P#»araeine*twffliet Navadne Din —'75, ob nedeljah Din i*-—• »TABOR* »ato*:* vsak <*•»» iwm rec^Ji« io pimcA«, «1» 18. iH » dnioinacp naol*in^fa do* tm »ten* «oKČt« po poiti D 10*—, ra inr »acnsftv« D ^ - , tlvftmrlfca na «!•» D11'—, «* \xr*atz*mc maerati po (iofomn. H«roi* w pn MAR3BOK. ' m Bjpw» •TABORA* uliM Hrr.i, nolbvtr:!. Cena siev. 75 »aapa TURnD PotaineiDe Številk« Navada* Din —‘7S, ob nedeljah Din !■-— UREDNIŠTVO « »«„.,» , u«rt kora, furči£ev» at H .00« Din in 190.000 Din. dra-.rivi.i--kili doklad- doč:m dobiva ministrski predsednik 2,900.000 Din, državni svet 6 n»il.. glavna kontrola 17 mil. fiMOOO Din. dvorna pisarna 2 mil., pisarna za odliko-rr.n.ia 1.2 milijon Din. Proračon vrhovne oprave vsebuje v po-ebnem členu tudi oo-stavko za pokojnine državni;!] uradnikov v višini 498 mil. z--? pemM jonirsn«? miitiist^-e fn višje urS-dnike in 300 milja ostalo uradmštvo. V nn^le-dr jram čle «u so zapOpadene postavke dnevnih dolgov. 7-n izplačevanje raznih kuponov V.1 obveznic je določan" zne-^-k 671. mil. farjev. Ministrski podpredsodnik Gjn-nčic ni podal nrkakega e-kspezeja. Ko je bilo neka.i postavk zmanjšanih, ie vladna večina proračun z veS5-no>ln*lr> -voktor^ta je pov7.ro* čilo povsod veliko presenečenje. Neko por.očilo iz. "R1;ogrsrla obljuhuje da. bedo sledile še štiri upokojitve in sicer bodo upokojeni štirje profe-orji medicinske fakultete, med njimi predsednik jogo-sio* Vedskega zdravniškega društva, dr. Milan S t a n k o v i č- Dnemi kronika pred!; Glasovi o nemškem iogu glede kulturne avionornsje korežkih $«o-vencev V jrraJiki. »T^gjes-posti«. z dne 20 t.,ni. Se izšel .na uvodnem mostu Celovca do,-Po^lami olanek Bernarda S c h e i e li.e 1-baue.rja.. ki raamotriva o znane,n predlogu Nemcev v Sloveniji, da naj -c da koroškim Slovencem kulturna avto noinija. kor l?odo potem Nemci v Sloveniji zahtevali enako avtononvjo za se. Pridrsimo *j kasnejšo izjavo r.ckaterih naših -narodnih delavcev o teni vprašanju in za sedaj samo registriramo odmeve s Koroškesa. B. Soheic-Tieliiauer govori uvodoma o ■ težkočah, ki jih je ustvarjala narodna niešanost že v bivši nvstro-osrrski monarhiji. Predi-orr o kulturni in šolski avtonomiji narodnih manjšin se naslanja, na zasrirvve soc.-dem. voditelja dr. 1?ph-nerja, ki si je že pred -vo.ino zamišljali rešitev naelonnlnMi problemov v Avslro-Og-rs-k.*. -tia'-podlagi -personalne narodnostni'. avtonornije. Tz.d-elali bi se narodni katastri in kjerkoli bi bivat pripadnik katere narodnosti, povsod bi mu šle narodi1.'•e pravice. Praktično pa je (o izvedljivo le ondi. kjer biva narod na zaključenem ozemlju: zato se moramo vrniti k teritorijalni avtonomiji. r- Pisec meni. da se. na Tvoroškesn ne da izvp-ji -re osebna ne terUorijolna šolska in kulturna samouprava. Po njegovi sodbi ri.-o koroški Slovenci pravi Slovenci, temvef, nekaki Vendi. ki so čuti jo samo Kor“5c.e in so radi. toga ob plebisciti! gla-scvali v e č i n o m n za Avstrijo. To po* trjn iejo ind’ 1 -bibl,ls J io '•)- (V.) Pri lindškem štetju 1. 10255 se je priglasilo kot Slovenci samio 37.224 oseb. kuroška. s!r.\eu.sk;j stranka, pa je dobiiu piri zadnjih volitvah -le S)8(iS glasov. Kulturna avtonomija je mogoča ondi. kjer obstoji nacionalna, kultura. Le-ta pa 'ni mogoča' brez na>*odue intelisence, ki pa je -koroški Slovenc.; nimajo. Pisec pravi, da bi se te-rnn dalo odpomoči. če bi prišla inteli-genoa iz Krauj-ike. vendar pase je teh piišU-cev ba.ti'že iz državno-obraim-bnih interesov, kajti le-ti' bi — meni — pobu-v-ili koroške Slovence in še skušali -doviz.iral-.i korftSikc Nemce! T/>. i al n i pač ne bi bili in nelojalnih ljud.i Avstrija ne' bi mogla trpati na svojem ozemlju. Skratka: pisec prihaja k skle-pn. da želji Nemcev v Sloveniji ne ho rnouoče ustreči, 'ker -koroški Sloveicci niso to. kar so Nemci v Sloveniji. Le-ti bi laliko pla- Sobota, 30. januarja 1926 * J.OOSt.OMB«' v korist bratom v suženjstvu čevali gmotna bremena posebne kulturne avtonomije, ali koroški Slovenci bi se u-prl-i temu, da bi jim kdo nalagal razen davkov še posebne doklade za to, da so Slovemc-i. Edino, kar kaže storiti, je to. da koroški deželni svet izvrši že sprejeti sklep in preišče želje in-pritožbe koroških Slovencev. Sicer pa izzveneva piščev sklep v mnenju, dq. večina ko* rošikih Slovencev sploh nič r,e zahteva in nič ne potrebuje. Da koroški Nemci ne bodo razumeli aJi li.oteli razumeti slov. nacionalnega problema na Koroškem, smo bili že v naprej prepričani i-n zgornja izvajanja B. Sclieichelib au er j a. kažejo staro nemšiko argiiimentaoijo. Pisec je pač paoabil, da so Nemci nekoč v Avstriji pobijali z istimi argumenti sploh vsak slovenski narodni pole ret. Ne samo na Koroškem, ampak tudi na Štajerskem, im Kranjskem. S«j je za narod, ki ima vso moč nad podjarmljeni im narodom, oajndob-nejše, če temu narodu sploh ne prizna, da je narod. Toda prav radi te težke zmote v nacionalnem vpra-šamju go- 'avstrijski Nemci razbili habsburško monarhijo. Sedaj govore iu delajo v manjšem obsegu, a covo-re in delajo isto. Sicer pa še pričakujemo nadaljnih glasov. —O— Nove spremembe na Madžarskem? — Ceps. Pra-sa 19. januarja. V madžar.-jkih političnih krogih so po vesteh dunajskih listov pripravljajo v a-ž n e spre m e m b e. Zdi se, da ni omajan samo položaj ministrskega predsed-niika- grofa Betblona, ampak tudi sam Tlortv ne sedi več, trdn':o. Resni politiki že razmišljajo o tem, kdo bi >e postavil na me*ita komipromitiranih. Javna tajnost je. da je ministrski predsednik po izbruhu falzifikator-ake afere izročil že trikrat d e m i s i jo; njegova stranka, ki se boji da bi kriza prinesla tudi temeljito spremembo režima, ga je prisilila. da vztraja. Opozici jonalni listi so dobili iz ministrskega predsedstva zaupno informacijo, da se bo Hor-ty tekom 6 mesecev, u m a k u il z mesta državnega šefa. O končnih ciljih madžarskih prevar doznava dunajski »Der Morien« iz francoskega vira. da je bilo falzific,:-ran je frankov resnično samo priprav® za veliki vojaški puč. ki bi izklical nadvojvoda Albreht in princ, Windis-eh-kralja. Puč sta pripravljala v glavnem nadvojvoda Albreclit in princ WindS®eh-gratz. Ker je bilo treba v ta namen veliko denarja, ki se ni drl dohiti na normalen način, so pučisti šli mecl falzifika-tor.ie. Ko bi razpečali četrtino falšifiko-to.v. bi bilo do.no znamc-aje in podrobno orgau-izirana izarota bi izbruhnila. Ccte hi vodil poslanec Gdnrbos. Albreht bi postal kralj TTorthv palarlin. Wind:sch-gratz pa ministrski predsednik. Na mesto tega je sedaj prim« Wi-n* di-schgrjitz v joči z žigom prostega goljufa.'. . . Leto: VII. — Stevsikia: 17. PARIŠ še četrtek in petek I4l KINO APOLO — Pašičeve nalogo v inozemstvu. Naj novejša, številka »Političuega y:lasnikac, ki velja kot gl-asulo vplivnih krogov radikalne stranke je prinesla, uvodnik o bivanju g. Paši č a v inozems-tvu. List pravi, da je g. Pašič odšel čez mejo, da reši težke probleme, ki nas žulijo.« Predvsem gre za popravo »mučnega dojma, ki so ga zapustile nekatere napake finančnega ministra v Franciji«. Drug namen Pašičevega potovanja pa bi bil pc »Polit, glasniku" ta, da'je hotel najti potreben mir za razmišljanje o nekaterih zelo važnih notranjepolitičnih vprašanjih. ki jih mora rešiti takoj po vrnitvi v Beograd. — Vpokojitev zagrebških vseuč. pro* fesorjev jo izzvala povsod buren odmev in je najbolj značilno, da obsojajo fa akt prosvetnen-a ministra celo nekateri oni liisti. ki »o 'sicer naklonjeni politiJki g, Radiča. Kakor smo poročali že včeraj, je bila proglašena tridnevna dijaška stavka na zagrebški univerzi, sigurno pa je, da tudi d-ijaštvo v Beogradu in Ljubljani De lxi molčalo. Radi nasilme vpokojit-ve protestirajo tudi druga društva, med njimi Sokolsko društvo I. v Zagrebu. G. Radifia ne čakajo dobri duev-i. tembolj, ker je v »Domu* ostro napadel notranjega ministra Maksimoviča, ki namerava sedaj ra-zraeuniati ž n jim.' Pa tudi finančni minister Stojadinovič se onti užaljenega in prizadetega od znane Ra» dičeve kritike. — Kakšen bi naj bil spomenik padlim vojakom? O tem smo dobili \% občinstva sl er] e če vrstice: Najlepši spomenik mrtvim žrtvam svetovne vojne bi bil. če bi ss spomnili še živih žrtev im jih rešili-Tudi »Tabor« je že poročal, da živi glp* boko v Rusiji še mnogo bivših avstrijskih ujetnikov, naših rojakov. Se sedaj po 11 letih se osrlašajo posiame»miki, ki so jih celo sodišča proglasila za mr-tve._Koliko paših pogrešancev še živi iri sanja o daljni domovini, ki o nji nimajo noben ih vesti! Kaj so ti reveži zakrivili drugega, ko da so bili pod si-lo avstrijski vojaki i-n so fako prišli v rajsko njctmiištvo? Rodi-la. jih je slovenska mati na slovenski zemlji in tflovens-ka kri jim teče v žilah, pa se vendar nihče ne zmeni za nje. Razmiišljn+e o spomeniku mrtvim? Vrnite iz desetletnega ujetništva žive: vrnite starišom si-no^e, ženam more in sirotam-očete. K° je človek mrtev, ne rabi nič drugega, kot večen miir. pa najsi bo ta ali oni; Pomagajte tedaj tistim, ki jim še lahko pomagate iin hvaležnost živih bo najlepši spomenik mrtvim. — Oče ruskega ujeturkn. Mariborske vest-' m Smrtna ko^-a. Sinoči ob 5. uri je v javni bolnici nenadoma umrl Vinko Fritz, odvetniški uradnik v Mariboru, Ata-r 50 let. Pogreb se vrši jutri droe 22. ja.n. l&-fi,oh 4. uri popoldne od mrtvašnice na pobreškem pokopališču. m Svetosavska slavnost se bo vršila kakor vsako leto tudi letos dne 27. t. m. PovaMla so se že razposlala. Čc jih kdo ni dobi-1 in reflektira- na nje. naj se obr-me do predsedniška pravoslavne cerkvene občine g. Miovifeft (telefon št. 43S). Oslav-nosti bomo objavili natančnejši program prihodnjič, že- sedaj pa apo»a-rjamo na njo v>e.pa.triotično občinstvo. m Humorističen list »Mariborski klopotec*. Ob priliki velikega jugoslovanskega plesa dne 30. t. m. bo izšel kot novost za Maribor humorističen li- t • M^ri-borski klopotof’/;, z velezaii'mivr> š?.1 !'vo vsebino, h kateri so prišpevH! r **tr riboraiki literati v vezani in r- Maribor, d*ne 21. januarja 1926. sedi. List bo opremljen le z origimalpiml slikajmi in karikaturami ki bodo izvršene v več barvah, delo mariborskih umetnikov. Zanimiva bo zlasti serija portretov raznib markantnih mariborskih osebnosti. Ta-ko vsebina, kakor tudi risbe se bodo nanašale več j klel na lokalne dogodke ter bodo vzbudile mnogo dobrega razpoloženja. List bo izšel ua prireditvi o polnoči. m Nadaljni program Ljudske univerze. V petok dne 22. t. m. bo predaval gt-ud-phil. g. Bratiko K r e i t o sodobnem ruskem gledališču. Zelo zanimivo prireditev pa obeta Ljudska, univerza za nedeljo dne 24. t. m. Ob 3a4 popoldne se bo vršil v običajnih prostorih otroški večer. Lansko leto so prireditve te vrste lepo u ■ pel e, gaj posebno v M»r»-v>rtm to ati ik a mladinskih prireditev. Upamo, da bodo •■.'-r -pt-n-Hši kakor-mladim s si-nrpatijamj .•'.li nedeljski otročki veper, »la®*1 Sfrtis % »TABUK« .«■ maviooru, cin? 'S-. naivna rja in?/« fer itn«* mašen program. Sodelujejo: članica 'miaa^bonsike opere sdč. L u b e j e v a ki bo pela d^e Adamičevi pesmi, dalje gOodiailLSki: igralec £. Želez n i k, ki bo rttail pravljice in mladinsko ipestivi. Mladi marilbonski violiniist g. S J jan ec ho oib spremil jeva n j 11 gdč. Zaeheriove odsviirad. (nekaj srla^b^nih komadov. Naposled «e toorfo kazale skioplične »like. — V pondeljok dne 23. t. m. bo imel gosp. Inž. TCii k o v o e tretji dol prodiavanjao Tolistojn. Tu bo posebno očrta! Tolfd ojtv ve nabore o ftociialnih nazorih in označil svoje stališče napram Tolstojevi musel-Mosti. — V petek dne 'X. t. m. bo g. prof. Janko "Kolnik predav-al o predmetu: •»Slike i7. ruske revolucije«. Predavatelj, bi je d el j časa bival v Rusiji in je doživel obe revoluciji, bo povedal marsikaj icani.Tnhega iz lastnih izkušenj. m Narodne noše na Jugoslovanskem plesu. Da se bo dalo tej veliki prireditvi čimbolj naroden. jugoslovauisiki značaj im. pestro .sliko, e je sklenilo na. predlo* narodnih dani, da .•*<■ naj žemstvo udeleži kar THOKOČe v narodnih nošah, ne snmo fcloveuskih, ampak vseh jueo#iovan.*kih. Prosi sc zato one dame. ki posedujejo razine jugoslovanske nože. kot. lu-’/at.ske. bosanske, dalmatinske in druge, da pridejo v tefli noŠRih. odnosno ako bi so >n-tne v teh nošah .se udeležiti ne zainogl?, da tele odstop! jo za ta večer sodeluiooijn Jamam. Tozadevne prijave sprejema tajnica Slov. ženskega društva gn. Tvcnka dr. Lipoideva, Ciril Metodova ni. 1.3. telefon St. 218 in pa predsednik .T. M. ravnatelj St. Detela. Mariborska tiskarna, telefon št. 24. >11 Drobiž pa m par nekateri zavračajo - talko na pr. v gostilni »R.« — češ da. ni več veljaven. Čudno, da ne vedo, da je ves kovan drobiš po 5, 10, 25 in 50 pura. po 1 in 2 Din veljaven prejkoslaj In je pravzaprav istonil v veljavo šele se- ~ Ako so v flvonin, zakaj se ejl!t)QRt.i bodisi jsbog delomržuosfi; »da. se, da je slednjih veliko več kot prvih. Da bi se odvrnile tež/ke posledice delemržnje, policija strogo zasleduje o-seibe. 'ki se klatijo po ulicah brez, dela. Največ jih izžene iz mesta na deželo v pnistpjne ohcine, kjer se jinp nudi večja Prilika za zaslužek. Včeraj sta bila radi snamljliivega pohajkovanja aretirana Vinko Z. in Friderik Grile?, ki je bil že iz-ginan Maribora. in se je zopet vrnil. Po prestani kazni bo rn°ral zopet iz me-eta. m Obrtnim vajencem! Ker bo izjemoma zafcl jničeik 1. polletja na deški meščanski šoli dne .30. t. m., je v soboto iii v nedeljo, dne 23. in 24. t. m. na obrtni nadaljevalni šoli reden t>ouk. • -ijvr^-rr m Delavska sekcija Or j trn e v Maribo-tu ptrvredi v nedeljo, dne 24. t. m. olj 10. uri dopoldne v Narodnem <|cvnvu javni delavski shod. Poroča g. geometer Božo Tmpalo o pomenu pakreta nanii.ionalnc-ga delavstva ter dosedanjem delovanji}, te sekoije. , ni fca »Trgovski nles«, ki m vrši v soboto cine 28. t. in. v Gčvtzovi dvorani, vlada imed občinstvom veliko zanimanje, ker je znamo, da je ta pri redi te v vsako leto res lepa in pri jetna, ki poteka v lepi harmoniji, ker ni nikake pretiranosti ne v toaleti, ne v zabavi. I&do j« pričakovati, da bo prireditev todč letos nelepše usj>fda, zU«ti ker je namenjen či-sfcii dolbiče1? v prvi vrati trgovski nadalj. *oli. VfUbila HO-iraesiROBkna. ker fo p® viri naslovov aelo pontaitjfeljvvi^ m je mar-sfkoga pre«rio .in #e a®j vt»i oni, ki vaibš-la m*** prejeli irr l»| ho plen® radi otdelie-gtfe, obrnejo na tvrdke J. N. Šoštarič, ati Kaj bo dne 1. februarja pri Gotzu 1 j s 3i d i^suiueid pa Vilko Weixl, kjer jih je še nekaj na razpolago. 344 m Predprodaja vstopnic za Trgovski ples. Da pri večerni blagajni ne bode nepotreben naval, se. vstopnice dobijo v l>rwiprodiaji od petka poipoldme naprej pri tvrdki J. N. Šoštarič, Aleksandrova cesta in pri tvrdki Vilko Weixel. 145 tu Prijatelji kave. Kakor zvemo priredi tivkadšnja tvrdka. Juli o Meinl v soboto dne 2-'*. ton. na, Trgovskem plesu v Giitzovi dvorani za, društvo brezplačno kuhanje kave. na kar se prijatelji Rime kave posebno opozarjajo. 142 SDS. Redne meseene članske sestanke upe-Ije v suri slu ocllborovega sklepa z dne 19. t- itn. Krajevna organizacija SDS v Mariboru in se vrši prvi letošnji članski sestanek v pondeljek dne 25. januarja 182C ob 21). uri v dvorani restavracije Union, Cafova ulica. Na tem sestanku se bo zlasti razpravljalo o zadnjih pripravah za shofl gospoda Svetozara Pri bičevima in za demokratsko zabavo, ki bo na elan i-hoda dne BI- i-m. popoldne. Na bodočih članskih se* taroki h se bo prosto debatiralo o vseh tekočih, zlasti lokalnih, političnih, gospodarskih in drugih zadevah- ter bodo imeli člani zhusti priliko dobiti vedno točne informacije o naši občinski politiki, dajat: pa tudi obenem tozadevne nasvete in dvigati svoje pritožbe. Narodne sledalfiic KKPURTOAB. il. jan. ob 20. uri .^Evangel.mikr. ■Žlahtni meščam« uri Žlahtni me- Četrtek, Ab R. Petek. 2ž. jan. Zaprto. Sobota. 33. jan. o‘b 20. ah. D Premijera. Nedelja, 24. jan. 0b 20. ščan«. Pren*ijera Molierovega »Žlahtnega meščana« na mariborskem odru. Soboto 2S. t. m. obeta biti v našem gledališču za nimiv im zahavein gledališki večer. Vpri-zorilre se 'bo velezaibavna Molierova. ko-medija »Žlahtni meščane v režiji in naslovni vlogi ravnatelja drame g. Bratine. 1*111 »d mnogoštevilnih Molierovih komedij je (-Žlahtni meščam eno ruijliolj re-preKentativniili del nesmrtnega francoskega komediografa. V komedirji. ki zahteva mnogo BiHian jega aparata, ho nastopil ves dna (maki ensemhle dalje »olisti opere, k»i nsMtopa.k) v igri kot pevci, ves inošk-i in zons,kii' zbor. balet in del vojaške godbe. — Za zanimivo predstavo se vstopnice lahko že rezervirajo. Telefon št, 382. /»ort : Zimsko športni odsek ISSK »Maribor« (Smučanje). Prijave za nove člane in v«e^informacije »lede izletov smučarjev daje in sprejema tajnik odseka go-*p. S e p e c Rado, Grajski trg 2. : VTemen<*k» prilike na Pohorju. Sneg je povprečuio 30 cm visok ter zelo ugoden za smučanje in sarokanje. Temperatura — 4* C. arhitetsko umetniško dovršenostjo. Na.i-velličaBtnejšc stavbe, ki jim v svetu ni priinp^e. Juti;l Pat in Patachon »Ljubezen v snegu«. Nekaj zanimive statistike. Kako nastaja industrijska država Ogromne spremembe v Zedinjenih državah tekont 50 let. Številke zaposlenih oseb v nekaterih strokah postanejo posebno zanimive, kadar se jih primerja z odgovarjajočimi podatki minulih let, ker kažejo številemo razvoj človeštva v določenem času. Znano je, da so se Združene države tekom zadnjih 50 let razvile v največjo imluisl rijsko dišavo na svetu. L. 1870. je bilo le 20% prebivalstva zaposlenega, v imdntstriji'. Lota. 1920. se je. število dvignilo na 40%, kar je imelo za posledico nazadovanje poljedelstva, kjer je od 47.60% I. 1K70 zaposlenih padel na 36.2%. Zvišanje industrijalizacije se izraža v znatnem porastu števila oseb. ki so zaposlene v po-ameznih industrijskih panogah. Tako n. pr. je povečana potreba elektrike povzročila, cla se jo število elektrotehnikov od 1. 1900—1020 potrojilo. Upliv avtomobilske industrije jo opaziti posebno v industriji kavčuka. L. 1850. je bilo zaposlenih le 7 ljudi, dočim jih jo hilo 1. 1950 zaposlenih IdOO (na milijon prebivalcev). L. 1910. je bilo 498 šoferjev, dočim jih je bilo 1. 1920 skoro 3000. .Tako poučne so številke, ki dokazujejo napre- dovanje železnic. L. 1850. je bilo od 1 milijona prebivalcev le 280 železničarjev,a danes jih je nad 10.000. Da se. dainašuja generacija jako lišpu 'n da ji je mnogo do zunanjosti, dokazuje desetkratno število brivcev, frize rje \ in sličnih poklicev (1. .1.858 na milijon 200, a 1920. 2000). Ravno tako se je podeseterilo število pisrtvjev stenografov, računovodij in lohnoga osobja. Kakor povsod se tudi v Ameriki pritožujejo, da je preveč advokatov, doktorjev in duhovnov, kiju)b temu da jih je danes ravno toliko kot pred 70. leti. Število zdravnikov celo 'nazaduje, kar pripisujejo vedno naraščajočim zahtevam, ki jih stavi zdravniški poklic. Pomeh nni zi ra n j o telesa, ki je v Ameriki na višku, se izraža v zmanjšanem številu domačih sluig, katerih število se je znižalo od 25.000 (1. 1870) na 16.000 (lota 1920, na milijo.n preb.) Statistika, ki jo objavljamo, je jako poduena, predvsem radi strahu, ki ga ima delavstvo, kadar se upeljejo nove iznajdbe, ki nadomeščajo fizično moč ljudskih mas. Vso izprememhe se dogajajo nepretrgoma, v delitvi dela in ne morejo nikdar privesti v nevarnost blagostanja dežele, niti življenjih pogojev delavstva,. Če nova izna irlba odvzame delavcu zaslužek v tej ali oni industrijski panojri, se bo sigurno našlo mesto drugje in slične izprememhe sc vi-še brez resnejše škode. V dobii. v kateri živimo, bomo nedvomno dočakali še večje izpvememhe v produkciji in nepotrebno bi bilo. stražiti se zastoja, ali motnje v inorraalnem toku človeškega dela. Dragotin Kette: Naši difalcl. Burka v dveh dejanjih. Tretji pri z o r. (Mandelc. Modrijani in Smukič nasto pijo). . M a n d e 1 c; Toraj razumeš: Mandel c: Toraj razumeš? Smu kovič: Ta, jest ricč osibiij ia, pravijo brače Hrvati. il a n d e 1 c: Reci raje smešna'. Sm u k o vi č: Smešna, hm. kakor jo vzameš, od ktere plasti jo glodaš, roče naš kmet. Kmot; (zase) Kaj pa imajo ti? S inu k o v i č: Oe se. zvrše nam po ko-du, je smešna, če nas pa zalotijo v tej srneš-nici, je pa bolj podobna tragediji nego li hurki, kalkor pravi modenni svet. Mandelc: Jaa bi pa vcndar-le it kol. da je smešna. S m u kovič: A—«•, ž,e vem, kam pes taco moli pravi gorenški kniel. Vseka ko. vsekako je smešna, le cla je v nasprotnem »lučaju smešna za kmeta, M a. n d e l c: Pst! ne govori preglasno.. . Toraj? S m u k o v i č: Sicer pa ... naj Premislil sem to reč. Če Res; da i junaška, kakor pravi Hrvat, ne nam spodleteti. Kje pa je kmet? Mandel e: Obrni se! S ni u kov i č: A da, Bog diaj oče Koren! Kmet: Bob daj. Bog daj. no kaj je z .Jako, kje je? Sm uk o vi č: Cujte samo nekaj bi Vas rad vprašal, kako se pa piše Vaš Jalka? M a n d e 1 c: (vmes) Saj še sam ne ve. Kmet: (za-se) Sedaj že spet ta! (glasno) Jaz te no razumem. Mandel č: No vidiš! Smuko vič: Jaz hi samo to rad vedel. kako so ? os pod fajmošter zapisali Jaka; v krstne bukve, s^j to že vem, kako se piše. Kmet: A tako! Jaka. Rrkeviš so zapisati rajnki gospod fajmošter, Bog so vsmnli čez njfihovo dušo, ja, ja. Jaka Br-kevii. M a n d e 1 c in Smukov,! č: (smeje) bode. simča more -reco Ha, ha. .Taka Brke,vi«, noslcr colleca, st* diosns generosus! Sm uk o v i č: (Mandelcu) No vidiš, kakor t-i ti prej rekel, treba le vedeti, k a ko se mora vprašati. (Kmetu) DoIito, dobro, oče Koren, prav imate. Vaš Jaka jt tukaj na stanovanju, in vendar Mandele: (za-.se) Ni tukaj. Kmet: Kaj je zopet? lu vendar, it vendar... S m u k o v i č: In vendar ga moret« še-le če« eno uro videti, sedaj je v šoli. Kmet: V šoli? Hml •.. (.tetro) Zakaj pa vi ni st o v šoli? Mandelc: Mi. mi, h»rt... ' S mu k o vič: Mi. m??... (hitro) Da 'nes jo najin srod. Kato pa imava iruidv? prosto, Vaš Jaka pa ne. K ni e t: Danes je »v. Jurij na konjit. kaj sta vidva oha .Turja? M a n d e 1 c in S m w 'k o v i č; GT>a. M a n d e I c*: (za-se) Ti pa še posebno K mlet: Jaz sem' tudi Jurij. (Dijaka se na mežiku jela). To raj .še-le čez eno ur«-pride Jaka? S m u k o vi- č: Čez eno uro, da. Če pridete če« jedrno uro zopet >"em, ga «koraj gotovo dolbite doma. Krnet; Če že ni drugače.... naj Ko. (gre do vrat) Saj ms, moj klobuk ih! knialtn pozabil. Toraj čez jedno uro! —' Zdravi oRitanite fantje! (odide). Mandelc in čvni u k o v i č: Zdravi oče Jurij Koreu! S muko vi : Ha. lia, ha! Trije Jur jo smo že, še čivtrteKa je treba poiskati. Jurij Jurij. Modri j Jim! M a n d el c: Loiio te prosim, .Turn j pa Modrijan! S mu ko Vič: Kaj pa da, kaj pa. da. Modrijani! Modri j a n: (se prikaže, pri levih vratih) Kdo me kliče? Stankovič: Hitro sem stopi. Modrijan: Kaj kričiš kakor žr-jav? . S.JNUk o v i č; Re , talk« pravijo kmet-3®> —' toraj, nelkaj Mtnešn«^a ti imapi povedati___ Modrijan: In to riv*vni. Modrijanu? ne, no, to j« pa že preveč. (Hoče oditi). Kine »ORA.TSKI KINOc. predvaja .Korra« do ponedeljka. Kpohal-hi film. NeiTadkriljiva igra, brezhihna regija vzoren razplot dejanj. Ne swurmdi-te prilike im o»l«jfe film m'avoc.;asno. »APOJjO kind« •prevaja »amo še danes Pari*. Kra«en film, ki na« noanauja z velemestnim pa-življenjem^ kakor tiKti z n jelovo Dobra •hranjen klavir se po zelo »godni eoni proda. Tr-iaikft eesU 1, Pobr«ij«, 143 L*gitlmael|a — dri. nmtiT-|j«nci zniiaa« ejn« — Foto-Japelj H . Alakiaadrora etsta 26 Ul, ,Tr|or»ki 4«aa‘ 3 Zamanjam 3s*bno stana-vanja z velikim plodonoiaian v rtom «trisobni* atanoranjam balj ▼ »rodini Maata tar pii-platam dobro odekodsino. Ponudba pod n* apraTo 1HU 133 prodstamik: Stanko Detala« ravnatelj. at&tiftiko zbira sta-noranjaka b»r*a JH*ratan‘, Rotortki Ug. Kratki informa-timi podatki braiplažno. 140 DalaiaeHe uka Moj mož se več ne krega, odkar imam posodo, ki sem jo kupila pri A.Viclju, Glavni trg 5 Je lepa, trpežna in dobro kuha. Zato svetujem vsaki ženi, da kupuje posodo samo pri Vicljp. Pristopajte k Jugoslovenski Matici. s jt >m donu&i .»lormvhn tat m) im« ▼ t»»h »anoaljit« potorj«tiikf daj» ln#orm>eij» o ▼■•m, p* ,t« o dta^rnih ratodor, t inprivaiiih oneb w faitopum^« »» -Pon«, i|B-ipB» in lina m t V»U a), 11. Bto^rnl •f T,Hy« la »■as. a tortni hmI. A urn li Urednik Bo ž i dar Boriš«, »T*bPT*« Fpl X ' w