»Sodim, da ste se nadejali, da najdete nekako pismo med pečatom in podpisom.«
»Nekaj tacega, da. Resnica je, da me je proti vsej ntojej volji navdajala slutnja, kakor da me čaka velika sreča. Skoraj ne morem povedati zakaj. Morebiti je navsezadnje bila to bolj želja, kakor pa resnična slutnja; toda ali veste, da so imele Jupitrove abotne besede o hrošču, da je iz čistega zlata, pomenljiv učinek na mojo domišljijo? In potem cela vrsta dogodkov in naključij bila je zelo izvan-redna. Ali opazite, kako je bilo samo naključje, da so se morali vsi ti dogodki vršiti ravno na en dan v celem letu, ko je bilo dovolj hladno za ogenj, in da bi brez ognja ali brez vmešavanja psa v ravno istem trenotku, v katerem je prišel v sobo, nikdar ne zapazil mrtvaške glave in tako nikdar ne postal lastnik tega zaklada?«
»Nadaljujte vendar sama živa nepotr-pežljivost me je.«
»Dobro; gotovo ste slišali v mnogoterih pripovedkah — o tisočerih negotovih govoricah o denarju, ki ga ie nekje ob obrežju Atlantskega Oceana zakopal Kid s svojimi pajdaši. Te govorice so morale v resnici imeti neko podlago. In da so obstojale govorice tako dolgo in tako nepretrgano, je moglo priti.
se je zdelo meni, samo od tega, ker je zaklad še vedno ležal zakopan v jami. Ako bi bil Kid svoj rop za nekoliko časa skril in ga pozneje zopet vzel. bi govorice komaj prišle do nas v sedanji neizpremenjetii obliki. Opaziti zaino-retc, da govore vse te pravljice o iskalcih zlata in ne o najditeljih denarja. Ako bi bil morski ropar svoj zaklad zopet odnesel, bi cela zadeva utihnila. Zdelo sc mi je, da je kak poseben dogodek n. pr. izguba zapiska, ki je oznanjal kraj, kjer leži denar zakopan, — bila vzrok, da ga ni mogel zopet dvigniti, in da je ta dogodek postal znan njegovim pajdašem, ki bi drugače nikdar ne slišali, da je bil sploh kak zaklad zakopan, in ki so se zaman trudili, da bi ga našli, ker so bili vsi nii-hovi poskusi brez navodila in so tako naj-prvo povzročili iu potem razširili govorico, ki so sedaj tako navadne. Ali ste kedaj čuli, da so ob obrežju izkopali kak velik zaklad?«
»Nikdar.«
Da so pa bili Kidovi zakladi ogromni, je bilo dobro znano. Zaradi tega sem smatral jaz kot gotovo, da jih je še vedno imela zemlja v svojem osrčju; in vi bodete komaj presenečeni, ko vatli povem, da sem čutil neko upanje. ki je bilo skoro slično gotovosti, da je tako čudno najdeni pergament bil zapisek o kraju, kjer jc bil zaklad zakopan.«
»Toda, kako ste postopali dalje?«
»Držal sem pergament zopet proti ognju, potetn ko sem vročino še povečal; vendar nič se ni prikazalo. Sedaj sem mislil, da jc mogoče, da utegne biti prevlaka blata v kaki zvezi z nevspehom; zaradi tega sem pergament skrbno izmil s tem, da sem zlival gorko vodo čezenj, in potem ko sem to storil, sem ga položil v cinasto ponvo z lobanjo navzdol ter položil ponev na ogenj iz lesnega oglja. V nekoliko minutah, potem, ko se je ponev popol-
noma razgrela, sem vzel iz nje pergament in v svoje neizrečeno veselje našel, da so se na nekaterih krajih prikazale nekake poteze, ležeče v vrstah. Položil sem ga zopet v ponev nazaj ter ga pustil v njej še nekoliko minut. Ko sem ga vzel iz nje, je bilo vse ravno tako, kakor vidite sedaj tukaj.«
S temi besedami je Legrand izročil pergament, potem ko ga je zopet razgrel, meni v pregled. Sledeče neunietne znake se je moglo videti v riidečem črnilu md mrtvaško glavo in kozo:
53,#}j;t305,))6"i4826)4jj;i806 *i48f8|~60))85i 1 # ( i : £ * 8 + 8 3 ( 88)5*ti4č(i88*96 *?i8)*^(i48 5)i5*f2:t$(i4956*2(5* - 4 ) 8|~ 8*i4069285)i)6t8)4jt^i 1 ( J 9 i 4 8 0 8 1 i 8 : 8 # 1 i 4 8 f 8 5 i 4 ) 4 8 5 t 5 2 8 8 0 6 * 8 I(#9i48i(88i4(#?34i 48)4flil61i:188lti?i
»Vendar,« sem dejal ter mu vrnil pergament, »sedaj sem ravno tako na nejasnem, kakor poprej. Ako bi me vsi dragulji Gol-kondc čakali koncem razrešitve te uganke, jaz sem popolnoma prepričan, da bi jih ne mogel zaslužiti.«
»In vseeno,« je rekel Legrand, »razrešitev nikakor ni tako težavna, kakor bi se utegnilo sklepati iz prvega naglega pregleda znakov. Ti znaki tvorijo skrivno pisavo, kakor lahko vsakdo na prvi pogled ugane — to sc pravi, oni imajo neki pomen; soditi pa po tem, kar je znanega o Kidu, si ne morem misliti, da bi bil zmožen sestaviti posebno težko skrivno pisavo. Naenkrat sem spoznal, da je bila ta ena boli preproste vrste vendar vseeno takn,
da bi se zdela nezreli bistroumnosti navadnega mornarja nerazrešljiva brez ključa.«
»In vi ste jo v resnici razrešili?«
»Prav lahko; razrešil sem že take, ki so bile desettisočkrat težje. Okoliščine in neko gotovo nagnjenje duha so povzročile, da sem se zanimal za take zagonetk«, in z vso pravico sc more dvomiti, ali zainore človeška iznajdljivost sestaviti tako uganjko, ki bi jo človeška iznajdljivost zopet ne mogla razrešiti. V resnici, potem ko sem enkrat ustanovil čitljive in zvezane znake, so me prav malo skrbele same težave razviti njihov pomen.«
»V našem slučaju — v resnici v vseh slučajih skrivne pisave — sc tiče prvo vprašanje jezika, v katerem je sestavljena; kajti od tega so odvisna načela razreševanja, posebno v kolikor se tiče bolj enostavnih skrivnih pisav, in so različna pri raznih jezikih. V splošnem, tukaj ni nobene izbere, temveč poskus (ki ga vodijo verjetnosti) z vsacim jezikom od strani onega, ki se loti razreševanja, dokler ne najde pravega. Pri skrivni pisavi pa, ki jo imamo pred seboj, so vse težave v tem oziru odstranjene po podpisu. Besedovanje z besedo Kida (kozliček) nima v nobenem drugem jeziku pomena kakor v angleškem. Ako bi tega ne bilo, bi začel svoje poskuse s španskim in francoskim jezikom, kot onima jezikoma, v katerih edino je morski ropar s španske dežele najbolj gotovo utegnil napisati tako skrivnost. Z ozironi na to dejstvo sem pa sodil, da je skrivna pisava pisana v angleškem jeziku.
Kakor vidite, med besedami ni nobene razdelitve. Ako bi bile razdelitve, potem bi bila moja naloga primeroma lahka. V tem slučaju bi začel s primerjanjem in analizo krajših besedi in ako bi se našla ena sama beseda z eno samo črko (a ali J na primer), potem bi smatral razrešitev za zagotovljeno. !
še ni vse. Spretnost združena z močjo, to za-iamči zmago.
Ob obeh bregovih Vltave je stalo polno gledavcev, ki so zasledovali tekmovanje pla-vačev. Skoro lahko rečemo, da je izmed pla-vačev-mojstrov imel vsak drugačno metodo. Umevno. Kakor ima vsakdo drugačno telesno konstitucijo, tako se mora tudi vsakdo drugih sredstev oprijeti, ako hoče doseči »sumnumi«, kar je človeku v vodi mogoče.
Pozornost je vzbujal zlasti eden, ki je hotel zmagati zgolj s silo. Bil ie orjaške postave. Njegova metoda je obstajala v tem, da je plaval tako, kakor čveteronožni sesavci. A nrav ta je bil med tistimi, ki so prišli do cilja prepozno.
V ponedeljek popoldne se je zlasti posrečilo skakanje na neosedlanih konjih. Bile so to gimnastične vaje na stoječih konjih ter na konjih, tekočih v skok in v dir. Kakšna občudovanja vredna gibčnost! Kakšna moč v rokah! Koliko šole je bilo treba, da so se dosegli ti uspehi!
Nato smo videli čudovito krasno uprizorjene bojne igre jahajočih Sokolov, izvedene z meči in sulicami; in sicer je to bil nekak uvod za šahovi turnir, ki je imel namen, pred-očiti boje iz husitskih vojsk. Nerazumljivo! Beseda »husit« Ceha kar elektrizira. Vse je, torej šlo ix) koncu, ko so nastopali Žižkovi husiti: Nekateri, fantastično, črno opravljeni jezdeci na iskrih konjih so prihajali v diru, pešci pa so stopali v areno počasnim, resnim korakom.
Nebo se je temnilo. Nastajal je mrak. Slo je tudi že precej proti večeru. Zato je napravilo velik vtis to defiliranje črnih jezdecev in nekako skrivnostno v rumeno-modro-črno uniformo oblečenih pešcev, katerih široki klobuki so bili malone ravno tako obsežni, kakor njih ščiti. In za njimi so z velikanskim ropotom prihrumeli bojni vozovi in drli čez areno, da se je dvigal prah, kakor bi se bila vnela prava bitva, ne pa le predstava boja.
Sijajno so se posrečili ti bojni igrokazi. Dežja sicer ni bilo. A nebo je bilo celi čas mračno in brž začetkom bojne igre je vstal pravi vihar, ki je med uprizarjanjem husitskih bojev hotel kar raztrgati prapore, viseče vrh tribu,n. Mrko nebo, šum viharja in oblaki piahu, ki ga je silni veter prenašal čez anifiteater in izpihaval tudi iz arene, mrke postave bojevnikov, črni bojni vozovi in hrušč boja — zares nepozabljen prizor !
Zlasti je bil to nepozaben prizor za Ceha. Kajti Ceh žalibog še vedno na husitih vidi marsikaj, česar nikdar ni bilo. Bojna slava Žižkova in boj proti nemštvu in tujstvu sta vtelešena v husitstvu in to mu daje njegovo veliko popularno silo tudi pri onih, ki so katoliške misli.__
Dnevne novice.
+ Odlikovanje. Sv. Oče Pij X. je imenoval državnega poslanca preč. gospoda dr. Ignacija Žitnika svojim častnim komornikom. Preč. gospodu monsignoru častitamo!
+ »Slov. Narod« kot perica. Na svoje stare dni je šel neoficialno-oficialni organ združenih narodno-naprednih strank tvrdka Hribar & Tavčar med perice. V sobotni svoji številki namreč s pomilovanja vredno naprednostjo kot glasilo narodne inteligence slovenske pere njegovo deželnoodborniško visokost dr. Tavčarja in ostale gospode v deželnem dvorcu, ki so Barbotu na ljubo radi smešne lapalije zopet meni nič tebi nič odslovili slovenskega zdravnika. Ako je že samo na sebi čudno, da deželni odbor ne pozna prav nobene druge kazni, kakor odslovljenje, katero vedno in zistematično kot prvo uporablja, je pa še tem bolj čudno, oziroma smešno, če se Tavčarjev »Familienblatt« naenkrat spomni na zakone in postavne določbe, katere to pot, ker je to že tako usoda nanesla, tako junaško
tukaj ni nikake razdelitve, je bila moja prva naloga doznati najbolj pogostne in najbolj redke črke. Potem ko sem preštel vse, sem si naredil ta-le seznamek:
Znakov 8 se nahaja 33
U		i	»»	n	26
v		4	n	„	19
u	> *	in )		n	16
v		*	„	r	13
v		5	n	n	12
»J		6	„	„	II
n	J. T	in 1	n	„	8
rt		0	n	M	6
„	9	in 2	n	„	5
„		in 3	*»	„	4
n		p	n	n	3
n		i	»	n	2
>»	—	in .	»»	n	1
»Črka, ki je v angleškem jeziku najbolj pogosta, je e. Za njo oridejo po vrsti: a, o, i, d, h, n, r, s, t, u, y, c, f, g. 1. m, \v, b. k, p, q, x, z. E prevladuje tako zelo, da je red-kokedaj najti količkaj dclg stavek, v katerem se ne bi nahajalo največ e.
Tako imamo tukaj takoj v začetku^ temelj za nekaj več kakor samo ugibanje. Splošna poraba, ki se jo more imeti s pomočjo te tabele, je jasna — vendar v tej posebni skrivni pisavi bodemo le deloma potrebovali njene pomoči. Ker je naše najbolj pogosto znamenje S, bodemo začeli s tem, da je smatramo kot črko e paravne abecede. Da se prepričamo o resničnosti naše sodbe, hočemo pogledati, ako li se nahaja 8 morebiti kedaj v parih — kajti dvojni ee se nahaja zelo pogosto v angleščini. V našem slučaju vidimo, da se nahaja nič manj kakor petkrat, četudi je kriptograf kratek.	^-dje.)
brani. Iz cele »Narodove« neslane polemike ne rczultira Jruzega, nego Tavčarjeva in Grassellijeva slaba vest, katero ima »Slov. Narod« nalogo pred javnostjo zopet lepo izli-kati in zbrisati, da bi se zopet svetleče smehljala vsakemu liberalnemu omejencu nasproti. Prav lepo piše »Slov. Narod« tudi govoreč in-direktno o dr. Reji: »Opozarjati pa moramo na to, da jo stališče deželnega odbornika nasproti početju dr. Reje morda vendar nekoliko različno od stališča mladega dijaka, ki misli, da v svoji napetosti lahko vsak hip zvezdo z neba skreše! Res imenitno! Kar za-diši ti po znanih »smrkovcih«, s katerimi je deželni odbornik dr. Tavčar počastil svoj čas deželne sekundarije! Torej to je čisto deželnoodborniško stališče, katero zavzema dr. Tavčar in njegov pajdaš dični Orasselli! Potem pa tiste »Narodove« eksklamacije, »da sme pri takih zadevah deželnega odbornika voditi zgolj le zakon!« Kateri pa, gospodje okrog »Naroda«? Kje pa je tisti zakon, ki veleva brutalen odpust iz služba za izzivanja oholega nemškega grofa? S tetn pojdite farbat svoja redka liberalna omizja, a ne slovensko čutečih mož! Ce je deželni odbor hotel zakon braniti, imel je za to sto potov, ne pa način, kakor ga je uporabil napram dr. Reji. A mi bi še vse uvideli, če bi ljudje, ki trde, da so ves napredek in vso narodno čuvstvovanje v zakup vzeli, ne preobračali svojih kozolcev po »Slov. Novi Preši«! V tem leži namreč največje licemerstvo, in to smo hoteli pribiti!
—	V pokoj je stopil namestniški svetnik Friderik Marenzi, bivši tolminski glavar. Povodom vpokojitve jc dobil naslov dvornega svetnika.
Slovensko katoliško akademično društvo »Danica« na Dunaju ima v četrtek, dne 4. julija svoj II. izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom. 1. Citanje zapisnika, 2. Even-tualije. Lokal: društveni prostori. Začetek ob četrt na 8. zvečer.
—	Z Vrhnike. Naše občinske volitve so v prvem in drugem razredu razveljavljene. Treba bode tedaj zopet v kratkem poseči v volivni boj. Nasprotniki napenjajo že vse svoje sile, da bi zmagali ter pripovedujejo, da so pridobili že vdrugič odvetnika gospoda dr. Josipa Furlana iz Ljubljane. Mi tega ne verjamemo, če bi bilo res, bi pa vedeli, kaj nam je storiti. Po volitvah nekoliko več, ker je, kakor se čuje, gospod dr. Furlan že pri prvih volitvah nekemu našemu volivcu obljubil, da se ne bode nikdar več vmešaval med naše krajevne razmere. Za te volitve tudi prav pridno agitira gostilničar Jurca, sploh Podlipčan, še vedno pravi hribovski »gaspud«. Posrečilo sc mu jc, svojega sinčka Francka potisniti v tukajšnjo liberalno posojilnico. Odslej jc pa ta človek, ki se pusti od svojega sinčka tako vladati, kakor veter vleče, največji agitator za tukajšnjo liberalno stranko. Ni sc čuditi, da je bil pred leti, ker mu je kazalo, tudi tako vnet še za tedaj obstojcččo nemškutarsko stranko. Sicer pa, kakor smo culi, se čuti ta »gaspud« tudi preveč inteligentnega in raditega sc ne more strinjati s S. L. S., ampak le z liberalno, pri katerej so večji »gaspudi«. Priporočamo tedaj gostilno tega »gaspuda« zavednim Bo-rovničanoni. Tudi gostilničar Kočevar se je izrazil, da bode kolikor je njemu mogoče agi-tiral za liberalno stranko pri sedanjih volitvah, ker je on največji sovražnik S. L. S. Volivci, pozor pred njim, da ne bode šel kdo na njegove limanice. Hvalil se je celo, da ima kmete v Blatni Brezovici in Bevkali popolnoma na svoji »špagi« in da bode za sedanje volitve najmanj tri pridobil. Ce pride tedaj agi-tirat, pokažite mu vrata!
—	Poštni nabiralnik z vsakdanjo zvezo s Koprom je 1. t. m. dobila vas Šmarje pri Kopru v Istri.
—	Poštna vest. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je z dovoljenjem ministrstva poštni urad Št. Vid nad Ljubljano vsled naraščajočega prometa izvanredno pred regulacijsko dobo uvrstila s prvim julijem t. 1. v drugi razred ter g. Franceta Kolbe obenem imenovalo c. kr. poštarjem drugega razreda na stalnem mestu.
—	Na postaji v Krininu se je železniški strojevodja Ivan Delcollc zaletel po neprevidnosti s strojem v vagon, ki je potem zadel uslužbenca Zirnsteina ter ga težko ranil. Del-colle, katerega ni bilo k razpravi, je obsojen na tri tedne zapora in 200 K odškodnine.
—	»La Terra d' Istria«, glasilo istrskih socialnih demokratov, je prenehala izhajati. Odkar so pri državnozborskih volitvah bili socialni demokratje v Istri tako strahovito te-peni, je res prenehal vsak razlog, čemu bi izhajal posebni socialnodemokraški list.
—	Oprostilo je porotno sodišče v Trstu 201etnega Ivana Jančarja iz Lonjera, ki je iz neprevidnosti ustrelil svojo mater, ko je snažil samokres.
—	Vsled opeklin je včeraj umrla v tržaški bolnici 15-letna Karol. Gez iz Motovuna v Istri. Karolina je služila v Motovunu pri rodbini Corazza. Predvčerajšnjim je hotela v ognjišču zanetiti ogenj s tem, da je vlila vanj petrolej; plamen je švignil z vso močjo vanjo, obleka se ji jc vsa vnela in komaj so plamen pogasili. V bolnišnici je umrla v groznih bolečinah.
—	Imenovanja. Namestništvo v Trstu je imenovalo za namestniške kanclistc gg. Matija Dolenca in Ivana Dermelja. Slednji je obenem prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Mali Lošinj.
—	Desetletnica gasilnega društva v Mostah. Slavnem občinstvu se tem potom naznanja da se vrši povodom desetletnice gasilnega društva v Mostah veselica namenjena v društvene namene.
—	Imenovana sta za stalna profesorja na goriški gimnaziji Slovenec AnHrpj Ipavpc in Italijan dr. Jurij Pitacco.
—	Novo deželno palačo zgrade v Gorici na prostoru starega pokopališča.
—	Svarilo. Po Ljubljani in okolici hodi neki „Rus", ki ima pooblastila raznih časopisov, pri katerih pa ni nikdar sodeloval in jih je dobil v roke le na jako premeten način. Mož hoče živeti ob svoji lenobi in neumnosti drugih, zato naj se mu povsod pokažejo vrata.
—	Krasne podobice slovanskih blagovestnik- v sv. Cirila in Metoda je založila prodajalnica ..Katoliškega tiskovnega društva" v Ljubljani. Ena podobica velja 6 vinarjev, 100 podobic 4 K. Podobice kaze tiskovne napake v „Molitvi."
—	Iz davčne službe. Davčni adjunkt g. Franc Lunder je imenovan za davčnega kontrolorja, davčni adjunkt g. Henrih Kette pa za davčnega oficijala.
—	Ponarejale) denarja. Finančno ministrstvo je razpisalo 1000 K nagrade za onega, ki izda družbo ponarejevalcev denarja, ki jako izvrstno ponareja srebrne goldinarje in je doslej izdala že za 40.000 K takih ponarejenih goldinarjev.
—	Tobak za nič! Od raznih strani prihajajo tržaškim listom pritožbe o pokvarjenem tobaku. Najslabši je oni po 26 h, med katerega ie pomešana dobra tretjina tobaka po 14 h! Tudi med onim od 34 h je tu pa tam najti črnega pokvarjenega tobaka. Oni po 16 h je mnogokrat tak. da ga ne more rabiti oni, kdor je vajen te vrsti tobaka. Tudi cigarete, posebno pa »Šport«, so večinoma pretrde in napolnjene z najslabejšo vrsto tobaka. Zakaj se to dogaja in kdo ie temu kriv, nam ni znano, lahko pa je odpraviti te nedostatke, ako bi uprave tobačnih tovarn nekoliko bolj ozir jemale na zdravje in za — žepe državljanov! Saj tobak donaša državi lepih milijonov na leto. Bilo bi torej v dolžnost državnim organom, da odpravijo tu navedene nedostatke.
Velika dunajska akciiska klavnica živine ima doslej 744.491 K deficita.
—	Odlikoval je dunajski klub industrij-cev povodom svojega 251etnega obstoja šefa anončne pisarne g. Eduarda Brauna, Dunaj I. Rotenturnistrasse 9. za mnoge zasluge na publicistiškem polju s spominjsko svetinjo.
—	Ker ni napravila mature se je v Tiš-novu na Moravskem zastrupila učiteljska kandidatinja Ana Dederle.
Štajerske novice.
š Iz sodne službe. Gosp. Ivan Roth, c. kr. pisarniški oficijal v Sevnici, je imenovan pisarniškim višjim oficijalom v devetem plačilnem razredu pri c. kr. okrajnem sodišču v Šmarji pri Jelšah.
— Stavka trgovskih pomočnikov. Stavkati nameravajo uslužbenci mariborske špe-dicijske tvrdke A. Mallyjev naslednik.
š Velika slavnost v Mariboru dne 7. t. m. v prid Družbe sv. Cirila in Metoda bode ena največjih veselic, kar se jih namerava prirediti na Štajerskem v poletnem času. Nikdo naj ne zamudi te lepe prilike, ki se mu nudi. Občudovali bodemo spretnost otrok, marljivost in požrtvovalno delo naših dam in spretnost stavbenih mojstrov. Šotori in razne koče so naravnost umetniško delo. Le pridite pogledat, da sc prepričate sami.
š Nemško-narodni delavci iz Štajerske in Koroške so zborovali 30. m. m. v Mariboru.
š Požar. V Janjovcu pri Ptuju je zgorela hiša z gospodarskimi poslopji posestniku in kovaču Jožefu Fuchsu.
š Pokopali so v Jarenini posestnika Ivana Gornika.
LJubilanske novice.
lj H kresu! Pevsko društvo »Ljubljana« zažge v četrtek, dne 5. t. m., ob 9. uri zvečer na Golovcu v predvečer praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda velik kres. Kot prostor določil se je takoimenovani kraj »Visoko«, katerega je gospod Anžič društvu drage volje prepustil. Kraj sam na sebi jc krasen in nudi razgled po celem mestu. Slavno občinstvo naj sc poslužuje poti, ki vodi mimo gradiča g. svetnika VVestra in pelje naravnost do prostora, kjer se bo zažigal kres. Društvo je poskrbelo, da se bo dobilo ua veseličnem prostoru tudi pivo. Poleg kresa je na sporedu petje in pa krasen umetalni ogenj. Zabaveželjno občinstvo naj torej pohiti v čim naimnogobrojnem številu v četrtek ua Golovec, oziroma »Visoko«, da skupaj proslavimo praznik slovanskih blagovestnikov!
lj Pevskega društva ,, Ljubljana" člani se opozarjajo, da se zbirajo v četrtek do pol 9. ure zvečer v gostilni brata Dachsa v Florijanskih ulicah odkoder odkorakajo skupno na Golovec h kresu, ki se zažge na čast godu slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda.
lj Splošna stavka mizarskih pomočnikov se prične jutri v Ljubljani, ker so delodajalci odklonili zahteve mizarskih pomočnikov po znižanju delavnega časa in boljši plači.
lj Iz trgovskih krogov se nam piše: „Kakor je sobotni „Slovenec" omenil, sklenili so v Gradcu, da se bodo zapirale trgovine ob 7. uri. ..Slovenec" je z ozirom na to vprašal: „Kaj pa v Ljubljani. Na to imamo mnogo opomniti. Skrajni čas bi bil, da se v Ljubljani red naredi, kajti tu se zapira kadar se hoče: eden zapira prej, drugi kasneje. Prav bi bilo, da se stvar uredi tako, da ne bode delal vsak, kakor bi sam hotel.
lj Slučaj Bezlaj v državnem zboru. Državni poslanec Gostinčar je vložil na fi-
nančnega ministra interpelacijo zaradi iz tobačne tvornice od dela odpuščenega delavca Silvestra Bezlaja, ki je bil obsojen dne 26. dec. 1906. na šest tednov zapora, ker je rekel svoji 14 letni hčeri, naj udari nekega moža zaradi vsiljivosti.
lj Kinematograf .Edison" v Ljubljani na Dunajski cesti nasproti kavarni ..Evropa" predočuje tekoči teden Kristovo rojstvo, življenje, čudeže, trpljenje in smrt. Podobe so tako naravne in ganljive, da občinstvu, ki te predstave čimdalie mnogo-številneje obiskuje, privablja solze sočutja v oči. Ker ima ta serija 34 podob in je film te serije 1200 metrov dolg, traja predstava eno uro. Dosedanje predstave nam svedo-čijo, da se podjetnik resno trudi s podajanjem dovršenih in zanimivih podob zadovoljiti občinstvo, zato zasluži tudi vsestranske podpore.
lj 2 varijete predstave vršile se bodo to soboto in nedeljo na restavracijskem vrtu hotela ,.Union." — Predstave se vrše v obliki „Sommertheater" pri mizah, in je program sestavljen iz pevskih, humorističnih in muzikaličnih točk. V prvi vrsti se mora omeniti znana dunajska subreta Toni Daree, komika iz Raimundovega gledališča na Dunaju Franca Tufad, komika iz Dunajskega kolizeja Emila haupt, sedemletno miniatur subretko Alice Lafontaine članica „Danzer Orfeja" na Dunaju, karikaturista iz Dunajskega kolizeja Henry Faubla in virtuoza Carl Weinstabl.
lj Imenovan je praktikant tob. režije g. Viljem Eberl za asistenta na dosedanjem mestu.
Ij Imenovanja pri poslovodjah tob. tovarne. V prvi razred so se pomaknili poslovodje drugega razreda gg. Anton Vončina, Alfonz Habe in Henrik Zalesjak, v drugi razred gg. Andrej Knez in Ivan Pliberšek, v tretji razred pa paznik g. Fran Gorjup.
lj Gosp. Rudolf Zarli, ravnatelj pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani, je povišan v osmi činovni razred ad personam.
lj S ceste. Danes dopoldne sta se na Sv. Petra cesti splašila hlapcu Ivanu Glo-vanu konja in dirjala čez Marijin trg v Wolfove ulice, kjer sta z vso silo zadela v tam stoječi premogarski voz in padla potem na tla. Nesreče druge ni bilo, samo en kon se je na zadnjih nogah nekoliko opraskal. — Ko je peljal danes zjutraj hlapec Anton Hojmihar po Dunajski cesti voz premoga in šel čez tir električne železnice, je v trenotku pripeljal električni voz, kateri je zadel v Hojmiharjevega s tako silo, da ga je prevrnil. Pri tem se je prednji del Hoj-mihovega voza zdrobil in je do 100 K škode.
Ij Prijazna gosta. Včeraj zvečer sta prišla dva pekovska pomočnika v Marča-novo gostilno na Rimski cesti in ko jima ie kapljica prišla v glavo, sta si skočila v lase in je eden zgrabil za steklenico in svojega nasprotnika udaril z njo po glavi tako, da ga je telesno poškodoval. Gostilničarju sta pa napravila 3 K škode.
lj Na policijskih oglasih je razstavljena slika 22 letnega zasebnega uradnika Siegfrida Knopfa, kateri je na Dunaju ogoljufal neko zavarovalnico za 1400 K in neznano kam pobegnil.
Ij Umrla je na Žabjaku št. 6 gospa Lucija Weber.
Telefonska In brzojavna poročila.
CESAR V IŠLU. " y
D u n a j, 3. julija. Cesar je danes za dva meseca odpotoval v Išl.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 3. julija. Poslanci Perič, Ivče-vič in tovariši so v hrvaški zadevi vložili danes interpelacijo, v kateri vprašajo avstrijsko vlado, ako hoče pri nagodbenih pogajanjih priznati Hrvaško kot samostojni del in ji preskrbeti tozadevni vpliv.
Dunaj, 3. julija. Današnja seja državnega zbora je bila burna. Na dnevnem redu je nujni predlog o nepravilnosti pri volltvl v Galiciji. Rusini in socialni demokratje jako živahno razkrivajo nepravilnosti pri galiških volitvah. Debata o tem predlogu bo trajala tri dni.
SENZACIONELNA KOŠUTOVA IZJAVA.
Budimpešta, 3. julija. V državnem zboru se je danes položaj senzacionelno spremenil. Ko jc bila končana generalna debata o S I. železniške nredloge, vstal je trgovinski minister Košut ter izjavil, da vlada predlogo o društveni pragmatiki od § 2. do 58. umakne, k S 1. pa predlaga dostavek. naj se vsa predloga naredbenlm potom izvrši. Ta izjava je bila prava senzaelia. Neodvisna stranka je aplavdiraia. Mažari menijo, da so s tem porazili hrvaško obstrukcijo in da bo zasedanje zbornice v par dneh lahko odgodeno.
SOCIALNI DEMOKRATI PROTI SOKOLSTVU.
Praga, 3. julija. Hkrati z vsesokolskim izletom zboruje v Pragi shod delavskih društev češko-slovanskih. Na tem shodu ie 64 delegatov, ki zastopajo 6000 članov — socialnih demokratov. Na tem shodu se je iako ostro govorilo proti »praznim Kesiom meščanskih strank«. Sodrug poslanec Nemec je napa-
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
'■-*...............v Ljubljani, Wolfowe ulice štev. 12 . — Ste«. telefona 210.
Ustanovljen« let« 1854.
2469 16i>-3*
priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o p n o	—
pivo f lodrih In iteklenieah,
del sukolstvo, da je izdalo svobodomiselno zastavo in da bodo odslej socialno-demokra-ške mladinske organizacije izpodrinile Sokole, ki se morajo nadomestiti z drugim, boljšiitf življem. Sklenili so resolucijo, da se naj vsa delavska mladež vpiše v delavsna strokovna društva.
BOJKOTIRANJE MAŽARSKIH TRGOVCEV. — DEMONSTRACIJE.
Zagreb, 3. julija. Hrvaški vseučillščni dijaki so sklenili pozvati vse občinstvo in posebno hrvaške trgovce, naj bojkotirajo vse, kar ima znak mažarstva na sebi. Dijaki so uprizorili veliko demonstracijo. Najpreje so demonstrirali pred banovini stanovanjem, potem pred nadškofijo, koucčno pa so naskočili mažarski kazino in palačo prometne železniške uprave, kjer so pobili vse šipe. Ko so dijaki opazili v vozu dopisnika »Pester Ll.«, so jo vdrli za njim, a hitrost konja je rešila dopisnika dijaške ogorčenosti. Ban se je odpeljal v Budimpešto. Konsignirana je cela garnizija. V Zagreb je došel en eskadron hu-zarjev. Dozdai je demisioniralo že osem nad-županov. Bivši sekcijski šef dr. Badaj bo kandidiral v Novi Gradiški.
RUSKA ANARHISTA ZAPRTA V TRSTU.
Trst. 3. julija. Tukajšnja policija je zaprla dva ruska revolticionarca, Štefana Smo-lenskega in Ivana Spaho\vskega, ki sta od ruske vlade obtožena, da sta bila udeležena pri napadu na varšavskega guvernerja. Baje jih avstrijska policija ne bo izročila.
NI HOTEL NOSITI PUŠKE.
O I o m u c , 3. julija. Infanterista Nem-ravo, ki kot Nazarenec ni hotel nositi puške, so oddali v neko zdravilišče.
VELIK POŽAR V OSEKU.
Osek, 3. iulija. Tu je bil v dolnjem mestu velik požar. Zgorelo je šest hiš.
FRANCOSKI DIJAKI V RIMU.
R i m, 3. julija. Včeraj so došli v Rim francoski diijaki. Bili so od italijanskih dijakov navdušeno sprejeti.
Zahvala.
Povodom prerane smrti najine matere, gospe	1491
se tem potom iskreno zahvaljujeva vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nama izrekli sožalje in ki so s svojo vdeležitvijo na poti k večnemu počitku izkazali ranjci zadnjo čast.
Prisrčno se tudi zahvaljujeva vsem blagorodnim gg. c. kr. uradnikom za izkazano sočutje in vdeležbo pri pogrebu, cenjenim gg. pevcem za ganljivo petje ter čislanej rodbiui Hribarjevi za nje nama velodušno izkazano pomoč in požrtvovalnost.
V Litiji, dne 2. julija 1907.
Žalujoča sinova
Ivan in Alojzij H^čevar^
Blagajničarica
se sprejme takoj.
Kje, pove upravništvo »Slovenca". 1484
Za vse dokaze srčnega sočutja ob smrti moje ljubljene soproge
Marije Mole
posestnice
ter istotako za izkazano časteče spremstvo pokojnice k zadnjemu počitku izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo.
Pred vsem pa se najsrčneje zahvaljujem pevskemu društvu »Ljubljanski zvon", preč. duhovščini ter vsem darovalcem prekrasnih vencev.
V Ljubljani, 3- julija 1907.
Franc Mole
pekovski mojster in posestnik.
Učenec
se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri gosp. Franc Sajovlcu v Medvodah.	1486 4—1
Proda se blagajna
(Wertheimer-model) srednje velikosti, dve pisalni mizi, polica za pisma
(Briefordner) in več drugih stvari na Glin* cah pri „Bobenčku". Vprašanje na: Egidij Jeglič, Ljubljana, Resljeva cesta Štev. 13.	1489 2—1
Gimpl
pride drugi teden.
I. N. L.
1478 2-1
Razprodaja
vina in posode
radi prodaje posestva po znižanih cenah na Glincah št. 20. Pokušnje na licu mesta ali po pošti. Naslov: Egidij Jeglič, Ljubljana, Resljeva cesta 13. 1490 2-1
240 12—2
C. kr. ^ priv.
občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena 1831. I. Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron.
Poslovni iz kar zavarovalnega oddelka za življenje:
Vložilo se je ponudeb . . za zavarovano vsoto . . lzgotovljenih je bilo polic za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca junija 1907 od I. Jan. 1907
1392 K 10.053.373 61
1255 K 8,801.530-93 K 709.338-40
9947 K 85,917.031*92
8687 |K 77,491.560-32 K 4,451-14315
parna mlekarna
v Medvodah razpošilja
četrt mastni (delavski) sir po K ---90 1 kg pol „ „ ,1 ,, „ 110 „ „ celo mastni in trapistovski ,, „ „ 160 „ „
Zavojnina prosta, po povzetji. 1481 1
Mestna učiteljica
stanujoča v bližini novega poslopja višje dekliške šole, sprejme za prihodnje šolsko leto
2 deklici
na hrano in stanovanje. — Katera, pove upravništvo tega lista. 1487 1
Delduci
Najcenejie
Mit ju limu
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboIJSt kakovosti slavnemu p. n. občinstvu Us preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
===== v Ljubljani ===== Pred škofijo štev. 19. — Stari trg šte?.
Prešernove ulice štev. 4.
163 6S-M
mm P«
Dobro ohranjen
dalibor ^r«
,Klepetarj evega" zistenia se poceni proda. Več se izve pri lastniku Petru Rozmanu na Savi — 1416	Jesenice. Oor.	4 — 4
m
tudi delavci za dela iz mavca (gipsa)
se takoj sprejmo.
Tovarna za umetno kamenje Unterhuber,
Dunajska cesta št. 73. ; 1469 3—2
C. kr. oblastveno potrjeno 20104 43 ucilišcc za Krojno risanje
branja <Jcsi/i
Ljubljana. Stori trs št. 28.
© Dobi se tudi U po 2Mni meri. ®>

Iuan Podlesnlk ml.
Priporoča svojo
trgovino s klobuki in,Ml
mmm
Veliko zaloga
OD
Solidno Mojo
CD
Zmerne cene
||
426 40-36
F. P. VI d i c & Komp., Ljubljana
opekarna in zaloga peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikov -v
..Sistem HflMOlfl" (Strunjfolzziejel) ..Sistem HflMOlfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani*
Najličnejže, najcenejše in najpriprostejže strežno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z iioo privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzoroe in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.

\
Prilog« 150. ile». »Slovenca" dni 3. Julija 1907.
V Idrijo!
Vabilo k slovesnemu blagoslovu zastave
»Katol. delavske družbe v Idriji«,
ki se vrši v nedeljo, dne 14. julija.
Spored: Dne 13. julija:
Ob 9. uri zvečer: Podoknica kumici bla-gorodni gospe Albini Trevnovi.
Dne 14. julija:
J. Ob |k>1 11. uri dopoldne: Sprejem gostov.
Ob 2. uri: a) Skupen odhod društev v župno cerkev sv. Barbare, b) Tiha sv. maša. c) Blagoslovljenje zastave, č) Obhod po mestu.
3.	Ob pol 1. uri popoldne: Skupni obed pri g. Fr. Didiču.
4.	Ob 2. uri: Ogledovanje mesta.
5.	Ob 4. uri popoludne: Vrtna veselica pri g. Fr. Didiču:
1.	* * * »Svoji k svojim!« Koračnica, (iodba.
2.	.1. Aljaž: »Domovini.« Mešan zbor.
3.	Conradi: »Wien, \vic es \veiut und laclit.« Uvertura. Godba.
4.	P. A. Hanel: »Delo nam je slast.« Koračnica. Moški zbor.
5.	Absenger: »Kohlrcisel.« Pesem. Godba.
(i. H. Volarič: »Slovan na dan«. Mešan
zbor s sopran in alt solo.
7. Hajdrih: »Jadransko morje.« Oodba.
N. A Sabec: »Prolog.« deklamacija.
9.	P. H. Sattner: »Opomin k petju.« Mešan zbor s spremljevalnem godbe.
10.	C. M. Sichrer: »Dunajska dekleta.« Valček. Godba.
11.Fr.	Oerbič: »Slovanski brod.« Moški zbor.
12.	Jos. Gleisner: »Za srce in čut.« Valček. Godba.
13.	.1. Aljaž: »Oj z Bogom ti planinski svet!« Mešan zbor s tenor-solo.
14.	I. pl. Zaje: »V boj!« Godba.
15.	N. N.: »Na straži.« Moški zbor s bariton solo.
K). F. Fmeršič: »Brdki polkovni trobentač.« Koncentna polka. Godba.
17. J. Aljaž: »Ujetega ptiča tožba.« Mešan zbor.
Vstopnina prosta.
Vse oglase in vprašanja je nasloviti na društvenega tajnika c. kr. učitelja .los. Novaka v Idriji.
Program sestanka slov. m hrv. Katol. dijaštva v Zagrebu.
Priobčujemo tu načrt za sestanek v Zagrebu, kakor bo ta načrt v glavnem gotovo tudi ostal.
V	soboto, dne 3. avgusta, dopoldne ob deveti uri je v Ljubljani občni zbor »Slov. dijaške zveze«. Popoldne ob drugi uri 57 min. odhod z osebnim vlakom v Zagreb. Zvečer pozdravni večer.
V	nedelio, dne 4. avgusta, zjutraj ob osmi uri sv. maša; od 9. do 12. ure posebna zborovanja: lajiki skupaj in bogoslovci skupaj. Lajiki imajo sledeče referate:
1.	Naša organizira:
a)	Vodilne ideje našega gibanja (član »Zarje«).
b)	Naše organizacije, kakšne so in kakšne naj bodo (član »Danice«.)
2.	O ljudskih predavanjih (član »Hrvatske«),
Popoldne od 3. do 6. ure skupno zborovanje.
1.	Skupni interesi Slovencev in Hrvatov (član »Danice«),
2.	Razvoj slovenskega dijaštva (člau »Danice«),
3.	O hrvaških literarnih razmerah (član »Hrvatske«),
Ponedeljek od 9. do 12. ure abitunentski sestanek. Paralelno s tem se vrši sestanek \seli slovenskih udeležencev s programom:
1.	Pogovor o »Zori« (član »Danice«),
2.	Slovenske literarne razmere (slovenski bogoslovec).
|\>nedeljek popoldne ogledovanje mesta. Zvečer ob sedmi uri skupno zborovanje s predavanjem o razvoju kršč.- soc. ideje med Slovenci (slov. bogoslovec).
Torek, 6. avgusta, dopoldne od 9. do 12. lire: Posebna zborovanja.
Predavanja pri lajikih:
1.	Katolicizem in moderni vek (član »Do-magoja«.)
2.	Dijaško stanovsko vprašanje telan »Zarje«).
Popoldne od 3. do 6. ure: Skupno zborovanje.
1.	Slovensko in hrvaško vseučiliško vprašanje (član »Zarje«).
2.	Pogovor o organizaciji hrvaškega katoliškega dijaštva (član »Dotnagoja«),
3.	Skupno delovanje bogoslovcev in laji-kov (hrvaški bogoslovec).
Na posebnih sestankih slovenskih m hrvaških bogoslovcev v nedeljo in torek od 9. do 12. ure se bodo vršila sledeča predavanja:
1.	Bogoslovec in bogoslovska znanost (Ljubljana.)	...
2.	Bogoslovska mladež in mlademško gibanje (Maribor).	.
3.	O slovenskih bogoslovnih društvih (se nedoločeno).	. ,
4.	O bogoslovskim zborovima (Sarajevo).
5.	Ferijalni rad hrvatskog bogoslova (Dalmacija).	.
6.	Zadača bogoslova u moderno dODa
(Djakovo).	.
7.	Bogoslov i profane znanosti (Senj).
8. Cirilo-Metodska ideja (Grško-katol. iz Zagreba).
Kdor se hoče sestanka udeležiti, naj javi »Danici«, Dunaj VIII., Lange Gasse 16/6.
V počitnicah (približno od 10. julija t. 1. naprej) naj se oglasi javljajo predsednikoma »Danice« (phil. Iv. Dolenec, Sopotnica pri Škoji Loki) in »Zarje« (phil, .los. Puntar, Unec pri Rakeku).
Desetletnica „SI. kat. Izobraž. so. Jožefa u Tržiču"
V prijaznem gorenjskem Tržiču je slavila naša izobraževalna organizacija dne 29. junija letos svoj praznik. Obhajalo je namreč »Slov. kat. izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču« svojo desetletnico. Tržič je trg v krasni naši Gorenjski, ki slovi od pamtiveka po svoji industriji. Obdržala se sicer ni v taki meri kakor v Kropi, Kamni gorici in v Železnikih železna industrija, zato pa imamo v Tržiču iu njeni okolici zelo razvito črevljarsko, usnjarsko, tekstilno, papirno, usnjarsko in tudi nekaj železne industrije.
Združeno je tržiško delavstvo deloma še v starodavnih cehih. Razvila se je pa v teku zadnjih let v Tržiču močna moderna kršč. socialna delavska organizacija. Poleg »Slov. kat. izobraževalnega društva sv. Jožefa« ki ima popolnoma delavski značaj, ima tržiško delavstvo svoje konsumno društvo, črevljarji imajo svojo stanovsko organizacijo. Kar se še ni glede na delavsko organizacijo izvedlo, se_bo še zgodilo.
Kršč. soc. delavska organizacija tržiška ima svoje duševno središče v »Društvu sv. Jožefa.« Kar se je storilo za delavsko združevanje v Tržiču, je pognalo svoje korenine v društvu, ki je obhajalo 29. junija svojo desetletnico. O delu jubilarja v teku desetih let objavimo v kratkem obljubljeno nam podrobno poročilo.
Tržičani so dobro znani v naši izobraževalni, gospodarski iu politični organizaciji. Ni skoraj naše večje prireditve, ki bi se je ne udeležili naši tržiški organizirani zavedni somišljeniki. Ta požrtvovalnost in to navdušenje je tim večje vrednosti, ker leži Tržič precej daleč od železnice. Naša organizacija je vrnila ob desetletnici Tržičanoni njihovo navdušenje za dobro stvar In udeležilo se je slavnosti res nepričakovano veliko število naših društev. Navajamo jih in prosimo, naj se nam oprosti, ako smo prezrli kako naše pri slavnosti udeleženo društvo.
Ljubljana, središče slov. kršč. gibanja je bila nad vse častno zastopana. Prihitelo je s krasno svoio zastavo pevsko društvo »Ljubljana«. Samobsebi je umevno, da se je udeležila slavlja tudi S. K. S. Z. z zastavo. Ženski iu moški oddelek S. K. S. Z. sta bila zastopana nad vse častno. »Katol. društvo za delavke«, ki se je tudi udeležilo slavlja, je odposlalo častno število svojih zastopnic. Poleg navedenih društev smo pa opazili tudi še zastopnike »Podpornega društva delavstva tobačne tvornice«, »Krajevne skupine zveze krščanskega avstrijskega tobačnega delavstva«, »Strokovnega društva tekstilnega delavstva za Kranjsko«, »Strokovnega društva delavstva v tovarni za lep«, »Strokovnega društva pekov«, »Strokovnega društva trg. in poljedelskih uslužbencev«, »Strokovnega društva kranjskih lesnih delavcev,« »Prvega ljubljanskega konsumnega društva.« Slavlja sta se udeležila tudi dež. in drž. poslanec dr. Janez F. Krek in drž. posl. Jožef Gostinčar.. Da je bil zastopan naš list, je samoobsebi umevno.
Odlikovali so se s svojo narodno nošo vrli zastopniki »Bralnega društva v Gorjah«, ki so prihiteli v Tržič z zastavo.
Z zastavo se je udeležilo slavlja tudi »SI. kat. del. društvo na Jesenicah«. Zastopana sta bila pa tudi savsko strokovno in jeseniško delavsko konsumno društvo. Tudi škofjeloško »K. s. izobr. društvo« je prihitelo z zastavo. Udeležili so se slavlja še sledeča društva: »K. s. delavsko«, in »K. s. izobraževalno društvo Preska« (z zastavo), »K- s. izobraževalno« in Kršč. soc. delavsko društvo Dev. Marija v Polju« in »K. s. izobraževalno društvo v Križih pri Tržiču« z zastavo. Samoobsebi je umevno, da so bila zastopana i društva naša iz Kanine gorice in Krope. Zastopane so bile tudi vse naše dijaške organizacije »Dijaška zveza«, »Danica« in »Zarja«.
Sprejem.
Udeleženci so prihajali v Tržič deloma peš, deloma z vozmi. Tržičani so vse prihajajoče goste prisrčno sprejeli in jih spremili z »Jeseniško godbo« v gostilno gospoda Jurija Mali, kjer so se zbirale došle naše čete. Jeseniška godba zasluži pohvalo. Svirala je izvrstno pod spretnim vodstvom svojega kapel-nika gospoda Bernarda. Okoli 10. ure dopoldne otvori pri Maljju drž. in dež. poslanec dr. Janez Ev. Krek
Delavsko posvetovanje.
Za predsednika se izvoli načelnik »Strokovnega društva tekstilnega delavstva za Kranjsko tov. Jeraj. Poročal je dr. Krek o političnem položaju. Naglašal je, da so na površju kršč. socialci., Ustanovila se je tudi kršč. delavska zveza v državnem zboru. Liberalci so ubiti, ne pomenjajo nič. Soc. demokrati so zase. Pri teli ljudeh se nekaj kuha.
Kdor pozna našo soc. demokracijo, ve, da so vedno zabavljali proti dinastiji. Tega ne delajo več. Ko so slavili v zbornici poslanci vladarja, so soc. demokrati stali in so se ob prestolnem govoru poklonili cesarju. Dve struji se opažata v soc. demokraciji: radikalna in pa oportunistična. Zmagali bodo naj-bržc radikalni elementi. Naglaša, da zbornica
mora izpeljati splošno zavarovanje za starost, izprenieniti oziroma izpopolniti se morajo postave o delavskem.zavarovanju in pa rudarske postave. Po Krekovem govoru se ie vnela živahna razprava. Tov. Cebulj (Jesenice) odobrava odločno postopanje naših poslancev, ker so ustanovili »Slovenski klub« in niso marali imeti nič skupnega z liberalci, kar zborovalci navdušeno odobravajo. Nato je sledilo zaupno posvetovanje o izpopolnitvi naše organizacije. Razprave so se udeležili Angela Globočnik, tov. Miki (Kamna gorica) m tov. Jeraj. Ob 11. smo se začeli urejevati, da pohitimo v cerkev.
Izprevod v cerkev. — V cerkvi.
Izprevod od Malija v cerkev je bil lep, impozanten. Ljudstva domačinov se je kar trlo, ki je gledalo naše čete, okinčane s šopki, ki so jih pripele tržiške dekleta oblečene v narodni noši udeležencem iu udeleženkam iz-prevoda. Z godbo na čelu smo se pomikali v cerkev.
Cerkveni govor je imel predsednik Sr K. .S. Z. dr. Janez Ev. Krek. Primerjal je apostola Petra in Pavla različna po značaju in izobrazbi. Imela sta pa enake tri stvari. Res je vse, kar sta učila. Imela sta skupno misel za resnico in pravico. Družila ju je ljubezen do stvari in pa medsebojna ljubezen za tiste, ki so šli za njima.
Po cerkvenem dr. Krekovem govoru je imel sv. mašo S. K. S. Z. podpredsednik Luka Smolnikar. Krasno so peli med sv. mašo pevci »K. s. izobraževalnega društva sv. Jožefa.«
Po sv. maši smo se vračali nazaj h g. Maliju, kjer je sledil
Banket.
Otvoril je napitnice gospod kaplan Zaje, ki je v lepem pesniško navdahnjenem govoru pozdravil imenoma došle goste in društva. Na njegov predolg je bil izvoljen soglasno za stoloravnatelja gospod Slavko Ravnikar, za njegovega namestnika pa tov. Jeraj. Tov. stole ravnatelj je spodbujal v svojem govoru k združevanju. Naj nas blatijo naši nasprotniki, še bolj bomo skupaj držali. Stoloravnatelj imenuje za reditelja tov. Jeraja in Šturma. Po stoloravnateljevem govoru govori predsednik »Ljubljane« tov. Šturm. Z veseljem se je udeležila »Ljubljana« slavlja tržiškega delavstva. Stojimo na zemlji kjer kljubujejo Nemci Slovencem. Tržič je postojanka, kjer se borimo za narodno last. Konča: »Živela prelepa in krasna naša slovenska domovina! (Živahno pritrjevanje).
Po govoru tov. Sturma je deklamiral 10 let stari Ignac Papov pesem »Domovini«. V imenu moškega oddelka S. K. S. Z. pozdravi udeležence tov. Ivan Jakopič. Predsednica ženskega oddelka S. K. S. Z. gospa Marija Manfredo naglaša važnost združevanja, ki pa ni popolno ,če ni združeno tudi ženstvo. Navdušeno pozdravi vrle tržiške sobojevnike, unete za sveto stvar. Stoloravnatelja namestnik tov. Jeraj pozdravi v imenu »Strokovnega društva tekstilnih delavcev za Kranjsko« tržiško delavstvo. Odbornica strokovnega društva tekstilnega delavstva za Kranjsko, Marija Pečnik pozdravi udeležence v imenu članic svojega društva. Krasno govori na to za-stopilik katoliške akademičue organizirane slovenske mladine visokošolec Ivo Cesnik o potrebi enotnega delovanja med izobražen-stvoin in slovenskim ljudstvom. Dr. Janez Ev. Krek naglaša: Držimo skupaj vedno in vselej, kadar gre za dobro. Vztrajni moramo biti in pa stanovitni. Zaupam gibanju, v katerem sem stal do sedaj. Trdno sem prepričan, po tem gibanju se bo rešilo ljudstvo, narod, država. V imenu delavstva v ljubljanski tvor-nici za lep pozdravi udeležence tov. Jos. Her-fort. Tov. Jeraj se zahvaljuje v imenu delavstva zastopništvu akademične naše mladine med nami. Državni poslanec tov. Jožef Gostinčar poživlja zborovalce k vztrajnemu delu za organizacijo. Tržičane poživlja naj prično boj za slovenske napise v Tržiču. Tov. Lajo-vic pozdravi udeležence v imenu kršč. soc. organizacije pri Dev. M. v Polju. Pri banketu je svirala godba.
Odhod k veselici. — Ljudska veselica
Godba zaigra. Udeleženci odkorakajo na Slap h Krvinu, kjer se prične ljudska veselica. Lep slavolok stoji pred hišo, v kateri imata svoje prostore »Društvo sv. Jožefa in pa Tržiško delavsko konsumno društvo.« Tri društvene sobe so okrašene danes jako lepo z zelenjem.
Pri Krvinu se razvije živahna zabava. Neumorno se vrsti petje z godbo. Krasno pojejo pevci društva »Ljubljane«. Odgovarja jim dobro izurjeni pevski zbor »Društva sv. Jožefa. Srcčolov iu šaljiva pošta delujeta. Le prehitro mine čas. Tuji gostje odhajajo. Spremlja jih godba. Velikanska je udeležba domačinov - Tržičanov pri veselici. Splošna za-dovoljnost in veselje vlada na vseh licih.
Desetletnica »Slov. kat. izobraževalnega društva sv. Jožefa« je končana. Sadovi se brez dvojbe pokažejo v kratkem z okrepitvijo naše organizacije v Tržiču.
Brzojavni pozdravi.
Na tržiško slavnost so došli sledeči br-zojavni pozdravi:
Ljubljana. — Kot bivši predsednik se v duhu med Vami veselim Vaše desetletnice in kličem radostno razcvitaj in množi se vrlo društvo! Društvenikom pa: pogumno naprej!
Potokar.
Celje. — Dokler delavska duševna sila plemenito klije ne boj se sovraga ti mila slovenska domovina.
Delavsko društvo cinkarne, Trebičnik, načelnik.
Kočevje. — K desetletnici odkritosrčne pozdrave Vam in vsem bratskim društvom. Strokovno društvo premogarjev v Kočevju.
Novo mesto. — Slavlje desetletnice naj bo krepka spodbuja da vrlo društvo tudi za-naprej raste in cvete pod zastavo mogočnega varuha sv. Jožefa vsem bratskim društvom ki se vdeležujejo današnje slovesnosti kličem živela!
Leonard Zupan, odbornik.
Borovije. — Prisrčne pozdrave bratom pošilja
»Podporno društvo kovinarjev Podljubelj.«
Kočevje. — Obilo blagoslova iu poguma
Demšar.
Blstrfikl Faust.
iz Rožne Doline na Koroškem.
V krasni Rožni dolini ob novi svetovni progi alpskih železnic leži Bistrica. Tam je stara tvornica, last »Kranjske industrijske družbe«. Se prej, ko ni bila lastnica teh tvor-nic »Kranjska industr. družba«, je bil že tu direktor Faust, ki je privandral od drugod sem. Ko je prišel v Bistrico, je javno pripovedoval. da je krščanski socialec. A ko se je pričelo združevati delavstvo stanovsko, je nastopil kruto proti združevanju. Odpuščal je mož kar po vrsti iz službe zavedne delavce. Pozabil je na svoje krščansko prepričanje ter pričel na vso moč delati nemško narodno politiko seveda popolnoma v »protiklerikalnem« zmislu po zgledu jare liberalne nemške koroške gospode, ki bi bila ostala pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah koroških brez moči, ako bi je ne bili rešili popolnega propada in poraza soc. demokrati. Nič čudnega. Sinovi so soc. demokrati preperele liberalne stranke in dasi napadajo liberalce, pa grejo le za nje po kostanj v žerjavico, kadar vidijo, da ljudstvo ne mara za liberalce. Pri nas na Koroškem je že tako in pri vas na Kranjskem nič drugače ne.
A vrnimo se k Faustu! Faust je namreč tudi župan bistriške občine. Bistričani in Svečani so vložili 5. junija 1907 na bistriško županstvo sledečo vlogo:
»Od kar ljudje pomnijo, smo rabili Bistričani vodo od tukajšnjega tovarniškega vodovoda. Za odškodnino smo plačevali v roboti prejšnja leta tako, da je stranka nažela vsako leto 3 kope žita na tovarniškem polju. Posestniki iz Sveč smo pa rabili to vodo brezplačno. Dne 25. maja 1907 je postavilo oskrbništvo tovarne napis:
»Bis auf \Viederruf freiwillig gestatteter \Vasserbezug.«
Ker se nam s tem napisom naše pravice kratijo, prosimo slavno občinsko predstojni-štvo, da nam brani našo pravico do vode in nam naznani, kaj misli v tej zadevi ukreniti, ali kaj se je ukrenilo. Pri tej priliki izjavimo, da nam bo občinsko predstojništvo zato odgovorno, če mi v zadevi rešenje te uloge — rok tožbe motenja posestva zamudimo. Rešitev te uloge prosimo v roke gospoda Janeza Goričnika p. d. Veja v Bistrici.«
Sicer se nam je zdela ta prepoved čudna. Poznati se namreč mora naše razmere. In ta napis je dal direktor Faust po državnozborski voiitvi. Opravičeno se sodi, da je to napravil zato. ker je dobil v Bistrici naš slovenski kandidat Grafenauer nepričakovano veliko število slovenskih glasov. V tem tiči zajec.
In na to slovensko vlogo, vele važno za prizadete Bistričane in Svečane je odgovoril ta privandrani Faust, ravnatelj »Kranjske industrijske družbe« in bistriški župan z grdim napadom na slovenščino.
Ne čudimo se, da je rešil župan Faust slovensko vlogo nemško. Nekaj druzega je, kar mora še bolj vzbuditi ogorčenje vsakega zavednega Slovenca.
Na to za Bistričane in Svečane tako ve-levažno stvar je odgovorilo bistriško županstvo, da je bistriški občinski svet v seji dne 24. junija sklenil soglasno, da odkloni to slovensko vlogo, češ da kar pomnijo ljudje, občina ni uradovala slovensko, marveč nemško, in da se morajo zato vlagati vse vloge le nemško.
Nočemo se spuščati v razmotrivanje tega nezakonitega salomonskega sklepa bistriškega nemškutarskega občinskega sveta.
Ta sklep je kruta žalitev ne samo koroških Slovencev marveč žali nemška oholost vse Slovence in vse avstrijske Slovane.
Pri uradnem zadnjem ljudskem štetju dne 21. decembra 1900 so namreč našteli v bistriški občini le 324 Nemcev in 3146 Slovencev! Zadnje državnozborske volitve na Koroškem so dokazale, da je kljub peklenskemu gospodarskemu nasilstvu od nemškutarske strani v bistriški občini nemški živelj brez pomena. Celo vlada je ukazala na postaji Bistrica dvojezični nemško-slovenski napis.
Proti temu žaljenju Slovencev ogorčeno protestiramo. Poživljamo slovenske in vse slovanske poslance, naj nastopijo odločno proti taki domišljavi nesramnosti Faustovi in njegovih nemškutarskih podrepnikov v bistriškem občinskem svetu!
Deželne finance.
Dunaj, 29. junija.
Vsa javna uprava v Avstriji je zastarela, okorna, brez vsake notranje zveze, jako draga, pa malo vredna. Najlepše pa je, da je država deželam naložila ogromna bremena za razne panoge javne uprave, prisvojila pa si vse direktne in indirektne davke in deželam prepustila le prikladc na državne davke. Žalostna posledica je, da so že najbogatejše dežele, kakor so Češka, Šlezija in Moravska, zabredle v neizogibne dolgove. Posamezne dežele so na robu bankerota. Pomagajo Si za silo
od leta do leta z zvišanjem deželnih naklad na državne davke; druge množe svoje stare dolgove. Tako se vzdržuje nad vodo zadolžen gospodar, kateremu pojemajo gospodarske moči in potrebni kredit.
Vsa mizerija deželnih financ tiči v ziste-mu samem, ki prepušča deželam edino le pri-klade. In te priklade so že dosegle in presegle skrajno mejo davčne moči nižjih slojev prebivalstva. Povprek znašajo deželne priklade na direktne davke brez osebne dohodarine 120 5 odstotkov. V Sleziji pa so leta 1904 znašale priklade za avtonomno upravo skoraj 196 odstotkov, in v Dalmaciji že nad 200 odstotkov. Ako torej plača davkoplačevalec eno krono državnega davka, šteti mora še dve kroni za deželno upravo.
Skrajni čas je torej, da država deželam priskoči na pomoč. Vlada si več ne prikriva te nujne potrebe. Zaveda se dolžnosti nasproti deželam, kakor je to v četrtek finačni minister javno priznal v zbornici. Toda obljuba sama dela nove dolgove. Vlada hoče šele na jesen sklicati enketo deželnih odborov in drugih ve-ščakov, ki naj sestavijo načrt, po katerem bi se deželam olajšalo breme, oziroma omogočilo nadaljno delo na gospodarskem in kulturnem polju. Enketa! To je zopet stranska proga, na katero vlada kaj rada zavozi polni voz skrbi. Enketa naj šele ugiblje, kaj naj stori država. Vlada dobro pozna bedo deželnih financ in zadrego deželnih zborov, ki imajo vedno višje in nove potrebe, pa nobenih novih davčnih virov. Periculum est in mora.
Ali sicer ne vemo, kaj hoče vlada storiti v tem pogledu, a to vemo, da bi ne bilo umestno, tudi ne pravično, ko bi vlada merila vse dežele po enem in istem kopitu. Vsa akcija se mora ozirati v prvi vrsti na davčno moč do-tične kronovine. Ako n. pr. država prevzame prirastek stroškov za ljudsko šolstvo, ko presežejo določen odstotek, moral bi tudi državni prispevek biti odmerjen po odstotkih. Sicer pa se nam zdi, da to ni pravi način, ako država prevzame določeno vrsto deželnih izdatkov, n. pr. za ljudsko šolstvo. To bi bilo jako neenako merilo. Primerneje, četudi ne povsem pravično, bi bilo, ako država prepusti deželam katerikoli direktni ali indirektni davek.
Skoraj gotovo pa se vlada odloči za način, ki je izražen v davčnem programu iz leta 496. V smislu zakona z dne 25. oktobra 1896 uporablja vlada rastočo osebno dohodarino tudi v to, da popušča 10 odstotkov pri zemljiškem in hišnem davku, poleg tega pa še šest milijonov kron posameznim deželam. Ta določba pa velja do konca leta 1909. Torej bode treba leta 1909 državne prispevke posameznim deželam na novo zakonito urediti. Tedaj poteče tudi desetletna doba zakona, po katerem država prepušča posameznim deželam določene vsote iz dohodkov od žganja. Po tem načinu bode vlada v bodoče morala odkazati višjo vsoto deželam. Največjo težavo bode delal ključ, po katerem se bodo delili ti državni prispevki. In s tem vprašanjem se bode ba-vila od vlade sklicana enketa.
Socialni demokratje pa so minoli četrtek predlagali po dr. Rennerju, naj država podpre deželne finance le s pogojem, ako se obenem tudi za deželne zbore dovoli splošna in enaka volivna pravica. Naše stališče glede na splošno in enako volivno pravico je znano. Mi zahtevamo to volivno pravico tudi za deželne zbore. Znani pa so tudi vzroki, zakaj se vlada odločno upira tej zahtevi. Po človeškem računu utegne vlada še nekaj let odrekati deželnim zborom enako in )šno volivno pravico. Sanacija deželnih fi-c pa je nujno potrebna. In to je glavni arni razlog, da je večina zbornice odklonila .: itevo socialnih demokratov. Deželne finance so stvar sama zase, volivna pravica zopet drugo vprašanje, ki je s prvini le v navidezni zvezi. Socialni demokratje so tudi takoj vložili samostojni nujni predlog, naj vlada že v bodočem zasedanju deželnim zborom predloži načrt splošne in enake volivne pravice. Za ta samostojni predlog je večina brez dvoma zagotovljena. Tako je nova zbornica že prvi teden nujnim potom sprožila dve važni vprašanji. Naša želja pa je, da bi novi poslanci manj kričali in več delali. Potem postane avstrijski parlament v resnici ljudsko zastopstvo.
Manifestacija za slovanske univerze na Dunaju.
Po mnogih neprijetnostih in zaprekah, ki so se stavile od strani rektorata, policije in dunajskih nemških restavraterjev se je slednjič vendarle vršila dne 27. junija v »Češkem narodnem domu« V. Turnegasse 9, manifestacija za slovensko univerzo v Ljubljani in drugo češko v Brnu. Manifestacija je bila sicer sijajna in dvorana »Češkega doma« je bilo skoro napolnjena, a z ozirom na veliko število slovanskih dijakov na Dunaju bi bila udeležba lahko še mnogobrojnejša. Posebno je pa (»vzdignilo manifestacijski značaj večera veliko število došlili poslancev, posebno slovenskih.
Iz »Slovenskega kluba«, ki je bil najbolj častno zastopan, so bili drž. poslanci: dr. Ben-kovič, Demšar, dr. Fon, (iostinčar, Jaklič, dr. Hočevar, dr. Korošec, Pišek, Roškar in dr. Žitnik. »Jugoslovansko zvezo so zastopali
drž poslanci: Hribar, Mandič, dr. Ploj, dr. Tresič-Pavičič, dr Ribaf, Štrekelj. Nadalje so bili zastopani tudi vsi češki klubi; za »katoliško narodni klub« Kadlčak, za »svobodomiselno stranko« profesor Hrasky, za »napredni klub« dr. Drtina, za »demokratično koncentracijo« dr. Hajn.
Predsednikom zborovanja je bil soglasno' izvoljen Ceh iur. Steinfeld, podpredsednikoma pa med. Klun (»Sava«) in en Poljak. Zapisni-, karjem pa phil. Dolence (»Danica«), en Ceh! in en Poljak.
Po pozdravu predsednika in podpredsednikov utemeljuje zahtevo po drugi češki univerzi phil. Hyšek. Najprvo omenja velikanski kulturni napredek češkega naroda, in daje duška svojemu začudenju, da temu narodu vlada ne ustanovi druge univerze. Potem dokazuje potom statistike, kako vlada skrbi za kulturni napredek Nemcev in zanemarja Slovane. Nadalje izvaja zgodovino boja za drugo češko univerzo, ki je- pričel že v 60. letih in ki je postal v 80. letih ena glavnih zahtev vsega češkega naroda. Končno se dokazuje med splošnim odobravanjem, da mora biti univerza na MoravsKem, v Brnu, ki ni več nemška posest, ampak češka.
Za njim nastopi govornik za češko univerzo phil. Mravljak (»Slovenija«). V začetku svojega govora slika neznosne razmere, v katerih žive Slovenci pod pritiskom vladnega bi-rokratizma iu vsled šovinizma nemških kul-turonoscev. Nasprotniki slovenske univerze navajajo kot razlog, ki naj bi govoril proti njeni ustanovitvi, to, da slovenski jezik še ni dovolj razvit in da bi univerza imela premalo slušateljev. Kdor trdi prvo, ta ne pozna razvoja našega jezika, ali je pa lopov. Proti drugemu pa jasno govore številke. Leta 1905 je študiralo na avstrijskih univerzah 479 Slovencev (202 phil., 250 iur., 27 med.). Leta 1906 že 553 (188 phil., 328 iur. in 37 med.). Za leto 1907 govornik še nima natančne statistike, vendar ceni število Slovencev na 570. Slovenska univerza bi imela tedaj brez teološke fakultete v kratkem tisoč slušateljev, ker bi jo gotovo povečali tudi Hrvatje iz Istre in Dalmacije. Nato zavrača govornik argument nasprotnikov, da bi nastala hiperprodukcija slovenskega akademičnega izobraženstva. Na slovenskem ozemlju je okoli 570 uradniških mest, katere bi imeli zavzemati Slovenci, a jih imajo zasedena tujci (na Kranjskem 97, na Spodnjem Štajerskem 230, na Koroškem 75 in na Primorskem 171). Na višja uradniška mesta Slovenci v obmejnih okrajih sploh ne morejo reflektirati. Pač pa primanjkuje še v vseh kategorijah slovenskih uradnikov. Tako n. pr. pridejo na 4115 slovenskih srednješolcev 204 slovenski profesorji, na 3318 nemških pa 227 nemških profesorjev. Celo na I. državno gimnazijo v Ljubljani, kjer je 457 Slovencev in 103 Nemci, hoče vlada vriniti za ravnatelja nemškonacionalnega Profta. (Med poslušalci ogorčenje in klici: Pereat!)
Ko je govornik zavrnil argumente nasprotnikov proti naši univerzi, preide na koristi, ki bi jih imelo slovensko dijaštvo. Mnogo si jih nakoplje v tujih mestih kal bolezni in profesorji na nemški univerzah so nasproti Slovencem zelo pristranski. Tako n. pr. pade pri prvem juridičnem izpitu navadno nad polovica slovenskih kandidatov. Tudi je dunajska univerza, kjer študira največ Slovencev, silno prenapolnjena, vsed česar so Slovenci do malega izključeni od dela v institutih in seminarjih. Zato poživlja slovensko dijaštvo vlado, naj takoj ustanovi v Ljubljani juridično fakulteto, za katero so že dani vsi predpogoji, kateri naj potem kmalu sledi filozofska fakulteta. Pomnoži naj se nadalje število visokošolskih štipendij iu izpiti v Zagrebu naj bodo veljavni tudi v tostranski polovici. Nato poživlja poslance, naj zastavijo vse svoje sile v dosego tega cilja.
Za njim izjavlja predsednik poljskega akademičnega društva »Ognisko«, da se poljsko dijaštvo popolnoma strinja z zahtevami Slovencev in Cehov.
Oglasi se k besedi profesor dr. Drtina, ki opozarja na pravične zahteve Slovencev, katerim vlada noče dati kulturnega središča z izgovorom, da so še premalo kulturni, ne glede na to, da je vsestranski napredek naroda le tedaj mogoč, ako ima svoje najvišje izobra-ževališče.
Zastopnik srbskega dijaštva dr. Ivič navaja može, ki bi lahko predavali na slovenski univerzi (Štrekelj, Murko, Hinterlechner, Ple-melj, Prijatelj, Nachtigall, Zupanič), se izjavlja za solidarnost iu skupno postopanje Jugoslovanov in graja sedanje poslance, ki se niso združili v skupen klub. To očitno ni bilo nU mestu, zato so bili nekateri ogorčeni in čuli so se klici, naj mu predsedstvo vzame besedo. Dr. Korošec: »Ce nas vabite, nas ne smete napadati.« Škoda, da je prišlo do tega inter-mezza, akoravno je bil v predsedstvu tudi Slovenec.
Hrvat dr. Belovučič utemeljuje zahtevo hrvaških akademikov, da bi bili izpiti v Zagrebu veljavni tudi v tostranski polovici. Govornik je promoviral pred par meseci \ Zagrebu, a se mora sedaj voziti na Dunaj in v Prago, da mu doktorat nostrificirajo, kar je pa seveda združeno z velikimi stroški in drugimi sitnostmi.
V imenu »Zveze južnih Slovanov« govori Ivan Hribar, ki upa, da bo sedanji parlament bolj pravičen nasproti zahtevam posameznih narodnosti.
Za Hribarjem govori dr. Korošec. Ze leta 1848 je odgovoril minister Stadion dr. Ule-piču na državnem zboru v Kromerižu na njegovo interpelacijo, da je slovenska univerza v Ljubljani koristna in potrebna. In vse vlade do danes so bolj ali manj prepričane, da je univerza v Ljubljani potrebna iu koristna, ali odločnega koraka v tem vprašanju noče storiti nobena. A. mi ne odnehamo, ker vsak narod vidi višek svojega prosvetnega življenja v univerzi. Z veliko energijo si pribore solnčni žarki pot do zemlje. In z napetjem vseh sil si hoče priboriti slovenski narod žarke prosvete, ki mu bodo prisijali iz lastne univerze. V imenu »Slovenskega kluba« izjavlja, da bodo poslanci kluba stali v prvih vrstah v tem boju in naznanja, da so že storili prve korake. Govornik sam je opozoril baš ta dan zbornico na našo zahtevo, in klubov predsednik je že vložil tozadevni predlog.
Profesor dr. Drozda kot zastopnih vede opozarja na intelektuelne sile, ki spe v slovan-stvu in navede nekatera imena, ki pričajo o naših duševnih močeh, kakor: Škoda, Roky-tanski, Hoffmann in Albert.
Govorili so še češki poslanci Kadlčak, Bi-novec, dr. Majm in profesor Hrasky. Vsi so povdarjali, da se bodo trudili, da se uresničijo naše zahteve. Profesor Hrasky na tehniki v Brnu je v slovenskem jeziku izražal željo, da bi hodili Slovenci kot privatni docenti na češke visoke šole, kjer se jih bode bratsko sprejelo. S tem tudi dejansko ovržemo ugovor nasprotnikov, da nimamo sposobnih zmožnih ljudi.
Dr. Hajni pa opozarja na težko stališče, ki ga imajo Slovani na dunajskem vseučilišču, katero ni več avstrijsko, ampak je nemško, protislovansko, dunajsko.
Nato prečitata Ceh phil. Suczek in pa Slovenec phil. Kadunec resolucije, ki so bile z navdušenjem sprejete. Te resolucije so se odposlale ministrskemu predsedniku baronu Be-cku, naučnemu ministru Marchetu, ministru-rojaku Pacaku in zborničnemu predsedstvu.
Stettin, 7. junija tS07. Jalkenuoalderstr. 23 \I.
Gospodu	1459 10 2
ScSrijslu cšiccoli
lesarju v JLjubljani.
Vaša tinktura ja želodec je pri meni zelo dobro učinkovala in čutim prijetno dolžnost izreči Vam /> hvaležnosti svoje priznanje in Vašo je. lodčno tinkturo povsod priporočati.
Velespoštovanjem
Sospa Ohlara tRierer.
Išče se dober, praktičen
kiparski pomočnik
Naslov se poizve v upravništvu Slovenca'.	1466 3_2
Sprejme se takoj več •
S£ dobrih šivilj
v Hilšerjevih ulicah št. 12, I. nadstr. (Olga Breskvar.) 1476 (2-2)
C in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik
1000 52—7
lekarnar Piccoli, EJ iiiiSjaiia
Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
-	opetovano odlikovan, priporoCa nastopne preizkušene izdelke- t==========
l\Zr«1inrw širim najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist iz-mauuu v an up, de)ck neprekosljive kakovosti pomešan z vodo da prijetno in žejo f gasečo pijačo. — Steklenica 1 kg .sterilizirana, velja K 1'50, '/s kg steklenica K —'90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg.
BitlP" brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo "	' gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono.
■7Alf>«7r»Qtrt Trinn vsebuje za slabokrvne In nervozne osebe, blede in slabotne
ZJpxt/tuaiu VlllU otrokc lahko prebavljiv železnat izdelek Ena polliterska stekl. 2 kroni
Tirilrtnra vn *nlr»rif»r» je želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo In odprtje limvmm /.a, /itiuue^ telesa pospešujoče, sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
Naročila se točno izvrže proti povzetju.
Podružnica i v Spljetu. s
Delni&ka glavnic« i i i K 2.000.000. i i
Ljobljonslia kreditno banko v Ljubljani, stm mite m. i •
obrestuje
vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do /1 _Q _ ——------------------------dne vzdiga po * 2 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za suhskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1,000—, 5,000 — in 10.000—.
s v Celovcu, a
■ Rezervni fond i i i i K 200.000. i i ■
Priporočamo svoja izborna kolesa po raznih cenah, vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa.
Edino zastopstvo najbolj slovitih tovarn:
Durkopp & Co., 1325 6 3 Styria tovarna za kolesa (Puch & Co.),
Oesterr.Waffenfabrik.
Stara kolesa se zamenjajo.
IVAN JAX & SIN, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 17.
Železniški upokojenec
43 let star, ki je že tri leta služboval v uradniški skladnici za pisarja, išče primerne
pisarniške služk
Ponudbe pod „Zvest in zanesljiv" upravništvu „Slovenca".
1452 3-2
KOČIJA
(Ohlachse).
s streho, črno lakirana za 2 konja,
popolno nova, moderno izdelana, se proda za 6b0 kron pri flnt. PelCU, Ribnica, Dolenjsko.
1468 3-2
2
ucenca
sprejme takoj s popolno oskrbo
Janko Sink, svccar
in lectarv Kranju.
1442 10-3
Kuverte s firmo,
-	■ pisma, - -
-	račune Itd* ■
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.