Poiitični ogled. K r a 1 j e \1 i n a SHS: ParlaBjent je začel dae 16. t. m. pretreso«atr program Pašieeve vlade Stev. II. ,V nnenu republikaacev *e povzel be sedo poslanec Jovan G^onovič. Napadel j« v svoiem govoru predVsem novo vlado, ki se }e tako pozno pred • stavila parlameatu in ui dala pravo prilike za podrobao razpravo o n^e aem programu. Obsojal je PašiCevo zu aanjo politiko, ki nam je nalbolj ško4ovala radi tega, ker jo ^e vodil ta starec sam, brez parlamenta. Pritožetal se je nadalje čez slabo finanfino in fosj,odarsko stanje, v katercm se naa^a naša država. Krivdo je preabacaval nesposobnim voditel.em naše linaučne i oltike.. Dotaknil ge ]e tudi ar aiade in iz^avil, da ]o postala orodje p<ilitike Lbela" in ,,črna" roka — oiitjrske organizaci.e) in ni to, kar bi diorala biti: narodna obrana, Ostro je zaviiiil nasilno notran^o poliiiko seflan.e viade. Xa koaou svo.ega govo ra ;e povdaril polrebo novih volitey. jLjudstvo naj enknat spregovori jasno in odlofiao besedo, ka^ti to fc edina pot, po kateri bomO lahko izšii iz se idaajib. žaloslnlh razmer. zat jGjoaovi 6(jm je govoril radikaleo Joca Jovanovi8, kl je v bbširaem govoru stvarno in temeUto obrazložil svoja mnenja o položajU naše države na zunaj in znofrai. — Dne 17. t. m. je zbornica na4aljevala razpravo o vladai deklara * (ia_avi).i Za narodne socijalce je govonl poslanec Brandaer, za socijalpuinvote Etbin Kristan, v imenu Ju' ¦"Osiuvaiiskega kluba pa je nastopil dr. 2.>e*eliŁ«. V pofietku svojega govora je povdaiial, da je drugi Pašičev kabi &et O8»al po osebah in stremljenjib do ^iCico podoben prvemu. Ta vlada je »robJa v svet, da bo nastot)ila po spra jfetju vidovdanske ustave mirna doba filodonosnega razvoja na5e države, a aedai pa vidimo, da nas je brezglavi *entralizem privedel na rob propada, Tc 6ut,mo vsi v javnem, gospodarskJem in politifinem živl;en.'u. V zunanji polltlki Hnfi fl( ii\ eh sama ponižanja, in *tanj4) na«^ denarne vrednosti nampa najlcvš9 prt.doftMJf- naš gospodarski po iožii Vslikcjft dela opozici.e, bratov Hrvatov, ui v pariament. Vlada pa lzra^a oeatnalizem kl^ub hudomu odporn Siovencev Ih Hrvatov, Hrvate danea preganjajo in jih nazivajo rušilce flržave To ni res, Hrvati so bili vedoo iskreni rodol^ubi in pristaši jugo slovanstva, toda nasilna poDitika betjgrajskih cenfralistov ]e ranila niihovo zavesf, da ,jo hrvatska država ob«*c.jala žo nrej nogo srbska in da so Hrvati ii , 'i svoje kralje, svo*o zgodcn riuo. Hr>.vti aiso biii ,,pod;armljeni", Oin so, kakor Slove;;ci, svobodno vst>^jili v ki dcžavo, toda oni zahtevajo oo ^olno eaako^ ravaost s*Srbi, ki naj bo »ajamfinna v avtonomijah (fedcracijah) cosamcznih pokra.'in. Doklor no bodo felovenci in Hrvati dobili svc/ih avtonomij, ne bo v državi niti miru, nili ^reča in pravega gospodarskcga raz  raaha. Scdanji vladi iyia .Tugoslovanski klub nikakor - ne more izrekati zaapanja. — Clani odbora za upravno iazdelitev državo (centralizem) so so soglasno izrokli proti vladnerau nautu o razdelitvi države. GovorniM vladuih strank so govorill v svoAem imenu, le dr. Hohnjcc ]e v imenu Ju goslov. kluba podal načelno izjavo, v kateri je zahteval, riaj Hrvatska ter Slovonija ostaneta dva nedel]ivi pokraiini. Vladni načrt deii državo na 26 oblasti Radikalec Vu'i6iC pa je zahfeval, naj se ]o raz.deli na 30 oblasti. Ijo konČnib sklepov pa niso prišli. Zaniniivo je tudi to, da ]e Pašič izjavil, da bodo državo raz.'ol.evali na oblasti Sele todaj, ko bodo politične raz inere za to bolj ,,ugo'dne." A v s 4 r i j a. V Avstriji imajo sodai vladno krizo: gospoda pri zeleni mizi se je zopet erikrat skregala. Kakor smo že poro5ali, 3ta Ceška in Avstrija v Laai skleaili sponazumno pogodbo, Ker pa vscno:nci te pogodbe nočejO podpisati, je moral vsenem&ki ¦»iinister notranjih zadev dr. \VajDer, iH.lstopiti. Pogodbo bodo v zborniei pa kljub ugovorom vsenemcev spre'^i , ker bodo zanjo glasovrli krSč.. socialci (Ijudska stranka) m socijalni demokratS. Francija. Fraicoski ministr ski predsedaik Aristide Briaad je moral (Klstouiii, kor niso veftinske stranke v francoski zbornici odobnile nle gove miroljubne poliiike aapram.Neraftiji. Briand se je na konlerenci zavezniških držav v Cannesu (govori: Kanu) potegoval za spravo med narod' in za ola.SevanJe aemških odškodninskih plačil. Njegov naslednik le Raymond Poiacare, neiziirosen nas^rotnik Nemčrije, ki bo z nasilao poliiih.0 po izkua Nemoe prisiliti k plačev'i'tn* I oincare'eva politika nasila >o -»»od,'""ya Dajboli za francijo sanio.