©MOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 59 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MA RCH 11th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Angleški parlament je naredil velik korak k svetovnemu miru London, 10. marca. Angleški Parlament je danes volil z 231 glasovi proti 139, da sprejme ar-bitracijsko predlogo Lige Narodov, ki daje svetovnemu razsodišču pravico posredovati v vsakem mednarodnem sporu, ki ne Na konferenci katolikov se je zahtevalo 5 tisoč milijonov za dela Včeraj je minul v Clevelandu prvi dan posvetovanja promi-nentnih katolikov, ki so se zbrali v mestu, da se posvetujejo, kaj je storiti glede gospodarske depresije, ki je prizadela toliko milijonov Amerikancev. Kot glav- ^ore biti poravnan z rednim tli- i ni govornik je bil Rev. Dr. John Plomatičnim posredovanjem. Ta I A. Ryan, profesor na katoliški ukrep angleškega parlamenta se smatra kot velik korak naprej k Mednarodnemu miru, kajti Anglija se je zavezala, da sprejme razsodbo svetovnega razsodišča v v«akem slučaju, predno začne z v°jno. Anglija je druga velesila, ki je Pretečem univerzi v Washingtonu, ki je imel govor, kateremu je dal naslov : "Naše bankrotno vodstvo." I Tekom tega govora je dr. Ryan izvajal: potrebuje se najmanj $5,000,000,000 za javna dela, da se bo kriza oblažila in da se de-naredila enak korak, j loma vrnemo zopet na normalno teden je francoski' pot. Kongres je dovolil v te svr- Parlament storil enako. Predlo- he samo $116,000,000, kar je to-ga se glasi tako, da morata Fran-! liko kot nič. Ta program bi se C1.la in Anglija, predno začneta kako vojno, obrniti se na svetovno razsodišče, in so sklepi tega razsodišča obvezni. Predlog, da Anglija sprejme razsodbo mednarodne sodnije v vseh sporih, ki bi mogoče povzročili vojno, je stavil angleški zunanji minister Henderson. Laboriti v parlamentu so bili za predlog, in njim Se je pridružila liberalna stranka pod vodstvom Lloyd Georga. Nasprotovali so le konservativci toda predlog je bil sprejet z veliko večino, če se bodo sedaj Zedinjene države priklopile Lisi Narodov, pa nikakor ni gotovo. ker ima ideja Lige Narodov se vedno mnogo nasprotnikov v Ameriki. V Californiji so odkrili tržnico za ljubezen Los Angeles, 10. marca. Tu sta bila prijeta dva moška in ena renska, ki so obdolženi, da so ustanovili takozvano "tržnico za ljubezen." V uradu te tržnice so našli listo kakih 100 deklet, sta-r'h. od 16 do 20 let, in listo pro-^inentnih meščanov in uradnikov, ki so bili "odjemalci" te tržnice. Poznani bančni posredovalec v Los Angeles, John P. Mills, je bil stavljen pod $5,000 Varščine radi kriminalnega pa-Pada na neko 16 let staro dekle, ^et deklet je policija aretirala, ostale je pa izročila njih staršem. dal financirati z izdajo bondov, ki bi nosili tri procente in pol obresti, če smo tekom svetovne vojne v enem letu izdali $24,-000,000,000 v enakih bondih, kako da ne bi mogli danes izdati $5,000,000,000. Dr. Ryan je izjavil, da ni upanja, da se gospodarska depresija v kratkem razblini. Trgovina še vedno hira, in tako ne trpijo samo delavci, pač pa tudi kapital, in kadar ta trpi, tedaj vlada nima sredstev za plačila. Skratka, popolen zastoj nastopi. Dr. Ryan je povdarjal izjavo predsednika Hoover j a, ki je pred enim letom ponovno zatrjeval, da se bo-na ^pomlad, oziroma najkasneje tekom poletja zopet vrnil normalni položaj. Leto je minulo, in danes je narod v hujši zagati kot je bil pred letom, iz česar se sklepa, da je Hoover ali nepoučen o splošnem položaju, ali je pa želo slab prerok. Da administracija predsednika Hooverja ne dovoli izdatkov za javna dela, kaže, da je Hoover popolnoma nezaveden položaja. Pravijo, da izdaja bondov za javna dela bi povečala davke. Gotovo bi jih, toda pomisliti je pa tudi treba, da kapital danes težko plačuje davke, dočim pa, če bi se delo odprlo, bi kapital služil denar in lahko plačeval deloma zvišane davke. Indijci častijo Gandhija kot svojega svetnika in velikega odrešenika Ahmadabad, Indija, 10. marca. Mahatma Gandhi je danes dospel v to mesto, kjer je pred enim letom začel s svojo propagando proti Angležem glede civilne nepokorščine. Njegova pot, ki je bila 600 milj dolga, se je spremenila v pravi triumf. Demokrati se posvetujejo o Bulkleyu in Baker ju za predsednika Washington, 10. marca. Veliko zanimanje v demokratskih krogih je ustvaril članek v Cosmopolitan magazinu, v katerem se trdi, da se je dvajset demokratskih senatorjev izjavilo, da bi imeli najraje senatorja Robert Bulkley iz Clevelanda kot Dober mož George Menko, ki stanuje na 4402 Martin Ave., je prišel ves °bjokan na policijsko postajo in Prosil, da njega zapro namesto P.iegove žene. Nima nobenih prijateljev, torej ne more položiti varščine za ženo. Slednjo so aretirali radi kršenja prohibicije. j govarjati. toda policija ni mogla ugoditi Prošnji moža. Kongresman kot kršilec Volstead postave Washington, 10. marca. Republikanski kongresman Edward Denison, iz Illinoisa, ki je vedno volil za prohibicijo, se mora danes že drugič zagovarjati, ker je imel žganje v posesti. Prva sodni ja je sicer zavrgla slučaj, toda apelacijska sodnija je odločila, da se mora Denison ponovno za- Potrebna naprava Na Public Square je na vsak Jjačin potrebno javno stranišče, isoče ljudi se tam nahaja vsa-0 uro. Mestna zbornica je se Ali bo kaj? Policija iz Houstona, Texas, naznanja, da je tesno na sledu Morris Liebermanu, bivšemu policistu v Clevelandu, katerega se dolži, da je prodal revolver Hy- Jaj odobrila, da se potroši $30,-mie Martinu iz Pittsburgha, k! ^ to potrebno napravo. Lo- ise nahaja sedaj v zaporih v me-kal se bo nahajal na severo- stu- obdolzen, da je ustrelil biv-godnem delu Public Square, in councilmana Potter ja. Lie-8lcer pod zemljo. Posledice influence ■Kot naznanja zdravstveni ad je tekom meseca februarja j^rlo v Clevelandu 189 oseb na J0sledicah influence. Bolezen je . Segla svoj višek in deloma po-ma, toda še vedno se javlja Nravstvenemu uradu dnevno 25 v*h slučajev. M Pogosti požarji k estna požarna bramba je test Poteklega tedna morala na- nie^t^ V 116 slu^a,'il1 ogn-ia v berman bi bil aretiran že zadnjo soboto, ako bi clevelandska policija to zahtevala, toda ker ni bilo tozadevnega povelja, se je Liebermanu posrečilo zapustiti hotel. In sedaj ga iščejo detektivi. Ali bo res? čuje se, da New York Central zapre v pondeljek lokomo-tivno tovarno in da bo pri tem skoro 1,000 delavcev zgubilo delo, med njimi mnogo naših rojakov. Poročilo smo zvedeli iz zelo zanesljivega vira. Glasovanje o novem Carterju mesta Cleveland zopet zadržano Pretekli pondeljek bi morala mestna zbornica v Clevelandu določiti, če se narodu predloži ta-kozvani Danaceau načrt za spremembo mestnega čarterja, toda tozadevno volitev je v mestni zbornici vsaj za dva tedna ustavil Herman Finkle, vodja republikancev v mestni zbornici. Danaceau predlog za spremembo mestnega čarterja določa, da se vrnemo k staremu županskemu sistemu in v a r d n i volitvi. V City Hall se splošno sodi, da je takojšno volitev glede spremembe čarterja povzročil Maurice Maschke, republikanski bos, ki je dal tozadevna navodila Hermanu Finkle. Maschke nikakor ne vidi rad, da bi se vršile čarter volitve pred novembrom, in bi raje počakal, da se vršijo še enkrat volitve za councilmane, in če bi' videl, da so republikanci dobili večino, tedaj ne bi nasprotoval čarter volitvam. Na vsak način se republikanska stranka poslužuje vsakovrstnih šikan, da prepreči volitve za * čarter. Najbrž se republikanci bojijo, da jim take volitve izpodbijejo varne stolčke v City Hall. -o- Glasovir v ječi Šerifa Sulzmanna se je opozorilo, da se lahko pripeti, da pridejo jetniki v okrajnih zaporih do strun v glasovirjih, katere je upeljal Sulzmann v zaporih. S temi strunami se lahko dobro prerežejo jeklene palice v celicah jetnikov. Sulzmann je pa izjavil, da se nič ne boji, da bi mu kak jetnik pobegnil. Prijazna postrežba, ki jo dpbivajo v zaporih, jih drži v zaporih. * Močan potres na Japonskem je porušil stotine hiš. Suhači očitajo mokrim,, da vzgajajo mladino v šoli proti prohibiciji St. Petersburg, Florida, 10. marca. Na zborovanju Anti-Salcon lige so bila danes na vrsti očitanja od strani suhaških govornikov, da so mokraši svojo propagando zanesli celo v šole po vsej deželi, in da sedaj "pitajo" šolske otroke s propagando za odpravo prohibicije. In da suhači nimajo več istega zanesljivega duha, kot so ga imeli pred več leti, pač pa so zgubili pogum, se lahko posnema iz govora delegata Eberta iz Los Angeles, ki je izjavil, da bodo pro-hibicijonisti tekom prihodnjih petih let dobili ali pa za stalno zgubili svoj boj. Mokraši so danes mnogo na boljšem kot suhači, toda predno se podamo, bomo vprizorili strahovit boj. Naš boj mora biti zlasti obrnjen v smernici mladine. Mladino moramo pridobiti za sebe, sicer bomo absolutno poraženi. Ameriški otroci se danes smejejo prohibiciji, toda ne vedo zakaj. Toda jutri bodo ti otroci voditelji naše vlade, in ti bodo rešili problem. . ." Gandhi je dobil ponuden od via-j predsedniškega kandidata v letu de posebni vlak, r a z k o š no 11932, dočim so je osemnajst se-opremljen, toda se je raje vozil natorjev izjavilo, da bi raje vo-v navadnem vlaku, v razbitemj lili kot kandidata Newton I), ; oddelku tretjega razreda. Pred Baker j a, bivšega župana v onim letom je bil Gandhi poslan j Clevelandu in voljnega tajnika v v ječo, in z njim tisoče Indijcev,j Wilsonovem kabinetu. Nadalje j ki so odpovedali pokorščino an- je čitati v istem listu zaniriliva gleškim gospodarjem v Indiji, razprava glede mišljenja kop-| Danes se je zmagoslavno vrnil v gresmanov o prohibiciji. Decem-mesto, kjer je storil prvi "zlo- bra meseca se zbere novi kon-I čin" proti angleški vladi, itoda vjgres k zasedanju. Med novimi | žepu je imel dokument, ki naj kongresmani jih je 30 in pol pro-; prinese mir in neodvisnost In- centa, ki so za nadaljevanje se-dijcev. Gandhi se je namreč po-; danje prohibicije, 35 procentov botal z angleško vlado. Gandhi je; jih je za to, da se sedanja Vol-potoval iz Delhi v Ahmadabad, | stead postava olajša, in 34 in po? C00 milj daleč. Na vsaki želez- procenta vseh kongresmanov je, niški postaji se je nahajalo ti- da se prohibicija odpravi. To soče naroda, ki so svečano in pomeni, da je izmed 435 poslan-resno klicali hozana staremu,; cev v kongresu 162 za to, da se malemu možu, ki tehta komaj 90 prohibicija obdrži, 186 jih je, funtov, toda katerega smatrajo da se prohibicija oblaži in 183 za svetnika in čudodelnika. Na-j jih je, da se prohibicija popolno-! bob Palanpur, vladar velike In- J ma odpravi. i dijske province, ga je pričakoval! -o- . na neki mali postaji z vsem pompom. Gandhiju so ponudili vla-jdarjevo palačo za počitek, toda I Gandhi se je raje vlegel na kos ! trdega lesa in počival. Tisoči so I klečali pred Gandhijem in polju-bovali zemljo, po kateri je hodil. Gandhi je na vse ovacije molčal, kajti bil je dan molčanja. Veliki indijski borec za svobodo si Na Balkanu se še vedno zemlja trese London, 10. marca. Izmed 34 porušenih mest in vasi tekom zadnjega potresa na Balkanu, se jih nahaja 20 v Jugoslaviji, osem na Grškem in šest na Bolgarskem. Včeraj se je začela po- Na zapadu so republikanci že na delu za izvolitev Herbert Hooverja Washington, 10. marca. Republikanska stranka je začela danes s propagando, da pridobi za Hooverja kot predsedniškega kandidata republikanske stranke v letu 1932 farmarje po za-padnih državah. To naznanilo je prišlo na predvečer progresivnega zborovanja republikancev in demokratov, ki bo začelo s silno kampanjo proti Hoover ju, J ■ Uničeno življenje poleg tega, da bo tudi demokrat-; 21 letna Julia Porcella je bila ska stranka kot taka z vsemi si- j zaljubljena v Roberta Allen, ki lami delovala proti Hooverju. stanuje na 1903 E. 70th St. novno tresti zemlja preko cen-je namreč nadel nalogo, da mol- j t ralnega Balkana, vendar ne s či en dan v vsakem tednu. tako silo kot dan prej. število -o--j mrtvih še sedaj ni ugotovljeno. S pivskimi steklenicami Kral-i Aleksander osebno dirigi- so ga napadli rf pomToč prizaJetem1u pref f Juarez, Mexico 10. marca. stvu; Jlsoce Jlh ',e brez strell° Amerikansld bikoborec Sydney S ™ stotine ranjencev. Franklin, ki je le z veliko težavo | «8 strajkarjev je bilo are-ubil na tla podrtega bika, je bil tiranih v Philadelphiji od gledalcev bombardiran s ste- Philadelphia, 10. marca. Med Menicami od pive, dočim je nje- policijo in štrajkarji tovaren, gov tovariš, Mehikanec.Jose Or- kjer se izdelujejo nogavice, je tiz, ki je svoje delo hitreje izvr- i prišlo do hudega spopada, ko je šil, žel buren aplavz. Premalo denarja Ne samo nam in vam manjka danes denarja, pač pa tudi cleve-landske šole se nahajajo v veliki denarni zadregi. Šest mest in vasi v okolici Clevelanda nima nobenega denarja za plačilo učiteljem. Ali bo morala državna postavodaja pomagati, ali pa bodo morali šole zapreti. Tako se glasi apel, ki je bil poslan na državno zbornico. Lekarna oropana V lekarno Martin Hershey, na 7043 Superior Ave., sta sinoči dospela dva roparja, ki sta iz registra odnesla $233.00. Hoover je radi svoje nerodne taktike kot predsednik zgubil ves upljiv pri farmarjih, in pridobiti zgubljene glasove zopet za Hooverja, to bo naloga posebnega odseka republikanske stranke, ki se je že podal na delo. Toda kot poročajo iz zapadnih držav, ima republikanska stranka le malo ali pa nič upanja, da bi Včeraj je dekle obiskalo svojega ljubimca v sobi, toda tam je dobila druzega dekleta. Mlada Julia se je splazila iz sobe, poiskala j nekje revolver, šla v kopalnico in si tam sprožila krogljo v prsa. Bila je na mestu mrtva. Pozor, reditelji Pasijona Prosi se vas, da pridete vsi oni reditelji in reditelj ice, ki ste sodni j a odločila, da imajo štrajkarji pravico piketirati, toda se morajo vzdržati nasilja. Policija je aretirala 78 oseb. Drzen rop V poslopje Tapor Dairies Co. na E. 131. cesti so prišli včeraj trije roparji, ki so imeli črna očala. Ustrahovali so štiri moške in tri dekleta v uradu, pobrali $500.00 iil nekaj čekov ter se odpeljali. Dečki med seboj Dva fantiča, stara po 12 let, sta se v Tremont šoli sprla in prodrla prihodnje leto v zapad-jbili pri prireditvi 1. marca, da stepla. Pri tem je dobil eden nih državah. pridete gotovo 12. marca ob 7.: precej nevarno rano z nožem. -o---i uri zvečer v S. N. Dom, kjer | Ranjenca so odpeljali v bolnico, Preveč govori dobite nadaljna navodila. — .napadalca pa pred mladinskega Tekom obravnave proti moril-1 Predsednik Pasijona. i sodnika, cu policista Ryana Glass- _ Napolnjena blaznica cocku, je nastopil kot priča tudi UtrOK lllUOrjen Državna blaznica v Newburgu Charles Blizeffer. Na vprašanje, San Diego, Cal., 10. marca.j je tako prenapolnjena, da mora-odvetnika, kakšen poklic ima i Neki pastir je našel danes straš- j jo blazniki celo na hodnikih le- Blizeffer, je slednji odgovoril, da je butleger. Vprašali so ga, če ima kaj pijače doma, in povedal je na sodniji, da ima "precej za stisniti." Vprašali so ga, kakšno žganje ima, pa je odkrito priznal, da ima "corn." In ko je pritrdil, da ga tupasem tudi proda en kozarček, so mu na sodniji povedali, naj gre lepo domov. Pol ure pozneje je bil na svojem domu že aretiran radi kršenja prohibicije. * 160 milijonov ljudi na svetu govori angleško. no razrezano truplo 10 letnega j žati. In stotine in stotine pro šolskega otroka, V i r g i n i j. e i Brocks, katero so pogrešali doma in v šoli že od 11. februarja, Truplo je bilo zavito v vrečo. Glava in noge so bile odrezane. šenj prihaja za sprejem novih bolnikov. Mrs, Hatton umrla Včeraj je umrla Mrs. A. R. Hatton, soproga znanega bivše-Dekle je zginilo spotoma, ko je j ga councilmana Hattona, ki je šlo v šolo. Iskali so jo blizu in ! priredil mestni čarter za Cleve-daleč. Pastir je izjavil, da je j land, truplo moralo biti tja prineseno j Smrtna kosa šele tekom zadnjih 24 ur, ker je šel včeraj mimo istega mesta, ne da bi kaj opazil. Policija je seveda na delu, dočim je prebivalstvo silno razburjeno. Umrla je Katarina Magličič, 12618 Carington Ave., hčerka Petra in Katarine Magličič. Pogreb je v petek. Podrobnosti jutri. M AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NIWSPAPIR Published dally except Sundays and Holiday« NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta IS.SO Za Cleveland po rassnašalclh: celo leto $5.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta 13.50. Posamezna Številka 3 cente. Via pisma, dopise in denarne poSiljatve naslovite: Ameri&ka Domovina, <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0038. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers , Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 59. Wed., March 11th, 1931. V letu konvencije S. D. Zveze V uredniškem članku zadnjo sredo smo omenili glede posebnega sklada, ki bi se moral upeljati pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, in to je sklad, iz katerega bi se plačevalo asesment za v resnici potrebne brate in sestre, ki pridejo v času in dustrijske krize v neprijetno situacijo in to ne po svoji krivdi. Seveda bi morali s takim skladom biti zelo previdni. Kako in komu bi se plačevalo asesmente, bi moralo biti v pravilih natančno določeno, in to po gotovem načrtu, ki garantira, da bo sklad za vse zadostoval in nadalje, da bodo iz sklada dobivali le oni plačilo asesmentov, ki so napram pra vičnosti vseh članov do tega tudi v resnici upravičeni. Recimo, da konvencija uvede tozadevni sklad, v kate-rega bi vsak član plačeval 2 centa na mesec. Ako računamo, da imamo pri Zvezi- nekako 7,000 članov, ki bi plačevali v tak sklad, bi znesel ta asesment $140.00 na mesec ali $1,680 na leto. Vprašanje nastane sedaj, koliko podpore bi mogli iz tega sklada v letu plačevati, ozirama koliko bratom bi mogli zalagati asesmente? Podpora in pomoč najbolj tam zaleže, kjer se hitro da. Na ta način ne bi mogli čakati, da se ta izvanredni sklad pomnoži in se nabere več tisočakov v blagajni v ta namen, ker potem sklad ne bi odgovarjal namenu, za katerega je bil ustanovljen. Na drugi strani pa moramo zopet pomisliti, da se lahko zgodi, da imamo tri ali štiri leta dobrega dela, ko bi se iz sklada ne zahtevalo nobene podpore. Zato je pa treba biti pri tem skrajno previdnim, ravno tako kot smo bili pri pokojninskem skladu, ko smo natančno preračunali, koliko se bo plačevalo, koliko se bo izpla čevalo, da bo v skladu vedno dovolj denarja na razpolago za vse upravičene zahteve, in da ne bo treba nakladati izvan-rednega asesmenat, da se pokrijejo vse tozadevne .zahteve članstva od strani Slovenske Dobrodelne Zveze. Ako hoče zopet sklad za asesment doseči svoj namen mora biti tako prikrojen, da članu, ki bo dobil plačilo svojega asesmenta iz tega sklada; ne' bo treba slednjega vračati, kadar zopet dobi delo. Namreč, pomislimo: član je morda 12 ali 15 mesecev brez dela in brez vsakih sredstev. Iz sklada za asesmente se je za njega plačalo ta čas, recimo $30.00. Ko začne tak član zopet delati, seveda ne bo mogel takoj vrniti izposojenega denarja. Zadolžil se je tu, zadolžil tam, in bo moral gledati, da počasi vse poravna. Saj je marsikdo danes dolžan na sami hrani in stanovanju od $400 de $800, in bo moral to najprvo poravnati. In pri zaslužku, ki se danes dobiva, vsakdo zna, da vzame precej let, predno delavec lahko plača izposojeno ali zadolženo svoto onemu, kjer si jo je. izposodil. Namen sklada za asesmente bi torej bil, da se gotovim članom enostavno podari asesment, na enak način kot po darimo iz zvezne blagajne v resnici potrebnim rojakom $25.00 ali več izvanredne podpore, ako društvo priča, da je dotični rojak v resnici potreben. V resnici, sklad, iz katerega se plačujejo izvanredne podpore in sklad za plačevanje asesmentov bi se lahko združila v poseben sklad. Društva bi morala pazno slediti svojim članom in se do dobrega prepričati, kateri član je vreden podpore, kateri ne. Vsak slučaj bi se moral prinesti na sejo, tam razpravljati, društvo bi moralo slučaj odobriti, uradniki podpisati in poslati na glavni odbor, ki bi lahko odredil še svojo lastno pre iskavo v vsakem sumljivem slučaju. Znati moramo namreč, da bi se v slučaju izvanredne krize lahko pojavilo, recimo, 500 članov na mesec, ki bi izjavili, da asesmenta ne morejo plačati. In to bi veljalo zvezno blagajno nad $1,000.00 na mesec. Kje bi Zveza vzela ta denar? Po dva centa na mesec asesmenta od člana že ne bi zadostovalo. In kaj če se oglasi 1,000 takih članov, ki bi bili glasom pravil upravičeni do gotove svote na mesec za plačilo asesmenta? Well, o tem se bomo pomenili v prihodnjem članku, ki izide v sredo, prihodnji teden. Menda vam ugaja, da se pred konvencijo že pomenimo o vseh enakih zadevah, da prinesemo na konvencijo toliko bolj čiste pojme in ne zgubimo časa s praznjimi marnjami na konvenciji, ki veljajo tako silno visoke svote denarja. smo občutili tudi v soboto 7. marca in videli, kako krasne so naše pesmi v dvospevu. Dr. William J. Lausche je skrbno sestavil program za naši ljubki pevki in s par izjemami je bilo vseh 18 pesmi narodnih. Takoj pri prvi pesmi, ko sta se naši ljubki pevki prikazali na odru, jih je publika nagradila z burnim aplavzom. Vsi brez izjeme smo uživali lepoto naše pesmi, v katero naš narod polaga vse sanje svoje mehke duše in najlepše spomine svojega življenja. Gromoviti aplavzi ob vsaki pesmi so bili jasen dokaz, kako je segla naša pesem vsakemu prav do srca'. Naši pevki sta nas popeljali v duhu na krasno Gorenjsko, kjer kraljuje očak Triglav in kjer se čuje spev slovenskih deklet in fantov. Vse je izraženo v narodni pesmi našega Gorenjca. Nato smo v duhu poleteli na Dolenjsko, kjer se razprostirajo krasni vinogradi in kjer so napolnjene zidanice z rujno kapljico. Uživali smo milino naše pesmi, katero more zapeti le pevec in pevka— naši pevki, ki smehljajočih lic vlijejo v pesem svojo dušo. Ti naši pevki sta res pevki po božji volji, ker posedujeta krasne glasove. Tudi v solo petju sta to pot kazali svojo umetnost: Mary Udovich je zapela krasno pesem: "Rožnivenec," ki je zapela pesem tako, da je kar zadivila vso publiko. V priznanje ji je mlada Stella Dolcic podarila krasen šopek cvetlic. kar sam naprej proti Minnesota. Svetovala bi Jožetu, da gre pogledat, če je tisti listek še na brzojavni žici. če ga ni več, potem je šel pa gotovo proti Minnesoti, kjer ga bo pa težko vjeti', ker tukaj so močni vetrovi in Bog ve, kam bo tisti košček papirja zaneslo. Meni se pa zdi vsa stvar drugačna. Mr. Fortuna se je bal, da ne bi ti prišel in da ne bi ohajčana zmanjkalo. Če bi bili mene povabili, bi te bila gotovo za namestnika postavila. Pa nič ne bodi žalosten, Jaka; veš, v vsaki cerkvici je enkrat žeg-nanje in bo še tudi v naši, in kadar bomo pri nas krstili, bom pa samo Jakata povabila. Takrat bova pa pošiljala brzojave takega sistema, kot so ga oni meni. Takrat bom pa jaz naredila tako, kot tisti fantek v starem kraju, ko je očetu kozolec pogorel in je po požaru žeblje pobiral iz pepela. Pa jih je hotel pobirati tudi sosedov fantek, pa mu domači fantek ni pustil, pa pravi sosedov: "Le čakaj, kadar bo pri nas kozolec gorel, pa tudi ti ne boš smel pri nas žebljev pobirati." Jaz bom tudi samo take povabila na botrinjo, kot so oni mene. Ampak John nam je pa vseeno dolžan cigar, ki bi jih moral po vseh postavah poslati za novorojenega princa k nam Najmanj en zavoj bi jih moral poslati, in sicer najfinejših ohijskih. Pa jih ni, in je ž< t sem bila in koncertih, pa take ga užitka še nisem imela. Tako krasno petje, tako okinčan oder in petkrat so rože na oder prinesli, da je vse še bolj očarljivo izgledalo. Kar odločiti se ne morem, kateri se nam je bolj priljubil: G. Zorman ali g. Belle. Oba sta dobila take aplavze, da so nas kar roke bolele. Kaj takega še nisem slišala. Iz srca želim, da bi še slišali na naših odrih Mr. Louis Mleta! Rose Zupančič. prav,! Novic ni posebnih tukaj. Sa mo eno bom povedala, kako je nek moški lovil miši v hlače Barberton, O.—Tako prijetno pa še ni bilo na seji podružnice št. 6 Slovenske Ženske Zveze, kot je bilo zadnjo nede jo. Kaj pa je bilo tako prijetnega, bo gotovo vsakega skrbe-o. Pa ne vem, ali bi povedala vse po pravici, ali ne—no, pa naj bo, da boste vsaj vedele, kaj ste zamudile. Naša sose-stra Frances Smrdel j nam je prinesla tako izborno malico, kakršne gotovo nobena ni pričakovala. Prave kranjske klobase s kruhom in kislimi ku-marcami.. Zraven pa—nak, tega pa ne povem, kaj je bilo še zraven. Ne smem, ker če zvedo naši možje, bi drugič gotovo hoteli vsi k nam na sejo. Pa ker lahko opravimo brez njih. bodimo kar lepo tiho. Sedaj pa še nekaj drugega. Na tej seji se je sklenilo, da vse članice naše podružnice opravimo skupno velikonočne sv. obhajilo na nedeljo 15. marca. Zato se prijazno vabi, da pridete vse, kateri je le mogo če. ' Frances Ošaben. Ravno tako krasno je zapela imei je namreč strgane na ko- Girard, O. — Drugi koncert rajski zemlji sto in sto letja, ko naših odličnih pevk-umetnic, j je naš narod bival tam prega-Gospe Josephine Lausche-Welf injan in vsem težkočam je naša in gospodične Mary Udovich, j narodna pesem kljubovala in pod vodstvom dr. William J. j ostala naša do danes. In še bo, Lauscheta in ob spremljevanju i dokler se bo pretakala zadnja Hojer trio orkestra, je prav si-j kaplja slovenske krvi po žilah jajno uspel. In slovenska pe- našega naroda, sem je zopet dosegla svoj tri- j Vsaka naša pesmica nam ka-umf. Dvorana je bila nabito j že svojo barvo in lepoto posa-polna in vse premajhna za.tajmeznih krajev. Slovenci ljubi-• večer. Narod je prišel od bli-jmo in pojemo največ večglasno zu in daleč, kljub veliki brez- petje in smo v tem oziru jako poselnosti, kajti slišati je hotel j daleč pred drugimi narodi. Na-našo pesem zapeto tako, kakor ša pesem pride do veljave, ako jo je naš narod pel na svoji j se jo zapoje večglasno in to solo pesem "Planinec" Josephine Lausche-Welf, ki jo je publika nagradila z gromovitim aplavzom. Tudi njej je mlada Stella Dolcic podarila krasen šopek cvetlic. Naša naselbina jima je podarila ta dva šopka v priznanje za krasno petje. Šopka sta izročili naši mladi deklici Virginia Cekuta in Stella Dolcic s primerno deklama-cijo. Dr. William J. Lausche je tako umetno spremljal na glasovirju umetnici, da smo se kar čudili, kako so njegovi prsti prebirali strune. Mr. Charle? J. Lausche je izborno spremljal na violino, Mr. Eddie Simms (Hojer) je pa na svojo harmoniko pokazal umetnost. Lahke rečem, da je bil narod v resnici zadovoljen s koncertom in po koncertu s plesom, za, slednje je skrbel dr. William J. Lausche in Eddie Simms. Mr. Pire, urednik Ameriški Domovine, se je kar čudil, da se je narod tako lepo in mirno zadržal in se je izrazil, kako je ta narod miren in navdušen za našo pesem. Mr. Pire mi je tudi povedal, da bosta naši pevki priredili samostojen koncert v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. v Clevelandu. Sedaj vidim, da je prišel čas, ko je začel naš narod upoštevati svoje talente. Želim jima velikega uspeha in upam, da se nas bo tudi več od tukaj udeležilo koncerta. ' Končno se še enkrat vsem skupaj prav lepo zahvalim, ki ste se udeležili koncerta, od blizu in daleč in tako pripomogli do tako sijajnega uspeha. Zahvalim se tudi za pozdravni govor Mr. Joe Cekutu, predsedniku našega Doma in pa Mr. John Jesenkotu, ki se je toliko potrudil za ta koncert. Pozdrav vsem skupaj, John Dolcic. Eveleth, Minn.—G. urednik, dovolite tudi Evelethčanom enkrat malo prostora, da povemo v javnosti, kako se kaj tukaj imamo. Največ me je napotilo do pisave dejstvo, da povem Ja-katu in drugi javnosti, kako nas je potegnil Joe Fortuna. Pisal je namreč v št. 13 Ameriške Domovine, da je poslal brzojav meni, naj pridem na botrinjo k mojemu nečaku Mr. John Mesojedecu. Pa do danes še nisem prejela tistega brzo-java. Mr. Joe Fortuna je morda dal brzojav kar na brzojavne žice in je mislil, da bo šel lenu in mu jih je ravno žena ši vala, kar na njem, ko ona strašno zakriči in pokaže na miško, ki lepo v kotu sedi in si s tačko brke uravnava. Mož skoči za miško, da bi jo vjel miška se prestraši in skoči možakarju na koleno in ravno \ tisto luknjo, ki jo je žena ši vala. Sedaj začne pa mož klicati na pomagaje in žena skoči z metlo možu na pomoč. Začne udrihati po miški, ki se je seve da nahajala v moževi hlačnici in tako so udarci padali tudi po moževi nogi, kar je bilo pa zelc narobe za nogo in za moža Končno se jima posreči spravit miško iz hlač. Mož je prosil za besedo, in je rekel, da se ni zato oženil, da bo nosil okrog hiše raztrganih hlač, in da tud ne bo ženi za mačka, da bi miši lovil. Kakšne protipredloge je žena imela, ne vem. Pa še nekaj. Pri nas v Minnesoti letos ne bomo imeli trinajst mesecev zime. Že seda travca zeleni,,samo ponoči vča sih malo zmrzne, pa potem čez dan solnce zopet otaja. Tudi regrat že poganja, za enkrat samo še pod zemljo; ko se malo bolj ogreje, pa bo prilezel tudi na vrh. Drugače se imamo Minnesoti prav fino, da se bo lje ne moremo imeti. Pirhe bo mo lahko pobijali, ker so letos jajca zelo poceni. Potice bomo tudi lahko pekli letos in z lešni ki potresali, ker so nam zadnje leto dobro 6brodili. Tako tore z veseljem pričakujemo Velike noči. Domače klobase in ple četa tudi marsikje vise v sušilni shrambi. Pomaranče bomo do bili iz Kalifornije, fige pa naravnost iz Italije. Jaka, kav primahaj jo sem za Veliko noč boš dobil dosti pirhov in tudi kalifornijčana ne bo manjkalo Dobi se tudi fina "špaga," da boš lahko vse skupaj povezal in domov nesel. Če boš hote ribe loviti, kar te baje zelo ve seli, jih boš lahko, ker imamo v Minnesoti 10,000 jezer. Pa kar sam pridi in ne jemlji seboj tistih, ki so na nas pozabili, ko so princa krščevali. Pozdrav vsem, posebno Jakatu, Mrs. Anton Rozinka, 418 Garfield St.. Eveleth, Minn. Detroit, Mich. — Tukaj vam sporočam, kako se počutimo tukaj vsako nedeljo po eno uro, to je od 5. do 6. ure, ko poslušamo slovenski radio program iz Clevelanda. Marsikaterega sem že slišal, ki je rekel: "Srečna je naselbina, ki je zmožna napraviti kaj takega!" Da smo ponosni na slovenski radio program iz Clevelanda, vam ni treba še posebej pripovedovati. Tista ura nam pa tako hitro mine, da mislimo, da poslušamo kakih 15 minut, pa je že cela ura v kraju. Mi prosimo, če bi nastopil pevski zbor Adrija, da bi nam zapel "Slovenec, Srb, Hrvat"—če je mogoče. Pozdrav vsem sotrudnikom slovenskega radio programa v Clevelandu! John Klobuchar. jatelji: "Na mnoga leta, Mr. Jazbec, da bi še dolgo živel, Fred—še 40 let ob tvoji 40-let-nici!" Mr. Jazbec si ni mogel predstavljati, kaj se prav za prav godi okoli njega, tako je presenečen. Ko pride slavij enec do sape in prave farbe, potem se mu še le zasveti, kaj se godi okoli njega že par minut. In potem je bilo veselja in zadovoljstva na polne in zvrhane koše. Sledeči njegovi prijatelji in prijateljice so bili tam: Mr. in Mrs. šepic, Mr. in Mrs. Bruss, Mr. in Mrs. Kmett, Mr. in Mrs. Plevnik, Mr. in Mrs. Janževič, Mr. in Mrs. Paulich, Mr. in Mrs. L. špehek, Mr. in Mrs. Jakopin, Mr. in Mrs. Hoffart, Mr. in Mrs. Hočevar, Mr. in Mrs. Petrič, Mr. in Mrs. Mlakar, Mr. in Mrs. Gu-stinčič, Mr. in Mrs. Tone Novak, Mr. in Mrs. Likozar, Mr. in Mrs. Lupšina. Potem so bile: Mrs. Tončka Kramer, Mrs. Ana Preskar, Mrs. Mary Umek, Mrs. Ema Wolf, kakor tudi Mr. Logar in Mr. Bavetz. Mr. Fred Jazbeca so obsulili z darili Seveda niso zaostali njegovi otroci, ki so ga iznenadili 7 lepim darilom. Ob vsem tem iznenadenju pa so bili veseli tudi Mr. A. Novak, trgovec in mesar na St. Clair Ave. in East 53rd St., potem njegov prijatelj Mr. Gustinčič in Mrs. Jazbec, katerim se je posrečilo izvesti priprave tako ti ho in neopaženo. Razvila se je dobra in prisrčna prijateljska" zabava, ki je trajala pozno v noč. Mr. Plevnik je napravil lep govor, katerega ne pozabimo. Bilo je res presenečenje za delavnega in pridnega Mr. Fred Jazbeca, ki prihaja med nas Clevelandčane iz zelenega štajerskega, tam od sv. Petra pod sveto Goro. On je Cleveland, O.—Se danes sem vesela, ker sem šla v nedeljo 8, marca v Slovenski Narodni Dom na koncert, katerega je nam priredil rojak g. Louis Belle. Že na raznih prireditvah Cleveland, O.—"Al' dneva ne pove nobena pratka," je zapisal pesnik Prešern, ko je hotel opozoriti nas živeče ljudi o dnevu o katerem nobeden ne vp, kdaj pride. Danes pa se dogajajo pri nas v Clevelandu tudi ene vrste dnevi, o katerih ne pove nobena pratka. Človek prav nič ne ve, kaj se bo zgodilo, še ne sanja se mu, pa kar pride. Pripravijo ga tako daleč, da sam pomaga do svojega velikega in nepričakovanega presenečenja. Pride prijatelj pa mu pravi: "Ti, danes greš z menoj. Greva tja in tja, greva enega zalit, tam imajo 'kršeno' pivo, flu je v Clevelandu in za zdravila se dolije najstarejšega, pa če je tudi plesniv." Prijatelj uboga prijatelja, zamudita se v pozne popoldanske ure. Ura je blizu osmih zvečer, toda prijateljema se še ne mudi" domov. Telefon zazvoni: "Kdo govori?" "Jaz govorim, jaz Tone." "Ti, le glej, da ga mi ne pri-vlečeš domov pred osmo uro." Pa vpraša Mr. Jazbec svojega prijatelja Mr. Toneta. Novaka: "Kdo je govoril?" "Eh, kdo je govoril—moja žena je govorila." "O tvoja žena, no, potem je že vse prav." (In govorila je s Tonetom le Mrs. Jazbec.) Potem pa se Tone in Fred še malo pomenita, a končno se le odpeljeta na dom Mr. Fred Jazbeca nt- 1475 E. 118th St. V sredo zvečer je bilo, 4. marca, ko stopita v hišo, kjer jih pozdravijo številni in dobri pri- dobro poznan in spoštovan v Clevelandu. Seveda ne smemo pozabiti, da se Mr. Jazbec prav odkrito in prisrčno zahvaljuje vsem svojim prijateljem in prijateljicam, ki so ga na tako prijeten način pre senetili. Tako se zahvaljuje tudi Mr. M. Grinšiču in Mr. J. Kuharju za dar, ter očetu in materi Mrs. Jazbec, ki sta tako zvesto pomagala. Na mnoga leta, prijatelj. Ti vsi želimo. Navzoči. -o- KOGAR ZDRAVNIKI OB SODIJO NA SMRT je iz- Pred približno tremi leti več newyorških zdravnikov javilo obolelemu bankirju Lewu Johnstonu, da bo živel največ-še tri leta. Takrat je imel Johnston približno še $300,000.00 premoženja. Družine mož ni imel, zato je sklenil, da bo v treh letih zabil vse svoje imetje, le za pogrebne stroške zelo potrebno vsoto si bo prihranil Kakor je sklenil, tako je tudi storil; po treh letih je bi suh. To je bilo pa zelo narobe kajti mož se čuti sedaj čilega in zdravega kakor še nikoli. No, in kaj pa sedaj? šel je in proti zdravnikom, ki so mu bili napovedali prezgodnjo smrt, vloži tožbo na odškodnino. Javnost napeto pričakuje izida te tožbe Toliko je pa gotovo, da zdravnikom ne bo prinesla nobene slave-. Podoben slučaj se je pripeti nedavno na Angleškem. Tam je umrl v starosti 98 let James Underhill. Ko je bil ta mož 30 let star, se je hotel zavarovati za življenje, toda zavarovalnica ga je po izreku zdravnikov kot težko bolnega odklonila. Danes se zavarovalnica zelo kesa, da je Underhilla zavrnila, kajti mož je do svojega 65. leta kolesari in z 90 leti je še sodeloval na cerkvenem koru kot trobentač. Neki ženi, ki je imela že pet otrok, so zdravniki rekli, da bo gotovo umrla, če bo še enkrat rodila. žena je imela potem še osem ot,rok in tako ima sedaj dvanajst otrok živih, in žena je čila in zdrava, oba zdravnika pa, ki sta ji prerokovali smrt, krije že zelena ruša. Ženska je bila poklicana na sodnijo, da priča kaj in koliko je videla in kaj ve o svetovni vojni, ki se je vršila pri sosedu. Sodnik jo vpraša: "Vi stanujete na tej in tej številki?" "že kar sem na svetu, go-spod sodnik." "Ali sami stanujete v hiši?" "Nak, tam stanuje tudi Mr. Fržmaga." "Koliko je pa star?" "Ga nisem še nikdar vprašala." Kaj pa je njegov poklic?" Tega tudi ne vem, zdi se mi pa, da nima nobenega poklica." "Ali je on vaš 'bordar'?" "Kakšen 'bordar'! On je moj mož!" A V Burton, O., so pred kratkim našli medvedovo nogo, o kateri so najprej mislili, da je to noga kakega dekleta. Jaz sicer ne vem, v čem sta si noga medveda in dekleta podobni, vseeno pa naj bo to v svarilo našim jagrom, da ne bodo nosili domov medvedovih nog. Lahko se namreč zgodi, da jih kdo obdolži, da vlačijo seboj noge deklet. Najboljše je, da pritroskate domov medveda kar v oblicah, pa ne boste imeli nobenih sitnosti. A Mrs. Shelton Matthews propagira na vse pretege cenejšo razporoko. — Hej, Mrs., kam pa pridejo potem odvetniki? A Arabci so postavili v prodaj goro Nebo, s katere je Mojzes prvič poškilil v obljubljeno deželo. — Ameriški suhači so že davno postavili v prodaj boginjo Svobode, od katere vsak naseljenec prvič zre v obljubljeno in "svobodno" deželo Ameriko. A Pred sodnikom Hullom v Clevelandu je stal neki moški. Sodnik ga pokliče po imenu. Možakar, ki je menda prejšnjo noč slabo spal, zazdeha in zaspano reče: "Kaj bi pa radi, gospod sodnik?" Radi tega ga je sodnik obsodil na $5.00 globe in en dan zapora. To naj bo v poduk vsem, da se na sodniji ne sme spraševati, kaj bi sod-nija rada od človeka, ampak se mora čakati, da mu rihta pove kako in kaj. A Urednik je dal stavcu nasta viti sledečo vest: Velik grah lahko vidite vsak dan na vrtu našega uglednega someščana in sadjerejca g. Janeza Beleta. Sad tega drevesa je fin, debel in sladek. Vrli sadni strokovnjak dobiva vsakovrstne obiske, ki mu izražajo hvalo i» čast. Stavec je pa nastavil novico tako: Velik greh lahko vidite vsak dan na vrtu našega uglednega someščana in sadjesejoa g. Janeza Teleta. Sad tega drevesa je sin, debel in gladek. Vrli sadni strokovnjak dobiva vlakovrstne obiske, ki mu iz-rezajo gvalo in mast. i Ko je urednik to prebral, je skočil iz kože. A Dva jagra sta se pogovarjala o pseh, o njih vrlinah in lastnostih. Pa vpraša eden: "Lojze, ali veš zakaj pes maha a repom, kadar vidi znanega človeka?" "No, kar povej, Tone!" "Zato, ker nima klobuka, da bi se mu odkril." A Mlad fant pride snubit, pa ga dekletov oče nažene: "Tako mlademu človeku ne dam svoje hčerke. Biti bi morali nekoliko starejši." "Orajt, bom prišel pa čez en teden." Glasilo S. D. Z. »w»vin»»:»»»»n:n»t»mmm»»»»»»»ii»ii»in»m«mntmtm»iil»iit»i»»m Slovenska Dobrodelna Zveza Tke Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedež v Cleveland-u, O. G233 St. Clair Avenue. Telephone: ICNdicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, G2I7 St. Clair Ave. I. Podpred. FRANK CERNE, 0033 St. Clair Ave. II. Podpred. JULIJA BREZOVAR, 1173 E. COth St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS. 1052 E. G2r.d St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGELJ, 6207 Sehade Ave. 2) LOUIS J. I'IKC, 6117 St. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK, 6120 Glass Ave. POROTNI ODBOR: 1) LOUIS ISA!.ANT, 1X0H E. 32nd St., Lorain, O. 2) LOUIS JERKIČ, 971 E. 76th St. 3) ALBINA NOVAK, 6036 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKŠIC-. 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUKHLAN, 10511 Nottingham Rd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: Uit. F. J. KERN, 6283 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj Be pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbini zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis llalant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. KLIC: NA SEJO! NA SEJO! Dolžnost vsakega člana je, da se udeležuje društvenih sej. Posebno članstvo Slovenske Dobrodelne Zveze bi se moralo to-leto udeleževati sej, ker to leto je konvenčno leto. Vsak član bi moral večkrat prebrati pravila, in dobro premisliti vsako točko, ali je dovolj koristna \ napredek članstvu in za napredek SDZ. Ako se mu vidi, da bi bila katera točka kaj za zboljšati, naj pride na društveno sejo in naj prinese stvar na dnevni red, da članstvo razmo-triva o tem. Cas hiti naprej in že sedaj se moramo pripraviti z delom, da bo konvencija bolj uspešna, kratka in plodonosna. Clan se mora udeleževati sej radi svoje in društvene koristi, da vidi, kako društvo napreduje in bi se dalo izboljšati eno in drugo. Pri seji se ni treba bati oglasiti. Čeprav nisi govornik, pa podomače povej. Dostikrat se pripeti, da tisti, ki malo govori, več koristnega pove in naredi, kot deset "govora-čev." V nedeljo 15. marca, točno ob pol desetih, se vrši seja društva Ribnica, št. 12 SDZ. Kličem in opominjam članstvo, da se seje gotovo vsak udeleži, ker imamo za rešiti več važnih točk. Te seje se osebno udeleži naš glavni predsednik, sobrat John Gornik. Prepričan sem, da nam bo povedal mnogo zanimivega, zato naj nikdo ne izostane. Vem da je dosti članstva pri naši Zvezi, ki ne ve, da je sedaj kampanja za nove člane. Do 30. leta. plača Zveza pristopnino, zdravniško preiskava je Pa prosta za vse. Društvo Ribnica ima pa še svojo kampanjo in plača tudi za kandidate, ki «o stari preko 30 let, pristopnico iz svoje blagajne. Tako imajo rojaki lepo priliko postati člani našega društva. Plačajo samo mesečninp, drugo pa Plača društvo in Zveza. Kot pristni Ribničan, bi rad vedel, kje za vraga se potikajo naši Ribničani, ker nas je tako malo pri društvu. Društvo šteje 170 članov, pa na žalost konzultiram, da pravih Ribničanov mis ni vseh skupaj pet. Kje ste? Kje ste? Pristopite sedaj, ko imate tako lepo priliko, nas bo dosti pri društvu, ^»aj 300 Ribničanov še potrebujemo, potem bomo pa lahko rekli, da smo Ribničan je. Glavni predsednik Ribničan, društveni predsednik Ribničan, no. nismo vsi domači? Slovenska Dobrodelna Zveza je najbolj solventna, ima lepo premoženje, zato lepo bodočnost in napredek. Društvo Ribnica ima pa tudi lepo blagajno, lepo slogo med seboj in podpira svoje člane v potrebi, kot tudi dru ge ustanove. Torej še en klic na sejo, klic tudi onim, ki se niso udeležili seje že deset ali več let. Klic: stopi v Slovensko Dobrodelno Zvezo! Klic: pristopi k dru štvu Ribnica! Za • društvo Ribnica: L. O., predsednik. Lorain, O.—V nedeljo 1. mar ca smo imeli čast, da je bil naš glavni predsednik Slovenske Dobrodelne Zveze, sobrat John Gornik navzoč na društveni seji. Udeležba je bila povoljna, vendar bi bila lahko še boljša, ker so bile vse članice obveščene in je bilo lepo vreme. Nekaj jih je seveda igra Pasi j on izvabila v Cleveland. Sobrat glavni predsednik je lepo razločno povedal več koristnih stvari tako, da so se še naše mlade članice izrazile, da so ga z veseljem poslušale in da bi ga še rade, akoravno se je sobrat glavni predsednik bal, da smo se ga naveličale in mu bomo ušle. Kaj takega pa je povedal? Rekel je, kakor v sv. pismu: "Pojdite in povejte še ostalim nečlanom, naj še oni z vami uživajo koristi Zveze!" Ker so ravno izšli letni ra-. čuni Slovenske Dobrodelne Zveze, je povdarjal, da je Zveza najmočnejša slovenska organizacija v financi, da je napredovala v preteklem letu za 957 članov v obeh oddelkih, akoravno posluje samo v državi Ohio. V bolniškem skladu je $185,076.16 za bolne člane Zveze. Vsak bolni član in članica naj se takoj javi tajnikom društev; ako trajai bolezen sedem dni in več, je opravičen do podpore. Če ste bolni več tednov, mesecev ali tudi leta, če ste neozdravljivo bolni, vam teče podpora kar naprej. Zdravniški obiski morajo biti tedenski in zdravniški list mora biti izpolnjen takrat, ko se javite zdravega pri tajniku. Ako se poškodujete in izgubite kak ud: noge, prste, očesa itd., ste opravičeni do odškodnine, ako plačujete v ta sklad pri SDZ. Taka odškodnina večkrat kateremu prav pride, ker pri takih nesrečah so vedno stroški, ki so vsaj deloma po- kriti, ko prejmete v to nakazan ček. Porodna nagrada je nakazana takoj, ko pride v glavni urad zato izpolnjena listina. Sobrat glavni predsednik je povdarjal, da vse one matere-članice tega ali onega društva Zveze, katere ste prejele nagrado za rojenčke, da jih tudi po preteku enega leta vpišete v društvo, v katero spadate. Povedal je, da je bilo izplačanih nad- 500 nagrad, kateri otroci niso bili vpisani v društva Zveze. Starostno podporo prejemajo člani in članice Zveze, ako so 60 let stari in nezmožni za vsako delo in sicer po $20 mesečno toliko časa, da so zopet zmožni za delo, ali ako umrje-jo. Biti morajo vsaj deset let dobri člani Zveze. Ko pa dose-žete starost 70 let, dobite po $20 mesečno do svoje smrti. Mladim članom, ki pristopijo v Slovensko Dobrodelno Zvezo, je bila priporočena 20-letna zavarovalnina, na katero plačujete samo 20 let, potem pa prenehate. Lahko dobite tudi posebne privilegije na prošnje za posojilo. Na to zavarovalnino se izplača v dobi let do $800 na en certifikat. Kampanja za pridobivanje kandidatov v Slovensko Dobrodelno Zvezo je odprta od 1. januarja do 31. avgusta letos. Vsi člani in članice Zveze so lahko agitatorji na en ali drug način za pridobivanje članov. Pripravljene so lepe nagrade posameznim ^članom za vsakega novega kandidata v odrasli in mladinski oddelek. Zdravniška preiskatva je prosta in koristna za one, ki niso sprejeti, ker ob isti priliki spoznajo bolezen, za katero bolehajo in se lahko zdravijo ter po preteku treh mesecev zopet prosijo za sprejem v Zvezo in društvo. Upamo, da besede našega glavnega predsednika rode obilen sad ter se v kratkem priglasi več novih kandidatov za pristop v Zvezo. To so sicei le nekatere vrline naše Slovenske Dobrodelne Zveze, z vašim pristopom spoznate pa še ostale Vida Kumše, tajnica društva Jutranja Zarja, št. 46 SDZ. Zanimanje za pridobitev prvenstva v Ligi kegljašic še ni prenehalo, kar kažejo sledeče tekme: Cvril and Methodius Jacopine...................... 22 33 78 133 Jo. Cerne.................... 119 106 84 309 M. Cerne.................... 116 151 107 374 R. Cerne.................... 98 94 125 317 Ltsnjak........................ 109 102 185 396 bo pošiljal tega glasila po pošti. Nekatera društva pa tega ne uvidijo in hočejo glasilo po pošti. Če bi nas ženske vprašali, bi povedale, da smo me vedno zato, da se blagajna varje. Možakarji pa gledajo, da njih predlog velja, pa naj isti kaj trebe denar proč metati. Skoro vsak družinski oče je naročen na Ameriško Domovino in skoro lahko rečem, da so vsi člani SDZ videli zadnje letne račune, samo tisti ne, ki hočejo, da se jim list pošlje po pošti. Koliko teh listov bo šlo koristi ali ne. Kaj bi ne bilo v furnez, pa se niti en član ne bolj pametno, da se da $300 na- bo ogrel od njih. Če bi tajniki šim revnim rojakom za živež \ in tajnice sami razdelili tisto teh slabih časih? To bi vsaj glasilo med članstvo, bi se tudi nekaj zaleglo. Glasilo, kjer so bili priobčeni računi Slovenske Dobrodelne Zveze, smo dobili 25. februarja in vsaka družina ga je lahko brala in račune pregledala. Kaj giaVni odbor je treba pošiljati še nadaljnih šest glasil in v drugo družino: pet itd. To se pravi brez po--o nekaj prihranilo. Naš glavni odbor je dober gospodar in če on kaj ukrene, je gotovo v korist naše Zveze. Bodimo veseli, da imamo tak Rose Zupančič, 923 E. 73d St. PRVI SAMOSTOJNI KONCERT LOUIS BELLETA Zadnjo nedeljo smo imeli večer poln užitka, katerega nam je nudil naš domači umetnik v glasbi, g. Louis Belle s svojim koncertom. Kljub slabim delavskim razmeram je narod s svojo udeležbo pokazal, da je hvaležen pevcu za vse delovanje že pred prvim koncertom v naši pesmi. Sicer dvorana ni bila natrpano polna, toda v teh časih dvomim, da je mogoče posamezniku spraviti toliko občinstva skupaj in to ne. glede kdo je, in od kod pride. Kar je Louis Belle v petju napredoval, mu je bila opora samo njegova železna volja. Mlad fant, poln življenja, se je odločil zapustiti svojo rojstno domovino za—b O 1 j š i košček kruha. Prišel je v Ameriko brez vsake podlage v petju. Pri teh okolnostih mu je bilo v tujini vse prej na razpolago kot pa lepa pesem. Udejstvo-val se je pri pevskemu zboru "Zarja," kjer je še danes aktivna opora. Kar se rado zgodi, posebno pri zborih: mlad fant, lepa dekleta, polnc>. skušnjav— to njega ni motilo. On je bil samo pevec. Ker je pa uvidel,: da pri zboru le prepočasi napreduje v izpopolnitvi v petju, je pohaja' k privatnim učiteljem petja. Teh, seveda, naš narod nima na izbiro na razpolago, zato je bil prisiljen zahajati v šole k tujim narodom. Takim učiteljem je pa nemogoče, da bi mu razo-deli narodno dušo, ker narodne duše drugega naroda sami ne poznajo. Tako mu to, z malo Totals....................................564 586 579 172C Rays, SDZ R. Smole........................................95 96 112 303 Tomsic............................................72 102 78 252 Kozyan................................................81 106 111 298 Balant ..............................................152 139 97 388 J. Cerne............................................118 112 108 338 Totals....................................518 555 506 1579 Dalies A. Polutnik................ 80 102 98 28C Kovach................................................105 69 87 261 H. JPolutnik.............. 86 103 117 306 J. Svete............................................112 133 128 373 A. Svete............................................144 157 112 413 Totals.. R. Smole.... Tomsic............. Kozyan............. Bresak.............. Balant.............. J. Cerne..:...... Totals..... M. Polutnik.. Vidrick............. Lerehbacker. Blind................ Tomazic.......... Totals..... R. Smole....... Tomsic............ Bresak............. Balant............. J. Cerne......... Totals.... izjemo teorije, ni koristilo nič. Koliko so te šole vzele časa in denarja, to ve le 011 sam. Toda to je brez vsakega napore prenašal: "Samo da pojem; vedno in vedno bo boljše," so bila njegova načela. Precej so različna mnenja in sodbe med narodom, kadar nas od časa do časa posrečajo umetniki iz rojstne domovine. Kdor glasbe ne razume, je celo opravičen, da povprašuje, zakaj od drugod prihajajo, ko imamo domačih dovolj ? Morda jih imamo res dovolj, toda vprašanje stoji pred nami: Koliko jih nimamo med nami, da bi se podstopili prirediti samostojen koncert? In če vprašamo tiste, ki so se za ta korak odločili, bomo videli, da jim je dala idejo za samostojen koncert masa, ki je prinesla naravnost iz Ljubljane pojem potom koncertov. Poznam moža, ki je bil zmožen postaviti pevca na oder brez vsake pomoči od drugod. Toda ali mislite, da so naši talenti imeli zaupanje, ali da so si vedeli predstavljati, da je kaj takega izvedljivo samo z domačim talentom ? Toda čas je, da sami sebi nekoliko več zaupamo, da spoznamo, da imamo med seboj talente, katerim v polni meri lahko zaupamo, da vedo in znajo tako dobro in toliko narediti, kolikor narod zahteva. To sta pokazala zadnjo nedeljo odlična rojaka: Louis Belle in Ivan Zorman. Primož Kogoj. PEGAM IN LAMBERGAR POVEST Spisal Dr. Fr. Detela ............. 527 564 542 1633 Rays, SDZ ............. 105 119 106 330 ........... 108 99 114 321 ....................................108 ........ 108 ............. 79 ................90 169 ...... 165 135 108 408 ............ 111 135 148 394 ............. 508 596 566 1730 Concepts ........ 72 111 81 264 ............ 87 112 83 282 ........... 123 103 134 360 ............ 90 90 90 270 ............ 81 86 109 276 ............. 453 502 497 145? Kays, SDZ x ....... 127 103 111 341 ......... 103 166 110 373 ......... 82 85 99 266 ....... 135 131 121 387 .............. 131 147 142 420 .............. 578 626 583 1787 Cleveland, O.—Ameriška Domovina je glasilo Slovenske Dobrodelne Zveze, zato mislim, da se lahko vsadtf član in članica oglasi s kakim dopisom v korist nase Zveze. Konvencija je naredila napako, ko je dela v pravila,- da se mora poslati vsem članom in članicam naše Zveze glasilo po pošti, v katerem so priobčeni računi Zveze. Naš glavni odbor je hotel Zvezi prihraniti do $300 in je sklenil, da letos ne "O, naj bi vedel izvoljenec Anin, da ga Vi, gospa, ne boste zavrnili, takoj bi imela Ana ženina in srečna bi bila. Veste li, na koga ona misli?" Gospa je stala in strmela. Uverjena, da ve, za kom da žaluje Anica, si ni mogla prav tolmačiti teh besedi. Naenkrat ji pride na um, da so nemara domnevanja speljala teto na napačen sled, in poloti se je poredna zvedanost. "In na koga misli?" je vprašala naglo. "Na koga?" se je ponesla teta in stopila pokoncu. Mislila si je: Zdaj ali nikoli, in pogum ji je dajala zavest, da se bori za dobro stvar, za srečo svojega bližnjega. "Jaz Vam bodem povedala; zakaj pri hiši sem že toliko časa, da smem tudi gospodi povedati resnico. Jaz sem zredila Anico, in ni mi vse eno, ali je srečna ali nesrečna, čudim pa se, da še niste Vi ničesar zapazili, ko imajo matere sicer tako bistre oči. Anica ima rada Gregorja." Teta je sklenila roke pred seboj in gledala nepremično gospe v oko, popolnoma mirna; zakaj izpolnila je bila težko, a sveto dolžnost. "Tako!" je dejala gospa po- časi, neprijetno iznenadena, "Da, tako!" je potrdila ona; "in zdaj storite, kar se Vam zdi; Vaša hči je Anica." Teta je sedla in zagnala zopet kolovrat; obšla jo je tiha radost, kakršna nastopa za dobrimi deli. Gospa pa je odšla počasi iz sobe. Menila je bila, da se bode smejala tetinim skrivnostim, a ni se ji hotelo; ne da bi mislila, da je količkaj osnovana tetina slutnja; a razlagala si jo je vse drugač: ne misli Anica na Gregorja, ampak Gregor na Anico. Sklenila je takoj, da mora Gregor od hiše, in preudarjala, s kakšnim razlogom da bi ga odpravila. Njeni trije otroci pa so sedeli v prijetnem razgovoru skupaj. Koliko so si imeli dopovedati, ko žige že toliko časa ni bilo doma in bode Bog ve kdaj zopet prišel! Prisedla je mati, srečna in ponosna, in še hitreje je tekel čas, ker je znala ona zanimivo povedati vsako malenkost. Krištof pa se ni mogel iznebiti neprijetnih misli. "Jaz ne umejem cesarja," je dejal, "ki je sicer tako oprezen, da sedaj toliko zaupa Vitovcu. S čim je dokazal ta le količkaj za nesljivosti!" "S čim? Prepustil nam je gornji celjski grad," je razlagal žiga. "Poveljnik Hohemvart je že prisegel zvestobo cesarju. Pripravljen je Vitovec odpreti nam tudi drugih gradov, a mi imamo premalo vojaštva s seboj. In glej, brate, sedaj se lahko prikupiš cesarju. Daj z menoj par krepkih fantov!" "Ali naj pojezdim sam?" "Ne, tebe ni treba. Tri ali štiri pogumne fante, in jutri odjezdijo z menoj." "Dobro; a zakaj jih ne vzameš več?" "Ker ni potreba, če zaupamo Vitovcu, zadostuje par vojakov v znak cesarske oblasti; če mu pa ne zaupamo, se moramo oglasiti v Celju na čelu dveh tisoč mož. Kolikor more presoditi človeška pamet, se bode vse izlepa uredilo; a da nam tudi lahko iz-podleti, je istina; in baš zaradi tega ni treba tebe zraven." "Kakor se ti zdi," je dejal Krištof in vstal. "Jaz ukrenem takoj vse potrebno." "Katere pa misliš poslati?" je vprašala gospa, ker ji je padla dobra misel v glavo. "Veliki hlapec Jernej naj si .jih izbere. On je pameten in je bil že v vojni." "Zakaj pa ne pošlješ Gregorja?" "Ker ga preveč potrebujemo pri domu." "Oh, Gregorja pa res ne," je prosila Ana; "on zna tako lepo brenkati in peti." "Kaj pa še!" jo je zavrnila gospa. "Mladi ljudje morajo pogledati po svetu, da zvedo, kako se živi drugod. Koristilo bode to posebno Gregorju,* ki je prebrisane glave." "Tudi dobro," je dejal Krištof vajen poslušati svojo mater. "Ampak, žiga, da mi tudi vrneš junake zdrave!" je pripomnil in šel klicat mladega Gregorja in mu naznanjat odhod. "Jernej naj ide s teboj," je dejal, "potem kovač Miha, in naj stopi še kclo v Dob do Belca Janeza. Konja in orožje dobe v gradu." Burno je utripalo srce Gregorju, ko je poslušal novico, ki mu je odpirala prvo daljšo pot. Dušo so mu napolnila čuvstva pogumne sreče in plahih nad, ki se jim ni utegnil vdajati. Poiskal je hitro Jerneja, da mu izporoči povelje. "Dobro," je mrmral stari vojak in sklonil glavo, da ne bi videl Gregor, kako se mu širijo od radosti lica in usta. Jel se je takoj napravljati na pot. Kovaču Mihi pa je bila ta stvar neprilična; zakaj fant se je ženil in se nadejal, da bo tja po beli nedelji konec vseh sitnosti, ki jih ima človek, ki ni tako-rekoč ne fant, ne mož. šel je pravit nezgodo nevesti in tolažilo ga je poslušati, kako bridko se ona joče za njim, in hvaležen je užival prigrizek, s kakršnim mu še ni bila poprej nikoli postregla njena mati. "Če umrjem," je dejal in odrezal še enkrat, "v boju Lenka, tega kosa ne zmagam več, povila mi ga boš jutri v ruto — torej, čuješ, če me ne bo več nazaj, mi ne jemlji čurnove-ga Jožeta; jaz ga ne morem trpeti; vzemi rajša Rmanovega Blaža, ki tudi ni tak pijanec." "Oh, kaj se bom možila reva, če tebe izgubim, Miha!" je tarnala ona. "Zdaj grem h Krivcu pit," se je poslavljal on, "da utopim žalost. Torej, Lenka, pametna! Jožeta ne jemlji; Blaž je boljši. Toda, Lenka, ne tako, da bi se ti že možila, če bi jaz izostal štirinajst dni! Ti me moraš čakati, čeprav eno leto; če ne —," Miha se je tako vglobil in zagrizel,v nesrečno misel, da se nemara omoži Lenka, ko bo stal on na straži, da je kar divjal. Bežati je morala nevesta. Janez Belčev pa je samo zmig-nil s širokimi rameni, ko mu je prišlo naročilo, "živini še pokla-d