Posamezna številka 20 vliirjfv.'
Štev. 57.
V MIlani, v sobota, dne 9. marca m«.
LelO ILVL
= Volja po pošti: — sa oelo leto napre] .. E 40 — sa en mesec „ .. „ 3.50 sa Nemčijo oeloletno. n 45-— sa ostalo Inozemstvo. „ 50 —
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto napre).. K 36-— sa on mesec „ .. K 3-—
V	spravi prejeraan mosefino,, 2-50
= Sobotna izdaja: =
Za oe'o leto.....K 8 —
sa Nemčijo oeloletno. „ 10 — uostalo Inozemstvo. ,, 13 —
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka m 3 mm visoka aU nje
prostor) ss enkrat .... po 50 v sa dva- ln večkrat . „ 45 ,, pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru. Ob sobotah dvojni tarif.
■ Poslano:
Enostolpna petitvrsta K 1-— Izhaja vsak dan lsvzemši nedelje in praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vosnl red
W Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi itev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrrnklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74.=
Političen list za slovenski naroi
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-boro. št. 7563. — Upravnlškega tolelona št, 188.
Pretekli teden.
Dne 3. t. m. je bila v Brestu-Litovskem podpisana mirovna pogodba z Rusijo. Predsednik ruske delegacije je izjavil, da podpiše
Rusija predloženo mirovno pogodbo le prisi-Nemčijaje prelomila premirje jn jo na-"lili; " ~
Kusi)a pr ljena; Ne
padla, ko je Rusija demobilizirala. Rusija se
zato odpoveduje vsem podrobnim obravnavam edlož<
o predloženih pogojih, a obenem ugovarja proti nasilju, ki se ji prizadeva. Ko je bila pogodba podpisana, ie nemška armada ustavila svoje prodiranje v Rusijo. Tedaj je prišla vrsta
na Rumunijo, kateri so 3. marca odpovedali premirje, 4. je na že naznanila, da sprejme mirovne pogoje. Tudi tem pogojeni sc dobro pozna, da jih jc narekoval nemški meč: Rumu-nija mora odstopiti Bolgariji celo Dobrudžo do Donave z morskim obrežjem in lepim edinim pristaniščem Konstanco. Tudi Ogrski morajo odstopili oh sedmograški meji pas ozemlja. Svojo armado mora Ruraunija pod nemškim nadzorstvom takoj demobilizirali in izprazniti zasedeno avstro-ogrsko ozemlje. Prevoz iz Ukrajine po Črnem morju in Donavi je sedaj popolnoma prost. — V Ukrajini Nemci in naši prodirajo dalje. Nemci so zasedli tudi Aland-ske otoke in so se izkrcali na Finskem, da za-duše upor domačega kmetskega prebivalstva proti veleposestnikom, ki so švedskega poko-ljenja in tlačitelji ljudstva. Finska je podpisala mirovno pogodbo z nami. — V časopisju se vzdržuje vest, da se Japonska z vso naglico pripravlja za vojaški nastop v Sibiriji, ki je bila proglasila samostojno vlado. — Avstrijska vlada sc je zaenkrat zopet izmotala iz zagate. Pomagali so socialni demokratje, na katere očivjdno deluje zgled sodrugov v Nemčiji, ki so najzvestejša opora vlade cesarja Vilje-ma, in pa — seveda! — Poljaki, Po dolgih, vročih pogajanjih s strankami, v kat«re je ponovno posege! tudi cesar, je vlada 7. t. m. v poslanski zbornici tvegala glasovanje o proračunu. Pred glasovanjem jc govoril ministrski predsednik dr. vitez pl. Seidler; parlamentu je predočil njegove neodložljive velike naloge na poprišču gospodarskih in socialnih preosnov ter davčnih odredb za upostavo finančnega ravnotežja; napovedal je revizijo ustave in je obljubil narodom avtononiijo v dosedanjih deželnih mejah. Ob tej priliki jc omenil tudi jugoslovansko vprašanje in rekel, da tega vprašanja ni več mogoče prezirati: Treba ga bo rešiti, seveda lc teko, kakor zahtevajo oziri na državno celoto in dinastijo ter druge šopi izadete narode. Nato je ministrski predsednik pozival na notranje premirje in povedal, kako rada bi imela vlada v parlamentu trdno večino. Končno je odgovoril na neko nemško interpelacijo g'ede ustanovitve samostojne Ogrske armade, da pozna zakon le skupno armado, da ne more nobena obeh držav enostransko ustanoviti samostojne armade. Po daljši debati je zbornica prešla na glasovanje o proračunskem provizoriju, ki je bil sprejet. Jugoslo\ani so glasovali proti provizoriju. — 2. in 3. marca se ie vršil v Zagrebu sestanek raznih jugoslovanskih strank, da bi sc dogovorili za. skupno postopanje. Namen se je dosegel. Razen tega je zagrebška policija s svojim nepotrebnim nastopom dosegla, da je zagrebško di.&štvo in drugo občinstvo priredilo dr. Korošcu, ki se je udeležil sestanka, navdušene ovacije in manifestiralo za jugoslovansko nl's1e'- ,Y ,?ogrebškem saboru, kjer je na krmilu koalicija, pa podaljšujejo finančno na/Sodbo z Ogrsko in glasujejo za indemniteto vladi
Blagoslov duolizmo.
V kraljevem gradu Cotroceni blizu Bukarešta se vrše po preliminarnem miru končna mirovna pogajanja z Rumunijo. Ni nobenega dvoma, da bo ta defenitivni mir morda jutri, morda že danes sklenjen. Tudi angleški zakladnik Bonar Law ni mogel nič drugega več povedati, kot izraziti Ru-tnuniji rvoje simpatije, pomagati ji ententa nikakor ne more. Torej glede mirovnih pogajanj z Rumunijo ni od Rumunije same nobene težkoče, ona mora to podpisati, kar ji bodo diktirali.
Mirovna pogajanja v Cotroceniju so kritična iz čisto drugih razlogov. Postavila so nas zopet pred državno krizo, v katero nas od časa do časa zapleta nesrečni sistem dualizma. Ogrska je pri mirovnih pogajanjih kot državna polovica oficijalno udeležena, Avstrija pa ne. Mažari pa so znani kot največji aneksijonisti in konkurirajo tozadevno z najhujšimi vsenemškimi aneksijonisti. Postavili so se na stališče, da tangira mir z Rumunijo iz-kjučno lc ogrsko državo, kot obmejno državo, Avstrija pa naj molči. In Mažari hočejo anektirati pod naslovom strategična regulacija mej precejšen kos rumunskega ozemlja in ga združiti s krono sv, Štefana. Ogrska bi se ojačila, Avstrija pa. naj ne dobi ničesar. Dualizem nas jc privedel zopet do krize. Seveda skušajo rešiti to akutno državno krizo dualizma na ta način. da sc odpeljeta ogrski in avstrijski ministrski predsednik k mirovnim pogajanjem v Cotroceni. A Mažari ne bodo s tem zadovoljni.
Ogrsko časopisje pripoveduje, da bo tudi Avstrija dobila ob bukovinski meji kompenzacijo. Kakor sklepamo iz poročila francoskega »Malina«, bi se to zgodilo v okolici Chotina, kjer bi dobili od prijateljske ukrajinske ljudovlade ozemlje v obsegu 3^.000 kvadratnih kilometrov, nekoliko večje kot je Štajerska, Baje hoče generalni štab Bukovino s tem strategično zavarovati.
Toda ne !c to. Mažari so raztegnili svoje tipalnice čez Srbijo. Prepregli so jo z maža.rskimi bankami, mažarskimi uradniki in trgovci. Monopolizirali so tudi že šolstvo. Ne vemo, zakaj mora znati srbski dijak v Belgradu. danes tudi mažarsko. Pravijo, da se bodo pričela po rumunskem miru tudi mirovna pogajanja s Srbijo in ni izključeno, da se tedaj zopet oglasi Ogrska, ki bo zahtevala strategično regulacijo mej, ali z drugimi besedami, zase precejšen kos Srbije s stolnim mestom Bel-gradom.
S toliko državami se nahajamo v vojnem stanju, Ogrska pa vodi brez formalne vojne napovedi izstradalno vojno proti Avstriji in proti državnemu ozemlju Bosni in Hercegovini. Izsiliti hočejo na ta način koncesijo za koncesijo in tako pripraviti pot do novega 1848. leta seveda brez Je-lačiča. Mirovna pogajanja z Rumunijo so za to najboljši dokaz.
Naši državniki v Avstriji pa so slepi. Nemški sistem vodi najljutejši boj proti avstrijskim Slovanom, v prvi vrsti seveda proti Čehom in Jugoslovanom, toda tudi Poljakom in Ukrajincem. Mažari izrabljajo ta boj in delajo. Avstrijska vlada pa smatra za svojo dolžnost, da se ob vsaki priliki pokloni dualizmu kot temelju naše državne moči.
Prišel bo čas, ko bodo tudi ti zaslepljene! v vladnem taboru in v nemških parlamentarnih vrstah spoznali pravi blagoslov dualizma. Toda takrat bo prepozno, Cotroceni je za to najboljši dokaz.
lirzavi mi
Na Dunaju, 7. sušca 1918.
V zadnjem trenutku.
Ob petih popoldne se bo vršilo glasovanje o rednem proračunskem provizoriju in o vojnih kreditih, a še nihče ne ve, kako bo izpadlo. Vlada poskuša vse mogoče, da pridobi Poljake vsaj za absenti-ranje pri glasovanju; z njimi je najbolj navajena iti, vsa dosedanja avstrijska praksa je preračunana na zvezo Nemcev s Poljaki. Poljski minister-rojak clr. pl. Twar-dowski se pogaja z njimi v imenu vlade, predsedstvo poljskega kluba sc razgovar-ja s Scidlerjem in z gališkim namestnikom, celokupna vlada razpravlja z vlado v Varšavi o holmskem vprašanju. Poljaki se s kako malenkostjo nc bodo zadovoljili; menda zahtevajo poleg revizije meje z Ukrajino tudi jamstvo, da se ne odcepi ukrajinski del ocl Galicije (kar pa zahtevajo Ukrajinci, sedaj vladna stranica!), dalje hočejo doseči gotova zagotovila, kako se bo ravnalo s poljskimi posestvi v Ukrajini ter amnestijo legionašev, o katerih zadržanju so krožile v zadnjem času po Dunaju razne vesti. Poljaki bedo skušali uveljaviti svoje zahteve ob dveh po-Dcldne, to je tri ure pred. glasovanjem. Včeraj so se posvetovali do sedmih zvečer in bodo nadaljevali debato danes. Enako so imeli tudi Jugoslovani včeraj dolgo zborovanje, ki se je zvečer prekinilo in se bo končalo še danes. Čehi so že fiksirali svoje odklonilno stališče.
Zanimivo jc še to, da so Poljaki pred-
lagali, naj se glasovanje preloži za 14 dni, da se končajo pogajanja z vlado. Vlada na to ni pristala.
Kot prvi govornik je nastopil danes podpredsednik Poslanske zbornice češki soc. demokrat Tusar. Govornik obžaluje, da v tako važnem času, ko se sklepajo mirovne pogodbe, ne zborujejo delegacije, V Nemčiji se predlože državnemu zboru vsi akti, ki se tičejo mirovnih pogajanj tudi taki, ki so za širšo javnost konfi.sci-rani. Pri nas pa niti za tiste malenkosti, ki nam jih sporoči korespondenčni urad, ne vemo, če so resnični. Pred kratkim smo doživeli slučaj, da so nas namenoma informirali napačno. O kongresu socialistov v Londonu smo slišali, da so se izjavili za nadaljnje obstojanje avstroogrske monarhije in da so označili narodno vprašanje kot notranje vprašanje države. Prvi del odgovarja rcsnici, drugi nc. Socialisti so nasprotno zahtevali, da se smatra narodno vprašanje v Avstro-Ogrski za mednarodno, prav kot so to zahtevali češki socialni demokrati na mirovni konferenci socialistov v Stockholmu.
Glede miru 7. Rusijo obžalujemo, da nosi v sebi kal nove vojske, groznejše kot sedanie.
Včerajšnji govor domobranskega ministra nas je preseneti! po vsebini in po tonu. Vidimo, da se čuti vojaška stranka močno in da ce pripravita n.a čas. ko bo zopet vojaštvo najmerodo.ineši činitelj v državi.
Glede posvetovanja o izorememb! ustave, predlaganega po ministrskem predsedniku, stoiimo na stališču, naj se načrt iznremembe ustave obiavi in da najširšim krogom prilika, iziaviti sc o njem.
Mi bomo glasovali proti proračunu in gledamo mirno v bodočnost. Groze nam, da je že določen general, ki bo nadoovelj-nik za zaledic. Mi ne bomo napravili ni-kake neprevidnosti, ne bomo letali nasproti bajonetom in strojnicam. A čc vlada misli, da se notranjo kriza poravna z absolutizmom, se moti. Naša vest je mirna; mi smo dali vladi dovolj časa, študirati naše težnje. Zato odklanjamo odgovornost, naj oride, kar hoče: krivda zadene vlado in njeno stranke. Nato sc iavi k besedi ministrski predsednik dr. pl. Seidler.
Divide et impera!
Na Dunaju, 7. sušca ob 31,6 zvečer.
Pred četrt tire sc je izvršilo glasovanje o proračunskem provizoriju in vojnih kreditih. Rezultat jc znan. Poljaki (izvzemši socialiste Daszynskega in 8 tovarišev ter
Or. Joža Lovrenčič:
Vstajenje.1
Osebe: Tri žene. Kraljica, Vile. Moški glas. Prva:
Da objamem kamen — kamen oživi, da v goro zakličem — sc mi oglasi, le svoboda, moje solnce, v zemlji spi!
Druga: Ubili so jo sestra nam. Ah, da bi oživela, več je nc spoznam, tako je daleč čas, *tar je živela svetla sredi nas!
Tretja:
Nc, uropali so jo in nam odvedli jo dru-
[gam —
V	širni svet poslala svoje sem sokole, v širni svet, ko je zorelo žitno polje,
in odšli so v daljno daljo čez visoke gore iskat jo, da jo privedejo spet v rodne dvore.
Druga: ^em- ž njimi tudi moji orli so odšli.
Tretja: Stotisoč jih jc šlo in še jih ni,
V	pričakovanju sem izgledala si že oči
1 Ta prizor se bo igral ob priliki Krekovega slavlja v Trstu v gledališču Politeama "ossetti dne 10. marca.
in onemogla v zadnjem upanju še čakam, čakam na sokole-sinke in solze pretakam.
Prva:
Joj nam, sestre, cvet naših cvetov 'n Svobodo žc krije črna gruda nam
[grobov.
Tretja : Oj, sokoli mojj, dajte se vrniti, dajte se vrniti, majko vtolažiti!
Druga:
Težko je vama, sestri, meni ložje ni, ko jim srce iz tisočletne suženjske noči po solncu, solncu hrepeni...
Moški glas: Kri naša, ki je porosila svet, vzbudila čudežno dehteč je cvet: velika volja vzrastla je med nami, za prvo goro sc že svetla zarja drami!
Prva:
Odkod ta glas, ki prorokuje spas?
Tvoj sin''
Tretja: Druga:
Naš sin!
(Gledajo oživljene v smeri glasu, čc-: .r.otek pripojo vile:) Živi valovi sinjega morja šli so pogledat daljna obzorja, pa so se zopet
k nam povrnili, lepših pokrajin niso dobili,,,
Od Mure, od Drave, od Soče, od Save, od morja do Drine ravnine, planine, kot jih nikjer! Lepa je, lepa zcmljica naša jugoslovanska, ni je na svetu, ni je pod solncem, da jo prekaša! Pridi kraljica in ji zavladaj v blagor in srečo z roko ljubečo!
(Kraljica prihaja, ž njo tri sojcnicc. Tri žene presenečene veselja poslušajo kraljico, ki začne čez trenutek govoriti:)
Prešle so težke ure, hčere!
Vaš sin me je priklical, ker imel jc vere,
da bi gore premikala, ljubezni, da jc srca
[razplamenil, moči, da vse sinove vaše jc namč priklenil —
in zdaj živim —
I.	s o j c n i c a : Veruj: in boš živela!
II.	s o j e n i c a :
In boš blestela ko zvezda vrh neba za vse kar si trpela!
III, s o j e n i c a : Med narodi na veke sedež kraljev boš (imela.
Tri žene: Bodi pozdravljena, bodi proslavljena, Mati,
v svobodi zlati!
M polu v večnost.
L. Poulin.
Poročati nam je o znameniti knjižni novosti, o slovenskem prevodu Poulinove knjige »Vers 1' Eternitč«. Globoki mislea dr. J. Mencinger, ki je obogatil naš« slovstvo s prvim slovenskim filozofskim romanom (»Abadon« v »Ljublj, Zvonu« 1. 1893.), jc sodil o tej knjigi takole: »Ta globoko mišljena knjiga, ki prepričuje % vso francosko vnemo, mi jalco ugaja..« Želim in upam, da v meni obrodi obilen duševen sad.« (»Dom in Svet«, 1. 1912., str. 228.) Kdor bo knjigo prebral, bo moral pritrditi tem besedam, in obžaloval bo, da ni slovenski prevod izšel pred svetovno vojsko. Koliko nemirnih, razdvojenih, obupanih src bi že bila knjiga lahko umirila zlasti med inteligenco, kajti ravno inteli-gentu ni zlepa mogoče dati — posebej sedaj v vojnem času — blažilnejšega in lepšega čtiva kot jc Poulinovo delo: Na poti y večaost.
dveh kmetov) so se odstranili od glasovanja in omogočili vladi zmago. Na videz je stvar prišla proti vsem računom. Poljaki so vsled holmskega vprašanja uprizarjali pravcato revolucijo v Galiciji. Glombinski je prosil cesarja, da sme odložiti svoje re-in naslove.
ministrskim predsednikom niso niti občevali, poljska ministra sta demisionirala, z enim glasom večine so celo sklenili, da stopijo v stik s Čehi in Jugoslovani glede taktike, prejšnji zavezniki naši, Ukrajinci, so prestopili k vladi edino radi tega — ker je bila vlada sprta s Poljaki ali pravzaprav obratno, Poljaki z vlado; saj vlada se je vedno obnašala do Poljakov kot zapuščeno dekle, ki ne more pozabiti fanta in išče vsa žalostna posredovalcev, ki bi jo spravili zopet v zvezo z nepozabljenim. Vse to se ni godilo v davni preteklosti, ampak v najzadnjih dneh in tednih, niti cel mesec ni pretekel v tem sporu starih prijateljev. Včeraj so se še posvetovali z opozicijo in danes — so jo pustili na cedilu. Niso glasovali sicer za proračun, ker so z absenco dosegli isto.
Vse je govorilo — na videz, ponavljamo še enkrat — to pot za to, da bo držal slovanski blok skupaj, zadal našemu vladnemu sistemu poraz in s tem zaklical ▼ Avstriji z močnim glasom, ki bi ga čule vse prihodnje vlade: »Tako kot doslej, ne gre več!« In vendar danes zjutraj in popoldne, ko se o stališču Poljakov ni vedelo še ničesar, ni bil nikdo trdno prepričan, da bo opozioti« zmagala. Pisec teh vrstic je hotel staviti, da bo vlada dobila večino, a ni dobil protistavca.
Na kaj smo opirali svoje mnenje, da ce bo — z opozicijo nič, da se izrazimo banalno? Na staro skušnjo, da bi moralo biti v Avstriji že davno drugače, ako bi se Slovani medsebojno razumeli toliko, da bi si upali vzeti vajeti v roko in tvoriti morebiti v zvezi z manjšimi narodnostmi blok proti nemški hegemoniji. Od 1. 1907 imamo večino v zbornici in ves svet se nam lahko smeje, da se zamorejo Slovanom v Avstriji dogajati reči kot n. pr. Slovencem na Koroškem. V večini smo Slovani v Avstriji in naši voditelji po nemčurskih mestih na Štajerskem niso varni življenja. V večini smo — pa so se vršila "ad nami na severovzhodu in na jugu med vojno grozodejstva, o katerih bo bral pozni vnuk in se čudil, da so bila mogoča v 20. stoletju. In če nas vsa preteklost ni nikoli mogla združiti, če so Nemci razumeli, nas vedno izigravati medsebojno in plačati enega, zato da so lahko tlačili druge, se človek nehote vda sklepu po analogiji, da bo to pot vlada nas prav tako razdružila kot vedno. In vendar smo se še vedno kljub temu strahu oklepali misli: Vojni dogodki so morali odpreti tudi Poljakom oči.
Eno uro pred glasovanjem so zavzeli Poljaki končnoveljavno stališče. Ko je stopil njih zastopnik na govorniški oder in poda! znano izjavo, je legla mora na mnoga srca; a ni bilo čuti žaljive besede, ko so zapuščali Poljaki dvorano. Veseli nas to, kakor nam jc hudo — nad slovanstvom nismo obupali in s tega stališča bi morali obžalovati vse, kar nas bi odtujilo še bolj in gnalo Poljake v naročje Nemcev.
Velikanske so bile obljube, ki so jih delali Poljakom, in o katerih se je izvedelo v javnosti; prepričani smo lahko, da mno-
1 -	—...... • V
gih stvari še ne vemo; sicer bi bili Ukrajinci bržkone še v zadnjem trenutku ^zapustili vlado in napravili konec svojcigu tritedenskemu prijateljstvu.	^ ,J
A ene stvari vendar ne smemo mplče preiti: utemeljevanja Poljakov, zakaj so opustili svoje stališče. Pravijo, da se boje vojaške vlade, ki jo imajo v tako grozijeni spominu. Za ta strah bi mi Jugoslovani imeli neprimerno več vzroka kot Poljaki. A mi ne delamo politike strahu.	j
Kaj je vzrok, da so Poljaki tako dostopni nemškemu pregovarjanju? Zdi se nam, da to, ker so oni v Avstriji s pomočjo Nemcev vendarle — vladajoč narod. Ukrajinci jih ne mrzijo brez vzroka kot svoje tlačitelj^, Če pa se hočemo Slovani v Avstriji sporazumeti, moramo poznati najprej temelj človeške družbe: pravičnost v medsebojnem razmerju. Mi na moč pravičnosti verujemo tako neomajano, da smo prepričani, da se bodo razsuli pred nami vsi narodi, ki hodijo drugačna pota.
Nemci so Poljake kupili — ta vtis so napravljala vsa časniška poročila o zbli-žanju obeh narodov; menda so jim zagotovili med drugim nedeljenost Galicije in nadvlado raci Ukrajinci. Toliko bi jim seveda zveza s Slovani ne mogla dati.
Nemški listi so nas pripravljali že dalje česa na to, da poljski žlahčiči ne bodo šli proti vladi. Zanje je bilo v Avstriji vedno dobro. Ko dobimo jugoslovansko državo, moramo zanjo plemstvo odpraviti, oziroma pri nas Slovencih ga ne smemo uvesti.
In še nekaj vidi, kdor opazuje Slovane v Avstriji: Medsebojno se ne poznamo skoro nič. Razgovarjati se moramo s severnimi Slovani v nemščini. Jezik naših sovražnikov Francozov in Italijanov se poučuje po naših srednjih šolah na državne stroške; jezik avstrijskih Slovanov se ne poučuje in bi se brezdvomno ne smel poučevati riti zastonj... Bridka ironija! Seveda smo st potem tuji, ne občujemo dosti med seboj, ne poznamo drutf drugega. Brez poznanja ni prijateljstva. Kaj vemo mi n. pr. o Čehih. Poljakih in Ukrajincih, o njih slovstvu, o vsem, kar zaposluje njihovo mišljenje? Gotovo neprimerno manj kot o Nemcih. Samo Slovanstvo na ni še podlaga za politično skupnost, ki naj prenese vse boje. Nemci nas znajo deliti drugega od drugega in pazijo vestno, da se ne moremo medsebojno spoznati. Danes zopet triumfira njih geslo: Divide et impera!
XXX »Pirova zmaga.«
Na Dunaju, 8. sušca 1918.
Nenavadna tišina je vladala v zbornici med glasovanjem. Nemcem ne smemo odrekati pripravljenosti, da izrazijo svoja vesela čustva, če jim je kaka reč po godu. A ko je predsednik dr. GroB poročal o izidu glasovanja, da so vojni krediti, ta predmet velikanskih skrbi, sprejeti z 202 glasovoma proti 165, ni nikdo zaklical: »Bra-vo!«, nikdo plosknil z rokama... Poročevalci nemških listov so slišali ploskanje in izraze navdušenja samo v svoji domišljiji. Njih poročila ne odgovarjajo resnici. Čez dalje časa je zaklical Čeh dr. Zahradnik v dvorani; »Pirova zmaga!« To je šele spod-bodlo večinske stranke, da so ploskale par trenutkov.
Pirova zmaga! Še ena taka zmaga ... ne Seidler in ne kak drug poslanec večine si je ne želi več. Četrt ure pred glasovanjem se je šele izvedelo, da se bodo Poljaki absentirali. In niti ne vsi! Socialni
demokrati so glasovali z opozicijo ln raje zapustili Poljsko kolo kot svoje stališče. Ko so po povratku štirih poslancev, ki so bili včeraj pri cesarju v avdienci, Poljaki sklepali o svojem nastopu pri glasovanju, jih je bilo 42 za absentiranje in 21 za glasovanje proti proračunu, a niti enega ne za glasovanje za proračun. Teh 21 je izrecno stavilo predlog, naj klub dovoli vsaj njim, da glasujejo proti proračunu. A večina tega ni dopustila. Štirje člani poljske ljudske stranke kmetskega stanu so hoteli kljub sklepu ostati v zbornici med glasovanjem. Dr, Jablonski, dr, Lazarski in Londzin so se trudili, spraviti jih iz dvorane- Dva sta ubogala, Kubik in Myjak sta pa ostala v dvorani in glasovala z opozicijo. Uvidela sta, da je med prejšnjim stališčem Poljakov in absentiranjem od glasovanja prepad, ki ga nočeta meni nič tebi nič preskočiti.
Sedaj si oglejmo še »zmago« od bliže! Zbornica šteje kakih 471 poslancev. Glasovanje o vojnih kreditih bi imelo pokazati, da je večina zbornice za vojno. Vlada bi morala dobiti najmanj 236 glasov. Dobila je samo 202, dočim je imela opozicija 165 glasov. Kje so bili ostali 104 poslanci? 72 Poljakov se je odstranilo od glasovanja. Ostane še 32 glasov. Od teh jih odpade na Jugos!oyane 7, Manjkali so pri glasovanju dalmatinski poslanci dr. Baljak, Biankini, Čingrija, Ivčevič, Perič, Prodan, ki so sploh ostali doma, in dr. Šusteršič, ki je bil na Dunaju, Poslanec Jaklič je glasoval z opozicijo. Od Italijanov sta glasovala dr. Bugatto in dr. Faidutti z vlado, dr. Conci in dr. Gentili z opozicijo, ostali so izostali od glasovanja. Če prištejemo še ostalih 19 Poljakov, ki so želeli izrecno glasovati proti proračunu, dalje vsaj 6 Jugoslovanov in 14 Italijanov, ima opozicija že večino dveh glasov. Klaverna večina, ki se doseže le s tem, da del opozicije ne glasuje.
''mor posi. PIMb.
Dunaj, 7, marca 1918.
Poslanec Pišek je v svojel govoru slikal neznosne razmere, ki so nastale v slovenskem delu Štajerske vsled krivičnih re-kvizicij. Govornik naglaša v slovenskem delu govora zlasti dvoje. Najprej zavračamo očitek, da smo proti Avstriji, če hočemo ustvariti v državi take razmere, da bo mogoče živeti narodom v medsebojnem miru. Mi ne nameravamo odtrgati kake dežele od habsburške krone, ampak samo od nemške nadvlade. Dalje pa opozarjamo vlado na nečuven način, kako se vrše na Spodnjem Štajerskem rekvizicije. Kot srednjeveški valpeti hodijo rekvizicijski organi po hišah, tako da ljudstvu pohaja potrpežljivost. Med ljudmi vre in vlada naj nikari ne gre predaleč!
Nadaljuje nemški in opozarja vlado na zadnji delavski štrajk. V huel strah je spravil vse merodajne gospode in hiteli so z raznimi obljubami, da potolažijo delavce. Nevolja poljedelskega ljudstva bi zavzela še hujše oblike kot je način, kako se javlja nezadovoljnost med delavci, vajeni discipline.
Kar se tiče obljub, ki jih je dala vlada delavcem, pozdravljamo demokratizacijo občine in deželnih zborov. Slovenci z vsako demokratizacijo le pridobimo. Ne moremo pa biti zadovoljni z obljubami, kako se hoče odpomoči pomanjkanju živil v mestih na račun kmetov, ki že sedaj nimajo zadosti živil za lastno potrebo. Če se od-

Duša modernega človeka je nemirna, negotova, neznana bolečina jo razjeda.
»Kot kelihi so naša srca zdaj, bridkosti polna in molčanja v ta čas umiranja in žalovanja
breznadnega«..,
pravi Fran Albrecbt (Mvsteria Dolorosa, 1917, str. 76) in z njim vzdiha Joža Lov-renčič:
ftMoja misel je žalostna ko zapuščen čas, moja misel je mrzla ko zimski mraz,«
(Deveta Dežela, 1917, str. 21.)
Zato se zateka v nerazumljiv simbolizem in misticizem, zato išče utehe pri Zoroasf.ru in Budu, v družbi adventistov in okultistov, klicoč: >'Dajte nam olja iz vaših svetilnic, zakaj naše pojemajo,« Zato hodijo prosjačil sedanji duševni velikani h katoliškim mistikom iz dobe žive vere. Zato sc vračajo dan za dnem po ra;bolj čudnih potih vplivni duhovi nazaj k Cerkvi, »,,. Bolj kot lepote, smo zdaj te dni žejni resnice ... V teh mukah, ki mi kratijo sen in trpinčijo srce, se obračam ra tebe, prerok sveti, od Boga poslan, ti, ki poslušaš in gledaš, razkrij mi vsaj to resnico, če ti je dano, da nc umrem v bolestni negotovosti.« (Narte Velikonja v -Dom in Svetu« 1917, str. 303.)
Resnice in tolažbe torej potrebujemo vsi. In ravno tega nam nudi poubnova knjiga v obilni meri.
Pa kakšna knjiga je to? Ali je apolo-getika, ali je molitveni'- aH premišljcval-
na ali strogo etiško-moralna? Kratko rečeno: Vsakega nekaj. Je apologetiško-do-gmatična. Saj govori o velikih, za modernega napol vernega človeka tako prepor-nih vprašanjih kakor o posmrtnosti duše, o zmislu življenja, o božanstvu Kristusovem, o božji ustanovi Cerkve, o vplivu satanovem. Vendar pa ne razvija dokazov za te dogme na dolgo in široko, kot dela pravi apologet. Le v spomin ti na kratko pokliče, kar pravi o teh resnicah zdrava pamet, ljudsko prepričanje, predvsem pa sveto pismo. Zato ni čudno, če pisatelj sam priznava, da ni pisana za naravnost brezbožne in brezbrižne, ki potrebujejo mno-I go diskuzij in prepričevanj, preden sploh začno razmišljati o resnici. Jc tudi pre-mišljevalna knjiga: saj ti neštetokrat, ko jo bereš, zaseka v srce misli, ki nočejo iz glave od jutra do večera; vendar ne nudi nobenih shematičnih nremišljevani za gotove čase in okoliščine cerkvenega leta. Tudi ni molitvenik z gotovimi formularji podoben drugim molitvenikom, dasi te pisatelj zopet nehote dvigne s svojimi mislimi — zlasti ob koncu sestavkov —, da z njim vred spontano povzdigneš svoje misli v pobožni molitvi k Bogu. Pred vsem pa je: »Na poti v večnost« knjiga žareče sreče in prisrčne tolažbe,*V njej so popisani, kot pravi pisatelj v uvodu, »oni trenutki, ko se duša ozre in poglobi v samo sebe, ko se ji odpre nov svet, poln svetlobe in žareče sreče.«	i.
Še nekaj naj povdarimo: Človek žiVo čuti, da jc moral pisatelj vse to, o čemer govori v pričujoči knjigi, zajeti iz dna svoje lastne duše. Tako živo ti seže v dušo,
da moraš nehote priznati: Vsi ti boji in dvomi, vsi ugovori in pomisleki so morali grenitj njegovo lastno življenje. In ravno zato, ker je vse, kar piše, izliv njegovega lastnega srca, postane res knjiga »balzam ranjenim in trpečim srcem. Zopet oživi spomin na večnost, zopet se ti dvigne pogum, zopet si podprt na strmi stezi dolžnosti, zopet ti je olajšano trpljenje, zopet umirjena boječa vest, zadušena vstajajoča tožba in komaj začeta kletev se ti izpre-meni v klic vdanosti.«
Kako koristna, kako potrebna je taka knjiga ravno v današnjih dneh. A kakor lepa in bogata po svoji vsebini, ravno tako lepa je po svojem slogu. Po pravici smemo reči: Vzemi to knjigo, če že ne zaradi stvari, vsaj zaradi estetične lepote v roko. Videl boš, da je pisatelj takorekoč izčrpal vso lepoto in bogastvo tako razvitega francoskega jezika, da je mogel raz-odeti, kar mu plamti v globini duše.
Končna sodba: Knjiga je pisana z razumom modroslovca in teologa, s prepričanjem govornika, s spretnostjo leposlov-ca, z ljubeznijo mistika. S toplo pomladjo je prišla v našo deželo, zato naj jo z veseljem kot radosti polno pomlad sprejme slednji izmed nas, pa naj bo veren ali napol veren, duhovnik ali laik, preprost in še učen, V vsako hišo naj zaide, iz roke v roko naj roma in povsod naj vero obuja, upanje dviga, vnema ljubezen.*
*^ V lepem slovenskem prevodu obsega knjiga 218 strani ter stane trdo vezana 6 K. Naroba se v Katoliški bukvami v Ljubljani
kaže kmetu ista količina moke kot meščanu, je to krivično iz večih ozirov. Najprvo opravlja kmet veliko hujše delo kot meščan, On ne pozna osem- ali deseturnega delavnika; njegov delavnik je od zore do trde noči. Meščan, ki ima denar, si lahko pomaga z mesom, perutnino, divjačino, ribami itd. Kmet jc navezan edino na svoj pridelek. Konečno pa ima tudi tisti, ki živila pridela v potu svojega obraza in se peha brez počitka, da le obdela svoje njivice, pravico, da sme porabiti za sc toliko, da si uteši glad vsaj za silo s kruhom. Saj mu je klanje prešičev in živine itak prepovedano, Vlada naj se zaveda, da ima še druge dolžnosti kot to, da se obdrži na krmilu za vsako ceno.
Strogost, s katero se pregledujejo zaloge kmetove, bi bila dostikrat prav umestna napram raznim oderuhom po mestih, ki kupičijo živila in jih prodajajo po nečuvenih cenah. Najbolj boli kmeta, ker ve, da pride od rekviriranih živil le del v korist splošnosti; mpogo jih gre med ljudi potom verižne trgovine.
Vlada naj ne pozabi tudi, da v držav}, ne bo ne reda, ne živil, ne zdravja, ne konca pritožb, dokler se ne sklene prepotreb-ni splošni mir. Šikaniranje kmetov ne bo odpomoglo pomanjkanju živil, ampak samo ubilo vsako veselje do obdelovanja polja in vzgoje živine.
Proti koncu svojega govora opozarja poslanec še enkrat na dejstvo, da tisti, ki onemogočajo mir med narodi v državi, delajo v smislu pangermanizma, Id bo porabil nezmožnost Avstrije, urediti si notranje razmere.
Poslanec je žel za svoja izvajanja živahno odobravanje,
M sdpflsl Wttk\ slsr \\ croovojnlkov.
Poslanci dr. Korošec, Stanek in tovariši so vložili na celokupno vlado naslednjo interpelacijo:
V konferenci klubovih zastopnikov dne 19. februarja je vlada obljubila, da bo v slučaju, če bo zbornica poročevalno dobo glede odredbe po § 14. o razširjenju črnovojniške obveznosti raztegnila na štiri tedne, v tem času čisto gotovo predložila postavno novo ureditev črnovojnišk« službe.
Prebivalstvo je to slovesno obljubo vzelo na znanje v samoobsebi umevnem smislu, da namerava vlada pod pritiskom parlamenta in javnega mnenja odpustiti več letnikov, vendar da radi potrebnega študija in preddel potrebuje nekaj tednov. Ker ta obljuba ni bila vezana na noben pogoj in najmanj na dovolitev proračuna oziroma proračunskega provizorija, pričakujejo narodi njeno izpolnitev ne gled« na usodo proračunskih predlog.
Sedaj je velik del dobe prešel in bi se vlada že davno lahko odločila v glavnih vprašanjih. Na drugi strani grozi vlada, mesto da bi v slučaju, če nima večine, odstopila, da bo parlament odgodila oziroma zaključila. Upravičena skrb je, da se hoče vlada znebiti tudi svoje slovesne obljube.
Zato vprašamo vlado vztrajajoč na svoji zahtevi, da se takoj odpuste vsi nad 42 let stari črnovojniki:
1.	Ali se hoče vlada svoje obljube glede nove ureditve črnovojniške službe z eventualno odgoditvijo zbornice znebiti?
2.	Ali je voljna zbornici takoj sporočiti glavna načela nove ureditve, posebne glede skrajšanja črnovojniške dolžnosti?
3.	Ali misli svojo obljubo v slučaju od-goditve zbornice izpolniti?
4.	Ali ne priznava, da se morajo vsled mirovnega sklepa z Rusijo in Rumunijo takoj odpustiti vsi nad 42 let stari črnovojniki?
Dunaj, 5, marca 1918.
Podpisi.
Izjavn onoieftega držovnep zakladnika
London, 7, marca 1918.
Angleški državni zakladnik Bonar Law je predložil spodnji zbornici zakonski načrt o kreditu 600 milijonov funtov šter-lingov. Naglašal je, da je to največja kreditna predloga, ki se je kdajkoli zbornici predlagala. Veseli ga, ker ne bodo potrebovali naknadnih kreditov; vsota, katero so dovolili v decembru, bo namreč zadostovala do konca finančnega leta. Za vojsko so povprečno izdali vsak dan od pri-četka finančnega leta do 9, februarja 6,557.000 funtov.
V vsotah, ki so se posodile zaveznikom, dvomi, če sc bo povrnil ves denar, ki so ga posodili Rusiji. Želi, naj se o tej zadevi ne razpravlja, dokler se ne bodo pričeli pečati s proračunom in naj se misli, da so pokrita posojila, ki so jih Rusiji izplačali. Izdatki proračuna so se, kakor sodi, prekoračili za 145,250.000 funtov: prekoračenje je povzročila v prvi vrsti armada.
Z ozirom na vojaški položaj je Bonar I.aw povdarjal, da so Nemci vse kolonije izgubili. Vojaški uspeh Rumunije je bil od Rusije odvisen, V okolnosti, kakorSne so, Anglija Rumuniji ni mogla pomagati. Rumunija se zdaj z osrednjimi velesilami pogaja o miru; drugega ni mogoče storiti, kakor da izrazimo deželi še enkrat svoje
simpatije in obžalovanje, ker so okolnosti, ki jih Anglija ni mogla premagati, onemogočile, da ji ni mogla pomagati.
Kar tiče Mezopotanije in Palestine je državni zakladnik rekel: Ker se osrednje velesile skupno bojujejo, kakor členi kake verige, sem se ves čas vojske ogreval za kategorijo, da bi se veriga razbila, če se zlomi posamezen člen verige. A ne gre za teorije, marveč za vojaške zmožnosti. Dvomi, da bi bilo kdaj mogoče izvesti odločilne operacije s četami, ki se čez morje prepeljejo, Dokler je Anglija razpolagala z zadostno tonažo, ni imela dovolj izurjenih čet; razmere ladjinega prostora pa zdaj onemogočujejo, da bi mogli močne sile na bojišče pripeljati. Noben merodajni vojak ali civilist ni nikdar rekel, da Anglija dogodke na vzhodu omalovažuje, a noben merodajni vojak ni tudi dvomil, da mora biti na zahodnem bojišču dovolj vojakov, da se doseže potrebni izid.
Cel svet je bil zelo ginjen, ko je vzela palestinska ekspedicija Jeruzalem in dosegla tako višek, a višek in konec; uspeh naj se ne presoja le s političnega moralnega vidika, marveč se mora upoštevati tudi z ozirom na angleško postojanko v Ind'ji, katera jc okrepljena.
Operacije v Solunu so se večkrat grajale, a položaj se pravilno ne umeva. Če položaj čet v Solunu ni ugoden, so to dogodki v Rusiji z okrivili. Nikdar nismo pričakovali, cla r«. bodo naše čete tam le branile, a dogodki v Rusiji so naš načrt preprečili. Pripoznavamo, da postane lahko tam položaj nevaren, a po vseh naših informacijah, bi ekspedicijo osrednje velesile drago plačale. Ni težko to ekspedicijo upravičiti. Brez nje bi kralj Konštantin še sedel na grškem prestolu in Nemci bi bili Grško preplavili, z grškimi pristanišči bi bil sovražnik razpolagal; vprašanje podmorske vojske bi bilo postalo tako težavno, da bi bili komaj mogli naše zveze z vzhodom vzdržati.
O položaju na vzhodu je Bonar Law rekel: Sodim, da bi se bila vojska lani končala zaveznikom v prid, če bi se ne bili pojavili dogodki v Rusiji- Ti dogodki so strašen udarec za zaveznike, a Nemčija se niti za korak ni približala miru, katerega pričakuje. Dogodki v Rusiji so položaj našim zaveznikom zelo izboljšali, a smešno je, če se misli, da bi mogla Nemčija tako deželo, kakoršna je Rusija, izkori-ščevati. Novi položaj v Rusiji je situacijo na zahodni bojni črti popolnoma spremenili. V zadnjih mesecih niso nič manj kot 30 divizij na zahodno fronto premaknili. Če si pa predočujemo celo fronto od Kanala do Adrije: vračunavam tudi italijansko fronto, razpolagamo z večjim številom čet mi.
Dvomim, da bi podvzeli ofenzivo. V glavnem stanu pričakujejo napada, toda poveljniki brigad in bataljonov ne pričakujejo prihoda Nemcev, ker so popolnoma prepričani o svoji lastni premoči.
Vrednost ameriške pomoči zavisi od uspeha operacij na morju. Admiraliteta pričakuje, da bodo nove ladje do konca junija izravnale izgube. Če bodo zavezniki držali skupaj, bodo gotovo dosegli svoj smoter: uničbo nemškega militarizma. Če bi se vojska končala predno bi se ta smoter dosegel, bi bila Anglija premagana. Nek zaveznik je nedavno rekel: »Čujem, da postaja angleški duh v vojski slab!« Tega ne verjamem. (Pritrjevanje.) Seveda je res, da se je dežela vojske naveličala, a Angleži znajo, kaj da bi pomenil poraz v sedanji vojski v zgodovini bratske države in sveta.
Spodnja zbornica je soglasno kredit 600 milijonov funtov dovolila.
m za iivilide in naše žeosivo.
Gorostasni valovi sedanje vojne, ki pljuskajo tudi ob naš narod, mečejo iz sebe na bregove tisoče in tisoče najnesreč-nejših vojnih žrtev: ljudi brez rok in nog, slepe in gluhe ali drugače okvarjene — invalide. Vsi v vojni vdeleženi narodi se zavedajo svojih velikih, neizbežnih dolžnosti nasproti tem nesrečnikom in povso-di so se združili ljudje, da z združenimi močmi pomagajo invalidom, kakor najbolje morejo. Tudi v Ljubljani imamo » Slovenski odbor za vojne invalide«, ki je prevzel zasebno skrbstvo za slovenske invalide. Ta odbor je sklenil pozvati na sodelovanje tudi ženstvo in ustanoviti poseben ženski odbor za invalide. Ravno s tem je pokazal, kako globoko ume svojo nalogo. Saj če kje, je treba nasproti tem nesrečnikom več nego vestnosti in dobrohotnosti; tu je treba tistega mehkega sočutja, tiste tople, životvorne ljubezni, ki teši bolest in hladi rane in jc iastna le ženskemu — materinskemu srcu. Dočim smatra in vrši moški dobrodelnost večinoma le kot dolžnost, je ženski osebna skrb, osebno delo, osebno žrtvovanje za druge naravna notranja potreba. Saj je Stvarnik ženski iz vsega početka položil v dušo altru-izem — ljubezen do bližnjega — in jo s tem duševno vsposobil za materinski poklic. Prav in dvakrat prav je zato storil naš invalidski odbor, da je sklenil izročiti ■ftodrobno. delo za invalide mehkim žen- 1
skim rokam. Ljubezen je iznajdljiva in ne-ugnana in v6 na ta ali oni način pomagati tudi tam, kjer najživejša zavest dolžnosti molči in ne da volji nobene vzpodbude. Zato, slovenske gospe in gospodične, na delo za naše invalide! V sredo, dne 13-marca ob 5. uri popoldne se vrši v novih prostorih društva »Dobrodelnost«, Aloj-zijevišče na Poljanski cesti št. 4, 1. nadstropje, sestanek, na katerem se sestavi ženski odbor za invalide in podrobnejše očrta njegova naloga. Na sestanek so povabljene vse gospe in gospodične, ki žele sodelovati. Pridite v obilem številu in do-kažite, da se v teh težkih dneh zavedate svojega poslanstva!
Sv. oče poljskem repKIesiii sveie.
»Monitor Polski« je objavil 28. februarja sledeče pismo poljskega regentskega sveta papežu:
Sveti oče! Vsled skiepa neskončne Previdnosti je zavzel poljski narod med vojsko, ki pretresa svet, svoje mesto med svobodnimi državami na svetu. Po božii volji v zopet ustali Poljski poklicani, da izvajamo najvišjo državno oblast, smo člani regentskega sveta kraljevine Poljske prevzeli naše mesto 27. oktobra 1917 vsled patenta obeh velikih vladarjev Nemčije in Avstrije. Naša prva in najsvetejša dolžnost nam veleva, da Vaši Svetosti zagotovimo: kot dediči neomajljive zvestobe naših prednikov apostolski stolici hočemo z največjo gorečnostjo gojiti to sveto dedščino in jo zanustiti bodočim rodovom. Udani katoliški Cerkvi, zahodni kulturi in dobremu poliskemu ljudstvu, črpamo iz teh plemenitih vrelcev vodilne naše misli in ustvariajoče sile; napeli bomo vse svoje sile, da zagotovimo našemu ljudstvu srečo in da utrdimo bodoči svetovni mir. Sveti oče, ko si nalagamo to veliko in težko breme, obračamo spominjaioč se naše slavne preteklosti kot spoštljivi sinovi Cerkve, naše poglede k Vaši Svetosti in prosimo pred Vašimi nogami za nas in za cel poljski narod za najvišjo milost Vašega apostolskega blagoslova.
Aleksander Kakovvski, nadškof varšavski, Jožef Ostrowski, - knez Zdyslaw Lubo-mirski.
Njegova Svetost papež je regentske-mu svetu odgovoril:
Mojemu častitemu bratu Aleksandru, nadškofu v Varšavi, in mojima ljubima sinovoma Jožefu Ostrowskemu in knezu 7!dyslawu Lubomirskemu, trem regentom kraljevine Poljske. Dragi sinovi, prevzvi-šeni častitljivi možje! Pozdravljam Vas in Vas apostolsko blagoslavljam. Postopali ste hvale vredno na način, ki je vreden Vaših prednikov, ko ste v začetkih zopet ustale Poljske smatrali za najnujnejše, da ste svoja in skupna čuvstva poljskega ljudstva udanosti apostolski stolici v Vašem najljubeznivejšem pravkar nam izročenem pismu izrazili. Splošno je znano, da so Poljaki vroče spoštovali katoliško Cerkev in da so, kar jih posebno diči, ohranili vedno najtesnejši stik s papežem; sijajna dejanja preteklosti pa dokazujejo, kakšne slave in civilizacije da so bili za to deležni. Radi in dobrohotno sorejmemo zato izraze ljubezni in spoštovanja. Želimo Vam pred vsem, kar pač vsak dobromisle-či človek zahteva, naj plemenito poljsko ljudstvo istočasno z možnostjo, da vlada samega sebe, zopet z božjo pomočjo za-dobi tudi svoje nekdanje blagostanje in svojo nekdanjo slavo. Neprenehoma bomo prosili Boga, naj drži nad to državo svojo usmiljeno in zaščitno roko; kot prvi dar nebes in kot dokaz Naše očetovske do-brotljivosti sprejmite apostolski blagoslov, ki ga Vam, ljubim sinovom in modrim možem in celi Poljski milostno podeljujem.
Dano v Rimu. Sv, Peter, 7. januarja, v četrtem letu našega pontifikata, _Benedikt XV,
Tržosico pismo.
Trst, 6. marca 1918.
Na Trst obračajo svoje poželjive oči Italijani in Nemci. Trst je tista lepa, bogata nevesta, za katero se poganjajo razni rivali. Italijani dokazujejo svojo pravico na Trst in svoje aspiracije na jadranske dežele z narodnim principom, češ, da je Trst italijansko mesto. Toda ali odgovarja ta trditev dejanskim razmeram, ali je Trst res italijansko mesto? Ne, in tisočkrat ne! kličemo in trdimo mi tržaški Slovenci, ker dejstva govore za nas, resnica je na naši strani. In ta naš klic, da Trst ni italijanska zemlja, mora postati tako močan, da ga bo slišal ves svet! Kdor pride prvič v Trst in si ogleduje le površno tukajšnje življenje, bo seveda mislil, da je Trst italijansko mesto, ker je njegovo zunanje lice tako; toda kdor mu pogleda v obisti in premotriva globočje razmere, ta sc bo lahko kmalu prepričal, da se pretaka v žilah ogromne večine Trža-čanov slovanska kri. Italijanstvo Trsta je | le umetna zgradba in je zato na šibkih no-' gah, Treba le pogledati njih priimke 1 Sko-
raj sama slovenska imena. Krstne, mrtvaške in poročne knjige, napisi trgovin, katalogi laških in nemških šol govore jasno, da jfe Trst samo velika poitalijančevalnica slovanskega rodu. Dedje mnogih voditeljev italijanskih so prišli v Trst iz Kranjske, Št&jerske in zibeli mnogih onih, ki so pred laško vojno zbežali v Italijo in tam huj-skali proti Avstriji, so tekle po dalmatinskih in istrskih hrvatskih vaseh. In danes, 7 času pomanjkanja in lakote ima veliko tržaških Lahov, ki so prej nas Slovence pošiljali v Ljubljano — ande a Lubiana — če smo kaj zahtevali, svoje strice in tete na Kranjskem, odkoder radi prejemajo potrebna živila. Velika mesta dobivajo svoj naraščaj iz zaledja; zaledje je njih rezervoar. Trst je pa na vseh straneh obdan samo od Slovencev, njemu prihaja naraščaj iz slovenskega zaledja. Žal pa, da je Trst tisti moloh, ki je žrl naše ljudi. Trst je zrastel v veliko mesto v zadnjih 60—70 letih. Če bi se torej ta proces vršil naravno, bi moral imeti Trst čisto drugo lice, namreč — slovensko. To priznava tudi generalni ravnatelj avstrij. Lloyda Frankfurter v nekem članku v dunajskem pol-mesečniku »Revue d' Autriche«, kjer pravi, da je »tržaški italijanski problem nekaj umetnega, le delo častihlepnih in sebičnih politikov, ki so znali pridobiti naravne simpatije avstrijskih Italijanov za italijansko kulturo za svoje namene.« In dalje: »V resnici je Trst mesto mešanih jezikov, kjer italijanski živelj vsled neprestanega slovenskega priseljevanja nazaduje leto za letom. Zato se tudi zdi, da nc bo mogoče zajeziti poslovanjenja Trsta, ker je to mesto čisto osamljeno v docela slovenski pokrajini.«
Kdo pa je kriv, da se je vršil ta proces tako protinaravno in da je dobil Trst tako zunanje lic?, ki ne odgovarja naravnemu razvitku? Kriva je temu deloma za-nikrnost avstrijskih birokratov, največ pa njih sovraštvo do Slovencev in temu odgovarjajoča politika, notranja in zunanja. Kako malo so poznali tisti, ki so nas vladali, naše kraje in naše razmere, je dokaz na primer to, da smo še pred nedavnim časom imeli v Trstu namestnika, ki ni vedel, da so Barkovlje v tržaški okolici. In mož s tako fenomenalno znanostjo naj vlada tako, da bo prav?! In še danes si nekateri visoki gospodje na Dunaju, kljub ljudskemu štetju in raznim volitvam, ki jasno govore za naše bivanje v Trstu, ne dado dopovedati, da je v Trstu 80.000 Slovencev! To nepoznanje razmer, potem pa slepa in sovraštva poina politika, ki je protežirala priseljevanje regnikolov v Trst, nam Slovencem pa odrekala vsako šolo in nam je odreka tudi še danes po preko tridesetletnem boju, je kriva tega protinaravnega razvoja in je spačila lice Trstu. Da, tržaško šolsko vprašanje! To je naš »punetum saliens«, to je naša bolečina. Vlada bi bila delala v svojo lastno korist, če bi nam Slovencem ne bila odrekala šol. Z odrekanjem šol je pa samo pospeševala poitalijančevanje in z njim — iredentizem. Na ta način se je vzdržalo umetno laško lice Trsta in na ta način se je dalo Italiji povod za njene zahteve in aspiracije na »laški« Trst, dalo se povod — laški vojni. Iredentisti ki so pred izbruhom laške vojske zbežali v Italijo in tam hujskali na vojno proti Avstriji, so večinoma slovenski renegatje, vzgojeni v tržaških laških šolah. Da je prišlo do vojne med Italijo in Avstrijo, je kriva torej avstrijska vlada! Pa mislite li, da je vsaj sedaj avstrijska vlada kaj spregledala? Tudi danes še nimamo v Trstu niti ene slovenske občinske šole! Mi Slovenci smo menda samo zato na svetu, da umiramo in prelivamo kri za druge! Gotovi ljudje se spametujejo, kadar se jih s kolom udari po glavi, pri avstrijskih birokratih pa tudi ta operacija nič ne pomaga. Zato je edino upanje, naša edina rešitev — jugoslovanska država. Vendar pa je prejkoslej, dokler se ta naš ideal ne uresniči, prva zahteva tržaških Slovencev: vlada, daj nam potrebnih šol! Zdi se nam le, da je v zadnjih časih v tem oziru med tržaškimi Slovenci zavladala neka zaspanost. Tržaški Slovenci, poznani ste širom slovenske domovine kakor vztrajni in neustrašeni bori-telji za narodne pravice, zato, vzdramiie se in ne odnehajte, dokler ne dobite šol, kolikor jih potrebujete. Porabite vsa sred. stva, da dosežete od vlade, kar vam gre po božjih in pisanih postavah. Ni prav, da morate zraven državnih davkov plačevati še,poseben naroden davek, da preprečujete nemoralno raznarodovanje svoje dece. Ko so Italijani zasedli našo Goriško, so takoj ustanovili po gorskih vaseh italijanske šole z namenom, hitro poitalijančiti naše ljudstvo, da bi mogli na mirovnem kongresu dokazati svoje pravice do teh krajev. Tržaški Slovenci, zavedajte se v tem, za naš narod odločilnem času, važnosti slovenskega šolskega vprašanja. Mi nočemo nič tujega, pač pa zahtevamo svoje in to z vso odločnostjo. Zato pa: Slovenskih šol nam dajte in sicer takoj! V Trstu se ne sme potujčiti niti en Slovenec večl — Dajte naravi naraven tek in tudi zunanie lice Trsta bo kmalu drugačnal
Na kaj pa opirajo Nemci svoje zahteve glede Trsta? Nemci nimajo nobenega pravnega naslova za svoje aspiracije. Oni niso v Trstu in nikjer ob jadranski obali domačini. Če pa zahtevajo Trst zase zato, ker je tu nekaj nemških trgovcev in birokratov, potem seveda lahko reklamirajo zase tudi Nižji Novgorod, Peking in celi svet. Njih pravni naslov je le njih prepo-tenca, grabežljivost, imperializem in želja, ukazovati celemu svetu in vsem narodom. Naši pradedje so se podvrgli popolnoma prostovoljno le, da bi se lažje branili proti imperialističnim Benečanom, habsburški dinastiji, a nikdar se niso podvrgli Nem. cem in zato tudi mi, njih pravi potomci, odrekamo Nemcem vsako pravico do Trsta. Mi čutimo v sebi ono moč in silo, da se upremo uzurpatorju s severa z isto ja-kostjo, s kakršno smo zapodili z naše zemlje zavratnega sovražnika z juga. Majni-ška deklaracija nam je pa pokazala pot. V jugoslovanski državi nam bodo rezali kruh naši ljudje, naši sinovi. Na svoji zemlji, torej tudi v Trstu, bodi Sloven gospod!
Tla in kri v Trstu sta slovenska, slovensko je njegovo zaledje, slovenska njegova bodočnost! A to krasno bodočnost nam prinese le uresničenje jugoslovanskega ideala. Jugoslovanska država rabi Trst kot človek srce. Trst je največje in najvažnejše jugoslovansko mesto. Kako je naše tržaško slovensko ljudstvo doumelo to važnost Trsta, kaže njegovo navdušenje za dr. Kreka, očeta jugoslovanske de. klaracije. To navdušenje se bo pa pokazalo posebno jutri, v nedeljo 10, t. m, na Krekovem slavju. Slavje se je imelo vršiti v gledališču Fenice, a v par urah so bile razpiodane vse vstopnice, tako da je moral odbor vzeti v najem drugo, največje tržaško gledališče, Politeama RossettL Manifestacija za jugoslovansko idejo bo tako impozantna, kakršne še ni videl slovenski svet. Prireditev ne bo le pokloni-tev spominu največjega Jugoslovana, Janeza Evangelista Kreka, ampak tudi glasen klic vladi in celemu svetu, prijateljskemu in sovražnemu, da hočemo biti na svoji zemlji svoji gospodarji in da ne damo nikomur niti pedi zemlje, niti enega človeka!
Naši vojaki, ki so se vračali iz Galicije, se niso mogli načuditi nesnagi, ki vlada po mnogih krajih in povodnji uši po deželi. Dr. Knific je opisal lani v »Dom in Svetu« razmere v zapadni Rusiji ter nas seznani! z vzroki, zakaj je Ruska Poljska tako prenapolnjena z Židi, zlasti nižjih slojev. Rus je Žide z malo izjemami izobčil iz ozemelj, v katerih bivajo Rusi, ter jih prisilil, bivati v prvi vrsti med Poljaki, Zato je v zapadnem delu nekdanje Rusije dosti krajev, lcier so židje v znatni večini. Tako gnezdo mora biti tudi Wladymir Wolynskij, čigar razmere slika naš domobranski minister v .odgovoru na interpelacijo poslanca dr. Straucherja (zionista) glede postopanja vojaške uprave v imenovanem mestu. Žalibog imamo na razpolago le ministrov odgovor in nc tudi inter. pelacije.
Ministrov odgovor opisuje neverjetno nesnago, ki je vladala v tem židovskem mestu. (Da so merodajni del prebivalstva židje, sklepamo iz tega, da minister govori le o templjih, molilnicah in rabincih in ne rabi nikjer izraza, iz katerega bi sklepali, da so bile prizadete vsaj po večini kake druge narodnosti.) Po cestah je bila včasih do pol metra globoka plast nesnage, obstoječa deloma iz človeškega blata. Pod njo so takorekoč na novo odkrili lep tlak, ki ga je dala napraviti ruska vlada. S poslopij je bilo treba odstraniti gnusno skorjo nesnage. To velja tudi za templje in molilnicc. Stranišč ni bilo skoro nikakih. Tem razmeram je odgovarjala tudi snaga ljudi in obleke.
V mestu je bilo ognjišče raznih nalezljivih bolezni. Pegasti legar, ki se ga je posrečilo ugnati šele v najzadnjem času, jc tvoril veliko nevarnost za čete, ki so taborile v mestu in okolici. Zato se je morala avstrijska armada lotiti težkega dela, očistiti mesto in — prebivalce, bodisi z lepa ali z grda. Večinoma je šlo z grda, ker so se ljudje snage stanovitno branili. Tako na primer je znano, da prenašajo pegasti legar uši. Te so imele v imenovanem mestu eldorado, in vojaštvo je ustanovilo veliko raztiševalnico, ki so se je prebivalci ze'o bali. Razušerje -je bilo zapovedano. Ljudje so sc ga branili z raznimi zvijačami. Ušivo obleko so skrili doma ali pa jo poskrili po molilnicah; če so se kontrolirale hiše glede izpolnjevanja odredb o snagi in razuševanju, so ljudje »odooto-vali«, dokler ni bila nevarnost pri kraju. Nekateri so živeli cele dneve po molilnicah, kamor so jim nosili svojci jedi, da jim ni bilo treba iti v razuševalnico. Če je ori-šla mimo asanacijska kolona, so navidezno opravljali notri svoje pobožnosti, ki jih vojaštvo ni smelo motiti. Jutranje ure so res slu/.ile molitvam po številnih mo'i'nt-cah; noto so se pa razvile po templjih borznp in druge kupčije. Zato je voiaštvo
pričelo iskati posestnike uši tudi po mo-iilnicah. Tudi rabinci so prišli na vrsto; našli so jih polne uši (ganzlich verlaust«}. Ti so vzeli to za povod, da so nastopali proti vsem zdravstvenim odredbam vo-iaštva.
Značilno je še to-le. Če so ljudje imeli kako prošnjo do vojaštva, so poslali k odločujočemu častniku včasih tudi v privatno stanovanje dekleta in mlade žene, tako da je izdal etapni okrajni načelnik odredbo, da sploh ne sprejme deklet in mladih žen, ki prihajajo brc?, spremstva.
Sedaj je pegasti legar ustavljen; v prvi polovici leta 1917. je bilo še 94 slučajev, od takrat samo še skupno pet, v zadnjih mescih pa sp'^h nobenega več,
iMlerain i?i dejenM
Fo vseh velikih mestih so imeli že pred vojsko razne ustanove in zavode za dojenčke: oskrbovalnice, »jaslice«, varo-vališča in podobno, kar so tekom vojske še izpopolnili, Pri nas doslej nismo imeli nič, prav nič. Zadnii čas pa sc jc v okrilju društva »Dobrodelnost« v Ljubljani ustanovil »Odbor za skrbstvo mater in dojenčkov«.
Namen tega odbora je, posvečati materam in dojenčkom vsestransko skrb. V to svrho bo prirejal pouk za matere, preskrboval doječim materam po možnosti živila, dojenčkom, katerih lastne matere ne morejo dojiti, pa mleko; ubožnim materam bo preskrboval plenice in v slučaju bolezni njim in njihovim dojenčkom brezplačno zdravniško pomoč in zdravila. Sčasoma namerava ustanoviti »jaslice«, kjer se bodo sprejemali v varstvo dojenčki revnih mater. Takoj pa bo otvo> ril oskrbovalnico, kjer se bodo matere z dojenčki oglašale enkrat na teden in dobivale nasvete in potrebno pomoč. Oskr-bovalnica bo v AJojzijevišču v Ljubljani, Poljanska cesta št. 4, Ob sebi se ume, da je ta dobrodelna ustanova namenjena vsem potrebnim našim materam, br?z razlike političnega mišljenja.
Podobni odbori se bodo po potrebi ustanovili tudi po drugih krajih.
Velika, važna in v sedanjih časih posebno težka je naloga, ki si jo je stavil odbor, in izvršiti jo bo mogel lc s pomočjo vsega ljudstva, Žurimo se, cla v bodočnosti popravimo, kar smo v minolosti zamudili. V prvi vrsti se obračamo na dobra srca naših mater in deklet širom domovine, da nam priskočijo na pomoč s plenicami in otroškim ali kakršnimkoli drugim obrabljenim perilom, še rajši seveda z novim blagom (platnom, kotenino, barhentom, plahtami itd.), iz katerega se bodo sešile plenice, sraičice, rjuhicc, ode-iice itd. Marsikatera mati hrani morda kot drag spomin na svoje otroke plenice, povoje, jopice in drugo. Kako bi mogla ta spomin lepše ovenčati nego s tem, da vse to podari za revne matere oziroma do-cnčke.
Kakor smo gori omenili, bo odbor revnim doječim materam dajal po možnosti tudi živila. Rojaki, darujte nam jih za nie! Vemo, da sami nimate veliko, a dobre duše si bodo rade pritrgale malenkost v tako dober namen. Hvaležno sprejemamo vsakršna živila, posebno tudi posušeno ili vkuhano sadje.
Dobrodošle so nam tudi steklenice za nleko.
Nujno potrebujemo denarnih prispevkov in se toplo priporočamo za nje vsem Slovencem in Slovenkam. Vsak naj se adeleži našega dela, kakor naMažje more.
Velevažno je vprašanje o preskrbi mleka za dojenčke, V tem oziru je podpisani odbor stopil v dogovor z »Mlekarsko zvezo«, ki jc izjavila, da je pripravljena, sprejemati in oddajati mleko "v gornji namen. Sedaj je na naših kmetskih gospodinjah, da pokažejo svojo socialno zavednost, svoje materinsko srce in proti veljavni ceni oddajejo »Mlekarski zvezi« v Ljubljani kolikor največ mleka za dojenčke. Vemo, kakšne težave so sedaj s krmo, z živino, toda vendar trdno upamo, da se bo našim kmetskim gospodinjam vendar le posrečilo, oddati vsak dan kak liter mleka za doienčke, saj zna dobra gospodinja in usmiljena maji delati čudeže. Slovenske kmetsko žene, ne osramotite na-6egn zaupanja v vas! Zbiranje '.nleka organizira po deželi »Mlekarska zveza«.
Denarni darovi, perilo in živila naj se pošiljajo na naslov: Odbor ?a skrbstvo ma-!er in dojenčkov v Ljubljani, pisarna »Dobrodelnost«, Alojzišče na Polianski cesti it. 4.
Ddbor za skrbstvo mater in dojenčkov,
tfojna poročila«
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. marca. Uradno:
Posebnorfa niso nič poročali.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berila. 8. marca. Veliki glavni stan:
Zaho:!no bojišče: Vojna skupina bavarskega kraljeviča Ruprcla: Uspešno se e poizvedovalo vzhodno Merkcma, kjer
smo ujeli 30 Belgijcev in severnovžlfodno Festubcrta; tam smo ujeli 25 Anglfežev. Zvečer so pričeli v nekaterih odsekih streljati s topovi in z minami.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča: Naskakovalni oddelki, ki so napadli severno La Neuvilleja južno Berryja, so se vrnili z ujetimi Francozi, Sicer sc je omejeval na streljanje v postojankah; r hekaj časa so na zahodnem bregu Moze močnejše streljali.
Bojna skupina vojvoda Alberta1 vir-ter""berškega: Na lorenski bojni črti je francosko topništvo med rekama I,cM' - in Plaine živahno streljalo,
Z ostalih bojišč nič novega.
Nemško večerno poročilo.
Berlin, 8. marca zvečer:
Več letal je napadlo z bc-ihami ponoči od 7. na 8. marca London, Margate in Shernesz. Učinek je bil, kakor so opazovali dober.
Z drugih bojišč nič novega.
Ludendorff.
Opozicije v mf)\ proiTrarii
Amsterdam, 6. (K. u.) »Times« poročajo 4. t, m. 'z Petrograda: Za nadaljevanje vojske se zavzemajo revolucionarni socialisti in levičarji. Vojna stranka predlaga, naj se takrat, ko se bo vlada preselila iz Petrograda v notranjo Rusijo, izrabi podpis miru z Nemčijo zato, da se bo boj z Nemčijo nadaljeval. Mirovna pogodba namreč ne postane prej pravomočna, dokler jo ne ratificira izvršilni odbor sovje-ta. Na kongresu, ki je zboroval 12. marca v Moskvi, sc lahko pečajo z mirovno pogodbo, vlada pa lahko zapusti Petrograd, češ, da mora "biti v Moskvi zastopana.
Curih, 8. Načelstvo stranke boljševikov je sklicalo splošen kongres boljševikov, na katerem bodo revidirali tudi program stranke. Socialni revolucionarji agi-tirajo, naj se vojska nadaljuje.
Stockholm, 5. (K. u. Zakasnelo.) »So-zialdemokratcn« poroča iz Petrograda: Socialno-revolucijonarna levica, anarhisti in komunist; agitirajo za vojsko. Od vseh delavskih in vojaških svetov na deželi je glasovalo 60 za in 61 proti nemškim mirovnim pogojem.
Monakovo, 8. »Staatszeitung« poroča: Ljenin bo podpisal in izvedel mirovno pogodbo, katero bodo te dni na Dunaui t>c-trdili.
Bera, 8. Rusko poslaništvo v Bernu, katero so boljševiki razpustili, je izjavilo, da radi trdih pogojev ne pripozna miru Rusije z osrednjimi velesilami.
Kodanj, 8. Ruski vojni komisar Kame-nev je izjavil: Kar se je zgodilo sedaj v Rusiji, jc le provizorij, ker sedanje vojske ne bo odločilo orožje.
z fM!o.
Dunaj, 8. »Pesti Hirlap« poroča iz Bukarešta: Skupno z Wekerlom pride v Bu-karešt tudi avstrijski ministrski predsednik dr. Seidler, ker nameravajo tudi avstrijsko mejo zboljšati. Generalni štab namreč noče pustiti Bukovine nezavarovane, ker se je pokazalo, da jo je mogoče le s težavo držati, V ta namen se je pripeljal Wekerie na Dunaj, da se pogovorita z Seidlerjem.
Budimpešta, 8. Averescova vlada ostane le toliko časa na svojem mestu, dokler se ne končajo mirovna pogajanja. Sedanji vladi bo sledil Marghiloman.
Berlin, 8. V Odeso bodo naše čete vkorakale, da se zavarujejo tamošnje velike zaloge žita, katerega nameravajo v prvi vrsti prevažati po morju. V Odesi in v okolici se zdaj še Rumuni in Rusi močno bijejo, vsled česar bo Nemčija najbrže poslala vojake v Odeso.
Berlin, 7. Poveljnik francoske vojaške misije general Bertheld je odstopil. Odpotoval je s svojim osobjem in z ostalimi vojaškimi atašeji iz Jaša v Moskvo.
smifa pripravki, dasifeee pose' en rit.
Berlin, 8. Iz Londona se javlja preko Haaga, da jc tucli Srbija pripravljena, sklenili z osrednjimi velesilami poseben mir.
purocii.
Nastop Japonske v Sibiriji.
London, 8. marca. ?Morningpost« poroča iz Washingtona: Wi1sonov tajnik je izjavil: Vlada odklanja predlog Japonske o vzhodni Sibiriji, Amerika siccr Japonski zaupa, a akcije se nc udeleži, ker nasprotuje tradicijam in namenom, zaradi katerih se jc pričela Amerika vojskovati.
Stockholm, 8. marca. V kitajska pristanišča so sc pripeljali ameriški transportni parniki, ki so določeni, da odrinejo v Vlndivostok. Vse ladje, ki se nahajajo v Arhangelsku in v Vladivostoku bodo' vozile čete in municijo Japonski in pa Kitajski.	i j Japonska nc nastopi v Sibiriji.
Rotterdnm, 8. marca. (K. u.) Iz New-yorka sc javlja: Japonski veleposlanik jc izjavil, da se je načrt za intervencijo Japonske v Sibiriji začasno odgodil. Zdaj zavisi popolnoma od Anglije, kai da Japon-
ska stori. Kitajsko veleposlaništvo je izjavilo, da podpira Kitajska politiko Združenih držav in da bo najbrže le mejo Mandžurije zavarovala.
Demisija španske vlade.
Madrid, 8. marca. (K. u.) Reuter poroča: Kabinet je odstopil.
Politiine novice.
-f Avdijence pri cesarju. Dunaj, 8. marca. (Kor. ur.) Cesar je sprejel danes v avdijenci vojnega ministra pl. Stoger-Strinerja, goriškega dežel, glavarja dr. Faiduttija, ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja in generalna polkovnika barona Pflanzer-Baltina in barona pl. Bol-frasa.
+ Proračunski provizorij pred gosposko zbornico. Dunaj, 8. marca. Gosposka zbornica bo sprejela jutri, najbrže brez debate, proračunski provizorij, da tako prepreči ex-Jex stanje.
4- Nemci in Czernin. Dunaj, 8. marca. Predsednik zveze nemško-nac. strank dr. Waldner je naslovil na grofa Czernina zahvalno pismo z ozirom na mirovni sklep z Rusijo in preliminarni mir z Rumunijo.
-j- Mažari proti dr. Seidlerju. Budimpešta, 8. marca. (Kor. ur.) Izjava ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja v zadevi samostojne ogrske armade je vzbudila v ogrskih političnih krogih vihar razburjenja. Vse ogrsko časopisje nastopa proti izjavi. Ogrska vlada bo podala proti-izjavo.
+ Dr. Seidler odlikovan, Dunaj, 8. marca. (K. u.) Cesar je podelil ministrskemu predsedniku dr. pl. Scidlciyi bri-ljante k velikemu križu reda sv. Štefana.
+ Interpelacija proL Spinčiča. Poslanec prof. Spinčič je interpeliral dne 6. suš-ca ministra notranjih zadev glede dejstva, da po Istri v mnogih krajih še vedno niso nakazali preživnine rodbinam, ki imajo vzdrževatelje v Ameriki. Dne 7. sušca je vložil obširno interpelacijo glede prehranjevalnih razmer v Istri. Ljudje dobivajo moko, koruzo in vsa živila silno neredno. Posamezni okraji so zaprti drug proti drugemu in šikanirajo se osebe, ki si hočejo neznosni položaj olajšati z živili iz sosednega okraja
Interpelacije. Poslanec Uostinčar je v današnji seji državne zbornice vložil dve interpelaciji, in sicer: eno za železniško zvezo z Idrijo, drugo pa zaradi jezikovnih razmer pri sodiščih na Kranjskem.
—	Poslanec dr. Rybar je interpeliral domobranskega ministra racli postopanja orožništva napram občinskemu tajniku A. P, Sancinu v Dolini, politični okr, Koper,
—	Štajerski poslanci so interpelirali ministrskega predsednika in poljedelskega ministra radi dobave sena in slame na Štajerskem, radi krivične razdelitve kontingenta, ki odpade na deželo, in racli oškodovanja slovenskega dela dežele.
• [- Za narodni svet. Zagrebški »Glas« poroča: Dne 24. t. m. se vrši medstrankarski pogovor slovenskih in istrskih strank o narodnem svetu v Ljubljani. —• Nam o tem ni nič znanega.
-f- Preganjanje podpisovalcev deklaracije na Reki, Reški madžarski list »Fiu-mei Estilap« piše: Znano je že, da so s Sušaka in Reke odposlali Jugoslovanskemu klubu na Dunaj izjavo s 6012 podpisi, v kateri zahtevajo Hrvati, Srbi in Slovenci združitev v samostojno državo in cla se tudi Reka pridruži tej državi, Glecle te zadeve je pričelo preiskovati državno pravd-ništvo in državna policija, da dožene, kdo je nabiral podpise, nadalje kdo se jc vse podpisal pod imenovani politični spis. Kakor izvemo, je. državna policija dosedaj zaslišala šest oseb, katerih imena se nahajajo med podpisi. Dosedaj zaslišani stanujejo večinoma na Sušaku ali so zaposleni na Reki. Državna policija bo zaslišala še kakih osem podpisancev, potem pa spise odstopila državnemu pravdništvu, Izvemo, da nameravajo postopati proti podpisova-tcljcm na temelju § 173, kazenskega zakona, po katerem dobi vsak pet let zapora, kdor se pregreši proti dosedanjemu državnemu redu.
-f- Hrvatski sabor. Zagreb, 7. marca. Začetek današnje seje ob 11. uri 45 minut. Predseduje dr. Lukinič. Zakonski načrt o dvomesečnem računskem provizoriju jc v tretjem branju sprejet. Nato je sprejet zakonski načrt glede nove vojne podpore deželnim uslužbencem. Ta zakonski načrt bo stal Hrvatsko letno 14 milijonov kron.
—	V regnikolamo deputacijo za obnovo finančne nagodbe z Ogrsko je izvoljen dr. Paleček, v proračunski odbor dr, Rihard Kraus in v odbor za nauk in bogočastje dr. Kurschner, Predsednik predlaga, naj se vrši prihodnja seja v četrtek, 14. t. m„ cla morejo dokončati svoje delo različni od-
seki. Se sprejme. Konec seje ob 1. uri 15 minut.
+ Hrvatsko-srbska koalicija in juge slovanska deklaracija. »Hrvatska Država« poroča, da je koalicijonaška vlada prepovedala izjavljati se občinam za deklaracijo in samoodločbo narodov. »Obzor« pa poroča, da je vlada izdala vsem upravnim oblastem rezervatno naredbo, po kateri morajo posvetiti vso pozornost nabiranju podpisov, sestavi deklaracije in v vsakem oziru delovali na to, da ne pride do kakih manifestacij.
-j- Priznanje Jugoslovanom. Baron Czedik, predsednik kontrolne komisije za državne dolgove, je sporočil Jugoslovanskemu klubu po poslancu dr. Jankoviču, da je on govoril v gosposki zbornici o hrabrosti slovenskih vojakov in označil postopanje z Jugoslovani med to vojno kol grdo in nezasluženo (»unwiirdig«). Časopisje je ta pasus iz njegovega govora zamolčalo, a on želi, da Jugoslovanski kluli izve o njem.
-f- Nočejo informirati Nemcev. Poljska lista »Polen« in »Polnische Blatter«, ki sta izhajala pod uredništvom dr. V. L. Jaworskcga in W. Feldmanna v svrho, da informirata nemško politično javnost na Dimaju in Berlinu, prenehata izhajati. Kakor se vidi, poljski politični krogi nočejo rič več informirati nemške politične javnosti, ker so sc, čeprav pozno, prepričali, da jc vsak trud v tej smeri — brezuspešen.
-f- Kako strašna slepota je človeška. Prijatelj nam piše: Ako vzamem v roke list »Reichspost«, vidim, cla nima sočutja z nizkimi in trpečimi; »Tagesposti« in »Grazer Tagblattu« ni še preteklo dovolj slovanske krvi. Čitam pa lahko — »Arbei-terwille«. Žalostno spričevalo za nemške katoličane, da pjše denes omenjeni list pravičnejše ocl njih. Ob volitvah smo koroški Slovenci podpirali z glasovi nemške katoliške poslance .., Žalostno, a mi ni-§mo krivi!
»Slovencem v album,« Pod tem naslovom priobčuje danes : Grazer Tagbl.« besedilo londonskega pakta z dne 26. apr. 1915, v katerem se jugoslovansko ozemlje obljublja Italiji. S to zadevo se bomo še pečali. Vsenemcev naj naše zadeve nikar ne skrbe. Tudi italijanski imperializem ima v našem albumu svojo stran, prccej za nemškim,
-f Proti morilcu Jauresa, Villainu, se prične porotna razprava 26. t. m.
-•;- Vojaški ukrepi Anglije proti Ircem. Nizozemski potniki poročajo, da pošiljajo Angleži na Irsko vojake. V Ncwry se je pripeljal general Frcnch, da vojaško pomiri Irsko,
-- Francosi za obnovitev esrizma »Figaro« in > Gaulois« priporočata, naj s» v Rusiji ponovi carizem, ker je bil car naj-zvestejši zaveznik Francije, Socialistični časopisje nastepa najodločneje proti obnovitvi carizma.
a h seje mestnega aprovizačeega odseka dne S. marca 19*8. V mestni vojni prodajalni v* Gosposki ulici se bo oddajal med na izkaznice za doječe in noseče matere. Razdelilni načrt se šc objavi. — Prihodnji teden se razdeli na močne izkaznice po četrt kilograma koruznega zdroba. Naslednji teden pride za koruznim zdro-bom na vrsto ajdova moka. — Mestna aprovizacija si je z največjim trudom in potom posebne rckvizicijske pravice pridobila v jeseni večje množine zelja in repe, ki naj bi služile občinstvu v času najhujšega pomanjkanja; Vzela jc v najem tovarno g. Jakopiča na Mir ju, kjer jc nakup-Ijeno zelje v lastni režiji pripravila in ski-sala. Mestni aprovizačni odsek je čuval te zaloge kakor najdražji zaklad ter ga hranil za čas najhujše bede in stiske. Pred nekaj dnevi pa sc pojavi v Jakopičevi tovarni dunajski agent Goldbcrgcr, češ, da da je prišel po naročilu zavoda za preskrbo sočivja in sadja na Dunaju. Vzlip temu, da ga je g. Jakopič opozoril, da je zelje last mestne občine, Oziroma mestne aprovizacije, si je dunajski gospod vendarle vzel pravico vstopiti v prostore mestne aprovizacije. Ogledal si je natančno zalogo, si vestno zapisal vse in odšel. Zelje je očividno čelo ugajalo, kajti predvčerajšnjim dobi g. Jakopič od omenjene družbe z Dunaja brzojavko, cla je zaloga njegovega zelja »sprejeta« in da sledi z.anjo dispozicija. Tako so prišle v nevarnost aproviza-čne zaloge zelja in repe, ki so za Ljubljančane zadnji up in nada za težki čas stradanja, Mestni župan dr, Ivan Tavčar se je takoj postavil na stališče, da si za nobeno ceno ne pusti odvzeti s trudom pridobljenega, v lastni režiji izdelanega in tako-rekoč edinega živila, ki ga ima šc na razpolago za itak že izstradano ljubljansko prebivalstvo. Poslal je zavodu za sočivje in sadje na Dunaju sledeči odgovor: »Po inšpektorju Goldbergerju pri Jakopiču v Ljubljani zaseženo kislo zelje in repa je last mestne aprovizacije ljubljanske. Blago se ne bo dalo na razpolago. Najodločneje si prepovedujem vsako nadalinie vmešava-
nje Vašim agentom.« Aprovizačni odsek je dal včeraj duška ogorčenju nad postopanjem dunajske družbe (Geos), ki bi rada odjedla Ljubljani zadnji košček živila. Odobrujž je vzel na znanje ukrep gospoda župana in sklenil, da se prihodnji teden prične s splošno prodajo zelja in repe. Kot prvi pride tokrat na vrsto IX. okraj. — Tržna straža je zaplenila 1600 kg fižola, kateri je bil pripeljan z dežele v mesto, naložen na vozu, skrit med drvmi in namenjen za Trst.
a Razdeljevanje govejega mesa. Kakor je že bilo objavljeno v časopisih, namerava mestna aprovizacija rajonirati prodajo govejega mesa na sličen način kakor je rajonirana prodaja moke. Tako se hoče prebivalstvu zagotoviti enakomerno prejemanje mesa in preprečiti nadaljne navale na stojnice in mesnice. Stvar se hoče izpeljati tako, da bi vse one stranke, ki dobivajo meso pri ubožni akciji me-tne aprovizacije in pri mesnici deželnega mesta za dobavo klavne živine ne mogle kupovati mesa več pri mesarjih, marveč ie pri mestni aprovizaciji oziroma mesnici deželnega mesta. Zato bi pa morale te stranke dobiti t—kaj toliko mesa, kolikor ga odpade nanje od celotne množine za Ljubljano namenjenega mesa. Vsakdo bi torej moral tamkaj dobiti toliko mesa, kolikor bi ga mogli in smeli dobivati pri mesarjih tisti ljudje, ki niso v teh ubožnih akcijah. Predno je mogoče vse to izvesti, je neobhodno potrebno, da se ugotovi, koliko strank je v Ljubljani, ki še niso do-slej pri nobeni zgoraj omenjenih uboznib akcij. Zato odreja mestna aprovizacija popis teh strank. Zglasiti se imajo v mestnem aprovizačnem urada na Poljanski cesti štev. 15 v prvem nadstropju in sicer po naslednjem redu: V ponedeljek, dne 11. t, m. naj se zglase stranke, ki se pišejo z začetnimi črkami A, B, C, Č, D; v torek, dne 12. t .m. strzV.e s začetnimi črkami
E, F, G, H; v sredo 13. t. m. I, J, K; v četrtek 14. t. m. L, M, N, O; v petek, dne 15. t. m. P, R; v soboto 16. t. m. S, S, i, in v ponedeljek, dne 19. t. m. U, V, Z, Ž.
Uradne ure za sprejemanje strank so od
8.	do 12. ure dopoldne in 2. do 4. ure popoldne. Vsaka stranka mora prinesti k priglasu s seboj rdečo in krušno rodbinsko legitimacijo. Izrecno opozarjamo, da so od priglaševanja izvzete stranke, ki ne stanaujejo v Ljubljani, nadalje stranke, ki imajo izkaznice katerekoli skupine pri ubožni akciji (zelene izkznice A in B, rumene izkaznice C in D in uradniške izkaznice) in stranke, ki dobivajo meso iz mesnice deželnega mesta za dobavo klavne živine. Kdor bi se od teh zglasil, izgubi pravico še naprej dobivati meso pri ubožni akciji ali pri deželnem mestu. Še enkrat povdarjamo, da se bo oddaja mesa uredila šele pozneje, da ostane za sedaj še vse pri starem in da se odreja popis^ omenjenih strank le zato, da se izvrši pripravljalno delo in splošno rajoniranje.
a Prodaja kislega zelja. Mestna aprovizacija bo prodajala pri Jakopiču na Mir-ju na izkaznice za krompir kislo zelje. Rodbine bodo prejele za vsako osebo dva kilograma zelja. Kilogram stane 1 K 50 v. Razpisujemo razdelitev in sicer pridejo na vrsto: IX. okraj: V ponedeljek 11. t. m. popoldne od 2. do 3. ure št. 451 do 600, od
9.	do 10. ure št. 151 do 300, od 10. do 11. ure št. 301 do konca. VIII. okraj: V ponedeljek dne 11. t. m. popoldne od 2. do 3. ure št. 1 do 150, od 3. do 4. ure št. 151 do 300, od 4. do 5. ure št. 301 do konca. VII. okraj: V torek dne 12. t. m. od 8. do 9. ure št. 1 do 150, od 9. do 10. ure št. 151 do 300, od 10. do U. ure št. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. re št. 451 do 600, od 3. do 4. ure št. 601 do 750, od 4. do 5. ure št. 751 do 900, od 5. do pol 6. ure št. 901 do konca. VI. okraj: V sredo dne 13. t. m. od 8, do 9. ure št. 1 do 150, od 9. do 10. ure št. 151 do 300, od 10. do 11. ure št. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. ure št. 451 do 600, od 3, do 4. ure št. 601 do 750, od 4. do 5. ure št. 751 do 900. V četrtek dne 14. t, m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 901 do 1050, od 9. do 10. ure št. 1051 do konca.
a Razdelitev krompirja med najubož-nejše v občini Moste. V ponedeljek dne 11, marca od 8. do 12. ure in od 1. do 4. ure dobe št. 1 do 500, v torek dne 12. marca od 8. do 12. ure dopoldne št. 501 do konca. Dobe ga Ie tiste stranke, ki ga nimajo prav nič, to se pravi, da so popolnoma brez krompirja. Dobi se na osebo 1 kg po 28 vin. Pripravi naj se potreben drobiž. Stranke naj se drže reda, da se preprečijo nedostatki. Delitev se vrši iz skladišča pri Mausarju.
a Brez rodbinskih izkaznic ni mesa. Vse stranke ubožne akcije opozarjamo, da ne prejmejo več mesa, če ne bodo prinesle s seboj poleg izkaznic ubožne akcije tudi rodbinskih kart. Isto velja za tiste, ki kupujejo vampe, rajželce in druge mesne stvari. Nihče ne dobi več vampov, rajželca itd. brez rodbinske izkaznice. To naznanjamo vsem, da -'anejo nepotrebna pritoževanja in
a Prodajalci iii« corja sc opozarjajo, da jim mora ena četrtina vsega nakazanega sladkoria ostati za nove izkaznice ter
j	)1X
da se jim bo ta četrtina vračunala pri prihodnjem nakazilu sladkorja.	;{JI a Kavina mešanica se prodaja le do 20. marca, ostanek kavine mešanice je napovedati takoj po končani prodaji ter hkratu predložiti vse kavine izkaznice, v mestni posvetovalnici. , , a Dvojna mera pri ljubljanski mestni aprovizcciji. Pišejo nam: Pritožbe glede mestne aprovizacije se množe. Vemo, da je težko glede prehrane in da nam ne more mestna aprovizacija tega nuditi, kar bi rada. Zahtevamo pa lahko, da postopa aprovizacija z vsemi enako in ne uživajo posamezniki kakih prednosti. Tega se mestna aprovizacija žalibog večkrat ne drži. Ne vemo, zakaj ima aprovizacija le za nekatere n. pr. ješprenj, za druge pa ne. Vsakemu enako. Dvojna mera naj se odpravi.
a Čevlje z lesenimi podplati za posle
se bo dobilo na Poljanski cesti št. 13, I. n. v ponedeljek, dne 11. t. m. in v torek, dne 12. t. m. popoldne od 2 do 4, 1 par stane 15 kron; k^or je plačal preje samo 12 K, mora plačati če 3 krone spodaj v blagajni. Čevlje dobe samo oni, ki so že priglašeni. Nove priglase se bo sprejemalo od srede naprej. Vsak naj prinese s seboj potrdilo od gospodarja, kjer služi.
novice.
Ij V Šentjakobskem prosvetnem društvu nadaljuje g. ravnatelj dr. Josip Man-tuani svoja predavanja jutri, dne 10. t. m., ob 6. uri zvečer. Arheološki dokaz, da je jugoslovanska zemlja izključna last jugoslovanskega naroda, je vreden, da si ga osvojimo z glavo in srcem. Pridimo polno-številno!
lj Šentp^.srska Vincencijeva konferenca ima izredno sejo v ponedeljek, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer. Radi važnosti in nujnosti sestave ubožnega seznama prosimo polnoštevilne udeležbe.
lj Pri koncertu Glasbene Matice bo osem odbornikov pevcev in sedemnajst rediteljev skrbelo za red. Občinstvo se prosi, da ne prihaja prepozno. Da se prepreči velika gnječa, bo občinstvo porazdeljeno na tri vhode, tri izhode in tri garderobe. Postajanje po hodnikih naj se popolnoma opusti.
lj Za stotnika pri 17. pešpolku je imenovan dr. Karei Kuhelj iz Ljubljane.
lj Društvo tobačnih trafikantov za Kranjsko v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 10. marca 1918, ob 2. uri popoldne v posebni sobi restavracije pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti z običajnim dnevnim redom. Trafikanti in trafikantinje se vabijo, da se tega shoda, ki je zelo važnega pomena v lastnem kakor tudi v interesu društva, zanesljivo udeleže. Vabljeni so tudi nečlani trafi-kantje.
lj Semenjski ječmen in oves za mesto Ljubljana bo oddajal Žitni zavod dotični-kom, ki so se svoječasno priglasili na magistratu, dne 11., 12. in 13. t. m. Vsakdo naj se najprvo javi v doooldanskih urah v pisarni Žitnega zavoda, Dunajska cesta št. 31, na kar prejme semensko žito istotako v dopoldanskih urah v skladišču, Emon-ska cesta št. 2.
lj Vlom. Pred nekaj dnevi so ponoči vlomili tatovi v restavracijo v kazini in ukradli 25 šunk, 1200 jajc, 20 kg masti, kave, mila, sveče itd.; v skupni vrednosti okoli 5000 K. Policiji se je sedaj posrečilo izslediti vlomilce v osebi nekega vojaškega voznika in njegove liubice Jožefe Jančar iz D. M. v Poliu in dobiti del ukradenega blaga nazaj. Jančar jc lani več meseccv služila v Kazini in so ji bile razmere znane. Voznika so zaprli, Jančar pa je pobegnila.
—	30. maj, »Slovenski Gospodar« poroča: Slovenska mladenka nam piše: Pred'agam, da se že sedaj pripravljamo- na dan 30. maja t. 1. na obletnico naše jugoslovanske deklaracije. Vsako slovensko društvo in v vsaki slovenski župniji naj priredi, če ne na ta dan, pa malo prej ali poznej, slavnost, na kateri se naj ljudstvo pouči o slovenski zgodovini in o ciljih naše deklaracije. Izdala naj bi se poljudna knjižica o Jugoslaviji.
—	Promocija. Dne 6, t. m. je bil na graškem vseučilišču promoviran za doktorja prava g. Vladimir Fohn, sin g. Silvestra Fohna, c. kr. ravnatelja zemljiških knjig v Celju.
—	Poletni čas v Avstriji se prične 1. aprila zjutraj ob 2. uri in se bo končal 29. septembra zjutraj ob 3. uri.
—	Poletni čas na Ogrskem se bo uvedel 1. aprila ob 2. uri zjutraj, končal se bo 29. septembra ob 3. uri zjutraj.
—	Poletni čas uvedejo v Nemčiji dne
15.	aprila ob 2. uri zjutraj; končal se bo
16.	septembra ob 3. uri zjutraj.
—	Osebna vest. V pokoj je stopil dne 1. marca profesor verouka na goriški realki č. g. Hilarij Zorn.
—	Petič odlikovan je bil g. rač. podč. 1. razreda Joško Petan, to pot z železnim zaslužnim križem s krono.
—	Odlikovan po smrti. C. kr. poročnik Mclhijor Dolenc, nadučitelj iz Železnikov, padel dne 6. sept. 1917 na gori Sv. Gabrijela, je dobil vojaški zaslužni križec z meči. Odlikovanje po smrti, kako trpka čuv-stva vzbujaš.
—	Igranje v ogrski razredni loteriji jc prepovedano. C. kr. finančno ravnateljstvo nam piše: S 1. majnikom 1. 1897, se je uvedla na Ogrskem takozvana »Ogrska razredna loterija«. Igranje v tej razredni loteriji je v Avstriji prepovedano, kakor sploh vsako igranje v inozemskih kakorkoli prirejenih loterijah. Tako oni, ki prodaja srečke ogrske razredne loterije, kakor oni, ki si take srečke nabavi, da celo oni, ki jih samo obdrži, ako so se mu do-ooslale, je kriv dohodarstvene prikratbe. Ravno tako je kriv težkega dohodarstve-nega prestopka, kdor razglašuje in priporoča take srečke potom tiska ali na kak drug način, javno ali pa objavlja izžrebne liste te loterije. Ker poklicane oblasti vedno^ in vedno opažajo, da ogrski kolektanti skušajo z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi, se občinstvo svari pred nakupom takih srečk. Neprijetne oosledice protipo-stavne nabave teh srečk so, da se srečke zaplenijo in morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa debite brez naročila, uničite jih ali pa jih izročite finančni oblasti.
—	Za nravnost. Neka dunaiska tvrdka razpošilja cenike, v katerih priporoča razglednice, »Pikante Karten (Nacl.tstu-dien), Frauenschonheiten« itd. Cenzura za to nima svinčnika, pač pa ima mnogo drugega dela, da zatre vsak klic tlačenih in umirajočih.
—	Sirotinsko društvo za kozjanski okraj išče za več 14- do 161etnih vajencev strogega ključavničarskega, čevljarskega, ev. drugega mojstra, ev. proti doplačilu. Pojasnila daje dr. J. Tombak, Kozje.
—	Za dr. Krekov spomenik so zložili slovenski fantje na bojišču (vojna pošla št. 645) 46 K 70 vin.
p Briški shod. V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil briški shod v Kojskem. Udeležilo se ga je nad 500 ljudi. Na shodu je vladalo veliko ogorčenje, ker ni vlada Se ničesar ukrenila za odpomoč silni bedi, ki vlada po Osodih.
V času okupacije so Števerja.nci in Kojščani bivali do večini v zapadnih Brdih, v Medani, Hlevniku, Doleniah i. t. d. Italijanska vlada iim ni daiala podpore, ker je principijelno stala na stališču, da morajo tisti, ki hočejo ostati na vzhodni strani Idrije, skrbeti sami zase. Avstrijska vlada na tem ljudem odreka z dra-konskim razlaganjem begunskega zakona pravico do begunske podpore in trdi. da niso bili to begunci, ampak interniranci. Kako zelo so vladinim krogom Brici priraščeni k srcu, kaže deistvo, da izplačuje vlada begunsko podporo celo podanikom drugih držav, medtem ko na Bricom, ki jih je ob času invazije prepustila sovražniku na milost in nemilost, odreka podporo. Logika merodajnih faktorjev tedaj določa. da se imajo inozemci, ki sn pustili svoja bivališča vsled smrtne nevarnosti, povzročene povoini, smatrati za begunce in odreka avstrijskim podanikom, ki so bivali komaj par sto metrov od Oslavja, nravico do begunske podpore. Aprovizacija deli ljudem no 3 kilograme moke na mesec in še tega ljudstvo re more plačati iz svojega, ker mu vlada ne da denarja. Onstran meje bi se dalo še marsikaj kupiti. Treba bi bilo ljudstvu le nakazati podporo, pa bi bilo aprovizacijsko vprašanje vsaj za silo rešeno. Toda brez denarja ne gre in vlada ga noče dati. Semtertje se dobi še mož. ki ima kako liro v žepu. Če se mu posreči zmuznjti se čez mejo, ga pa nazaj grede ulovi vojni orožnik in mu pobere še onih nar kilogramov moke, ki jih je revež pod roko kunil, da reši svoje otročiče smrti vsled gladu. Radi večje popolnosti tragedije rfa pa še zapro in pošljejo pozneje brez blaga in praznih žepov domov. Če bi imela vlada le količkaj srca za to ubogo ljudstvo, bi mu morala dati podporo in odpreti mejo čez Idrijo, da si ljudje na-kunijo živeža. Je pa še nekai, kar moramo pribiti. Brda se pečajo skoraj izključno s sa-djerejo in vinogradništvom. Letos ne bo ne sadia ne_ vina. Vlada sili naše begunce, ki so na Kraniskem, Štajerskem itd., naj gredo domov. Ali pa ie pomislila, od česa bo to ljudstvo živelo? Šestdeset dni iim bo tekla podpora. In potem? Pa če pride to ljudstvo domov, kje 'no k-žalo, v čem kuhalo? Pravijo, da sreča Tirolca pamet po štiridesetih letih. No, potem si je želeti, da hi sedeli pri naši vladni mizi sami Tirolci in da bi im^li vsi več kot štirideset let. In čc bi imeli ti Tirnici še nekaj srca za nas, pot^m bi šlo v Brdih vse drugače kakor sedaj. Toda šalo na stran! T-Bricrv se je doseda.j norčevalo in tega bed' dovolj. Na nedeljskem shodu se ie sklenilo da se vsi Brici organizirajo. Kakor so dokazali, da se znaio boriti proti zunanjemu sovražniku, tako bodo pokazali, da znajo uveljaviti svoje pravice tudi proti onim, ki fim dele kruha.
p L'radti»ško mesto razpisujejo briška županstva za »I.iudsko tajništvo«., ki odprt: svojo pisarno v Kojskem. S tem mestom spoieni dohodki se določaio na mesečnih 300 K. Prosilci oziroma prosilke morajo priložiti nrošnji dokazila, da imajo primerno šolsko izobrazbo in vsaj polletno nrakso v kakem uradu. Pro-šnje_ na se do 15, marca pošljejo na naslov: Ladislav Likar, gerent števerjanskega županstva v Steverianu.
p Franč'ška Skarabot iz Šcnmasa št. 73 išče Josipa Zel, ki je stanoval v Gorici, Bolniška ulica štev. 10.
p Darovi za begunce. Neimenovan gospod je daroval za goriško šolsko mladino^ 130 K. — Gospa Antonija dr. Slavikova iz Trsta ie
poslala iz zbirke »Edinosti« 50 kron za goriške begunce. — Reifeisnova posojilnica v St llju pri Velenju je poslala 10 K za goriške begunce, mesto venca na grob dr. Kreka. Vsem prisrčna hvala!
. . V Cirkvenici v Hrvatskem Primorju so e« izjavi i prebivalci za jugoslovansko deklaracijo. 11080 podpisov.)
V Lovranu so je prebivalstvo izjavilo za majniško deklaracijo. (654 podpisov.) . . Jugoslovanskemu klubu so došle sledeče izjave za deklaracijo: 556 faranov župnije roljcane je navzlic protiagitaciji različnih fak* torjev podpisalo izjavo za deklaracijo ter izreklo zaupanje v delovanje Jugoslovanskega kluba.
Občinski zastop občine Višniavns pri Cehu se je v seji dne 24. febr. 1918 izrekel soglasno za deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter izrekel njegovim članom popolno zaupanje.
Občinski odbor občine Šikole pri Ptuju se pridružuje z dopisom z dne 10. febr. 1918 deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter mu izreka zahvalo in zaupanje za njegovo doseda. nje delovanje.
m 08IIIU pjpu
g Nova morska črta Reka-Nctvy0rk. Nemške paroplovne družbe so izjavile, da se podvržejo v prometu z izseljenci kontrolnim odredbam, ki jih želi ogrska vlada.
g Češka banka »Union« je napravila Jcta 1917 10,200.000 kron čistega dobička. Denarni promet se je med vojsko polroji! m je znašal leta 1917 eno miljardo. Divi-denda se je zvišala zooet za 2 kroni ir znaša 19 kron pri akciji.
g Italijanski državni dolgovi so se med vojsko povišali od 35 na 52 tisoč milijonov
mt
m&stm novke.
r Konstanti:. J-'-e8cV Rajni Konštantin
M-wV If	v Iptih os.: "desetih pre-
'-.Jega stoletja k češki Generaciji, ki je ve-
nrns-J* -r'^ Z naPr.edko,!I> češke narodne pros/sle >.! roKo v roki češki delež na splošnih prosvetnih težnjah. Jireček je obračal "osebno pozornost na historično geografijo Balkanskega polotoa in j,, vsled lastnega znanstvenega raziskovanja dobil tudi poziv od bolgarske vlade, naj stoni v njeno službo.
inn!n '?• °lval B°'tfarskem pet let (1879 1884), kjer je b:l generalni tajnik v nauč-nem ministrstvu in eno leto tudi unravitelj re-čenega uraoa. Bogate izkurnje, ki jih ie pridobi! z zasebnim popotovanjem no obeh straneh Balkana, ie napisal v dveh knjigah, v če-spisu »Čestv Pp Bulhar ku. (izdano 1. 1BB81 in v nemškem jeziku snisani »Das Fur-stenthum Br garien« (1. 1891.). ,Cesty po BuJiarsnu« n-so potonis v pravem pomenu besede, ampak pestra sestava zgodovinskih dejstev, zgodovinskih in narodopisnih. »Das iHirstenfhum BuHa.nen« je prvi strokovni popis Bolgarske globoko Proučenega značaja, sliaI,'7 vrednosti. Od drugih preštevilnih Jirecekovih spisov, ki so izšli v češkem, bolgarskem m nemškem jeziku, je velike vrednosti historično-zemljepisna študijo »E>ic iiandelsstrassen und Bergvverke von Serbien und Bosnien wahrend des Mittelalters« (izdana leta 1879.) Jireček,, gre zasluga, da je s.<upa| z velenvskym zasirfural češki vedi prvenstvo v preiskovanju bolgarske duše Ie, kakor hitro je po zlomlieni turški nadvladi postala pristopna evropskemu duhu. Njegova , Jf. se odlikujejo po neobičajni vestnosti in kritičnem pregledu. Njih pomen za bodočnost ie iskat, posebno v tem, da je .Kreček opisal bolgarsko v pravem čar.u, preden se je preobrazila v evronsko državo. T") a s i je oreteklo
- v , ., v . , -ay"- ■	TircieKio
ze cez trideset let, kar je Jireček služboval v Jolganh, i? bilo niegovo ime vedno upo-rfevano vn čislano Današnienu narodnemu življenju Cehov ie Jireček osi d oddaljen, nemara z bo k svojega stalnega bivanja na Dunaju. Saj ko so ga Podari prosili., naj sodeluje pri zbbžaniu nerr"ko - bok'irskpga kulturnega pod-'exja, Konštantin Jireček" ni odklonil pro::nje.
% LISTNICA UREDNIŠTVA."
Č. v S. Pošljite na upravništvo. Objavit? moremo le kot inserat.
Doraščajoči mladini, ki toži ob lahnem slabem počutju nad vednim glavobolom, pomanjkanju teka ter zaprtju, in se
jej poleg tega pojavljajo različni izpuščaji na koži, naj sc da naravna »Franz-Josef« grenčica, s katero se dosežejo zelo ugodni učinki zaradi njenega črevo čistečega, želodec krepilnega, kri zboljšajočega in du-, lia osvežujočega učinka.
Molzna krava
je na prodaj v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje št. 6.
Fellerjev blagodišeči, krepilni, bolečine tolažeči rastlinski esenčni {luid z zn.
lira1!
odpravi
U!WO B
12 steklenic franko 14 K 32 v. Lekarnar E. V. Fellcr, Muh a blsatrg štev. 134 (Hrvatsko). Cez 100.000 zahvaliuh p,scm in zdravniških __ priporočil.	VIII.—a
Sprejme se v trgovino morije Kogcij v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 38
mr šivsiši
ki razume tudi nemška,
Brez posebnega ob\
Naš nepozabni, iskrenoljubljeni, predobri oče oziroma brat, stric in svak, gospod
podravnatelj banke »Slavije«, posestnik
je dne 8. t. m. nenadoma preminul.
Pogreb preblagega pokojnika bo v nedeljo, dne 10. marca 1918 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Levstikova ulica štev. 4 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice sc bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznancnja v Ljubljani.
Venci sc v korist dobrodelnim namenom hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, dne 8. marca 1918.
Ivan Pribil, tehnik in poročnik v r., sin. — Erna Pribil, hčerka. — Ljudmila pl. Oreškovič roj. Pribil, Marija Hieng roj. Pribil, sestri.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
V najem se odda lepo
SiP" raetsSassana soba
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Naslc*v pove uprava »Slovenca« pod št. 7%.
fprctna BBiistti ia Mi
se sprejmeta pri IVANI SCHILLER, LJUBLJANA, Kongresni trg št. 6
soilenp blago
modno volneno blago, platnene namizne prte in brisače, ponuja tvrdka PROKOP SKORKOVSKY & SIN, Humpolec, Češka.
.Vzorce na željo samo direktnim odjemalcem.
Kuharica
na deželo, k večji družini, se išče. Plača mesečno 40 kron. Ponudbe: Julijana Valenčič, Trnovo na Kranjskem.
PRESKRBA GORIVA ZA PRIMORSKO,
r-:: društvo z o. j. v Trstu, ::-
kupi vsako množino
buhouega oglja
za sukcesivno dobavo do konca marca 1919.	609
V najem se išče za več let
M nekaj polja t bližini postaje. — Ponudbe pod žifro »Mala družina 734« na upravo »Slovenca«.
:: GORICA .-: C R A T IPI LJUBLJANA
Stolna ulica 2 ' • Urtl JLU . stari trg 28 Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, Šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne iepne svetilke. — Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce.	1775
Mehanična delavnica na Starem trgu 11.
malo posestvo
Dr. m. ni. w mm
naznanja, da je začel ordinirati
■V Ljubljani, Sodna ulica štev. 1, I. nadstr.,
kot specialist
za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni.
™ Deveta c. kr. avstrijska razredna loterija. Žrebanje 4. razreda se vrši dne 12. in 14. marca 1918. Cena srečk: Vi K 160'—, K 80'—, % K 40"—, % K 20'—. — Srečke za to žrebanje priporoča Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, kot poslovalnica c. kr. avstr. razredne loterije, in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani).
Dražba konja. ~~~
Od strani c. kr. državne žrebčarne štev. 3, začasno v Ormožu, bo 13. marca 1918 ob 9. uri dopoldne na živinskem semnju v Ljubljani najboljšemu ponudniku dražbenim potom prodana radav-ška odbrana kobila štev. 62 Sheraky, orijentalski polkrvec, 8 let stara, belec z liso, 155 cm visoka. C. kr. državna žrebčarna štev. 3 v Ormožu.
IŠČE SE
kuharica
na graščino na Gorenjskem, katera je vajena gospodinjstva in navadne kuhe. Ozira se lc na take, ki imajo večletna izpričevala. Predstaviti se je osebno pri gospej ALMI URBANC, Ljubljana, Šv. Petra cesta št. 1, II. nadstropje.	783
z močnimi lesenimi podplati, okovanimi, sposobnimi za popravila, za ženske., mo-Ske in otroke, trpežni, lepa oblika, v vseh velikostih.

Čevlji za dame
par K 22' 80,
ilevlji za Dohode
par K 23 10,
čevlji za ntroHe,
par K 20-&0.
Poštnina posebej.
Znmena dovoljena. Pošilja se po povzetju.
Sciiuti-Esiport
Ounaj Ufiedner RiirJia! 51/F.
^--—____I
za popolno samostojno vodstvo se išže v trafiki, združeni s trgovino drobnarij, katera bi bila lepega vedenja, strogo zanesljiva in poštena v vseh ozirili, z izključno večletnimi dobrimi spričevali. Starost 25—40 let; hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod štev. 785, ako _znamka za odgovor.
Proda se
na Duplici pri Kamniku. Hiša je dvonadstropna in ima 9 stanovanj, je pripravna za obrtnika, ker se bo lahko dobila električna moč za gonila in razsvetljavo. Proda se iudi vsa zaloga lesa in neizdelanega pohištva, v vrednosti okoli 100.000 kron. V najem se odda ali pa tudi proda vse drugo tovarniško poslopje s parnim kotlom, parne sušilnice, sušilnica na ogenj ter žaga, vse z opravo in modeli. — Natančnejša pojasnila daje tovarna na Duplici, pošta Kamnik.
Srbečico,
odstrani prav naglo dr. FHsch-a izvir, zakonito zajamčeno ,,Skaboform" rujavo mazilo". Popoluomn brez duha, ne mažn. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4-porcija za rodbino K 11- . Zaloga zn Ljubljano in okolico- Lokamo pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1620
3*aramente
cerkveno orodje, celotne cerkvene ===== oprave itd.	-
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
2977
Vam plačam, ako Vaših kurjib očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
flia.Ralcillll Ccna lončku z I\la"jjal9aill« jamstvenim pismom K2-75,3 lončki K 550, 6 lončkov K 8*50
Stotine zahvalnic in priznalnic. — KEJ*1ENY, Kasctaau (Kassa) I., poštni predal 12/540, Ogrsko.
Nadomestilno
toaletno milo
parfumirano v elegantnih kartonih, fino opremljeno ducat K 14-40. teS" Trgovci večji popust! Dobiva sc pri tvrdki
MILAN HOCEVHR
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28
Ro&ii mlin za žit® I

Moj izvirni ročni mlin za žito jo izborou za debeloinfi-mlotev vsakovrstnega žita, je priproato pa trpežno izvršen k iz-munjajoč mlovni-mi ploščami iz trdega miiterijnla in skoro neporušou trudi pri največji porabi, Noobhoiluo pofcrobon za vsako gospodinjstvo. Model 4 T, vrtilom za mali obrat, teža 7 It s K 100--. Model B t. gonilnim kolesom za voeji obrat okolu 12 kg K 120-—. Tlazpošiljfi z Dunaja proti predplačilu zneska glavno zastopstvo
Dunaj IV. Margaretensir. 27.
VABILO

3
redni občni zijof
Posojilnice v Žužemberku,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 19, marca 1918, ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	nanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.	-;■»,
2.	Poročilo načelstva.	^	'
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za !. 1917.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure kasneje na istcnfr mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal negledc na število navzočih
zadružnikov.
784	NAČELSTVO.
: 1
Sprejme se takoj za stavbno podjetje
žer&s&a m©£
vajena vseh pisarniških del, natančna in hitra ra-čunarica ter izurjena strojepiska. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 739.
IŠČEJO SE čedni, še dobro ohranjeni
in
z? trgovino z manufakturnim blagom. — Ponudbe sprejoma uprava »SLOVENCA« pod štev. 786.
se sprejmejo v tovarno za pohištvo in stavbenstvo ŠT. VID nad LJUBLJANO.
677	Vpraša se:
DUNAJSKA CESTA ŠT. 28, J. ČERNE.
Vsakovrstne ZJ*- SLAMNIKE, slamnate torbice
(cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (šolne) priporočam gospodom trgovcem za obila naročila. 688 FRAN CERAR, tovarna slamnikov
▼ Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani._
Tvrdka Alberto Faber v Trstu išče za takojšnje izdelovanje drv in oglja v cesarskih gozdih v Prestranku pri Postojni izurjene
Išče se
prodajalka
zmožna obeh jezikov, katera je že službovala v knjigarni ali papirni trgovini. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 761.
(Trnovsko predmestje)
se oddajo za letošnjo košnjo onemu, ki se zaveže, dostavljati mleko proti plačilu. Vprašanja: Frančiškanska ulica 8, I. nadstr.
Povprečni zaslužek za moža ne vštevši popolno preskrbo znaša po kakovosti dela 10—12 K na dan, Dne 1. aprila ob 4. uri popoldne se bo prodala na prostovoljni dražbi	hiša z vrtom. '^S*;
Posestvo je v Stražišču štev. 153. Natančna pojasnila se dobe pri gosp. Francu Tepina v Stražišču itev. 81 pri Kranju.
katera je kot taka žc službovala, pridna, poštena,
dobi službo pri L SUŠNIK, Zaloška cesta štev. 21, LJUBLJANA.
V
1)3
O o
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Genie
graver in izdelovatelj kavčuk - šianibilijev
Lfublfana, Dvorni trg š«. 1.
vse v najboljšem stanju s čebelnjakom, lepim sad-nim^ vrtom in eno njivo iz proste roke po ugodni ceni naprodaj; isto sc nahaja 5 minut od kolodvora tik deželne ceste in jc sposobno za vsakovrstno obrt. — Pojasnila daje hišna štev. 12 i Gradacu v Belokrajini.
V •
garje, lišajc in vsakovrstne kožne bolezni odstranja zanesljivo in naglo Bern-steinovo mazilo brez duha. Cena 3, 5 in 9 kron. Sem spadajoče Bernsteinovo milo 5 kron. — Izdeluje lekarnar Aleksander Gero, Nagykords 30, Ogrsko.
366
a deželna
n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljanr, Marije Terezije cesta 12/li
sprejema zavarovanje na doživetje ia smrt, združeno tudi z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absotulna varnost. Nizke prafflije.
Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi
pogoji.
aramt i
Tehnična pisarna
2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno ltonc. zasebna posredovalnica za naknp in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.

c——BBE?- sv-aataBflBBi
KiiRiiiBiniiiigiDciKiiMniiEiniaui«
fle pušžajte otnok samih, da se požari omejijo I
!Sl|M!J!llS!IirTllirillJIBil
iksr
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam is poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja »prejema proti požarnim Škodam t 1, rasnovrstn® Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med Časom zgradbe; 2. vse premično blago, moblllje, poljsko orodje, stroje, tivino, ivonove ln enako t 8. vae poljske pridelke, žita In krmo| 4 zvonov« proti prelomu; B. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma dotivetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nlžjeavstrljeko zavarovalnico, od
katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, hi so znaSale I. 1915. 783,306 kron 29 vin., so pobkočiie kenenm leta 1916. na 906.828 kron 91 vin. Tedaj čimvetje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tem bolje bo raste! zaklad.
Ponudbe ln pojasnila da ravnateljstvo, glavno povorje-nlštvo v Celju ln na Proseku, kakor tudi po rseh farah aa* stavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojSnJe IzplaSIIo.	1488
giMimg
fle puščajte otfok samih, da se požari omejijo I