nuy g
J/hajS v»k da« raa*a ,» .kij »■ praanihov.
f^.icJ daily «xeopt HuiMlay» and Iloliday«.
TA
gl^vsilx> slovenske: narodne podporne jednote
UrcdniAkllnnpravaUkl pr«.
■tort: 9(137 Lawndak a v.
Offtct of publication:
SflftT 80. Lawii4ak avr. Tokpkoaat l<awndttlu
leto-year xl
Publiihal *al jj»>Hk»Uj
KnUr*d M mmmU.«Um matt.r J»nwu-y 11. 1»10, at t h« i.o.Uoffir. at CMmco, Illinois, und*r th. Aet of CMmrtu of Marek t. 1171.

Zadnja zaveznica'290,773 NOVINCEV (Nemčije se |e POZVANIH V ARMADO.
»•mil (No. !♦*) «utkocl»»d by tkm	T^rmftTtTcikrrr
CHICAGO, ILL., torek, 5. novembra (Nov. 5) 1918.	$3 0° STEVa—NUMBER Mtf.
Illlnou. By ordar of t ha Praaldanl, K. S. BurUton, Poatmaatar Ganaral.
1917, aulhor»B*d on JuMa 14, lftlS.
podala.
NEMČIJ4 NE MOJUS SAMA DOLGO VZDRŽATI.
TO JE NAJVEČJI POZIV,* OD-1 KAK TRAJA VOJNA.
I
Podati se mora prejalislej.
. ______
Wa*hinfton, D. O. — Avstro-Ogrska, zadnja zaveznica Nemčije, se je podala, in van* znamenja govore ,da Nemčija dol ko ne bo
I vzdržala.
M nogo zavezniških uradnikov meni, da se naj Nemčija brezpo-! »oji 10 poda. Tako tudi sodi M. f Tardciu, francoski višji komisar. Drugi uradniki vidijo v predsed-
Inikovih sugestijah 'ravno to ide-
,	"7 v • *	v
JO.
I V političnih krogih govore, da Združene države niso nikdar mi -»lile na premirje, ne da bi se Vemčija podala.
To »e je videlo,pri Bolgariji, Turčiji rn Avstro-Ogrski. Povsod | so smatrali prošnjo za premirje kot za priznanje svojega poraza in zmage zaveznikov. V potrdilo tejta, je morala vsaka omenjenih držav dovoliti, da so zavezniške Čete zasedle njih teritoi^j.
V zavezniškem najvišjem vojnem svetu vlada popolno soglasje glede premirja z Nemčijo. Mo-gotel v Berlinu upajo zaman, da [ jim bo mogoče nesoglasje v za -vezniškem najvišjem vojnem svetu prineslo kakšne koristi, kajti tega nesoglasja ni. Nemčija bo morala iti po^, svojih zaveznic in *r podati .brezpogojno ali p® popolno izkrvaviti na bojišču, je
! nemško ljudstvo* pametno, bo f <pMfO' svoje mogotci, W ovfra | miru in bo priznalo zahteve zavezniškega najvišjega vojnega
Kvefa, kajti zavezniki bodo z njim | postopali pravično, medtem ko nima pričakovati pravice od svo-jilt mqgoteev, ki so njegovi največji sovražniki. V Avstro-Ogr-I ski in Bolgariji je ljudstvo vze-I lo moč svojim njogoteem in orga-| niziralo vlade po ljudski volji. Nemško ljudstvo ima torej dober Med in če se bo ravnalo po i njem, pride hitro mir.
KLJUB NEZNOSNI VROČINI SO DELAVCI VZTRAJALI PRI DELU.
Washineton, D. 0. — Delavci, V;i delajo pri koksovih pečeh v državi Oh i o, so letoinie leto do-kazli, da ostanejo pri pečeh, dokler traja vojna.
Delo pri koksovih pečeh ni prijetno po leti, ko solnčni žarki poni nožu jo strašno vročino okoli peči. Ijetos je bilo več vročih dni, i ko se je človek znojil, če je sedel v senei. Kljub tej neznosni vroči-I nI so delavci ostali pri koksovih pečeh, kakor da branijo strelske j jarke proti nemški armadi. Vsled j hude vročine niso mogli toliko } prodneirati kot ob hladnih dne,-[ vih, toda po poročilih, ki jih je prejel delavski department, so ! vrt rajali na svojih mestih in de [ lali po svojih močeh.
PROFITARiTVO V TRGOVINI Z ORANŽAMI
Železna vztrajnost Amerike je premagala vse ovire.
Waahington, D. C. — General Crowder je iz<Jal poziv,Ma do 21. novembra odide v armado 29(^73 novinetv. Med 1. in 15. novembrom pojde v vojaška taborišča 253,335 'belopottnih novincev. To je največji poziv, ki je bil izdati, odkar je uvedena splošna vojaška služba,	•
Kadar ti novinei odidejo v armado, tedajije bilo pozvanih vanjo po nabornem zakonu nad 3,-000,000 mož in fantov. Vsa ameriška armada na bojišču in v vež-bališčih bo pa štela fad 4,000,000 mož.
P trnove m pozivu bo nnjveč novincev, ki so se registrirali dne 12. septembra.
Kar se je mnogim zdelo pred poldrugim letom nemogoče, se je izvršilo. K temu je primopomogla tista železna vztrajnost, ki jo o-pazimo povsod v ameriškem Življenju. Ce se Američani primejo dela, ga izvrše, ne glede na to, kako velike so ovire. Ob vstopu Združenih držav v vojno, je bila ameriška armada majhna, posebno če jo primerjamo s sedamjo veliko armado. Za sedanjo veliko armado je bilo treba izdelati o-premo, obleko in kasarne. Zgraditi so morali celo ladje, na, katerih so prepeljali armado in njeno opt$mQ na bojišče. In vse to je bil* izvršeno v dobrem poldrugem 4etu. 7/sksj je bila Amerik* kos tej nalogi! Amerika je indu-strijalna Mežela. V nji je industrija tako razvita kot v nobeni drugi deželi na svetu. Le Ameriki je bilo .mogoče opremiti in izvežbati tako veliko armado v kratkem času, da si se je nekaterim zdelo, da je to delo nemogoče izvršiti Amerika je pokazala, da izvrši delo, "ki se ga loti.
Socialna zakoiio-ija napredni« v Ameriki.
SPREJETI SO BILI ZAKONI ZA VARSTVO DELAVCEV
Brezbrižni delavci so največja o« vira socjalne zakonodaj«.
PRI PETEM ROPU PRIJET.
Ohicafo, 111. — V par mescih je štirikrat vstopil mlad mož v kavarno na Wabashovi uliciv preden so jo zaprli. * Vselej je pograbil škatljo i denarjem in zbežal. Štirikrat mu je rop posrečil in prišel je v petič.
fldč. Madcline Roche je štela denac v Ontrovi kavarni, ko se ji je približal mlad človek in ji Ponudil pet dolarjev, ko si je vzel smodko. Vzela je Skrinjico z de-narjem, jo odprla, da mu odšteje drobiž. V tem trenotku je pograbil tujec Škrinjico in zbežal po A damsovi ulici proti postaji nad-ulične želzncie. Blagajničarka je zaklicala na pomoč. Takoj zunaj vrat je nekdo pograbil roparja Pritekli so ljudje, ki so ga suval in mu odvzeli škrinjico, v kateri je bilo $550. Odvedli so ga na po-ličinko postajo, kjer je povedal, da se piše Charies ^forvath, aha« Charles Horwett.
nenabit samokres
/IVI
Jacksonville, Ha. — Državni Inki upravitelj Beaeham je pokvaril trgovce z ovočjem, ki so po družili oranže. Posvaril jih je in jim dejal, da naj postavijo oranže takoj na trg po ceni, ki jim dnj«» priličMi dobiček, živilski upravi-telj pravi, če trgovci ne bodo vpo-"cvali njegovega nasveta, da jih '>*do prisilili, da »nižajo cene. O-'■•nžam so tako nagnali cene na-vrtror, da stane ena 10 centov
Washington, D. 0. — Odkar so
Združene države vstopile v vojno, je opaziti tudi napredek v socialni zakonodaji. Sprejete so bile postave za. varstvo žen in olrok in odškodninske postave proti nezgodam.
Poleg je predsednik Wilaou iz« dal več odredb, s katerimi jc /boljšal delavske življenskc razmere. Vojna je.'pokazala, da je delavec velik činitolj v nji, da je treba varčevati z njegovo dqlpv-no močjo. Delavčeva mezda mora biti tako velika, da se lahko primerno oblači, stanuje v zračnem stanovanju in uiiva tečno in o-kusno hrano, di nadomešča njegove moči. Imeti mora potrebeekAas za počitek in razvedrijo. Vse vpofitevali na pristojnem vj^i-nem mestu in ustanovili so vyj. ni delavski odbor, ki je zaslihr-val pritožbe delavcev in reševal spore v industriji. ^ ^ ,t ,
Da so se izvedle te reforme v korist dHaveem, je muofo pripo: m<5gel ddavaki department, Ici je povsod pazil na dobrobit delav> stva.
Združenih državah imauio "Ameriško zvezo za delavsko po-stavodajo." Dr. John II. An* drews, tajnik te zveze, pravi o socialni zakonodaji zadnjega leta:
" Obrambaa delavska 7.aluuw-daja, ki je bila pridoHljena po' večletnem boju,-je jH)kazala, da ima zdravo podlago, na kateri je mogoče spopolniti sposobnost in prilagodnost industrijalnih de-lavcev. Hpoznavii to, so državne vtlade in vlada Združenih držav soglasno zahtevale, da se delav. ske postave viakontjo in razširijo.
I" Virginia je zatinja država, ki je uvedla odškodninski , zakon Sedaj imamo 41 držav« in tfritO-rijev, ki so uvedli socialno zavarovanje, poleg vzornega zakona Združenih držav, ki so za svoj ml-Ijon civilnih uslužbencev, vojake in pomorščake sprejele zavarovalni zakon, najvažnejšo socialno zavarovanje, ki ga do danes še ni sprejela nobena drŽava na svetu.
"Oftoijdrfe komisije so v o-Nin i h državah nadaljevale s preiskavami o splošnem zavarovanju proti boleznim. Razsodba najviŠ. jega sodišča proti zakonu za varstvo otrok je bil začasen korak nazaj, toda possmezne države nadaljujejo z zakoni za vorstvo o-trok. Več drŽav — ponebno država New Vork—je v tem lefu urav-nalo delavne ure in delovne rfV-mere za delavke in .spopolnila ja varnostne naprave.
" DalekoseŽnega pomena za na-rod je postava, sprejeta v kongresu, ki določa poduk in rehsbi-litacijo za pohaMjene vojake in mornarje, da se bodo lahko aami vzdrževali in izvajali samostojno industrijalno delo. Država Ma-ua-chnsetta je sprejela tako postavo tudi za žrtve v Industriji.
GROF MINOTTO IN ■ NEMŠKE SPLETKE.
ITALIJANSKI OROF TAJI RO VARENJE PROTI AMERIKI.
Mri. Oha«naey Eldridgo ffa dolii V ranih noprijatoljskih činov.
tftw Yefk, N. Y. — Izpoved Ohnunsey Kldridge dokazu kako daleč je bil zamotan grof :0tto, svak mesarja Louis F, ;a, v nemške spletke.
nmusey Kldridge pravi: Orof Minotto je dejal, da bi I. talija ne smek nikdar vntopitl v vojno proti Nemčiji.
Ipotratll je'največ svojega časa i nemftkimi uradniki v Južni A-mpriki.
Bahal se je, da lahko prejme brefccična ' brzojavna poročila iz Nemčijo, kadar ga je volja.
|Dne 23. oktobra je grof Minotto vprašal po svojem advokatu, dii ae mu dovoli popraviti njegovo izjavo prejšnjega dve. Dovolili sn mu popraviti Izjavo in grof jeVfk<»l ,da se je zmotil, ko je dejal, da je pisal nemškemu poslaniku ^ TVnshington samo eno plimo. Priznal je, da je pisal več listov nemškemu poslaniku, toda dodnl jc, da niso bili pisani proti in terenom Združenji držav.
Razlagal da je pisal nemškemu poslaniku v Interesu ob-raibe njegove družine donia.i lMčnl je, da je bil v Italiji opro-Sčon od vojaške službe radi srč-ne '1>t1»e.
• i*rHzi»ra*evanju je tajil, da jc rnaprsvil opazke v interesu Nem-Čijp. Njemu nasprotno je izpove* dala mrs. Ohausey Kldridge, <la Minotto dne 31 okto-pri nji, ko jc spremila svojega soproga na potu v Južno Ameriko, da tam postavi brezzič-uo brzdjavno postajo. Njeni za. ključki slone na Izjavah, ki jih je napram nji napravila neka An. ftfcžklnja v Rio de Janelru. Pričela ie, da ji je grof Minotto po-kazal pismo gospe Dlnne Mnnner-sove, v katerem se mu je zahvali-U radi informacij, ki ji jih je podal radi nekega mladega An-gleža. Grof Minotto jI je v kratkem Času povedal, kje se mladi Anglež nahaja. To se je seveda zgodilo, preden je bile napovedana vojna.
Grof Minotto je pri izpraševanju dejal, da so ga glede gospe Diane Mannersove napačno razumeli. On je menil, da lahko pošlje v Nemčijo take brezžične hrzojav-ke, ki so podvržene cenzuri.
PRIDELEK KLOttEKOVEOA OLJA SE MNOŽI
Pogoji za premirje MEŠANO ZAVEZNIŠKO z Nemčijo bodo BRODOVJE ZASEDE TRST. ostri.
NA ITALIJANSKEM BOJIflCU JE PRENEHALO BOJEVANJE
V Nemčijo jt adaj odprta pot od
"Tri države »o sprejele posts-
Chieago, n. - Ljudje imajo navado, da hranijo doma nabit
samokres. Ta grda navada J« »'!„ ki omfj^, delavne »ire za h te vil a že marsikatero	r0tr0k„ prftavi New Jersey i« Vir-
življenje in povzročila »arslRaie- ^^ ^ mmlifieirslt dekli nt «-ro napotrebno nesrečo	^ u otrok<, pntgva Marylm^ J*
Dallas, Te*. — Klo*čekovo rlcl* novo) olje rabijo za mszsnje nu>-torjev, ki gonijo letala. Te vrste olje prekosi vsako drugo olje, posebno fedaj, če se letalo nahaja v visokih zračnih višsvah. Pol jedel-ski department naznanja, da je sedaj v s kloščekom posejanih 13,000 akrov sveta v Tezasu. Vlada bo prevzela vse olje, ki služI za macajanje Strojev.
V Tezasu so še le nedavno od tega pričeli pridelovati kloščeko vo olje In poljedelski eksperti ob Ijulnijejo, da bodo v prihodnjem letu še več sveta p<a*ejall n klo ftčekovlra semenom, ksjll rsstlina obrodi prav dobro
SPRETEN SLEPAR OBSOJEN
povišala atarost od 12 na 14 k*, v kateri lahko otroci drlsj« mod počitnicami v podjetjih, v katerih kemzervirajo živMa. Drfavs
Hovsdnickova družina »e p nHila in Frank Taub ji jer-lHmia-„1 pri selit v L Pri tem je vzel iz m i znice samokres o katerem je ---------------
mislil da ni nabit. V tem treno-	York prepoveduje vposlenje
tke je vstopi Is v sobo njegovs 20- |#n ^ 21 letom pri brz«»jsvnlh letns soproga Ana in samokres se „aprivsh."
j, nprožil. Krogla je zadela ženo TaJ(o nJ,prr<|u^ fa. .p«,pol Mr Beaeham pravi, da M T d€€n0 *ran pmi Težko ranjeno n^	^onodaja z*, vsr
>44« rvsjlcp*. oranže v r bolnih"-«	■ • —
na drobno po pet eontov On p»^L	--—
Chioafe, m. — Zgodilo *e je. ksr ljudje mislili, da se ne zgodi. Porotniki m» pronsšll Joseph Weila. sila* " YeU>w Kids'# kri vini in aiNluik'nu«ring ga je ob*o-dil na tri leta kaznilnice in 2,000 denarne glolie Obložen je bil, da je oNlepsrll m-kgs salunarja zs
n.coo
Veilov adviAal je takoj »tavil
Waahington, 4. nov. ~ Nemčija Že ve, kaj ima atoriti, ako hoče i-meti premirje7 in mir. Pogoji prt-mirja s Avstrijo so io danes pred nemškim generalnim štabom in iz teh pogojev lahko sklepa kajzer jeva vlada, kaj čaka ša le njo. Prod-sodnik Wilton ja dobil besedilo pogojev danes predpoldne in najbrž bodo objavljam ša pred večerom ali najkaaaajo jutri ijutraj.
. London, 4. nove. — Nemčija stoji y.daj sama proti silnim armadam evropskih zaveznikov in Amerike. V nedeljo jo je /Mfnisti-la zadnja zaveznica, Avstrija, ko je avstrijski poveljnik na italijanski fronti podpisal premirje z generalom Dlaaom. Pogoji, pod katerimi je moral poveljnik razbite avstro-ogrske armade podpisati premirje, se smatrajo za popolno kapitulacijo; Avstrija je torej sledila Bolgarski in Turčiji.
Sinoči wo uradno )>oruČali z Dunaja sledeče: "Na italijanskem bojišču so naie četa prenehale g bojevanjem, ko ime podpisali premirje i poveljnlitvom italijanske armade. Pogoji premirja bodo objavljeni v prihodnjem poročilu/'
S tem pa še ni rečeno, da so tudi zavezniki na Balkanu podpisali premirje z Avstrijo, ako se kaj takega ne zgodi <lanes ali jutri. Zavezniške Č91& V Hrliiji ao prišle na avoiero-ogrsko' mejo.
Osamljena Nemčija je zdaj izpostavljena Invaziji ml zapada tis vzhoda, in če ho hotela nadaljevati vojno, bo morala deliti svoje vojaške sile ns dve strani. Iz Koda-nja nekaj javljajo, da Nemci kopljejo strelske jarke ob bavarski meji.
Avstrijske čute ua zapadni/rojiti so že zapustile r ran (d jo In odpravile domov; ravno tako so av-stro-ogrskl polki zapustili Rusijo, NVmei so torej povsod ostali sami.
Na drugi strani je padec Avstrije omogočil zaveznikom, da lahko porabijo kje drugje več kot ml-» Ijon moš, ki Jih Imajo na Italijan-ski fronti. To armado morda porabijo za invMjo Nemčije od av> atrijske In čeftke strani, če kajzer-jeva vlada ne sprejme pogojev zs premirje.
Dalje se pričakuje, da bedo zavezniki dobili kakih 250,000 do pol miljona mol Iz razpadle Avstrija Kakor javljajo iz Rima, so se slovanski polki na italijanski fronti podsli kar v celoti takoj pr ve dni ofenzive zadnji teden; val ti polki so pripravljeni sodelovati z zavezniki proti Nemčiji, če bo treba, fteškl In jugoslovanski pol. ki so ž« odšli domov iz Itsllje t na menom, de bodo pomagali revolu d jI do zmage iti v boj*i proti Nem čl ji, ako bo treba.
"Petlt Psriesltn" Jsvljs, ds Je od 290 divizij, ki jih Je Imels Nem čijs zadnjo spomlad ns rspsdni fronti, ost slo le še dvsjsct, ki K« niss dok raja razbite.
Nemčija Jc torej prišla v največje škripce, v kakaršnih Še nI bi la odkar pomni sgodtvina br*z dejstva, da Ima doma opraviti t revolucijo, ki lahko vsak čas pomete kaj/erjs, njegovo dinastijo in ve« juukerlzem
BIV6I AVSTRIJSKI CESAR SE SKRIVA.
Pošiljanje živil iz OgTske v Nemčijo je ustavljeno.
Haag, 4 nov; — Iz avtoritativnih virov v hilju poročajo, da mešana zavezniška flota, med katero bodo tudi ameriške bojne ladje, kmalu okupira Trat. Jugoslovanski voditelji, ki so-prevzeli oblast nad Trstom in okolioo, ao brstja* vili predsedniku Wilsonu, da so pripravljeni poveriti Trat i luko in okolioo vred pomorščakom Združenih držav ali pa zastopnik« mešanega aaveanUkega brodovja.
t Včeraj je prišlo Iz Rima vest,§ dji so Italijani okupirali Trst, Tn v««t so Italijani v prevelikem nav-dušenju vsekukor poslali prezgo* daj v svet.)
Kje Je bivši eesar Kari?
Curlh/4. nov. — Berlinski geblatt" javlja, da Je cei*r Kari izjavil zadnjo soboto prtu) svojimi ministri, da se odpove prestolu In da pojde v Avleo.
Z Dunaja poročaj«^ da je hlvll monarh izginil neznano kam. Njegova lena Žita s peterimi otroci je zadnji četrtek še bila v gradu Ooe-tloeloe bllzo BudapeŠte na Ogrskem, aoda v noči med Četrtkom in petkom sta zapustila grad dva avtomobila in od takrat nI'vel sledu za Karlovo famlljo,
d» trgovet na debelo in prekujn-i "odajaje' zaboj orani trgoveom, VI jih prodajajo na drobno po o-dolarjev, daairevn« bi moral t ("••dajati najlepše oranže p* I"1 dolarjev zaboj. .__
nuje aoclslfis aaaonnaajaizs	„ u novo obrsvnavo
nt vo delavstva. Vekaterim*n»lsv- »___^..............._ ^
cem gre stvar prepočssl naprej In
Danes neetavitno vreme,
*e«ež ; jnlni vltrovt ^ _ Holnčni vzhod ml * Ti aolnčni zahod ob 4 41 p »
niogo-
S Vi
žele, da bi razvoj spreminjal čla veško dmfbo z večjo hltrico v boljše in popolnejše forme Ds razvoj ne hiti, so ps vzroki. I*, lavei. ki nič rte t! a Jo, «e nič ne
brigajo ea dela« »ko organizacijo, katerim Je vseeno, kekfan je »vrt. aH ae eelo obešajo za frak nazad njašktm silam, so največ krivi, ds razvoj ne hiti z večjo nsglieo.
Novi iifiedi v Nemčiji Kod*nj 4. nov. — Revoluelo nami socialisti v Htuttgsrdu so včeiaj napadli palačo kralja Viljema Virtew1>erškrgs H klirl: "Doli s kajzer jem V ao pobili ok na ne pslačii ljudska množica j« listo nspsdls vozove |»oiillči»e že-lezoiee in zahtevala, ds mora kaj-zer abdicirsh Policija na konjih se je »popadla z UgrednUr! le jDi razpršila Nemiri v Mtuttgsrin so trajali ves dan v nedeljo.
Ogrske dete ao vračajo domov,
Pariz, 4. nov. — Nova, ogrska vlad* 'jfc pozvala ogrnke Tete na vseh fronta^ da se povrnejo do
mor. *	, •
Kodanj, 4, nov. Sem je prišla brzojavka, da Jc ()gr*kl Narodni Svet, kateremu načeluje grof Kn-roly, odredi) splošno glaao^auje o vprašanju bodoče državne forme, da namreč ljudstvo jtdločl, dali loče republiko,
(Včeraj je bilo sporočano Iz Rti' dapešte, da je bila tamkaj for malno proglašena r<*)nib1lka)/
Ves proitet med Ogrsk^i In Avstrijo ter Nemčijo Je ustavljen, kar pomeni, da Ogrska ne bo več pošiljala livll v Nemčijo. Na mnJI . je blhrkakih 50,000 vagonov, na I oženili z Kitom, ki se Imajo vrniti nazaj.
Dve nemški diviziji, ki Ma bili v Rtrmuniji, ata na poti ns Ogrsko
Cehi aretirali avstrijskega gene ' « rala.	*
Amsterdam, 4. nov, ^cškmdo vaški Narodni Hvet v Pragi Je n kazal zapreti genersls Ksstraiie ka, bivšega poveljnika avstrijske ga rn Izl Je v Pragi, ker so mu prišli na sled, da je s pomočjo ogrnklli , čet koval zaroto proti novi repu-bUJif, Zarota Je psdls v vodo, ko ograkl vojaki niso hoteli izvesti njegovega nsčrts. Dva časlnllta
sta tudi bila aretirana,
$___ - -
Nova vest kroli o kajaerjevem od-stopu.
ženeva, 4f nov. Tukaj zo|»et kroli in trdovratno vztraja veat, r ds Je nemški kajzer res sbdlelrat, Zadnji te<len jc prišla i* Berlina precej Imgats prtljaga, sestojema iz obilice zslKijev in kovčkov, nosečih hohenzollernskl.grb, Prflja-gs je bila iisslovljetis ne grad Burnim, ki sc nahaja bllzo švicarske ga jeze rs Zug. Ta grad Je la«t' nlns nekega nemškega barona In govori ae, da bo tam v kratkem gostoval eks-ksjzer Viljem s avo-jimi sinovi.
Dniga vest iz diplomat ičnih tn vojsških virov se glani, da se je Viljem od povedal prestolu zsdfijo »redo na »eatanku nemških kne-sov,
Bern/ 4. nov — Iz nemških virov poročajo, da so gotovi vodHe lil nemških parlamentarnih strank prišli do skl#pa, da je "kajzerjeva aMikacija nepotrebna." Knaka VeeTJe bila objavljene i«dl v Wr linskem ,4|y»ksl Anselfem" sad nji teden. . #
w \
..UM -ikttot.^L
■s^gle
PBOSVBTA
SLOVENSKE NARODNE POD
!■ — ■ ■ I ■ —J -I1 —Ulfe
dntvno r»zgitj?Tedgtf in ytnHtov.
f.ASTVlNA sf/)VT?NfekK NARODNE PODPOKNK JED NOTE
Caoa orlMov po domovom. Rokapiai — ae vračajo.
Narodi
SO pt	_
za pol leta, $1.1 S se tri mesec«.
$1X0 sa pol toU
7.*dinj<*e driav« (Izven Chfcaro) in C.noša M n» in TU. mm tri bmmm; Chicaga i« iooiemstvo $4.60 na leto,
Neder n »»e. ker Ime .tik • Ikteai
"PROSVETA"
24S7 Se. L*wa4al« Avanu«, Ckicege. IMaofe.
—
'THE ENLIGHTENMENT-
Orga* ef tke Slevesle Netioeel B.»efit Soelety.
■ i..
Ijicoed dailj exeept »un<Uy and HoHdays.
OwMd bf tke Slereaie NaH««al B—fU »eeiety.
Advertislng rstaa on
Subejtli chicago H
ion: United States (exeapt Chka**) and Canada $3 par yaar;
jgjgraaOtfjea, »4.00 p>-r year.
moeg
t ' jumm	' '
"PROSVETA*
JIS7 Se. Levaiele Atmu«, Ckicego, IlliaoU.
TeUfea UaiMi m

Datum e oklepeaju •». pr. (Oct. $#$>) pol* pemeei, de f.a ie • te« fenom peUlde ur deeaa» de m tam ta »»lavi Met.
vtiri« Uaeee In »eelova Pon^ite je
STARO AVSTRO-OGRSKO POKLADAJO V MRLIŠKO
RAKEV.
t \
V na znamenja govore, da stara habsburška Avstro-, Odrska razpada in da se iz njenih podrtin snujejo nove namostejne države, ki bodo objemale ljudstvo ene narodnosti.
T ' Na severju se je ustanovila češkoslovaška republika. Avstrijski Nemci nočejo pod Nemčijo in so osnovali svojo državo. V Budimpefiti so oklicali republiko in Jugoslovani so ustanovili svojo državo. To je očivjden razpad stare črnožolte dvojne monarhije.
Narodi, ki žive v, Avstro-Ogrski niso šli radevolje v vojno. 2e tak^j v začetku vojne so se puntali češki polki , in drugi vojaški oddelki. Mogotci na Dunaju in v Budimpešti so vsak tak pojav zadušili z železno pestjo in v potokih krvi. Mnogo posameznih vojakov je pobegnilo na drugo stran, ker se niso hoteli bojevati za krivično stvar habsburške dinastije in avstro-ogrskih mogotcev. Številne obsodbe in eksekucije civilistov govore ravnotako glasen jezik, da so bili narodi v Avstro-Ogrski prisiljeni v vojno
-	in če bi ti'narodi imeli priliko, da izrečejo svoje mnenje odprto, bi se izrekli proti vojni.
, Seveda je jmela avstro-ogrska vlada pri vsakem na-•• rodu nekaj* ofrakanih in ocilindranih hlapcev in štreber-jev, ki so ljudstvo navduševali za vojno. Med Slovenci je to klaverno vlogo igral razupiti dr. Šusteršič in nekaj njegovih ožjih klerikalnih prijateljev. Ali te Habsbur-žanopi in dunajski ftamarili prodane duše niso mogle povzročiti navdušenja med ljudstvom za vojno. Ljudstvo > . jc hJo v vojno, ker so za njim stali policaj, žandar in rabe!j, ntebri habsburške avtdkrhtične kulture, v svoji duši je pa bilo proti vojni.
Izobraženim ljudem [Jo širnem svtu je bilo znano pred vojno, da v Avstro-Ogrski živi več Jugoslovanov kot v Srbiji. ?,q precej let pred izbruhom svetovne vojne so se Jugoslovani nahajali v dobi meščanske revolucije, skozi katero je šel vsak narod na enaki razvojni stopinji. Av-stro-ogrska vladajoča klika je bila seveda gluha za zahteve po narodni samoupravi in pravici do samoodločevanja. Preje bi se naučil osel ubirati d tre, preden bi črn62olti mogotci na Dunaju razumeli, da nov Čas prinaša nove zahteve in da naravni razvbj .pokoplje vsakega, ki ga
-	hoče s silo preprečiti. In držali so Jugoslovane k tlom po tisti metodi, po kateri so nekoč cesarski in kraljevi krvniki vladali na Beneškem in v Lombardiji. Dali so prebivalcem v Slavoniji, Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, v alpskih deželah, na Primorskem in Hrvatskem torbo na usta. Mol-čatl so morali in se pokorovati ukazom z Dunaja in iz Budimpešte. Kdor rtfmolčal, je bil izpostavljen najhujšemu
preganjanju, trpeti je moral, ker je tako govoril, kot jc mislil.
Mogotcem na Dunaju in v Budimpešti so se zdela ta preganjanja še premalo okrutna. Najeli so brezzvestne ljudi, da so za denar umetno vprizorili in odkrili "vele-srbsko zaroto", da so lahko tem brutalnejše nastopili proti ljudstvu. Po vsaki taki lumpariji, prirejeni po falotih na j H nad ljudmi, ki se ne morajo hrt-Dunaju in v Budimpešti, ki so se oblačili v pozlačene frake, »M. ** odobravamo liučanj, M ko so se vršile hišne preiskavo v HrvaUki, Slavoniji, Dalma-|v mcd< v j,,4"lh	11
rijl, na Kranjskem in Primorskem. Z nedolžnimi ljudmi ho napolnili zapore, jih vlačili pred sodnike, ki «t> jih pokorno na ukaz z Dunaja in iz Budimpešte obsojali v ječo.
S takim početjem so hoteli zunaj Avstro-Ogrske napraviti vtis, da na jugu živi divji narod, ki ga je treba... M .,, . _ M _ v interesu reda in min. držati z železno ,>estjo k tlom, ker *^^^ drugače postojl nevarnost, da zruši obstoječi družabni red.! človeštvu u «cdal precej *ivni
In zakaj »o tako kruto tiari 1 i Jugoslovane? V interesu|,,kfr* avstrijskih in ogrdtih veleagrarcev. da so lahko po ml«.	. . * , ..
.u ~ i. — i i iti*	J ....	Zanimivo je šiedirali najine u«
ruškah cenah prodajali ljudstvu svoje pridelke.	moro% iK **tkleeti da
Zaprli so pot uridaJhiiz Srbjje v Avstro-Ogreko in do morja. Na Dunaju inTbudimpešU so smatrali Srbijo za svojo kolonijo. V svojem slepem sovraštvu do J|go-slovanov jo šli avstro-ogrski mogotci tako daleč, da so ustanovili novo kraljetfvo — Albanijo, da Srbija ne more do morja.
Take so bile razihere pred vojno in samoposebica je bila, da se ni noben Jugoslovan nnvduševal za črnožolto monarhijo, ki je poznal polbžaj, ampak je zahteval zedi-n jen je Jugoslovanov y"aamostd)ni^državi, da se napravi konec temu trpljenju.
Avstro-ogrski mogotci so bili v svoji domišljavosti in zanašajoč se na qioč bajonetov in kanonov slepi za vse te pojave. Napovedali so vojno Srbiji radi dveh ža človeško družbo nekoristnih oseb, ustreljenih v Sarajevu. S tem so storili prvi odločn korak za razpad Avstro-Ogrske. Iz-tesali so mrliško rakev, da vanjo polože črnožolto monarhijo, še preden bo vojni konec.
Habsburške AvatafcOgrske ni več, iz nje se ro<}e, svobodne in samostojne dfžave, v katerih bodo narodi dami odločali o svoji
Odmevi
"Narod v Ktarrm kritju bo odlogi," ko kričali na«protpUii S. K. Z. In narodi (tedaj rep o4io£uje in proglaia republik^. Množice na Dunaju, v Pragi in Bud&paiti korakajo po ulicah in m«ija/iiUbrft avtokratične Avstrije Vae to »e da preneati, toda t^ nona-fAcc uo toliko predrzne, da Ifftrska-jo za rdečimi zastavami, pojtor mar-zeljozo ter ustanavljajo delavaka in vojaAke svrle.
' f , % •• 2 > v -i
Knofi so želelrrevolipii« v A v* stro-Ogrski in Nemčiji; v Afktro-Ogrski tic je refcrtucionumi plen pri/lrl in sedaj so«e ga ustrašili ne samo mogotci v Av*fcrd*Ogrski, nego tudi tisti, ki so daleH izven rnej podonavske monarhije, "To, kar se sedaj dogaja v Avstro-Ogrski" pravijo, "je boljlevizem". Kake revolucije pa ao pričakovali! Mar revolucije predpotopne dobe, kjer so ubili kralja zato, da so dali priliko kakemu drugemu konkurentu zasesti njegov prestol?
a
V Času rcvoluoij, ko nadvkduje rnnofciee bolj strast kot razum, se dogajajo dini, ki jih je nemegofr odobravati. Vsaka revolucija je v eni stvari enaka t kadar pride jo množice na ulico aU kamorkoli, tedej jih opijani strast maftčeva -nja proti tistim, ki ao jih teptali in zatirali. Ako bi ne bilo te atra sti, bi ne bilo revohiMj. Preda o se bodo revolucije fi«i?ne sile odpravile iz svetovne zgodovine* bo moralo Človeitvo napraviti le gromen korak h kulturi in chrili*
Milji,	-
e.
Revolucije so plod sistema, bi bila Rusija republika ali všaj monarhija v taki formi kot napri-mer Anglija, tedaj bi danes ne bilo t neba pisati o "rdečem, terorizmu" v Rusiji. Toda Rusija jc bi la država, v kateri je gnezdila naj čmcjsa reakcija, ki si jo je bilo mogoče predstavljati in ta je list varila tla, na katerih se ni moglo razviti nič dnigega kakor revolucija.
a
Iz lega se bi lahko marsikaj naučili tisti, ki se tako trdovratno branijo priznati pravice ljudstvu ter ovirajo demokratične in socialne reforme. Gospodje aristokrati na Dunaju in v Rudapcftti ko ves čas smatrali prebivalstvo njihove monsrhije za brezpravno mase, navadne podanike, ki se jim mo rajo samo klanjati in spolnjevati zakone. Sedaj so ti podaniki strah in trepet mogotcev, ki se skrivajo po jrrsdovih in pronijo usmiljen ja. Ako pridejo prejšnji zatiralci v roke druhali, tedaj je po njih, kajti ririihal no pozna usmiljenja; pri nji govori strast maMovanja glasne jie kakor ps čuti usmiljenja.
dtnjosti. Križanje in obglavljenje nam zdi barbarsko. V Orijentu jo 6e brutalnejše načine ju-umorov in križanje ter ob-vljenje je bilo fie lepo ravnanje f IrtVijo v primeri z nekaterimi 4rugtmi načini umora kot na pri-|tt#r odrezavanje uda za udom od wes#, dokler ni žrtev poginila v silnih bolečinah. Dane«, ko je svet civiliziran, ljudi oboSajo, ustrclc tli pa jim vzamejo življenje z e lektrfko. Slednje je v sistemu i nekaterih državah ameriftke Unije.
Z napredovanjem civilizacije se Zmanjžuje tudi irrutalnost justič-nHi umorov. Toda predno se bo-dtf jftstični umori odpravili iz sod pijltelh zakonikov držav, bo mo H\o 41eveAtvo napraviti le velikanski korak h kulturi in civili zaoiji Kajti ravno to, kar velja za revolucije, velja tudi v tem slu čaju. Družba naj odpravi vzroke za .revolucije, pa ne bo revolucij; naj odpravi razmere, ki vzgajajo tatove, pa ne bo tatov. Kadar se odpravijo ti vzroki, tedaj odpade-jo umori, ki jih povzročajo revolu-cijonarne druhali in ravno tako odpadejo tudi justični umori. Za vse, kar
se dogodi na svetu, so vzroki. Čimbolj je drŽava reakcionarna, tembolj so ugodna tla za razvijanje skrajnega radikal izm*. Čim bolj je država demokratična tint slabši ao pogoji sa razvijanje skrajnih, radikalno-revolucionar-nih elementov. To vedo sedaj tudi ruski reakcionarni in to spoznavajo sedaj tudi na avstrijskom ce sarskem dvoru \fi vsi tisti, ki so se naslanjali nanj. Le, da je to spoznanje priilo zanje nekoliko prepozno. Kari je sedaj priprav ljen federalizirati Avstrijo in dati "Uroke" pravice ljudstvu, i Ru skim jaogoteem je Žal, ker niso ih-l«Jar Računali na možnost uspešne revolu« ij<» in nemškemu kajzerju je lat, Ker ni nikdar mislil na za veznUko zmago. Pameten igrale« ne bo nikdar stavil, vse na eno sa mo karto. Reakcionarji pa so vse kaj drugega kakor pametni. Njihova nadutost in brutalnost jih je napravila slepe in gluhe za razumevanje razvoja človeške družbe in s to slepoto in gluhoto kopljejo lastne grobove.
DOPISI.

»M
Rekli smo ie mnogokrat, da smo proti smrtnim kaznim In na temu stališču Ktojtmo še danes. Ne odobravamo hmtslnih umorov druha-
h rs v smo umorov. katere izvršuje. Jo druhali v ruskih mestih in ne
odohravsmo jmtlčnih umorov. •
Smrtne kazni ao v navadi ie teza časa. ko Je ponfal Člnvek-Človek.
Verona, — Država PennMyl, vanija je bila jako prizadeta vsled Ipan4ke inflnenee in tudi naši naselbini ni prizanesla ta epidemija. Poloviea članov društva Notranjska Zarja, At. 21«, SNP.J., je bila na bolniški postelji. Ljudje wo bili nekako pobiti in Žalostni vsled kri-tičnih zdravstvenih razmer, kajti po nekaterih atanovanjih so bili vsi člani družin bolni.
y Rpidemija je napravila vrzeli Judi med rojaki tukajšnje našel-bine. Rojaku in ttanu prej orne-
zelo neprijazna in neprizaneslji-va napram stevenakim fantom. Kako naj pa tudi deklet* "poje na možitev, le ne bo fantov! Fantom, kar je le živih, je pa tudi Ukinila volja za ženitev, čcš^ "kaj>| se Ženil; prej ali slej me bo pozvala španska influenua. naj grem z njo, pt bom moral iti, kajti vpjranje proti njenim povelj^n ne poma -ga."
Nič strahu in bojazni, pa bomo prenesli tndi to krizo kakor utrjeni ljudje.	''.X
Opozarjam Alovenee tukajšnje naselbine^ da se nekolike zdramijo in zavzamcijo za Slovenskp ^uSt bličansko Združenje, ki j^ edina organizacija, zgrajena pa strogo demokratičnih principih, katere ni strah povedati, kaj je demokratična država in pplt^na rpšitev jugoslovanskega vprašanja. Ona sc ni bala zameriti kaki kraljevski niti cesarski kliki, ne konservativnim politikom, pač pa je šla naprej z duhom sedanjega časa. Ona zahteva jugoslovansko federativno re • publiko, ki je edina rešitev tega problema. Za tako organizacijo M se morali zavzeti vsi ljubit rt ji demokracije.
Priporočam, da se vsi udeležite seje društva Notranjska Zarje, št. 21«, SNPJ., Iji se vrši 10t novem -bra ob L popoldne v novadnilj prostorih. Ukreniti bomo lahko kaj v prid gibanja SRZ. in.nabrali ne-kaj prostovoljnih prispevkov za BRZ. Vf veate, da #e' razne druge slovenske naselbine trudijo pomagati SRZ. de boljših uspehov. Tudi mi ne smemo biti mlačni v tem ozi-ru nego storiti toliko, ko)iko#naj je v danih okoliščinah mogoče.
Se eno priporočilo <imanv Za vsakega človeka, ki se količkaj zanima za svetovne dojrodke, ki se ravno sedaj vrste pred našimi očmi r največjo naglico, je potrebno, da čita take liste, iz Uaietih bo <lol.il največ in najboljši vpogled v si vari. Tega dobite v Proeveti in v Proletareu. Prosveta vqm prinaša dnevne doRodke in* Članke, v Pron letarcu pa dobite članke, ki raz-motrivajo sedanja vprašanja v podrobnostih. Ako prejemate ta dva lisja in jih tudi čitate, bpste imeli dovpQ vpogleda v ameriško in svetovno situacijo. Sedaj se nahajamo pred zadnjim dejaujejn svetovne vojne, ki bo morda zelo kratko, potem pa se prično razne druge drame, ki bodo preobračale značaj sedanje človeške družbe. Zato ne zamudite čita ti dpbrih časopisov, če hočete tekmovati z duhom časa; v nasprotnem slučaju boste utonili v luži neznanja vse-ga, kar se godi važnega po svetu.
Naročnikom Pr^svete, katerim je naročnina potekla, priporočam, naj jo takoj ponpve, bodisi pri društvenih tajnikih, zastopnikih Ji-dta, ali pa naj jo pošljejo narav nost upravništvu. Obenem naj naročniki tudi agitirajo za ta list, kajti le na ta način ac bo razširil tako kakor želi članstvo SNPJ. Oe hočete imeti dnevnik, ki se bo po velikosti ip številu t^ročnikov kosal z vsakim drugim slovenskim H-sal z vsakim drugim slovenskim dnevnikom, tedaj je to'mogoče le, ako boste vršili vaško sgitarično dolžnost. • ' Anton Knafejc.
■o postale podporne organizacije v Ameriki posledica razmer, tato so tudi ustanovitev Slov. republ združenja zahtevale obstoječe raz mere. Videli smo, da bo ta vojn« spremenila razmere in meje e\ ropsMh držav do dna, da zmaguji načelo demokracije in pravičnosti
v tajuh razmerah je bila nosi ameriških Slovencev, da ne •►Nt.m« jo mlačni in indifeičutni nego da se zavzamejo za delo na strani demokracije. Poleg tega jc namen RRZ. pomagati slovenskemu in dftigim jugoslovanskim na-ro<lom do svobode. Kako lahko pomagamo, da budo .lu^osldvani tudi dosegli ta ciljf Predvsem s tem, da se seznanja svet h p.rogru-mom SRZ., v kolikOr se tiče rešit ve jugoslovanskega vprašanj®. fv» se bo jugoslovansko vprašanje reševalo na taki podlagi, kot io propagira SRZ„ %smo lahlcn prepriča ni, da I m rešeno pošteno in demokratično. Pogoj za uspešen razvoj Jugoslovanov po vojni jc federativna republika v takem smisju, kot jo propagtVa SHZ. To je glavni namen ljropagande SRZ. in za take cilje moramo sodelovali vsi ameriški Slovenci in prinašati gmotne žrtve na al t ar za tako pomenile cilje.
Predsednik Wilson je odgovoril V rni zadnjih svojih not Avstrijski vladi, č|a se z njo ne moče pogajati glede jugoslovanskega vprošjinja, kajti,to je stvar, o kateri se mora Avntrija sporazumeli z Jugoslovani samimi. To se pravi, če hočejo biti Jugoslovani še v bodo«-o pod avstrijsko vlado, naj bodo, tako ako nočejo biti, jih ne sme v to nihče prisiliti. Wilson je odločno pa,vdaril, da ameriška vlada priznava pravdne a>pU'adjc Jugoslovanov. To je z.a avstrijsko vlad«» tako trd oirh, <lu gft ji ne bo mo-goče streti. Zato je Jugoslavija sedaj gptova st var. Naloga 8RZ. pa s tem še nV rešena, kajti pomisliti moiramp, da je za bodočnost Jugoslovanov silno važno, kako bodo organizirali svojo drža/vo. V tem o/.iru morajo bifi demokratične struje močne ln organizirane, če bodo hotele preprefrti nazadnjaškim elementom vpostaviti za jugoslovansko drŽavo srednjeveški sistem vlade. Ta stvar je največ odvisna od Jugoslovanov samih, to jc\istih, katerim ni vseeno, ali bo \ladala kraljevska kasta ali ljudstvo, Slovenci, še enkrat vas opominjam o važni dolžnosti, ki jo imate* do našega naroda in demokracije, Ako nočete slabo vašemu očetu, materi, bratu, sestri in drugim, katero ste pustili onkraj morja, tedaj jim pomagajte vsaj s teip, da so pridružite.SRŽ."ki bo stalo na straži za demokratične principe med Jugoslovani.
J. B.
Lorain, 0. — Vsled epidemije so tukajšnje oblasti zaprle vso javne prostore, kar jc lokalni organizaciji SRZ. v tej naselbini preprečilp prirediti igro in govor Frank Kr-žeta dne 3. novembra« kakor smo i-meli določeno v programu. Vsled prepovedi smo priredba odložili za nedoločen čas. Kodajjiomo izvršili program, ki je bil določen za dne 9. novembra, je največ odvisno od zdravstvenih oblasti, O vsem pa bomo občinstvo pravočasno obvestili.
Ko smo tu iptanovili podružnico SRZ., so mnogi Rojaki vpraševali, čemu nam je treba novega društva. Zanimivo je šo to, da se še dobe ljudje, ki vprašujejo na tak smešen način, "'čemu nam je treba novega društva t" Slovensko republičansko zdru
Milwaukee, Wis. - V nedeljo dne 10. novembra ob 9. dopoldne se vrši seja podružnice Slov. rep. združenje v dvorani Ilirija. Ker bo seja zelo važna, je potrebno, da se je udeležite in sodelujete pri razpravah na« sctfi.
Tajnik.
njenega društva Antonu Baveu je,*enje ni organizirano zato, da bi
unrrj* aoproga Margareta. Zapu «t1tifmn je petero nedoraMlih otrok v t*t*m\ od » mesecev do deset let. T*li otroci ao bili bolni vulcd inflnenee. Vae Članstvo društva št. 21« izreka hratu Anionu Ravcu svoje simpatije. 1'mHi ao še alede-čl rojaki: Anton Godnik. star :i2 let, zapušča leno in dve nedoraals otroka t Joiaf Ik»M. Mar 30 let. xapušla ženo in otroka; Anion Devjek star 25 let. «amer; rojaku Petru <lorjupu ata umrla dva o-
Hlovenaka dekleta niso nič kaj
njene podružnice plačevale kako podporo svojim članom, ali da hi centrala v Chicagi plačevala po-smrtnino umrlim članom. Te hi morali imeti pred seboj tinti, ki vprašujejo, čemu nam je treba take organiraeije. aaj imamo že dovolj društev. Oni bi morali Vedeti, da ne podružnice SRZ. povsem razlik nje jo od društev podpornih organizacij, torej Je tudi njihov namen popolnoma drugačen. Če j« glavni namen bratakih organizacij podpirati njiljoro ttmatvo. to ni tudi namen SRZ.. ki je natanovLje-
zadovoljna, ker Je c|tid«inija tako no xa vse drugačen »»uoter. Kakor
Thorpe, W. Va, —1 Večini čjtote-ljcv tega lista jo naša naselbina neznana, ker iz nje še ni bilo <l<> pisn v slovenskem listu, dasiravno tudi tu žive Slovenci. Tertiu se ni koliko čuditi, kajti delavci prihajajo domov vtmjeni od .težkega dela v rovih. Dolnmo vsak dan in kdor hoče, dela lahko tudi čez čas. Meseca Oktobra je bil ponlan na premogarje tega kraja apel. naj poskušajo nakopat j meseca ok-tobra 2,000.000 ton jircmoga toda kol je videti, niMmo prišli do tako visoke Številke. Od t. do 20. oktoh-ra so nakopali 1,fiai.STiO Ion pre-moga, toraj precej msnj> kot so želeli uradi, ki so izdnH apel. IVe-mogarji so sc zavzeli, da ga bodo nakopali dva miljpna ton v no -vembru.1'
Tu smo ustanovili novo društvo in ga pridružili SNPJ. Rojake va blm, naj pristopajo vanj. dokler so še zdravi.	^
Oospa štorklja se pri nas le red kokedaj ustavi, toda pred kratkim je vendar prišla na obisk k drm Žini Žele in ji pustila krepko hčerko.
Španaka influenca tudi tn raz saja in pobira ljudi ' Najsilnejšr divja v Northfolku. Bluefieklu in Oeelfiolda.
Revolta ruskih pomorščakov
Kodanj. 4. nov. — lz Kijrva pomAojo, da Je v Petrogradu n votljrslo 20.000 pomorščakov pro ti boljšem iški vladi.:
VESTI Z BOJIŠČA.
n ? iv* i&tik
NEMmš AEMADA1 v numci
JI PRED KATASTROFO.
America«j ae blttajMtedann» vjeli bo 4000 mož.
Londoiv nov. — Znamenja so vedno bolj očitna, da atoje nemške armade v Franciji pred koloaalno katastrofo. Izpostavljene so gv antičnim napadom na obeh kri-lik — v Belgiji ,in v okolišu reke Mase. V <0jafldh krogJH sodijo, Aa je Nemčija izgubila letoa&500400 mož in od tek je. en miljon ubitih Paril, 4. no*. — Hemci se p«i pravi jejo. na ujnaknitev iz W/oev. ra. Težke topole še vozijo nazaj onkraj trdnjave Meto.
Ameriška Iranca v Franciji. 4. nov. Amemkc\<-etc prodirajo ni vsi črti zapadno od Mase in bo oddaljene Se trinajst milj od zroh do vinskega mesta Sedana, kjfer m Xeroci v vojni leta 1870—71 vjeli francoskega cesarja Napoleona.
V središču fronte prodirajo a-rneriške četeiz New Yofka, Mary-landa in West Virginije, na obeli krilih HO pa čete iz Naw .f<-r^ya, Kolumbijskega, distrikta, Tcxaan, Oklahome, Kanaasa, Missourija, rolorada in Nove Mehike. , - VTefaj »o Američani - vjeli na-.luljuih 4009 mož In v zadnjih štiriindvajsetih urah «o se pomakni-li osem naprej. Sovražnik se um|ka s tako naglico, da*jemoino priti v dotik© z njim le a pomočjo motornih V07X)V, na katprih so vozijo peftei.aa bežef-imi Nemci. Vjct-niki korakajo v nepretrganih ko« lonah v ozadje in plen topov in drugega materijaTa jo ogromen. Ameriško in francosko <Vlo so se sedpm milj proč od zadnje želez-niške črte, ,ki jo imajo Nemci na francoskih tleh; to je črta Sodan« Mczicres-Longuyon, ki je že pod ognjem zavezniških topovk
Lohdon, 4. nov. — Angleška armada z belgijskimi in franooski-mi četami vrpd je pričela nov naval v Belgiji ob reki Scheldt in l>o zadnjih vesteh je Ghent U pa-
P R O SVETA
Ameriške izgube.
Washihgton, 4. nov. — Vojni department je objayil v zadnji^. 24 urah 1008 imen. Vseh izgub do danes jo nekaj če* 61,000 mož ubitih, ranjepih in pogrešanih.
Zadnji dnevi italijanske ofenzive.
llim, 4. nov. — Vojni slan poroča, da so je italijanska fronta pomaknila do avstrijske moje.
London, 4. nov. Uradno porodilo, ki se peča z zadnjimi opera-eijami na italijanskem bojišču. ]>ravi, da je 4fl.'britjška divizija, ki je pomagala Italijanom, sama vjela 16,000 Nemcev in Madžarov in vplenila 100 topov v okolišu A siaga, doline Assa in Sugana.
Nobena armada v zgodovini v»e vojne ni doživela takega poraza kakor ga jo avstro-nemska armada v Benečiji zadnji teden. Premirje je bilo podpisano ob času, ko ko aviitroAigrnki polki kapitulirali <frtig aa drugim, medtem ko so drugi enostavno obrnili hrbet in zapustili bojišče.*
Vojni stan poroča, da so Italijani in zavezniki okupirali dolino Agrina in okoliše Sella del Tona-Ic, V^llarsa, Rovereto in Ostrijo ter prodrli v Trident na "" nkem; v Benečiji roko Tagliamcnto
mine, torpedne eevi in druge ovi r« v turških vedah in pomagati mura. da so odat ranijo čimprej. j 3. Turčija mora dati vse in formaeije glede »na mine v Ornem morju
4.	Vsi zavezniški bojni vjotniki in internirani Armenci se imajo takoj osvoboditi in zbrati v Čari gradu, kjer se vkrcajo na zavezniške Udje. ,
5.	Takošnja demohiluaeija tur 5ke armade izvzemši nekaj čet za vzdrževanje notranjega miru in obmejne straše in količino teh čet določijo zavezniki.
6.	Turčija morp izročiti zaveznikoma vse bojne ladje v svojih vodah. Ladje ne internirajo v tur-Skih vodah, ki jib določijo zavezniki. Izvzeto je le nekaj manjših ladij za policijsko službo v turških vodah.
t 7. Zavezniki imajo pravico okupirati vwako Htrjtfegično mento v Turčiji, če bo treba, j.8. Zavezniške ladje imajo proat Vstop v vse turške luke, medtem ko morajo biti izključeno sovraš' ne ladje.
9.	Zavezniki okupirajo TavriŠki tunelski sistem.
10.	Turčija mora umakniti svoje čete iz Perzije v Nvojo stare meje.
11.	Turčija je žo izpraznila dej Transkavkazije in izprazniti mora že ostale dele, če se bo> zdelo zaveznikom potrebno.
12.	Zavezniki vzamejo pod. svojo kontrolo postaje navadnega in brezžičnega telegrafa na Turškem, toda turške vladne brzojavke ko izvzete.
13.	Turki ne smejo uničiti mili-tarističnega in trgovskega materi-jala.
14.	Turčija mora odstopiti za-voznikom proti določenim eonam preostanek premoga, olja in dru-gega materijala, ne sme pa isva-žati tega blaga v centralne dršave.
15.	Vse turške.železnice pridejo potf kontrolo zaveznikov, ki jih smejo porabiti za svoje potrebe kadarkoli in kjerkoli hočejo. Ba-tum in Baku okupirajo ^vezniki.
16.	Vse turško čete v Hedžazu (Arabija), Siriji in Mezopotamiji se imajo, podati najbliinjira za-vcsni&kim poveljnikom. Turške čete morajo izprazniti Cilieijo izvzemši policijskih straž.
17.	Vsi turški oblastniki v Tri-politaniji se morejo podati naj-bližnjim italijanskim garnizijam.
18.	Turčija mora oddati vae luke v Tripolitaniji in Cirenajki, vštevši Misurato, najblilnjim zavezniškim garnizijam. , 10. Vsi nemški in avstro-ogrRki vojaki, pomorščaki in civilisti mo-rajo zapustiti turško ozemlje v e-'nem mesecu.
20.	Turška vlada se mora pokoriti zavezniškim naredbam glede na razpolaganje z orožjem, strelivom, vojnEko opremo in transporti demobilizirane turške armdae.
21.	Zastopnik zavezniških držav bo nastavljen pri turškem ministr-stvu za potrebščine v svrho, da pazi na zavezniške interese. * 22. Turški v jetniki ostanejo v rokah zaveznikov. Zavezniki «e bodo še premislili glede na osvo-boditev interniranih durških eivi-listov in moških preko rojaike starosti.
23,	Turčija so mora zavezati, da pretrga vse stike s centralnimi dr
lavami.	J
24.	V slučaju nereda v šesterib , armenskih vilajetih imajo zavez
ji so prekoračili r	le0 okupirati te vllsjete
reokupirali	„: ^ovraŽnosti thed zavezniki
l-L__11	1	'm a
dejal: 44Vi ste odgo>t»rni an siurt miljouov ljudi, ker Vi «te povzročili vojno in *daj je prišla ura ob računa".	^
brš pokazal revolver, al. v tistem^hipu so počile tri puške in tiran je leial na tleh 4 Umi ram in tako je moralo biti" — so bile njegove zadnje ^ese^e. '
Vojaki so zapuKtili palačo \ spremstvu dveh žandarjev, ki sta strašila vhod in na uliei jo ljudska množica hitro pobila oba iandarja, oproatila vojake in med vriskanjem >n petjem se je raanesla vest, da je grof Tinaa mrtev.
Nemčija mora pokazati belo zasta vo.
Pari«, 4. nov. — Tukaj poročajo, zavezniki ne bodo poslali Nemčiji pogojev za premirje po diplomatičnih niti militarističnih potih, temveč izrečeni ho maršalu rVfclm. ki jih dostavi Nemcem takrat ^adar nemški vrhovni poveljnik pošlje po stari šegi delegate z belo zastavo v rokah, ki stopijo na zayeznlško stran bojne črto s zavezanimi očmi. To pomeni, da mora Nemčija brezpogojno kapitulirati na bojišču.
Včeraj nI bilo formalnega iho-rovanja v Versaillesu, toda ministrski predsedniki zavezniških držav so imeli neformalni sestanek v stanovanju E. M. Homeja, zastop. nlka Združenih drŽav. Zaključki konference ssme so ie vedno tajnost w francoski socialisti posta* jajo že nestrpni; sliši se godrnjanje, da je še preveč tajne diplomacije v Versaillesu in sodi se, da zborovalci^iisp povsem edini gledo \Vilaonove mirovne točke.
.ta/4 zdravi jen je" influence, ki »e giaai:	^
4 4 Uši vaj čebulo. Nuben bacil n^ prenese čebule".
Poleg je dal p* še nasvet; "Čt uživaš čebulo, se/te ijnaje ogibljejo, in to je v«žno. da ne dohtt iu-
flucnet
Sliniski Naroiae
VetSMv^Mia 9.
•I"
Padporna Jednott
PUjn.lU
v d/l. lUiuola,
ZADNJE VESTI.
poooji:po tikTtsm je
AVSTRO OORSKA PODALA ZAVilSNIKOM.
Ameriške vesti.
OSLBRJUVA TEORIJA II JI IZKA2ALA ZA KIČ VREDNO.
Tirol-
lem (l?dine) in dosegli malone av- j« ~TuYčijo prenehajo opoldne dne
strijsko mejo predno je bilo P«d-	oktobra
pisano premirje.	-
Po uradnem poročilu iz Rima je	luko ^^ tiran TU«a.
bilo do časa, ke je bilo	AmHtcnlam, 4. nov. - Berlin
premirje, vjetih več kakor 100,(HK) mož in število vplenjenih topov je naraslo na 2200,
Mka "Vosslsehe Zeilung" ol^lrne-je in jlrqmi\tično opisuje, kako je , t......i' &
Premirje je rešilo večji del	' ^	. fc k| jc hiti
,tro-ogrske armade, ki se zdaj ^ ^^iJisrcfc. Po tem p*»ročlln mlče preko meje.	j(. TiHf0 ko„r.ai runsj na nlM
-^---v psrku kakor so se glaiile prve
vesti, temveč je plačal k na v, g
Waahinfton, O. C. — Dr. Osler je pred več leti izjavil, da 45 let star človek ni za rabo. Listi, ki zastopajo privatne koristi, so h je« govo teorijo hvalili na vse pre« tege in posledica je bila, da so odpuščali delavce stare nad 4f> let, ali pa da takih delavcev niso sprejeli v delo. Takrat so tovarnarji lahko izbirali med delavcj, kajti v dešdi je bilo preveč. de'| lavsklh moči.	!-.
. Vojna je marsikjsj dokazala, kar prej niso ljudje verjeli, da je nuN goče izvesti. In tako je vojna dognala z nepobltnlmi dokazi, da loorija dr. Oslerja ni vredna ^i-fikavoga oreha. t
V Worcestru, Mass., «e j^ pri-glasil (ta-leten mož, ki je dejal, da je želel vedno postati strojnik, da ga sprejmejo v strokovno šolo. Delal jf kot zidar, toda vojno mu je dalu priliko, da se izuči rokodel-stva, po katerem je koprnelo njegove srce. Sprejeli so ga v šolo. Superintcndont pravi, da poslane kmalu prav dober Inštruktor, do bo lahko podučeval druge v strojniški stroki.
i;0 letni pleskar v Ncvv llavenu se je v kratkem času izvežbal za strojnika. Pohajal jcJ v Boardma-novo strokovno šolo. Neki delavec, ki je bil slar nad 4G let ift je dela) v neki pralnici se je naw vadil v tjeh dnoh operirati stroj ki reše fvijake. Koncem tedna je-vsel stroj narazen, ga očiatll in zopet sestavil., Zdaj zaalušl «t) eentov <na uro. Neki navadni to varnifiki delavec je pp cnomtseč nem delu v ravnoktl tovarni po-kaaal lake zmožnosti, da je postal predelavee. Neki 68-letni farmar, ki je malo delal v svoji mladoMl z o »odjem, je po kratkem čHhi»-poNtal izurjen, delavec v siti tovarni.
Tu so nftvedeni le nekateri do. kazi .ki jib je prejel biro za poduk v delavskem depnrtmentu, da je Oslerjeva teorija napačna In «U se človek izqftl lahko roluKle\ stva, čeprav je star Že nsd 45 Hm.
Washing^an, D. C., 4. novem tam. — Državni department je objatU pogoje za premirje 1 Av ■tro-OgTslco, ki jih prinašamo v okraj lani obliki in ki «<* postali danes popoldne ob treh veljavni.
1. Takojšnje prenehanje sovraz nosti na iuh#m, morju in v zraku 3. Popolna demobilizacijk av-»to-ogrske armade M avstro-ogr ske sile še morajo takoj uma|q&Hi, ki operirajo na fronti od Sever neg* morja do švioar^e meje.
J. Avitro-ogrske Čete morajo ostaviti m teritorije, v katere je vpadla Avstro-Ograka od vačetka vojne. Umakniti'te morajo v času, ki ga določi najvišji poveljnik za veznišldh s# na vsaki fronti/
Za to točko sUdi (MtajUran nalog, kako daleč se morajo umakniti avstro-agrike čete. Slovenee
Odnltul»7w
Man^urtlj Trtglava ki Podberda doli do Idrije. Od tukaj gre do Snežnika in potem se obrne proti morju in vključuje Kastvo, Matulje in Vološkoi
Ves teritorij, ki je določen, da se morajo iz njega umakniti av • stro-ogrske čete, zasedejo savsa-niške in ameriške Čete.
Ha morju veljajo posebne določbe.
Med temi določbami je najvair nejša, da mora Avstro-Ogrska i» ročitt zaveznikom m potapljače, ki so bile dograjene od leta leiO do 1918. Poleg mora izročiti vse nemške potapljače, ki |e nahaja-jo v avstro-ogrskih vodah.
Na dalja mora iaročiU zaveznikom 84 bojnih ladij. Mornariška oporišča pridejo pod kontrolo zaveznikov in Urušenih drlav.
Izročiti mara tudi vsa vodna letala, zaveznikom ln Wra|enlm državam » »i*,
Avstro-Ogrska mora dovoliti prost odhod vsem vojnim ujetnikom, ki se nahajajo v AvitroO-grški.	1
To so na kratko povedani lit glavni pogoji aa premirje. V de-1 tajlih so mnofe obMrne>ii, ker določajo, kako daleč »a mora av-1 stro-ogrska armada -umakniti na Tirolskem, Korolkam in v Dalmaciji.
Gt.AVNl STAN: 8«fiT-M 80.	AVE., CTITOAOO, tl.MNOIK.
UPBAVK1 ODBOR: Pn.awai.ik: John Vogrt*, bo* S00, tji Halte, 111.	)
J. PoditrMlaodiiik: J. Hra»kovW, K. K. \\ 4, llo% S«, Olrnra, Knim. H, }'o«lpro*t»rt\nlk: Jol«f KuMJ, t».W3 Kvvlng AvV., Ho. OMcSCn, lil. Tajnik i Joku Veraorhar, 270S Ho. Lnwa<Wl» A v«., (Tbtrago, III. lUsgajNlk: A nt o ii J. IferbovA, V. O. ttos 1, Clofro, lil. /aplHnlkan Joli.i Molfk, 400S W. »lat Oklrago, IU. f
■	NADZOHNT ODHRKi » j
Jufto AuibrollK, Hm 3.11, CanuniitMirf, Po. P«nI Berger, 141 — Ut Ht., La Bati«, 1U.
POROTNI OPHKR: Aslen TTraM, Roz 140, Oaaonahnrft Pa. Jolo RadiAok, llo* 438, RaillMnn, Ps. Rudolf Plhtorlck, Jtox 43(1, Ilrldtevllls,J*a. Jnkob MtklnvAI<\ L. Ros 9, Wtll.>rk, Pa.'" 1 M. Pctrnvl.h, I48tl\ |lalo Ar«., PolUn^oo«!, a
I7RRUNIK PltUflVKTMj
Jolo gsvertalk.
VRROVNIZDRAVNIKI P. J. Kera, M. D., 6808 Ht. Olsir A v«., 01flT«laad, Okle.
V	H K DKNARNK ZADKVK IN STVARI, ki m tl««j« 8>- aprsvasgs odbora In H. N. P. J. naj m poARjajo na aaalovi	t	'
JOHN VKHllRRRAR, 8M7—ftO Ho. UwndaU Avs., Oklflago, lit. PRITOŽRR OLRDK OICNKRAtNICGA POSLOVANJA M poftlljtijo na nanluv JU&K AMIIRORI^, Roz 3fll, Csaonaburf, Pa.
PrUoUni prepirljivo vaobln«, ki ita Jik reiilt prvf la druga inUnimn ae poAlljajo na iuisIovi !	, t
ANTON HRAST, Hoz Up, Oaaoaaburg, Pa^
VHl liOPJHI, razprave, «laakl, nazaaalla Itd. se "Proavoto" a« p«»AHJaJ« na naalevi
URKDMdTVO "puosvktb", 8647—90 So. Uwadal« Ava., Ohleogo, 111. VHU lil RAVNlAKR stvari, na realna, oglaal, m polil ja Jo na naalovt UPI^AVMdTVO "prosvrt^b", 8687-flO So. Uwndalo A v«., Phtfiigo, III.
V	k oroi»;»« n »lonci a taJnUtvonl S. N, P. J., urcdslltvom ln upravallivom ' • Proavgto" n« rabit« imfa uradnikov, »arvo« aapMlt« uaalov, ki j« tu navodun, oko lolit«, d.i bo vsaka atvar kttfo rttloaa.
RAZPIS SLUŽBI.
Eksekuti.a Slovenskega rspub-ličanskega zdrušenja išče kores • pondenta, Id je zmošea pravilne slovenake in angleške denea na pisalnem itrojn. graf ima prednost. Plača po do* govoru. Trolnje poslati na na« slov: Anton J. Terboveo, box X. Oicero, IU.
RAD BI IZVBDBL
ltje je mol brat Josip TomaŠin po domače aonešl, doma Iz ftt. Ku-pt rt ske (are, štev. 12 na Dolenjskem. J^a njena bi rad Izvedel nje-ko v brat A nt. Tome!In, kateri trni ft|U sporočiti o hudi bolezni nj«. nega brata John TomaŠin, ki ja ' I-bolan ha Influensl. Ako kdo raja-kpv ve ta njegov naslov, prosim, da mi K" naznani, da hodom lahko tele ura flral za slučaj hitre potrebe. Moj nanlov je: Anton To-mažin, P.O. B. 25, flouthvlew, Pa.
NAPREDEK
"Prosveta" piše za,Magostanj(> ljudstva. Ako so strlnjaA z njenU mi idejami, podpiraj truovre, ki oglašajo v Prosvetl. — V r.alogi imam vso za vsakdanjo potrehšM* ne pO zmerni ceni.
ANTON ZORN1K, Harmlnie, Pa.
Krojača
na Biy ln okolici se ppiporo^eva sa krojaško delo novo obleke, zimske suknjs, člstenje, krpanje, likanja, barvanje, moške, šensko ln otročje oblake. Smo v »veni s najboljšim Dry Oleahing ln Dyu Housa družbo. Naša delsvnlea Jo v bivšem poštnem uradu. JOl KOMAT AR, and
ion teran Oompanj, ELY, M1NN.
" 1 ■
RUSI SO USTAVILI ODPLAČEVANJE VOJNE OD-fiKODjmnB
Kopenhagen, 4. novembra. — ••Frankfurter Zeltung" poroča,, da vsa »namenja,katejo, da Rusi ja ustavi odplačevanje vojne odškodnina Nemčiji
I List pravi, da je Rusija, ki je plačala dvm obroka, vitavUa is-voa »lata ln bankovcev v Nemčijo.
List dodaja, da Je to dokas, da Rusija ne bo plačala zadnjega o-
• 'i. orova. *
mmmMn^mmmmn
s Mullln
4IITOVHH Avt..	Plllsburflh, Pa*
(N.MroU «1. M* 6.	od SaiW»ltold St Poa»to m na»la a m.|»m
Jaa ai«in najalarajll adravnik »|m-aljaliat aa Htovrne« v Ilttahurghu. Zdravim la val kot M M bolna molka is lanaka. Ovdravil a«m la aa tlaofa ta tiaei<a oaab ta morim tudi vaa. V sdravljaaju raanili leloSal imam najva^jo iakulajo. Rnbim aa< «o najbolj&it »dravila. Imam naj aoljll »laktrlial atroj ra prilakava nj«, potom kat*r»ga ao vidi »«lo val« trlo kot na dlani. K m»ni prihajaj ljudja od bllau ln dalafl, da Jik adra vlm. Zdravim rarn« bolaanl napisno ln naglo. OovortaM ftlsto slev«iake. im ao smorna. BaaeaUrtas
fraUkava aaatonj. Prldiu k OMfU kot k prljsteUa. UmSm	ajalral 4m S. avaSpr. V MMj, nm
U 10. ora do S.
Razno iz Inoz^mstvie i.Mn.m
^ * —-	B|lo )t rM<\n}o are«lo (30. «kli»R-
ra ) ob šosti tiri zvečer, ko oo pili v Tisr.ino palačo tHjo f«jaW „ predstavili v piaernL Jrof r. šetio in irrofMo Almasnjr in jih vprašal.
Parte, 4. nov. — Is Aten poroča jo nemmdio, da so zavezniške p«-
SIS/« V^TIaxa
trrad, ko je zavezniško bojno W je ^ P^ dr£jl en0 r(, dovrf preplulo Dardanale.	vojak J;
Pegodka aa F^Ja i Turčijo, oatro vprašal,	M
f/ondon^-Pofoji. ki jih K
Pisala Turčija,
Pogodbe oWgs 2Ti \otk. ki so:
KROJAČI NA STAVKI
"Revolver", r bil odgovor -fVnite onršje prrf! M« m\ ukaz —
lallošite svojih p«išk "
Nav York.& T. -tik.li
k rogače v ln šivilj, ki i«d#lujrju o-irdfc* obleke, je zanlsvkalo v »m -stu. V uewjeraeyjnkih delavnicah, v ketorib drla do 1JMW osrl». im» U priznali zahtev«, fttrajkajorl k nt-jači ln šivilje zahtevajo <mrmuml delavnik in 20^dMotna povišanjs mer dr.	•
Obistne bolezni.
Iloicaen na obialiii ar poievi kakur hitro so oblati neemoftnr t* člšč«'iiie vodf in te vodne crvk« preneheio odvu jut i vodo. Ce odliujn potek mivudne nesnnge ln drngili snovi tudi stvari. k| bi morab' oMutl v šlvfncm sisli inu. %po> fio vrti- obisil h redu. k< r moralr pr«v^kf» puV/itl vodo, ker mUmja premulo vode od vns, ^r nI ^Islu. uIm» vos n tr /ili p« M oillmjn s«mn oderbr.
Severova
Zdravila za jetra in obiati
(Hevi^kVK4diiry eml Uvrr Iiri«in»y) vs<buir gotove
snovi zu politi s kiib rlml e<- odšetn jo vs4',zbrnnr n»-»n n««• in drug* bolirfliie. To zdravilo ar prluoroM za vsr()s čivV. oblati, vranU«. »aprljr vode. bolno odliH-Janj«' vodr. zuti kloati ln plinov v.fclodru. stiitonke in hrbtnih IhHi^Ih. Ona Jc 76 centov in
Za izpiranje ual
flA/osJg
bovja, aa srgranja In proti alabim dnbom, slarr kj^r koli ie p»ir«-bs, iM»dul pri i umivanja sfl irjiirMaJu I«. Movam 'a Aallaepaol (^i»r«rov AnllariMol) Ma> prlfmroAlJIv. <Te na Jo IS (
Zfarlln« milo
ht 1,1*4. M«v«raM'»di«ni«»d Hfcm Hooii (i*cecsve rdfavllno »Mlloi Stopinj* 1» rdrSVl k»lo, po Miaim mtndiin I« alarlm yrt kopa nju. To mil« i*1 d<#brn pri briljti in pri «•«!< loalrtnk. Ja Iin i-i ulov.
Kre.no oblUJ. *	.
vMko »«n«kw In 100*0 V«akak«r
C J- wlo lr»S<» »Miloll u, br»r baklo« auoauji- t*»i|»' . Zm/ vaa tok«- alM^aJ*1 i'	•
Kar«- On*** (Hevorov rraan»*) a# le prliitoalljlv m o»na»ree). ms*.
ta •'IpraM mami j«
jnkov
porja In p^ «hod na	I«^ l^HTZŠStt še-kem,|WlllM,r Vet Ive, .-tednik
OttoZv^n, i.........
ria in pr^t uhod na IVno n^ x b
| Zavezniki	^d.	^^ ^
Hke ln bonp^ke trdnisve	z.tem J* P^ vojak
1 Turčija mora povedati, kje s« ieie
SV PRBROK 0 INfLUETNCA
Zim (Mf, 111. — Veliki duhm *u

aino b« lKll>e šlev. 2, prr-rok ki svHovnU-r
aiofiintom, je odkril B^vo met^
PROftVETA
❖»»»»»»»O »»»0"»»ft0 c ooeeeeoe eeeetee >
ognjem in mečem, i
ZOODOVIN8KI ROKAV.
> Poljaki spiaal 8ienkiewiwics. — Poslovenil ! Podrsviki
ImMIMMMH I M o#	»»»»»»
(Nadaljevanje.)
Videli no tam "Porohe" {pragove} in jiU občudovali, Poneben čudež izmed vueh pa je bil atrašen Nenanit, ki je, kakor »voj čan X«-ila in Karibda, požiral vsako leto po nekoliko ljudi. Poleni ao ae podali na vzhod, na požgane al epe, kjer jezdeci po pogorju niti jezditi niao mogii; morali *o konjem noge poviti a kotami. Naleteli no tam un množico gadov in kač, po deaet laletov dolgih in debelih kakor moška roka. Po poti mt m na-motnih dobih izrezovali na večni apomin knežje grbe, napoaled zašli v puate atepe. kjer te »ledov človeških atopinj ni bilo moči več videti.
"Mislil aem ai," pripoveduje učeni goapcd Maskevič, "da ae bomo morali po zgledu Uliseja rclo v Ilad napotiti."
(Joapod Volodijevaki pa je dejal:
''Ljudje izpod prapora goapoda atražniks Za-mojskega, ki ao šli naprej, ao eelo priaegali, da ao jte videli oni konec, za katerim je *vet z de»kami zabit."
Nameatnik pa je pripovedoval tovarišem o Krimu, kjer je prebil ravno pol leta, čakajoč odgovora vzvišenega kana; o tamošnjih me»tlh. ki ho ostala iz davnih let; O Tatarih in njih vojaški mori, kakor tudi o atrahu, v kakoršnem no živeli, ko no izvedeli o velikem pohodu na Krim, katerega bi k* imele udeležiti vae moči poljake ljudovlade.
Pripovedujoč ai ob večerih vae to, pričakovali ho knezove vrnitve. V tam času je predatevljal nameatnik tovarišem gospoda toaffoa Podhlpeto, ki je bil kaj vljuden človek, da ai je lahko naklonil vaeh »rcš. Tu<ii njegova velikanska moč mu je pridobila kmalu »potovanje. Rad je pripovedoval temu in onemu o predniku Htovejki in o od-»ekanih glavah j znal pa j* akrivati avojo obljubo, hoteč ae izogniti njih nagajivoatl Poaebno sta ae l>a Sprljamtila t Volodijevakim, a to valed enake občulljivoatl are; Čez malo dni *ta hodiJa oba zdl-liovatl ne nasipe/ Prvi po knegirijiei Ani. drugi po (mi nepoznani, od katere ao ga ločile tri glave, Jjatere odaekati ae je zaobljubil.
Volodijevaki je vabil goapoda Longina k dra. goncern. Toila LKvin je napoaled akleuil, zapiaati ae pod prapor oklopnikov, da bi inogel alužiti pod Hkretuakim. V Ljubnem je tudi zvedel, da ga val amatrajo za viteza prve vrate in enega iz najboljših knežjllVča*tnikov. In ravno v praporu, kiu tfremu je bil Rkretuaki poročnik, imelo ne je iz-prazniti mesto valed amrti /akrevekega, a*priim-kom " Miaerere mei"; ker ao ae valed vlage vae »tare rana odprle, ni »ploh nihče pričakoval o. zdravljenja. K ljubavnim nkfhem nameatuiko\(im M je še pridružila Aaloat radi izgube atarega to-varila in zvestega prijatelja. Po eele ure ni od»to-pil ni za ped od njegovega vzglavja tolažeč ga in navdajajoč /. upanjem, da Ae marsikateri pohod izvršita akupaj.	,
Toda ataree ni potreboval tolažbe. Umiral je veaelo na trdem ležišču, povlečenem a konjsko ko. žo ter z otroškim nasmehom pogledoval na »veto razšlo, obešeno nad poateljo, Skretuskemu pa je odgovor jal t
"Miaerere mei, goapod poročnik, jaz že greni po avoje nebeško plačilo. Moje telo je ran tako luknjasto, da ae le bojim, da me aveti Peter, k) je laizji maršal in ima paziti na čiatoto v nebesih, ne spusti v aveti raj v tej razcapani suknji. Pa mu porečem: Sveti Peter, zaklinjam te na uho Malini* zrtro* ne delaj ml aramote, ker ao mi ti pogan^e lako razeepill telesno obleko... miaerere meil Ce pa nastane kak pohod avetegrf Mihaela na moči peklenske. pa se bo dal še »tari Zakr?vakl tam upo-rabiti."	^
Zalo ae tudi poročujk. akoravno vojak, kf je tolikokrat gledal amrti v oči in jo aam zadajal. ni mogel zadržati solz, poslušajoč tega atarca, čegar amrt je bila podobna zahajajočemu aolneu.
Nekega jutra ao zadoneli zvonovi v vseh lju* iHMiNkih cerkvah iu cerkvieah, ki ao razglašali smrt gospoda Zakrev»kega, Tega dne je doapel knez iz Senfo in ž njim goapod je: Bodzinakl in l^Msota. ali takorekoč ve* dvor, v mnogih kočijah, ker je bilo npremstvo pri gospodu Huffčlnakem nebrojno. Knez je dal pripraviti veličaaten po-ureb, hoteč počastiti zasluge umrlega ter pokazati, kako čisla viteška ljudi. Zalobnega »prevoda »ose udeležili vsi polki, kar jih je bilo v Ljubnem. Na nasipih ao gromeli možnarji In topovi. Konjeniki so šli iz prada k farni eerkvl v bojnem redu. toda « zavitimi banderi; /n njimi polki pešcev, noseč puške s kopiti"hakviško.
Tudi knez v žalni obleki ae je peljal za Jtrato, v pozlačeni kočiji, v katero je bilo upreženlh oaem, kakor mleko belih konj, ki so imeli grive in repove rdeče pobarvane in šopek črniti nojevih perea na glavah. Pred kočijo je stopal kot knežja atraža uldelek jnniča rjev; takoj za kočijo pa pale po špen»ko opravljeni, sede.' na težkih konjih; dalje visoki dvorni uradniki, dvoruiki službujoč in v pokoju. tia|toaled pri cerkvenih vratih, kjer je duhovnik innkoUki pozdravil krsto a nagovorom,' račenjajoč r l»e*ednml: "Kam tako hitiš, goapod /.akrevskl!" Polem je govoril«« še nekoliko tovarišev in med njimi tudi trmpod Skretiwkl kot na* čelnik iu prijatelj ranjkega Napoaled ao nesli truplo v rerkev in tu šele je tnčel govoriti najzgovornejši l>med govornikov: duhovnlk-jezult Mn-Imverki. liovoril j« tako lepo in vrvlšeno, da ae je *am knez razjokal. Ilil je pa tudi nenavadno ob-Čuiljiv< it* wr» in vojakom pra>l oče. Ljubil je red nnd vse dmgo. toda glede naklonjanoatI In Ijn. berni kakor&no je nkazoval ne samo svojim vojakom, marveč tudi njih ženam in otrokom, ni «e imuret nihče meriti I njim Puntarjem strašen In itetMimiljcn. bil j* vendar |»ravl dobrotnik ne aamo plemstvu, marveč tvojim ljudem Ko ao leta
H>4« kobilice uničile aetev, odpiutil je vsem najemnikom za c^lo leto najeniščino, m>dložnikom J »a ukazal razdeliti zrnje iz evojih žitnic. Po požaru v Horolu je vae meščane eela dva meaeea iz avo-jega živel. Najemniki in oakrbniki zemljišč'ao tre petali, boječ ae, da bi knezu ne prišla na ušeaa kaka krivica, povzročena ljudem. Hirotam je bilo zagotovljeno varuštvo, da ao jih na Zadnjepru v ol»če te knežje sirote imenovali. Čula j#nad njiuii sama kneginja Hrizelda a pomočjo očeta Muho-veekega. Po vnem knezovem zemljišču je tore> vladal re^l, izobilje, pravica, mir, pa tudi «trah, ker v »lučaju najmanjšega upora ni poznal knez mere v ardu in kaznovanju. Tako ae je v njegovi naravi družila dohroarčnoat a atrogoatjo. Toda v onih krajih je le na -hvalo tej atroftoati moglo ae razvijati delo in življenje človeško. Le pod kakimi pogoji »o mogla naraščati me»ta in vaai. Kmet ae je pospel nad 'hajdamaka' (rokovnjača), kupec lahko mirno trgovat a avojim blagom, ao-vražnik ni »mei prestopiti meje, cele tolpe tolovajev ao ginile na vešalih, ali pa ao jtti vzeli v vojake, in puMti Irraj ae je razcyital.
Divji krajini, in divjem prebivalcem je bilo ireba take roke. Na Zadnjeprje ao šli iz Ukrajine najnemirnejši ljudje. Tje ao ae aelili naaelniki, ki jih je vabila plodna zemlja; zbirali ao ae kmetje z vae Poljake, zločinci utekajoč iz ječ, z eno be»edo, kakor bi rekel Liri j: "Pastirji in ljudje, pribežav-ši iz »redišča /tvojega nayoda." Vzdržati jih na uzdi, napraviti iz njih mirne naaelnike, prisiliti jih k pravlom našelniškega življenja, mogel je le takšen lev, na čigar rjovenje ae je vse trealo.
. Goapod Longin Podbipeta, ugledavši kneza prvikrat pri pogrebu, niti laatnim očem ni mogel verjeti. Ker je alilal toliko poprej o njegovi alavi, domišljeval ai je, da mora biti kak velikan, za glavo višji od drugih ljudi. A knez je bil bolj majhne rasti in doati medel. Bil je še mlad, — imel je Šele šeatirtTrideaet let — toda na njegovem licu ae je že videl vojaški tVud. Dani je živel v Ljubnem kakor kak kralj, je vendar ob čaau vojake in po-hodov prenašal vae nezgode avojih tovarišev. l'ži-val je črn kruh, apaj na golih tleh, in ker je več časa y avojern življenju prebil pri delu v bojnih taborih, — pustili ao mu ti aledi na licu. Vaekako pa je obličje kazalo Že na prvi pogled nenavadnega človeka. Odaevala je raz njega železna in neupogljiva volja in veličanatvo, kateremu ae je moral vaakdo nehote klanjati. Bilo je videti,/la ta človek poni* evojo moč in vq)ikoat, in ko bi mu položil jutri kraljevo krono na glavo, ne Čutil bi me začudenega, niti bi ga ne potlačila njepa teža. Oči je imel velike, mirne in prijazne; toda zdelo ae je, da bli»k šviga iz njih; čutiti je bilo, da bi bilo gorje temu, ki bi ga hotel vznemiriti. Nihče tudi ni mogel prene»ti mimo bleaka njegovih oči. Videl ai po-»lance, ki »o oaiveli v avoji alužbi, katerim, ato-ječlm pred Jeremijo, se je zapletal jezik, dk niso mogli začeti razgovora. Bil je na avojem Zadnjepru pravi kralj. Tz njegove piaarne ao prihajali privilegiji in naslovi: "Mi po božji mllgati knez in ifoapodar itd." NI mnogo gospodov j<t prišteval »ehl enakim; knezi krvi davnih vladarjev »o bili njegovi maršali. Tak je bil v avojem čaau Helenin oče, Va»ll Bulih Kurčevič, čegar rod je, kakor »mo že omenili, izhajal od Korijata in po njem od »amih Rurikov. '
Po materi Valahinji je podedoval belo polt — ono belino razbeljenega železa, od katerega sije žar — in kakor vranovo perje črne laae, ki ao na ogoljeni glavi »amo spredaj vaipavali ae mu buj-nejše nad obrvi ter zakri^oli mu polovico čela. No-eil ae je po poljskem kroju, toda za opravo ni preveč maral, ter »amo pri večjih svečanostih oblačil dragoceno obleko, da »e je ves lesketal zlata in dragega kamenja. Cloapod Longin je bil nekoliko dni pozneje navzoč na taki »večanoati, ko je knez zaaliUl poslanca Rozvana Uršo. Zaališanja ao »e vršila vaelej v tako imenovani "nebeški dvorani", kjer je bil na »tropu vpodobljen nebevni obok z zvezdami a čopičem alikarja Helma iz Gdanake. Takrat je sedel knez pod nebom od žameta in her-meUnskih kož ns vzvišenem proatoru, tronu podobnem, čegar vznožje je bilo obito a pozlačeno ploščo. Za knezom je Stal duhovnik Muhoveeki, tajnik, maršal knez Voronič, goapod Bogualav Msskevlč; dslje psže in dvsnsjat trabantOv a sulicami v Španski noši. Globina dvorane je bila polna vitezov v prsznični obleki in krojih. Gospod Rosvan lTmo je prosil v imenu "hospodsrja", naj bi knet s svojim vplivom in grozo Imena zapretii pri kanu budzijašklm Tatarjem, naj jenjajo napadati Valahijo. kjer ao vaako leto delali strašno škodo in opuatošenjs. Na to prošnjo je knez odgovoril v čisti latinščini, da Budsijanci celo kanu samemu niso pokorni, ker pa ae nadeja, da pride meaeea aprila kanov poalanec, Čava Murij, hoče po njem »pomniti kana na vlaške krivde. Goapod Skretuaki je že prej poročal knezu o avojem poslanstvu; ni zsmolčsl tega, ksr je slišal o Umrl nlekem In o njegovem begu na 81Č. Knez je akle-nll poslati nekoliko polkov h Kndaku, toda poseh-ne vašnoatl nI pripiaovsl temu pohodu. Ker se je torej zdelo, da ničeaar ni, kar bi snalo kaliti mir in moč zadnjeperake države, začele ao se v Ljub nem arefenoeti in zabave. To pa radi navzočnosti goapoda poalatva Rozvana, kakor tudi radi prošnje gospodov liodzinakega in Laasota, ki ata v Imena vojvode Prijemakega proaila sa roko knje-glnjlee Ane t na to prošnjo ata dala knez in kne-sinja Orlseida po voljni odgovor.
I<e edini mali Volodijevaki je močno žaloval zaradi tega. Ko ga je Kkretnaki skušal tolažiti je odgovoril t
"Tebi je dobro, če le Hočeš, ti Auiea BnMbo* bata ne odide Ona »e te je tukaj ves čas jako naklonjeno spominjala. Minili aem apočetka. da ne godi le zate, da hoče vabujatl v BUiovcu nevoščlji voat; toda oedaj vidim, da ga je le hotela vlovltl na trnek; najhr* le do tebe edinega goji v arcu 2i-
rojfte ohlutkc.	" -
"Kajt Anica' Le vrni se k nje], ne branim U! Toda opusti pa miael na knjeginjieo Ano, ker to M bilo prav taka,'kakor bi hotel a kapo pokriti fe. nikaa ▼ r**d« "
(Dalje prlkodajil)'
T\	_ Ml ^^	šasa v mestu, večji del ovoj« <»
lit Stil DI 9L rnikanosti iu znanja pa ai je pri
ROMA*.
Spisal Josip Jurčič.
(Nadaljevanje.)
Naalemence ga je peljala pot proti zadnjemu majhno novkre-bcr. Grajako poalopje je bilo precej proatorno, štirioglato in v dvoje nadstropij. Daairavno je bilo zidano, kakor »e je dalo soditi iz stavbe, že v novejšem, to je | ne r k red njeni veku, poznalo »e i je vendar, da »o sta vitel ji yalo ; imeli v mislih take čaae, v katerih je dobro, Če ae dom da branili. Zato je imel *okrog in okrog spodnji del zida obliko male trd iujave in majhna, jako zamrežena okna. Goato aodno drevje je ra«t» lo okrog in okrog gradu po hribu, ,samo proti aeverti je bil avet nekaj bolj kamenit in gol. Zato ao tam atali hlevi in druga gospodar tka poalopja. Zdaj ae je svet naglo vzdfgoval do atrmega holma, na katerem je Kvaa na hiter pogled opakil rogovilasto zidovje, raz»ip stanovanja nekdanjih gospodov na Slemenicah.
Luč, ki je gorela v gradu zdo-laj in v prvem nadstropju, je pre pričala Kvasa, da družina in gospoda še ne spi.
TRKT.TR POGLAVJE.
- Prišel je pobk? lep in mlad, pa kaj mi je. prinesel, prašaln ga niacm, povedal mi ni.
Naronna pesem.
V zgornji sobi slemeniškega gradu je bila okrog mize zbrana mala druščina: gospodar z ženo, hčerjo in malim einom, pa Marijan Pfškav, sin aosednjega lastnika na pristavi Poleaku, komaj četrt ure od Hlemenic.
• Benjamin G. je bil meščan-ake rodovine in ni mogel ošabno šteti plemenitih prednikov, ki bi v boju tako ali tako čaat pridobili, tudi niao bili njegovi pradedje še tako dolgo naaeljeui hd Slemonicah, da bi bil mogel gospod Benjamin svoj pridevek brati v starem hI o venske m kro -riislu Valvazorju, pa imel je jittio doati zemlje, lepe bukovo ČHzde, precej velik vinograd, o-acni parov konj in eelo Čredo ro-gftte živine — in to je bilo, a čini v se je grnščak bolj ponašal, kakor če bi ae bil mogel akliceva-ti na celo vrato alovečih prade-do v. Ko »e začenja naša poveat, je iinel Benjamin še črez petdeset let, kar ao pričali aemtertja oaiveli laaje, vendar mu je bil ohranil Či«ti zrak. v katerem ^e živel od »vojega dvajsetega leta, kar je bil šole popustil, še neko mls-deniško »vežoat, valed katere je nosil še vedno pokonci avojo nenavadno visoko poatavo. Obraz njegov je bil večjidel vesel in to j<r veliko pripomogle do tega, da lica in če^a niao razorale tiate Črte, ki naMi' človeka delajo starejšega, kslkor je v resnici. Nočemo segati v njegovo življenje nazaj, tu povemo le dve reči, namreč da je bil precej po zgodpji amrti avojega očeta vsel aVbjo sedanjo /.eno, ki je bila še bolj miroljubnega značaja kot on, in pa da je prodal ataro opuščeno pristavo Poleaek s nekaj zemljiščem vred nekemu priseljencu, do tsčas neznanemu gospodu Pišksvu, in tako poravnal dolgove, ki mu jih je bil zapustil oče.
Roditeljema naaproti je aeJelo deklica, atsrs kakilr triindvajaet let. Mauica je bila pevorojenka in edina »eatra komaj devetletnega Balčka. Poatave je bila bolj očetove, zakaj prej bi jo bil človek imel za veliko kakor za majhno. Js modrih oči je sijala neka mila neskrbna in malomarna o-tofnoat. ki je delala bledo lice še veliko lepše in je akoro vaakega morala nekako čudno ganiti. Njena rdeča uata so ne le malo-kdsj nasmehnila. Pa ne morda zavoljo tega. da bi bila kaka »kriv-nont morila deklici mlado srce,
*	to ne; aama ni vedela, zakaj »e ji včasih ne ljubi amejnti. ko ae dru-ai smejejo: »ama nI vedela, zakaj ni venela, dasi ni je morala pri-znati, da ne pogreša ničesar. Oče jt mislil, da htvira ta lastnost od
•	od, ker preveč bere; pa ker je silno ljubil avojo edino, izmed šti-rib rojenih pri življenju oatalo hčer, uro jI nI hotel kratiti vase-Ija a tako prepovedjo Gosti lasje kostanjeve benre nsd viaoklm či-
\tlm čelom, pravilni obrat in vae raat ji je dajals nežno, čeravno ae posebno lepoto. Bila je nekaj'
dobila a syojo pridhoatjo
Razen domačega še nedoraale-ga aina je aedel na koncu mi& blizu devetnajetleten mladenič, Marijan fiškav. Imel je eno ti-stih obličij, ki po eni atrani la% hko valjajo za lepa, po drugi pa pri njih še nekaj pogrešamo, česar ae ne moremo domialiti. Zdravega, životnega mladeniča je vsak na prvi pogled uganil iz tega o-braza; naaproti pa bi bil moral tisti, ki trdi, da ae človeku bere z obraza, kako živi in ruiali, soditi ,da je življenje in mišljenje Marijanovo kaj enolično. In rea bi ae tu ne bil poaebno zmotil. Kot »oaed je bil skoraj veden gost na $lemenicaih.
Sredi mize je gorela voščena »veča ki okrog av^čnika »o ležale raztrofienc kvarte.
"Ali jih ne vržemo še enkratf-vpraša mladenič in zbira posameznic podobe. -
"Jaz aem ae že naigrala," reče Manica in potegne knjigo bliže. Videlo se je, da bi bila rajše bVa-la.
"Kako moreš vun in vun gledati v bukve f Ves dan ai zamaknjena vanje in še na večer ae jih n^ naveličaš,' pravi Marijan.
Ker je bil v piwi mladosti njen tovariš v igri, torej star znanec in akiro bolj na Slemcnicah domač kot na domu svojega očeta, zato jo je tikal.
"Jaz sem že tudi dejala, da bi bila Manica postala doktor, ko bi bila Balček," pravi mati/>a to.
"Ali jaz i ne bom doktor, mama f vpraša deček.
"Ti ai premalo priden, vse drugo ti je bolj mar kot bukve," pravi mati. "Le počakaj, kadar pride učitelj, ta te bo že nagnal, da se boš pridneje učil, nego»si »e do zdaj."
"Učitelj te bo ostro držal," reče Marijan, da bi dečka podražil.
Balček ^je verjel, naslikal ai je v domlšljill učitelja starega, grdega, ki ga bode uhljal in lasal, kakor je videl v vaški šoli, da u-čitelj lasa kmečke fantiue, in ustnice »o se mu napravile na jok.
"Nič ne verjemi, , Baldvinče! Če boš priden, ne bo ti nič zalega storil novi učitelj. Midva ae bo-\a vkup ueila," je pošepnila sestra kratcu na uho in mu' z lepo ročico pogladila rumene kodraste lase z lica.
"Kdaj pa pride!" vpraša Ma rijan.
"Danes hi bil imel Že biti tu, kakor mi je pisal moj prijatelj profeaor v Ljubljani, ki mi ga je preakrhel. Baje je izvrsten mladenič, bil je eden najprHtnejših učencev,' 'odgovori goapodar.
"Dobro bo to!" pravi Marijan. "Da bi le kaka mevža nc bil, imel bom potlej vaaj tovariša za na lov. Liaic je leto» doati, v viuu doli je ena £e precej kur odnesla. Predainočnjim aem je bil Sel ča-' kat, dve uri aem aedel na prAa zu, nazadnje pa mi je bilo dolg-čaa po noči parnemu prežati, zeb sti me je začelo, obcail sem puško čret pleča ter šel »pat. Ko bi bil imel še enega, pa bi bila dobila lepega liajaka. Tudi zajcev je le-toa doati. Bog ve, kako je to, da je letoa tako »rečno in rodovito za žival."
PRAftlČI V AVTOMOBILU KISO PRIJETNI PASAŽI RJI
Cincinnati, Ohio. — Polk luif-foow je na aemnju v okraju Boone k up j I sedem prašičev. Kurnik » prašiči je postavil na avtomobil in ae dob{e volje odpeljal proti domu. Na potu ao prašiči zlezli iz kumika in obkolili Iioffpovva. Neki prašič je »topil na kljuko in zaprl gazolin. Avtomobil je obatal sredi ceate. I>affow je bil zdaj v kaši Mislil je, če zapustim avtomobil. pojdejo praftči za nunioj, zato je najboljše, da ontanem v avtomobilu in Čakam na dobro dušo, da ga ,navije. Končno je prišel po poti človek, ki ae je zdel Laffoo-wu, da je poalanec iz nebo«, Ua gn reši i« neprijetnega položaja. Potožil je tujcu, kaj se ma je zjmdi lo in ga*proail, da mu navije ntro^. Tujec je apolnil željo in Laffoo\v je pognal avtomobil proti damu, da ae je vae kadilo za njim. Med vožnjo so pa prašiči i/.rabili avtomobil za igrišče in pustili v njem neprijetne spomine.
ŠPAVgKA LADJA ZADELA OB MINO.
Washington. D. 0. — Španski parnik "Chatarro" na potu iz kubanskega pristanišča v New York, j« pogreznil ob newjeraeyjakem obrežju. Moštvo jc dospelo na «u-ho v dveh čolnih. Poročila, ki jih je prejel mornariški departn^ent. govore, da je parnik zadel ob morsko mino, ali ga je pa uničila eksplozija od znotraj.
Na enajat mornarjev »o naleteli hlizo avetilnika Bamegata in na dvanajst, v reki Forked. BiH ao v lahki obleki in ao ae tresli mraza. Parnik ae je pogreznil v petih minutah.
RAZSTRELBA V TOVARNI JE UBILA DVE OSEBI
Philadelphia, Pa. — V tovarn! Eddystone Ammunition komparii-je v Eddystone, Pa., ne je dogodila razatrelba, ki je ubila dve osebi in dvanajut opasno ranila. Nesrečo je povzročila električna užigalna nit.
»-».
"Lovec ate, morali bi vedeti, da zato, ker je bila lanska zima prgv gorka in je bilo spomladi veliko soroda," razlaga gospod Benjamin. ,
"Ali letoa bode velik sneg."
'Bogve, morda pa ne," odgovori goapodar ter ae nasloni na atol.
"Gotovo, jaz vem. da.bo," trdi mladenič, "gob je bilo letos vae polno, llšaj po hraatju je dolg zrastel, dežja je bilo m/»1o po leti, žerjavi »o Že leteli.
"Belite, iz tega vaega Me ne da
BANKE V INDIANI MORAJO KUPITI ZADOLŽNICE
Indiaaapolis, Ind. — Po i/javi L. L. Campbella, ravnatelja drž. organizacije za posojilo svobode, morajo banke kupiti ravno toliko zadolžnic svobode, kolikor so jih pri njih kupili drugi ljudje.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim aercem naznajem bratom in seatram, sorodnikom, prijateljem in znancem žnloatno veat, da ie umrla »oproga in mati
'"	ROZI KOS '
dne 28. okto^ira, 1018 po kratki in mučni bolezni v svoji najlepši starosti 30 iet, pusti)a je žalujočega soproga in pet, tfe ne^orast-lih otrok:	. J
Frank Kos,, star 10 let, Louia I^pa, atar 8 let, Felika Kos, star 8 let, Fani Kos, at ara 4 let tf, Ivan Kos, atar 2 let, in v Foreat 0!ity, Pa. zapušča staro mater in več znancev in prijateljev. Najiakrenejšc »e zahvalim v»em aosedom in znancem in še poaebno pa Frančiški Zaje, za njih ualuge, ki ao mi jih i»kazali v uri žaloati in me toDažili ob čapu njene bolezni in smrti moje pokojne soproge in matere ae ne d<»-fa»tllh otročičev. Lepali hvAla mojemu bratu, kateri je prišel nalašč iz Cleveland, Ohio ob času pogrfha. Moja najlepša »hvala vae m. Tebi nepozabna »oproga In mati naj bode lahka »vobodna (zemlja. Počivaj mimo! ■ Žalujoči soprog FRANK K08
nič poanemati, vi morate bolj pa- ^ otroci, Manifold Ph metno mialitl. Pustite vraže Martinu Spaku in kmetom doli v va-al!"
Manica ni poslušala tega pričkanja, odprla je bila knjigo jM je jela brati, mati pa je imela o-pravek s šivanjem
Pomožfte svo|c zun|e v naravoslovt«.
N»i»» nam An j« miuHm rantfin. • kateiiait j« megofe sdravHt rana b»
"To nino vraže." je ugovarjal j letni. Ju lm*m v t»l«gf~Ur ra^t Marijan in bil ravno namenjen Mnn nnomiM sah« caatlU«, nvetjn. dalje raspeljevsti svoje prepričs	ta korwriae, Uk», ki itrlvaj* It
nje. ko pogleds hišna, »tsra	p. nn»j bret
ša. v nobo in pri poluodprtih du-i^'1
•pod, ki boile nnjbrš hotel ».tati ^	„ k,teT, ^^
Wnm ***	•• *nj rabi j«. Na adlatajte. aaraMe
"Kdo bi pač po noči prišel T" **aj ta pm/ljfT« kajlga je dejala gonpa. hitro prižgavši »večo
(Dalje prikodajiA)
Fv o
MATU. FKDim. Bas 77% Ottr VUn Tata. m. T.