ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO III. Št. 8. SEPTEMBER 1979 pemitn.izia.z* Perutninarji v osrednji akciji nič nas ne sme presenetiti Perutninarke med akcijo V procesu obrambnih priprav in akcijskega usposabljanja, so se posamezne enote in ekipe CZ in NZ v Perutnini urile skozi vse leto. Sodelovale so v raznih vajah, tekmovanjih in drugih manifestacijah, kjer so žele v večini lepe uspehe. Seveda so bile to priprave za akcijo v slučaju izrednih razmer in tudi za osrednjo akcijo NNNP, ki je bila 29. in 30. septembra. Enote in štabi CZ so bili na red, le koordinacijskega štaba ni bilo dovolj četudi v samem fini-šu vaje, zato so se posamezni štabi začeli vključevati neposredno v krajevnih skupnostih v akcijo po teritorialnem načelu. Štab na Mesni industriji se je povezal s krajevno skupnostjo Turnišče, saj so na območju te KS delovne enote z najpomembnejšimi proizvodnimi objekti in zato so tod organizirane tudi ustrezne strokovne enote za zaščito in pomoč. Štab je bil tudi ves čas osrednje akcije, 29. septembra, v stiku s koordinacijskim štabom KS in tako usmerjal delo svojih enot, katere so v znatni meri pripomogle k uspehu akcije na Turnišču. Podobno je bilo v štabu Perutninske farme. Sodelovali so s KS Dolena, o kviru le-te pa so imeli predpostavko, da bo »potres« tudi na farmi Sela. Vaja bi se naj začela ob 12. uri, vendar so člani štaba bili pripravljeni že v jutranjih urah. Nenehno so kontaktirali tudi s koordinacijskim štabom KS Dolena. Ko je do »potresa« prišlo so enote najprej stopile v akcijo za odpravo posledic na farmi med samo akcijo pa je »izbruhnil še požar«. Tudi tega so pogasili in vzpostavili »kolikor toliko normalno proizvodnjo«, nato pa obvestili štab Dolena, da so na razpolago za njihove potrebe. Tega so bili v štabu KS Dolena veseli saj jim je »potres« delal mnogo nevšečnosti. Na pomoč za od- pravo posledic so se odpravile ekipe za prvo medicinsko pomoč in veterinarske ekipe, ki so skupno z drugimi enotami KS uspešno izvršile nalogo. Enote štaba na Potrčevi pa so v osrednji akciji sodelovale s KS Jožeta Potrča. Tod so stopile v akcijo: enota prve medicinske pomoči, gasilsko tehnična enota, enota z vzdrževanje reda in RBK, enota z ekipo za radiološko iz-vidnišvo in z ekipo za dekontaminacijo (razstrupitev). Te enote pa so sodelovale po razporeditvi strokovne službe za obrambne priprave in koordinacijskega štaba CZ, ki se je v zadnjem času pred samo akcijo vključil v organizacijo in razporeditev enot. Poleg dela omenjenih enot in štabov pa je veterinarska služba TOK Hajdina, ki sodeluje s šta- bom na farmah pomagala tudi v Hajdini s svojo močno ekipo, ki je delovala v več vaseh te KS. Tudi objekte Perutnine je bilo potrebno zavarovati za kar je poskrbela narodna zaščita naše DO. V pripravljenosti pa je bila tudi perutninska oborožena enota teritorialne obrambe. To so 30. septembra poklicali na pomoč v KS Kidričevo kamor je vdrla »skupina diverzantov«. Prav enota v sestavi katere so bili naši teritorialci je »diverzante zajela« in tako onemogočila njihove namere. Delo pripadnikov naših enot je bilo ponovno lepo ocenjeno, kar je odraz akcijske pripravljenosti naših delavcev, načrtnega, političnega in operativnega dela štabov in koordinacijskega štaba CZ. Urednik Foto L. C.) IZ VSEBINE — Sindikat v procesu samoupravnega planiranja — Pripravljamo prehod na ofset tisk — Civilna zaščita v mesni industriji — Pobrateni občini Arandje-lovac — Ptuj — Perutninarji dobili svoj učbenik — Poslovno planska skupnost za perutninarstvo Jugoslavije Sindikat v procesu samoupravnega planiranja Šele s sprejemom Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora v letu 1976, smo tudi področje planiranja prilagodili pogojem našega samoupravnega sistema. Osnovno izhodišče v vsaki temeljni organizaciji predstavlja samoupravni plan temeljne organizacije, ki mora zagotavljati s svojo vsebino kontrolo nad pogoji, sredstvi in rezultati dela delavcev v TOZD, nadalje takšno vsklajevanje materialnih odnosov, ki najugodnejše vplivajo na razvoj materialne osnove, seveda ob nenehnem izboljševanju delovnih in življenjskih pogojev. Kot ustvarjalcem dohodka so pri nas v našem sistemu samoupravnega družbenega planiranja zajamčene pravice in dolžnosti, da delavci sami planirajo razporeditev rezultatov svojega dela s tem, da razporejajo ustvarjeni dohodek za razširjeno reprodukcijo, rezerve, za potrebe skupne, splošne in osebne porabe. Da pa delavec postane dejansko nosilec rezultatov svojega dela je potrebno, da se vključuje v proces družbenega planiranja v vseh fazah od pripravljanja, sprejemanja in uresničevanja plana temeljne organizacije ter planov družbenopolitičnih skupnosti. Pregled in vsebina planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981—1985: Ugotovitev stanja v organizacijah združenega dela daje analiza dosedanjega poslovanja. Ugotoviti je potrebno v dosedanjem poslovanju vse prednosti in pomanjkljivosti, skratka ugotoviti poslovno stanje s katerim organizacije pričenjajo novo plansko obdobje. Smiselno je, da se v analizo dosedanjega poslovanja vključi predvsem: analiza kadrov, osnovnih in obratnih sredstev, proizvodnje, prodaje in proizvodnega asortimana, finančnih virov sredstev, dohodka in uspešnosti poslovanja z vsemi kazalci po 140. čl. Zakona o združenem delu, okolja, zlasti pa trga. Na podlagi analize obstoječega stanja se izdela analiza razvojnih možnosti, ki vključuje predvsem možnosti odločitev o investicijah in asortimenta izdelkov. Razvojna možnost je možna pot bodočega poslovanja, ki zagotavlja nemoten proces reprodukcije, torej analiza razvojnih možnosti upošteva predvidevanja glede kadrov z njihovo strukturo, delovnimi pogoji, standardom in podobno. Nadalje mora upoštevati možnosti nabave osnovnih in obratnih sredstev, razvoj tehnologije, analizo tega, posebno vprašanje razmerja izvoza in uvoza. Pomemben je tudi pregled možnih razpoložljivih finančnih sredstev in podobno. Praviloma naj bi imela vsaka organizacija pripravljenih v tej fazi več variant možnosti razvoja. Tako pripravljene analize razvojnih možnosti so osnova za pripravo smernic in elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana. Potrebno je, da le bolj podrobno opredelimo vsebino smernic za plan TOZD. Smernice pomenijo za plan zasnovo temeljnih ciljev in interes delavcev, ki jih bodo uresničili in dosegli v planskem obdobju. Temeljni cilji so predvsem odločitve o ustvarjanju in rasti celotnega prihodka, materialnih stroškov, dohodka, dela dohodka za pokrivanje obveznosti iz dohodka za SIS, čistega dohodka, osebnih dohodkov, sredstev za skupno porabo, sredstev za razširitev materialne osnove dela in podobno. Med temeljne cilje spadajo tudi naslednje o-predelitve: obseg in struktura investicij, viri financiranja investicij, združevanje sredstev za posamezne investicije, povezovanje z drugimi TOZD na dohodkovnih osnovah, usmeritev prodaje na določena tržna področja, območja, usmeritev v proizvodnjo in prodajo za izvoz, prehod iz uvoznih surovin za domače, sodelovanje pri razvoju krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti, zaposlovanja delavcev, skrb za izobraževanje, za osnovne pogoje dela iz življenja delavcev — družbeni standard, razvoj družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe, investicijska politika in uvajanje sodobne tehnike in tehnologije. Pri vsaki od teh ekonomskih kategorij pa je potrebno podrobno opredeliti način, kako, na kakšen način, s kakšnimi sredstvi, bomo zastavljene planirane temeljne cilje tudi dosegli. Naslednja faza pri planiranju je pripravljanje elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov. Ti elementi izhajajo iz analize razvojnih možnosti TO, DO, družbenopolitičnih skupnosti, SIS. Za pripravo elementov moramo najprej ugotoviti vse povezave temeljne organizacije z drugimi subjekti. (Nabava, prodaja, skupna, splošna poraba, interes poslov skupnega pomena idr.). Elementi se nato opredelijo s konkretnimi obveznostmi in pravicami vsake TO do potreb in nalog skupaj z drugimi. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovaranje, potem, ko TO sprejmejo smernice in elemente je naslednji postopek pri oblikovanju planskih dokumentov. Zaključek planiranja je z oblikovanjem temeljev plana. Za vsebino samoupravnih sporazumov o temeljih plana in samih planov je potrebno upoštevati vse naštete postopke, vsebino, kot smo na- vedli za analizo razvojnih možnosti, smernice za plan, elemente. Nakazana strokovna opredelitev pojmov in vsebine planiranja je prikazana za lažje razumevanje in vključevanje v proces planiranja vseh sindikalnih delavcev. Način sprejemanja planov: Smernice za plan TO skupaj z elementi za pripravo samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana, sprejemajo delavci na podlagi narejenih analiz na zborih delovnih ljudi. Temelje planov posamezne TO sprejemajo delavci na referendumu. Samoupravni sporazum o temeljih plana sprejemajo, sklepajo delavski sveti TO, vendar mora biti sporazum v skladu s temelji plana posamezne TO, katerega so delavci sprejeli na referendumu. Vloga sindikata: Sindikat mora zagotoviti, da delavci v združenem delu in ostalih organizacijah aktivno sodelujejo v pripravljanju, sprejemanju in uresničevanju plana. Naloga sindikata je tudi, da v svojih sredinah vplivajo na sprejemanje takih planov in programov razvoja, ki so realni, usklajeni in ekonomsko upravičeni, da spoštujejo interese delavcev in družbe kot celote ob istočasnem in kontinuiranem planiranju. Sindikati morajo spremljati in analizirati uresničevanje v praksi sistema samoupravnega družbenega planiranja, samoupravnega sporazumevanja in družbene- ga dogovarjanja. Iz dosedanje prakse lahko trdimo, da sindikat ni bil vedno vključen v proces planiranja. Informacije, ki so potrebne v procesu planiranja še niso najbolj kvalitetne. Delavci pri uresničevanju plana dobivajo le splošne informacije. Razprava pri periodičnih obračunih in zaključnih računih se vse prevečkrat jemlje kot formalnost in ne kot element za dogovarjanje in izvrševanje planskih nalog. Naloga sindikata je, da delavci postanejo resnični nosilci planiranja in ne kot dosedaj velikokrat, ko so prisiljeni sprejeti slabo pripravljene plana, večkrat tudi brez predhodne razprave. V naslednjem obdobju moramo sindikati zahtevati, da bomo točno obveščeni o vseh fazah pripravljanja plana ter o vsebini pripravljenih dokumentov. Sindikalne organizacije morajo vstra-jati, da bodo delavci dejansko odločali o celotnem dohodku in vplivali na njegovo delitev. Sindikalne organizacije morajo tudi preverjati ali so v plane vključene res vse potrebe in interesi delavcev, ki pa morajo biti tudi konkretno opredeljeni, da bodo delavci lahko povečali svoj neposredni vpliv na oblikovanje razvojnih programov TO, DO, SIS in KS. V uvodu smo navedli faze planiranja, naloga sindikalnih delavcev pa je, da se vključijo v razpravo v vseh fazah planiranja. M. E. Možnost nakopa silosa Vedno več kooperantov se v zadnjem času odloča za nakup silosa za krmo, saj si s tem v veliki meri olajšajo delo pri reji piščancev. Zaradi nenehnega povpraševanja po silosih je TOK Kooperacija Hajdina že več let v stiku z nekaterimi proizvajalci le teh, predvsem z Agrostrojem Ljubljana TOZD Ivančna Gorica. Ta proizvajalec kmetijske opreme nam je doslej dobavil že večje število plastičnih silosov pod dokaj ugodnimi pogoji, tako glede cene, kakor tudi možnosti najetja kredita. V zadnjem letu, ko smo bili priče večjim podražitvam nafte in naftnih derivatov, se je močno podražila tudi plastika. Tako je cena silosa od Agrostroja iz Ivančne Gorice po zadnji ponudbi porastla in znaša 69.500 din. V ceno je vključena dostava in montaža. Za nakup je možno najeti blagovni kredit v višini 50 % vrednosti silosa, to je 34.750 din po 10% obrestni meri in s 7-letno odplačilno dobo z 2-letnim mirovanjem. To pomeni, da se za najeti kredit v prvih 2 letih anuitete ne odplačujejo, ampak se prične odplačevanje šele tretje leto in se nato odplačujejo 5 let. Ostalih 50 % vrednosti silosa, to je 34.750 din predstavlja lastno udeležbo kooperanta in jo je potrebno vplačati pred nakupom oz. ob sklenitvi kreditne pogodbe. Interesenti za nakup silosov pod navedenimi pogoji imajo možnost naročila pri Posebni finančni službi, na oddelku za kreditiranje kmetov v Hajdini, kjer bodo lahko dobili še morebitne podrobnejše informacije. Marija Pešec Tiskarji ob dotrajanih strojih (Foto L. C.) Pripravljamo prehod na ofset tisk Delo sindikata v delovni skupnosti skupnih služb Odločitev za prehod na novi način tiska je utemeljena z izračuni, rentabilnostjo, tržiščem, cilji razvoja TOZD in cilji razvoja grafične industrije na širšem področju. O modernizaciji razpravljamo že dolgo, vendar še je vse ostalo pri izgovorjenih besedah, razen dveh učencev, ki jih štipendiramo na grafični šoli. Sedanji delovni prostori ne omogočajo razširitve. Z uvajanjem nove tehnike se bo prostor vse bolj širil na račun oddelka stavnice in tiskarne. Razpored strojev in priprav v planirani proizvodni hali je že sprejet, znani so tudi dobavitelji osnovnih sredstev in repromate-riala, zataknilo pa se je pri dovoljenjih za uvoz osnovnih sredstev. Vsi tiskarski stroji, kamere, kopirni okviri, filmi itd. so namreč iz uvoza, ker jih v Jugoslaviji ne proizvajamo. Eden najpomembnejših problemov pri prehodu predstavlja priprava kadrov, kajti sami jih nimamo, nove bomo težko dobili, med delavci pa je premalo zanimanja za sodobnejši in kvalitetnejši način dela. Med odgovori, ki sem jih dobil, ko sem iskal morebitne interesente za višjo grafično šolo, je bil tudi takšen: »Bi me rad zaribal?« Zakaj bi se šolal, če mu pa dobre gre. Takšni se naj zavedajo, da bodo ti časi ob novem načinu deta minili. Pomembno je, da se vsi seznanimo z novim načinom dela, da ga podpiramo in sodelujemo v njem. Prebroditi bomo morali tudi odpor pri uvajanju, ki ga poraja »strah« pred nečim novim, kar bi ljudem ob slabše ocenjenih opravilih in nalogah utegnilo ogrožati njihov položaj in obstoj v TOZD, ljudem pa, ki opravljajo bolje ovrednotena dela pa njihov pomen in vlogo pri dosedanjem načinu dela. Ta strah pa je odveč. Ljudem je treba na primeren način in z utemeljeno razlago povedati, da ostanejo ljudje ob novem načinu dela ob bolj izobraženih kadrih enako pomembni ali še bolj, ker se odpirajo nova delovna mesta z novimi, kvalitetnejšimi opravili in nalogami. Probleme s kadri bomo lahko rešili tako, da bomo obetajoči kader prekvalificirali ali razmestili ali pa sistematično izvedli šolanje že zaposlenih in novih kadrov. Po prehodu na ofset tisk nas čaka še zahtevnejše delo, to je prehod na foto stavek, saj smo ena redkih tiskarn v Sloveniji, ki ga še nima. Na zahodu so že na višji stopnji razvoja, saj pripravljajo tiskovne plošče z direktnim postopkom z laserskimi žarki, mi pa še ofseta nismo osvojili, kaj šele foto stavka. Prekiniti bo treba z Gutenber-govim načinom tiska, ki je star že več kot petsto let. V prihodnji številki pa nekaj o gradnji proizvodne hale. I.C. V poročilu o delu sindikata v DS skupne službe v obdobju od sprejetja vodstva pa do danes lahko rečem, da smo zadostili svoji družbeni vlogi. Sindikat je organizacija, v kateri vsak zaposleni v delovni skupnosti ve, kaj hoče. To pa je zelo pomembno. Res je, da je ta ocena bolj splošna in bi z bolj podrobnim prikazovanjem našli še marsikaj, kar nemore biti ravno v ponos članom sindikalne organizacije. Predvsem mislim na kolektivno odločanje. Dovolj glasni smo na zborih delovnih ljudi. Tam je udeležba polnoštevilna, kot je na delovnih mestih. Tako bi naj bilo tudi pri sindikatu. Zavedati se moramo, da je sindikat najbolj množična organizacija in da mora to množičnost s svojo navzočnostjo tudi uveljaviti. Za predstavitev delovne skupnosti skupnih služb bi navedel dva podatka: Zaposlenih je 89 delavcev, od tega 2/3 žensk. V tej mandatni dobi vodi osnovno organizacijo sindikata 5-članski izvršni odbor, ki koordinira svoje delo s konferenco sindikata v Perutnini Ptuj in z občinskim svetom Ptuj. Če govorimo, da je temeljna oblika sindikalne dejavnosti v osnovni organizaciji, ki je nosilec političnih aktivnosti delavcev, in če hoče sindikat uresničevati svojo vlogo, mora delovati med delavci, vse druge oblike pa so temu cilju podrejene. Kot člani sindikata razpravljamo o vsakdanjih težavah, ki spremljajo naše delo. Če pa o njih ne bomo govorili mi sami, kdo bo torej? Določila zakona o združenem delu jasno pravijo, da odločamo na zboru delovnih ljudi mi, delavci, in nihče drug. Tako moramo pri vseh razpravah ustvarjalno sodelovati in jih največ pretehtati s sindikalnega vidika. Naloge, ki smo jih do sedaj opravili, so se nanašale predvsem na evidentiranje v samoupravne organe, SIS in zbor združenega dela. Tu pa moramo priznati, da sindikat premalo sodeluje, saj delegacije izvolimo, potem pa jih prepustimo samim sebi. Evidentiranje je stalna akcija v osnovni organizaciji. Truditi se moramo, da bomo izbrali takšne ljudi, ki bodo sodelovali v delegacijah in skupščinah in poročali o tem v svojih delovnih sredinah. Razpravo o zaključnem računu smo organizirali zaradi narave dela po sindikalnih skupinah oziroma sektorjih. Na zborih pa smo že prej kritično ocenili naše gospodarjenje v minulem letu. Prav tako smo bili kritični na sektorskih razpravah o poslovanju. V mesecu januarju smo pripravili konferenco osnovne organi- zacije, na kateri smo ugotovili, da naše delo ni bilo takšno kot smo si želeli, saj vemo, da vloga in današnje naloge sindikata niso več takšne, kot so bile pred leti. V našem vsakodnevnem delu je polno novih samoupravnih nalog. Mnogo več je političnega delovanja za boljše upravljanje in gospodarjenje. Po besedah delegata občinskega sveta sindikata je naša delovna organizacija zelo delavna ter je lahko marsikateri organizaciji za zgled. Sicer je sindikat v skupnih službah glede proizvodnje nekoliko ob strani, ker ni v neposredni proizvodnji. Sindikat je bil tudi skupno z osnovno organizacijo ZKS in z drugimi samoupravnimi organi nosilec razprave pred sprejemanjem novih samoupravnih aktov. Spodbujal je tudi razpravo ob sprejemanju sindikalnih stališč za leto 1979, ki pomenijo poleg programskih dokumentov sindikatov izhodišče za reševanje vprašanj našega delovnega in družbenega življenja. Letos smo tudi že sodelovali v razpravi o rezultatih našega gospodarjenja v prvem četrtletju, kakor tudi ob polletju. V zadnjem času potekajo v okviru samozaščite priprave za akcijo NNNP. V akcijo se moramo vključiti in poskrbeti za informiranje vsakega člana sindikata o nalogah in o vlogi podružbljanja varnosti. Še bolj moramo usmeriti delo v krepitev zavesti in pripravljenosti za organizirano obrambo in zaščito. V lanskem letu je sindikat organiziral enodnevni izlet pod geslom »Prijetno združiti s koristnim«. Ogledali smo si velikana papirne industrije Sladkogorsko, nakar smo priredili piknik v prijetni okolici Sladkega vrha. V letošnjem letu pa smo pripravili zelo zanimiv ogled vzreje piščancev pri naših dveh kooperantih, Francu Lorbeku v Zg. Gorici in pri Ivanu Jerovšku v Sp. Novi vasi. Izlet smo nadaljevali mimo jame Pekel v prelepo Logarsko dolino. Ob tej priliki smo v Nazarjah obiskali domačijo akademskega slikarja Ja-kija Horvata in si ogledali njegova umetniška dela. Ob koncu tega poročanja o sindikatu v DSSS bi povdaril željo, da bi se povečala družbenopolitična aktivnost vseh članov, ne samo v okviru delovne organizacije, ampak tudi izven nje. Izboljševanje položaja delovnega človeka je naša stalna naloga. Resnica je, da imamo sindikata toliko, kolikor smo si ga sami ustvarili in uveljavili. Janko Podlesnik Civilna zaščita v Mesni industriji O organizaciji civilne zaščite v Perutnini je bilo v Perut-ninarju precej napisanega, vendar menim, da je prav, če bralce našega glasila bolje seznanimo z delom enot in štaba CZ Mesna industrija. Ta štab povezuje enote CZ in Mesne industrije, Tovarne krmil in farme Breg. Doslej so organizirane vse predvidene enote, pripadniki večine enot pa so opravili strokovne tečaje za posamezne dejavnosti. Najprej je začel z delom oddelek za prvo medicinsko pomoč, kateri ima dve ekipi. Kasneje smo organizirali še gasilski vod s tremi oddelki, tehnično-reševalni vod in oddelek za RBK zaščito, ki se deli na posamezne ekipe. Končno so tu še ekipa za vzdrževanje reda, ekipa za zatemnjevanje in ekipa za zveze. Delo vseh enot usmerja in koordinira štab za CZ, ki pa v sodelovanju s koordinacijskim štabom in strokovno službo za LO v delovni organizaciji skrbi še za evidenco članov štaba in enot, za izpopolnjevanje enot in kar je najpomembnejše, za strokovno usposabljanje in akcijsko pripravljenost pripadnikov enot. Seveda je tudi še več drugih nalog o katerih pa smo že pisali. Da smo usposabljanju in akcijski pripravljenosti enot posvečali potrebno skrb se vidi iz doseženih uspehov naših ekip na občinskih in celo medrepubliških vajah CZ, kjer so bile naše ekipe vedno visoko ocenjene. Seveda pa ne gre brez težav. Ravno v Mesni industriji se menja precej delavcev, ki s svojimi odhodi povzročajo težave v formaciji posameznih enot in ekip, zato tudi trenutno niso vse v polnem sestavu. Prepričani smo, da ta pomanjkljivost ne bo negativno vplivala na delo naših enot v osrednji akciji »Nič nas ne sme presenetiti«. S pripravami smo začeli dovolj rano, saj smo že sredi junija pripadnike enot CZ seznanili z njihovimi nalogami v miru in vojni. Vsi žal stvari niso vzeli dovolj resno. Nekateri sploh niso prišli. Mislim tudi, da smo dobili premalo akcijske in usmerjalne pomoči od koordinacijskega štaba. Za osrednjo akcijo NNNP smo se po teritorialnem načelu vključili v krajevno skupnost Turnišče. Na področju te KS so namreč vsi objekti delovnih enot, ki se vključujejo v štab za CZ Mesna industrija. Po sedanjem operativnem načrtu bomo sodelovali z ekipami prve medicinske pomoči in gasilsko-teh-ničnimi ekipami. Druge enote bodo ostale v pripravljenosti za slučaj potrebe. Ekipe so ustrezno opremljene in poučene o delu in nalogah, zato v uspeh ne dvomimo. Janko Sire Vaja gasilsko-tehnične enote (Foto L. C.) Priprava mase za klobase (Foto L. C.) Delovanje osnovne organizacije ZK Pred nami so volilne konference 00 ZK, kjer bomo ocenili in pregledali naše delo v zadnjih dveh letih. Volilne konference morajo dati realno oceno usposobljenosti 00 ZK in tudi proučiti, kako se komunisti vključujejo v samoupravna in družbenopolitična dogajanja. V naši 00 ZK smo na sejah obravnavali vse aktualne teme s področja samoupravljanja, splošnega ljudskega odpora, gospodarjenja v TOZD in politične situacije doma in po svetu. Vendar moramo priznati, da še nismo dovolj akcijsko usposobljeni ter da v 00 ZK še ni v celoti uveljavljena takšna politična aktivnost, kot bi si je želeli. Zato smo posvetili po Vlil. kongresu ZKS več pozornosti delovanju vsakega člana v delegatskem sistemu, sindikatu, samoupravljanju in drugje. O novem družbenem problemu ne bi smeli člani ZK stati ob strani, temveč se morajo takoj vključiti v reševanje, saj bomo le tako premagali še vedno navzočo pasivnost in bo 00 ZK zaživela v pravem smislu. Po odpravi konference ZK v delovni organizaciji je prišlo do večje povezave 00 ZK z občinskim vodstvom, pa tudi na nivoju delovne organizacije je enkrat mesečno organiziran posvet sekretarjev 00 ZKS. V bodoče bomo morali posvetiti več pozornosti oblikam in metodam dela ter ugotoviti, ali se člani ZK dovolj ukvarjajo s konkretnimi vprašanji, s katerimi se spopadajo delovni ljudje. Za takšno delo pa moramo vse člane bolj usposobiti. Od OO ZK kakor tudi od posameznih članov mora priti več pobud in informacij, ki morajo biti odsev dejanskega stanja v okolju, kjer dela posamezni član ZK. Na sestanku 00 ZK moramo priti do jasnih stališč, vendar to ni dovolj, če se politično delo ZK začne in konča na sestanku. Sestanek je samo dogovor in priprava za konkretno aktivnost. Šele tako pride do izraza idejna moč ZK. Komunisti se še premalo zavedamo, da so rezultati pri utrjevanju družbenega položaja delavca pri samoupravnem odločanju, pri povečanju produktivnosti dela in pri dobrem gospodarjenju merilo politične učinkovitosti 00 ZK. Zato moramo ob nastajajočih problemih tembolj zaostriti odgovornost komunistov, ki delujejo v samoupravnih organih in drugod. 00 ZK mora črpati pobude za svojo aktivnost iz delovanja delegacij, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev itd. Da pa bomo lahko tako delovali, moramo biti usposobljeni. Vsak komunist mora dobro poznati razmere v (Nadaljevanje na 5. str.) Pobrateni občini Arandjelovac - Ptuj Perutninarji dobili svoj učbenik Občina Orandelovac in občina Ptuj sta pobrateni občini. Med njima obstojajo številne vezi na družbenem in ekonomskem področju. Stiki med pobratenima občinama so posebno aktivni ob občinskih praznikih. Občina Arandelovac praznuje občinski praznik 19. septembra. V delegaciji SO Ptuj smo imeli letos tudi predstavnika naše delovne organizacije, in sicer tov. Martina Berdena. Tovariš Berden je o obisku v Arandelovcu povedal naslednje: Občina Arandelovac praznuje svoj občinski praznik dan osvoboditve t. j. 19. september 1944. Letošnje praznovanje ob 35-let-nici svobode je bilo posebno svečano. Na svečanem zasedanju skupščine, ki so ji prisostvovali tudi člani delegacij pobratenih občin Ptuj, Zabok, Han, Pje-sak in Prijepolje, so podelili občinska priznanja in nagrade. Iz slavnostnega govora sem dobil dobro predstavo o občini, kakor tudi o herojstvih v teh krajih, ki so osnova sedanji svobodi in gospodarskemu napredku. Po seji smo bili vsi na proslavi ob odkritju spomenika narodnemu heroju Milanu Iliču-Čiči. Dolga pesnitev o njem, o njego- vem življenju in boju me je posebno prevzela. V isti KS Trešnjevica so odprli tudi zdravstveno 'postajo. V treh ogromnih šotorih za 1500 ljudi in zunaj njih, je bilo popoldne in še dlje splošno narodno veselje. Ob prazniku so imeli tudi športne in kulturne prireditve. Iz razgovorov s predstavniki SO in delovnih organizacij so bile izražene želje za še večje gospodarsko sodelovanje s SO Ptuj. Perutnina je bila glede tega posebej izpostavljena. Pri globljem razglabljanju o takem sodelovanju smo ugotovili, da bi že moralo poprej biti področje Arandelovca v razvojnih programih perutninarstva Srbije. Gradnja samo farme je zelo vprašljiva. Razvoj poslovnega sodelovanja bi naj bil osrednje vprašanje bodočega sodelovanja. Na sedanji stopnji sodelovanja Perutnine z Arandelovcem bomo morali temu področju iz našega skladišča v Beogradu zagotoviti vsaj več piščančjega mesa, po katerem je tam veliko povpraševanje in tudi tako prispevati k učvrstitvi vezi med pobratenima občinama. Uredništvo Del delegacije iz Ptuja v Arandjelovcu (Foto: Martin Ozmec) (Nadaljevanje s 4. strani) okolju, v katerem dela in živi. Seznanjen mora biti z vsemi samoupravnimi akti,, poznati mora razvojni načrt in stanje v TOZD. Seznanjen naj bo z dogodki doma in po svetu, poznati mora statut ZKS in ZKJ, program dela ZKJ, knjigo Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, katera mora biti temeljno gradivo za idejnopolitično usposabljanje slehernega člana ZK. Vprašanje, kako delati je skoraj tako pomembno kot vprašanje, kaj delati. Vsebino aktivnosti članov ZK smo v zadnjem času dokaj razjasnili, vendar še s celotnim delom ne moremo biti zadovoljni. V bodoče bomo morali še v večji meri pristopiti k individualnemu usposabljanju, večji akcijski vlogi članov ZK v vseh sredinah, posebno pa še k pridobivanju novih članov, kajti le tako bo 00 ZK res delala tako, kot se od nje pričakuje. Franc Ciglar Strokovne knjige s področja perutninarstva so zelo redke. Obstoja 'le nekaj strokovne literature v tujih jezikih. Zaradi sorazmerno visokih cen in težav pri nabavi so dostopne le ozkemu številu strokovnjakov. Toliko bolj nas veseli, da smo po dolgi vrsti let tudi Slovenci dobili kvaliteten učbenik »Perutninarstvo«, ki ga je izdala Višja agronomsKa šola Univerze v Ljubljani. Avtorica učbenika Nada ZORKO-BRAUN že vrsto let predava ta predmet na Višji agronomski šoli. Stalno ima čvrste stike s proizvodnjo in med ostalim že nekaj let zelo uspešno vodi delo testne postaje za perutnino pri Višji agronomski šoli. Bogato znanje ter stalna povezava s prakso, ki ga je prenesla v učbenik, daje tej knjigi posebno vrednost. Knjiga obsegalSO strani in je razdeljena v več poglavij. V u-vodnem delu se seznanimo z razvojem perutninarstva v Jugoslaviji ter v svetu, zgodovino domače kokoši, pojmi, kot so: pasme, tipi, soji in križanci. V poglavju o reprodukciji spoznamo gradnjo ženskih spolnih organov, zgradbo jajca, razvoj zarodka, vlogo moških živali v reprodukciji, vpliv različnih faktorjev na nesnost, seznanimo se s potrebnimi pogoji za kvaliteto valilnih jajc, organizacijo dela v valilnici 'in pogoji za inkubacijo, z napakami pri valjenju piščancev ter postopek z izvaljenimi piščanci. Poglavje o ureditvi prostora za rejo podrobno razčlenjuje biološke zahteve perutnine ter nas dobro seznani z obsežnejšimi osnovami za uravnavanje mikro klime, kot so: toplotna izolacija objekta, zračenje, ogrevanje, osvetlitev, stelja. Spoznamo osnovne zahteve za opremo za vzrejo piščancev in kokoši nes-nic. Prehrana perutnine je deležna znatne pozornosti. Poleg uvodne seznanitve z zgradbo prebavil, nas avtorica seznani z vplivi nekaterih faktorjev na zobanje krme, okusnost in prebavljivost. Do dobra spoznamo osnovne komponente krme (beljakovine, ogljikove hidrate, tolšče, rudnine, vitamine, energetsko vrednost in vpliv vode na prehrano perutnine). Tehnika krmljenja, oblika krme in poraba krme, je obravnavana na naslednjih straneh. Posebno poglavje obravnava podrobno tehnologijo reje piščancev in nesnic. Seznanimo se z navadami perutnine, tehnologijo vzreje piščancev, jarčk, proizvodnje jajc, rejo broilerjev, z delom v kurnici, kakor tudi s potrebami po delovni sili. V zadnjem poglavju se seznanimo s sestavo, kakovostjo, vplivi na kakovost in konzerviranjem jajc in mesa. Podrobno obravnava učbenik tudi kemično sestavo perutninskega gnoja in njegovo uporabnost kot gnojila ali kot dodatka krmi za prehrano goved. Menimo, da je knjiga »Perutninarstvo« zelo zanimiva za vse, ki se ukvarjajo v 'kakršnikoli obliki s perutninarsko proizvodnjo. Zato priporočamo nabavo iste vsem našim delavcem in kooperantom. Ob tej priliki se lahko tudi v imenu nas, ki delamo v proizvodnji zahvalimo avtorici za družbeno koristno delo z željo, da bo tudi v prihodnje v stalni povezavi s prakso, kar daje takemu delu večjo vrednost. dr. VARGA Obveščamo naše bralce, da si lahko učbenik — strokovno knjigo, ki je izšla v nakladi 500 izvodov, naročijo pri Višji agronomski šoli v Mariboru, Vrban-ska 30. Kadrovska sprememba Zaradi kadrovskih sprememb v vodstvu OK ZK je koncem avgusta odšel na novo delovno dolžnost direktor TOZD Tiskarna Stanko Lepej. Bil je dolgoletni član kolektiva, sicer že tudi s triletno odsotnostjo, ko je opravljal družbenopolitično funkcijo in je v našem kolektivu užival veliko zaupanje. S skrbjo smo sprejeli spremembo, zlasti zato, ker smo pred pomembno investicijo, ki naj bi kolektivu omogočila boljše delovne pogoje in nadaljni razvoj. Delovna organizacija nam je omogočila, da je funkcijo vršilca dolžnosti direktorja prevzel dipl. oec. Evgen Cafuta iz TOZD Commerce. Gotovo je bila za tov. Cafuto sprememba nepričakovana, vendar se je odzval dolžnosti in sprejel to dolžnost. Ob odhodu želimo tov. Lepeju še veliko delovnih uspehov, tov. Cafuti pa, da bi v naši sredini našel svoje mesto in se počutil dobro, kot v krogu svojih dosedanjih sodelavcev. Sodelavci Poslovno planska skupnost za perutninarstvo Jugoslavije V zadnjih dveh desetletjih smo dosegli v Jugoslaviji velike rezultate v proizvodnji, predelavi in prometu perutninarskih izdelkov. Stopnja rasti proizvodnje perutninskega mesa in jajc je znatno večja od stopnje rasti ostalih prehrambenih artiklov v naši državi, čeprav je proizvodnja prehrambenih artiklov v celoti tudi porasla. Dosežena proizvodnja perutninskega mesa in jajc je za našo družbo večkratno koristna. Znatno se je zboljšala prehrana prebivalstva z animalnimi beljakovinami. Za našo državo, ki se hitro industrializira in organizira je kvalitetna prehrana posebno važna. Poleg tega povečane količine perutninskega mesa in jajc na tržišču, omogočajo znatno večji izvoz ostalih vrst mesa, posebno govejega. Od 64.000 ton perutninskega mesa proizvedenega 1962. leta, je proizvodnja narastla na 204.000 ton leta 1976. V istem obdobju je proizvodnja jajc narastla od 71.000 ton na 191.000 t.. Rast te proizvodnje je zlasti povezana z rastjo proizvodnje v družbenem sektorju, delež kateri se je v proizvodnji mesa od 4,8 % leta 1962, povečal na 32 % leta 1976. Potrošnja perutninskega mesa se je prav tako povečala od 3,3 kg na prebivalca leta 1962 na 9,7 kg leta 1976, potrošnja jajc pa od 64 kom na 680 kom po prebivalcu. Uspešen razvoj te proizvodnje je omogočen s splošnim gospodarskim razvojem države, rastjo števila zaposlenih, rastjo narodnega dohodka in znatnimi investicijskimi vlaganji. Razvoj proizvodnje je zahteval in pripomogel tudi k izobraževanju kadrov, ki obvladajo s tehnologijo in tehniko proizvodnje. Znaten vpliv na razvoj perutninarstva v Jugoslaviji v preteklih letih, so imeli nekateri večji nosilci proizvodnje, ki so usmerjali smeri razvoja te panoge živinoreje. Lahko rečemo, da je proizvodnja perutninskega mesa in jajc prišla v tako fazo razvoja, za katero je značilen sorazmerno visok tehnično tehnološki nivo. Proizvodnja perutninskega mesa in jajc, zlasti intenzivna proizvodnja je karakteristična po tem, ker se odvija v poedinih fazah, ki so med seboj čvrsto povezane in predstavljajo čvrsto verigo, cilj vseh je cenejša proizvodnja mesa oz. konzumnih jajc. Medsebojna odvisnost posameznih faz proizvodnje, kakor tudi vsklajeno reševanje vrste organizacijskih in strokovnih problemov, zahteva stalno dogovarjanje, kar je imperativ naše družbene ureditve in daje široke možnosti za uspešnejši napredek proizvodnje. Čeprav se je perutninarska proizvodnja hitro razvijala, moramo ugotoviti, da je bilo v tej proizvodnji (mišljeno v jugoslovanskem okviru), premalo dogo- varjanja in medsebojne povezanosti. Ta problem ni nov in ob priliki strokovnih srečanj na perutninarskih dnevih smo o tem precej razpravljali. Vseeno je pa potrebno poudariti, da obstajajo po republikah in avtonomnih pokrajinah združenja perutninarjev (npr. Poslovna skupnost v Hrvat-ski, ŽPS v Sloveniji, ipd.), kjer se proizvajalci srečajo in razpravljajo o skupnih problemih. Tako se skupno dogovarjajo o planiranju razvoja, vsklajujejo medsebojne interese, planirajo raziskovalno delo in rešujejo zadeve skupnega interesa. Potrebno je pa poudariti, da zapiranje v ozke republiške okvire ob široki odprtosti jugoslovanskega tržišča ter ob vrsti vprašanj, ki so skupna vsem perutninarjem v Jugoslaviji, več ni možno. Že več kot 10 let so bile prisotne ideje, da se perutninarji skušamo nekako med seboj v Jugoslaviji povezati s ciljem, da programiramo razvoj, obravnavamo problematiko preskrbe z re-pro materialom, opremo ipd. U-stava SFRJ, Zakon o združenem delu, Zakon o osnovah sistema družbenega planiranja Jugoslavije in vrsta zakonov, kakor tudi celotni sistem družbenega socialističnega samoupravljanja, predvideva samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje kot osnovni način izražanja mnoštva samoupravnih interesov, njihovega vsklajevanja in je tako postavljen normativno kot ključna institucija ustavne ureditve. Prav te ugotovitve, kakor tudi stalno prisotna potreba za organiziranostjo, je dala pobudo, da se je formiral iniciativni odbor Planske poslovne skupnosti za perutninarstvo Jugoslavije, ki je uspel v sorazmerno kratkem času pripraviti samoupravne akte o združitvi delovnih organizacij v Plansko poslovno skupnost, izdelati progdam dela, ga finančno ovrednotiti in izdelati nekatere sporazume. Cilji Plansko poslovne skupnosti so opredeljeni v samoupravnem sporazumu in predstavljajo v glavnem naslednje: — ustvarjanje pogojev za stabilno, skladno in dinamično razvojno dejavnost vseh proizvajalcev v perutninarstvu, — skupno angažiranje in optimalno izkoriščanje proizvodno-strokovnih faktorjev, — bolj organiziran skupen nastop na domačih in tujih tržiščih pri plasmanu proizvodov perutninarstva in nabavi repromateria-la, — dajanje predlogov za optimalni način financiranja proizvodnje in prometa perutnine in perutninskih izdelkov, — skupna izdelava predlogov za kreiranje sistematskih rešitev in mer ekonomske politike, ki neposredno ali posredno vplivajo na ekonomski položaj organizacij združenega dela, — skupno anagažiranje lastnih in tujih strokovno znanstvenih potencialov pri reševanju osnovnih tehnično tehnoloških, organizacijskih, kadrovskih in drugih problemov s področja perutninarstva, — izboljšanje metod in odnosov sodelovanja organizacij združenega dela s področja perutninarstva z gospodarskimi in ostalimi subjekti, ki vplivajo na politiko razvoja perutninarstva Jugoslavije, — skupno delo na maksimalnem izkoriščanju vseh rezerv v perutninarstvu. Ustvaritev navedenih ciljev samoupravne organiziranosti v okviru planske skupnosti, bi omogočilo jačanje akumulativne sposobnosti vseh članov, očuvanje enotnosti in čvrstejšega povezovanja na tržišču, kakor tudi stabilnejše usklajeno gibanje cen in vzpostavljanje dohodkovnih odnosov ob zboljšanih pogojih dela, dvigu življenjskega standarda in izboljšanju vseh pogojev gospodarjenja v perutninarstvu. Prav tako bi ustvaritev teh ciljev pripomogla k boljši preskrbi prebivalstva s perutninskim mesom in jajci. Predvidevam, da bi lahko tudi izvažali večje količine izdelkov perutninarstva na tuja tržišča. Tako postavljeni cilji združevanja in pričakovani rezultati opredeljujejo smisel formiranja planske skupnosti in njene naloge. Samo z odkritim sodelovanjem ter skupnim reševanjem vrste problemov v okviru planske skupnosti, bomo lahko dosegli zastavljene cilje. Minilo je trideset let Prv