128.
Trat, v sredo 8. moja 1912
Tečsj XXXYfll


IZHAJA VSAK DAN •d&ijah la prazaik.[h sk 5., «b ponedeljkih tb 9. zjatrtj.
. • v^iic .st 4ter. se prodajajo po 3 nvfl. (6 stot.) v maogik ž^ifca.rn&h. v Trsta in okolici, Gorici, Kranjn, Št. Petra. Ta lojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-AJini, Dornfcerga itd. Zastarele Ster. po 5 nvfc. (10 sfeoi.) c?*LA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokostf 1 J-olone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 (t mat. t. mrtaico, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po <tq> st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka iLilaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« Jedinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo la tclljivo v Trstu.
epiNOS
Glasilo političnega dru&tvs „Edinosti za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
u celo leto 24 K, pol leta n K, 3 mesece OK;u»
ročbe brez dopoulaae naročnine, se uprava nt ozira, ■mtein mm.	„E3niO«TI" iUii t aa
Ml* 1«U Krtn 5-3O, s* pol let» Kron l ld.
dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lifctA. No'ru^t-Tnn» pianaa m *e »prejemaj* la r»koplsl so ca vratafa. Haročnlno, oglase in reklamacije]« pošiljati na upravo Inrta.
UREDNIŠTVO: tiloa Giorglo Galattl 20 (Nsredni trrj. IwajatoK in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laculk ksasorcij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .S4ia<w*\
v Trrta. n^a
»V
j* močf*
aadrngm a omejenim poroštvoc Giorgio Gal&tti i te v. 20. MRao-4KnnnRnl ra«mi Jtev. 841-652. TELFFOPI IL 11-57
rvis
DRŽAVNI ZBOR.
Nečedni škandali.
DUNAJ 7. (Izv.) Današnja seja državnega zbora je nudila jako žalostno sliko avstrijskega parlamentarnega dela. Današnji hrupni prizori, ki so se odigravali tekom razprave o poročilu legitimacijskega odseka, spadajo med najklavrnejše in najbolj demo-ralizujoče. kar jih je doživel avstrijski parlament. Hrupnih prizorov in Škandalov so se udeleževali izključno Nemci. Na en! strani krščanski socijalci in nemški nacljonalci — psovkarska koalicija, na drugi strani nemški socijalni demokratje. Opazovalcu na galeriji se je danes zdela zbornica nekak čarovniški kotel, kjer se nebrzdani elementi giblje4o v divjih strasteh. Nemške stranke so pokazale v pravi goloti vse strasti poetičnega strankarstva in politične demoralizacije.
Povod tem hrupnim prizorom fe dala debata o verifikaciji mandata nemškega radi-fcalca Ferdinanda S e i d 1 - a, ki Je bil izvoljen proti socijainemu demokratu z jako dvomljivimi sredstvi. Socijalni demokratje so danes porabili priliko, da so razkrinkali volilne praktike in mahinacije nemških na-cljonalcer.
Netcaieri momenti današnjih prizorov so bili naravnost gnusni in čudne pojme o avstrijskih parlamentarnih navadah je moral dobiti neki, danes z balkona avstrijsko zbornico opazujoči član nemškega „Reichstaga". Seboj v Berolin bo tudi odnesel slab vtis o kulturnem nivoju svojih seraških bratcev v Avstriji.
Cela komedija pa je imela še smešnejši konec. Nekateri poslanci so zaceli zahtevati sklicanje grajalnega odseka. In deževalo je takoj neštevilno predlogov. Poslanec proti poslancu je predlagal grajalni odsek in ko-nečno je bilo 12 takih predlogov na predsednikovi mizi. Slednjič se je predsedniku posrečilo napraviti red in mir v zbornici s tem, da je zaključil sejo. O teku današnje seje naslednje kratko
poročilo.
DUNAJ 7. (Izv.) Finančni minister je danes zbornici predložil predlogo za pdu-letni proračunski provizorij za čas od 1. julija do 31. decembra 1912.
Zatem je predsednik zbornici naznanil, da sporazumno z načelniki klubov pozove notranjega ministra k razpisu nadomestne državnozborske volitve po v gorah ponesrečenem poslancu Silberer-ju.
Zbornica je nato začela razpravljati o poročilih legitimacljskegi odseka. O venfika-mandata nemškoradikalnega poslanca Ferdinanda S e i d l - a se je razvila dolga, burna debata, polna hrupnih scen, psovanj in škaadalov.
Kot odsekov poročevalec je debato otvoril krščanski socijalec posl. Stelzel, ki je branil pravilnost izvolitve pos. Seidla. Med njegovim govorom je že takoj začetkoma prišlo do malih prask med krščanskimi socijalci, nacijonalci in socijalisti. Konec Siolz-lovega govora pa je ;med nemškimi aocljal-cimi demokrati izzval salve glasnih protestov. Socijalni demokratje so vsevprek zahtevali razveijavljenje mandsta.
Pivo in guljaS.
Med splošnim hruščem in trušČsm in na jezo nemških nacljonalcev je socijalno-demokratični poslanec W i n a r s k y drastično pripovedoval zbornici, na kakšen način da je bil izvoljen poslanec Seidl. Nemškoradikaini župani Seidfovega volilnega okraja so terorizirali voLlstvo ter zlorabljali uradno oblast v nemškonacijonalne volilne svrhe. Apeliral je na zbornico, da naj se ne da zavesti strankarskim strastem in naj enodušno obsodi volilne sleparije posl. Seid.a.
Obenem je posl. Winarsky kritiziral izvolitev nemškonacijonalnega poslanca dr. Lichta ter kazal okolu njega stoječim poslancem razne znamke in nakaznice za pivo in guljaš, ki jih je dal dr. U.cht razdeliti med svoje volilstvo. „S takimi sredstvi voli nemški Naticnal-verband 1"
Nemškonacijonalne volilne mahinacije ;e d2ije zagovarjal kršč. soc, K e m e t e r, ki je vehementvo in strastno napadel socijalne demokrate, češ, da so se danes zato tako razjezili, ker niso na Dunaju dosegli svojih pravih namenov. Očital je socijalnim demokratom tudi njihov terorizem.
Ob tej priliki pa Je prišlo do pravih burnih in gromskih prizorov. Frčale so razne klasične psovke!
Vedno v meglenih višavah se gibajoči krJčansko-sodjalni poslanec F u c h s je atakiral poslanca Neumanna: „Halis Maul, du Saujud 1" Neumann pa mu je obljubil klofute. Do Še hujših prepirov Je prišlo med Kemetrom, Fuchsom in Winarskym.
Slednjič Je Kemeter zaključil svoj govor t vse državne nastavljence, ki jim hoče vlada s tem, da |e izjavil glasovati za veljavnost; zvišati plačo naredbenlm potom pa znaša Seidlovega mandata iz solidaritete nasproti' obremenjen je skupnih 13,410 000 K in sicer nemškonacijonalnim kolegom.	1,200 000 K za certifikatiste, 3,000.000 K za
Soc. dem. Seitz je nato ostro nastopil provizorične is pomožne nastavljence 434.000• proti nemškemu „ National verbandu", obža- K za finančne stražnike, 146.000 K za redarje/ lujoč, da v tej parlamentarni skupini ni najti j 560.000 K za orožnike, 5,600 000 K za po-pcštenega človeka in da so nemški nacijo- ! godbene uslužbence, 2 506 000 K za državne nalci najbolj nemoralična stranka v Avstriji, delavce, ivzemši železniških delavcev. Za njih poslanci pridejo v zbornico potom zlo- j izboljšanje materijalnega položaja državnih činov.	i nastavljencev zahteva odsek v prvem letu
Dalje Je Seitz Javno proglasil, da je 26,174.145 K. Stoizel brezčasten človek, ker ne nastopi kot | Važna razlika med vladno predlogo in vesten poročevalec proti Seidlovemu man-; odsekovim sklepom obstoja tudi v tem, da datu. Ostro je nadalje kritiziral postopanje j stopi zadevni zakon po vladni predlogi v krščanskih socljalcev na Dunaju pri vsakor-; veljavo eden mesec po publikaciji, dočim je šnjih volitvah. Izjavil je, da so dunajskega odsek sklenil, da stopi nova službena magistratnega uradnika PaweTko izrecno pragmatika že 1. julija letos v veljavo, označili za sleparja. Pawelka je pri volitvah ! Poročilo je zelo obširno, obsega 166 zlorabljal uradno oblast, a državni pravdni k strani leks. formata. Dugo branje službene ni postopal proti njemu. To je pač mogoče pragmatike prične v četrtek.
samo pod Hochenburgerjem 1	j	-
Proti justičnemu ministru.	|	Dechanel na Dunaju.
Poslanec Seitz je nato začel strastno ini ^UNAJ 7. Cesar je danes dopoldne ostro napadati justičnega ministra dr. Ho-i*?™!*1 biyse& predsednika francoske po-ctenburgerja, dolžeč ga, da je on zakrivil sIans^ zb^nice pavia Dechanel-a v zločin proti zakonu, ker pod njim so do-	av,diienDCl-. Dechanel odpotuje v ce-
voljena razna zločinstva in sleparije nem- *tek ziutraj v Pa"2' Njemu na čast je bil škega „Nationalverbanda*, katerega on za-i 2a°es v francoskem poslaništvu dejeuner, stopa v ministrstvu.	{katerega se je udeležil tudi vnanji minister
Nemci mu razburjeno kriče: „Živijo !8rof »erchtold. Kochenburger 1"	I BUKAREŠTA 7. V tukajšnjih političnih
Poslanec Seitz jim reagira: „Značilno*!krogih govore, da ima Dechanelovo poto-Če bi imeli kaj značaja, tedaj bi bila poli-»yanje za namen enkero o delovanju fran-tična nemoralnost nemogoča pod Hochen- coskih zastopnikov v balkanskih državah, burgerjem".	;Poincare je poveril Dechanelu to misijo, da
V tem trenotku pa je prišlo do groznih povzdigne delovanje francoske diplomacije
nesramuosti. Med nemškimi nacljonalci in socijalnim! demokrati je prišlo do hudih spopadov. Znana in razupita razgrajajoča Teufel in Hummersta napadla prva
v orijentu, ki je daleč za delovanjem nemških in avstro-ogrskih diplomatov. Cesar.
DUNAJ 7. (Iz*.) Prvič po več letih
in začela jim klicati: „Organizirani apaši! Se letos cesar udeleži procesije na sv. reš-Rdeča banda I Gavnerji! Falotje! Lumpi! ;Djega telesa dne 6. junija. Potem odide ce-
Stir v svoje letovišče v Ischl.
Post festum. •
Osranci 1
Krik in trušč Je bil tako velik, da ni bilo mogoče razumeti vseh nemško-kiiltur-nili cvetk na polju psovk. Socijalni demo-
ZAGREB 7. „Narodne Novine" sedaj krat je" so se s kušali "brzda tif ven d^ hTmed! Polemizirajo proti izvajanjem nekaterih jugo-niihovimi vrstami tudi vladalo splošno raz-' flovfnskl,a č!a°ov avstrij«e # delegacije o burjenje, ki je prišlo do vrhunca, ko Je za- legalnosti ogrske delegacije ;n poudarjajo,
hteval poslanec Hummer od podpredsednika ida se Je srbsko-hrvatska koalicija varovala _ _ ......................,____
Zdarskega, naj pokliče posl. Seitza k redu, Iv cgrsko-hrvatskem državnem zboru sprožiti j žinsk| očetje Socijalni demokratje so izjavili
kateri zahtevi je Zdarski tudi ugodil ter po-^P^20^	S0 n,tRI mandat,A "Sas L predvčerajnjim zjutraj, ko se je pričelo delo,
»klical Seitza k redu zaradi njegovih napa- § 34- nagodbenega zakona pravi točno in!F dov na justičnega ministra.	jiasn0' so mandati hrvatskih poslancev
Prišlo je zopet do glavnih zmerjanj Jv ogrsko-hrvatskem državnem zboru toliko
dali potem vsi pomembni listi v Ameriki. Že nedeljski listi so izšli namesto v dveh ali treh izdajah, samo v eni izdaji.
Socijalna demokracija proti slovenskemu delavcu.
Postopanje socijalnih demokratov proti slovenskim zidarjem, člancm NDO, postaja vedno bolj barbarično, neusmiljeno, surovo. To, kar sedaj uganjajo socijalni demokratje, je naravnost zločin, je hudobija, ki kriči po maščevanju. Pisali smo Že, da je bilo na stotine slovenskih zidarjev potom terorizma, potom sredstev, kakoršnj^h bi se Človek ne smel posluževati proti Človeku, prisiljenih vstopiti v socijalno-demokratično organizacijo in tam plačevati visoke prispevke. Zabeležili smo slučaj, ko je moral celo 17-leten zidar beračiti, da |e spravil 3 K skupaj, da jih je ponesel v „Delavski dom", ker bi ga bili sicer spodili z dela, ali pa bi ga socijalni demokrati kamenjali. Navedli smo več drugih slučajev, ko so na goriomenjeni način spravili več delavskih družin v obup, v nesrečo, ker so družinski očetje izgubili delo zato, da se niso h-jteli ukloniti terorizmu, nasilstvu in se vpisati v socijalno demokratično organizacijo. Priredili smo več shodov in poslali resolucije na namestništvo. Na shodih smo imeli priliko slišati pritožbe, velike pritožbe, ki so prihajale iz ust prizadetih slovenskih zidarjev. Celo navzoči socijalni demokratje sami so potrdili, da je to res, da se je s slovenskimi zidarji, ki so člani NDO, postopa kakor z največjimi zločinci, kakor z ubijale', požfgalci itd. Ko smo razkrili vse te grozote socijalne demokracije, ki na shedih hujska članstvo prot! delavcem, včlanjenim v NDO, smo mislili, da bo malo boljše, da se boj vsaj malo ublaži. Metili smo se. Ni minul niti en dan od tistega časa, da ne bi prihajali zidarji prito-ževat se proti postopanju socijalnih demokratov. Predvčerajnjim je /zgubilo delo pet zidarjev, ki se niso marali ukloniti nasilstvu In grožnjam socijalnih demokratov ter se niso hoteli vpisati v njihovo organizacijo. Med temi sta dva mlajša zidarja, ki sta prišla iz ljubljanske obrtne šole in trije dru-
tem poslu zaslužili Teufel, Siolzel in
po-
Ke-
Odlikovanje so v slatici Hummer, meter.
Med splošnim hruščem pa je Nemcem zaklical vsenemškl poslanee Iro kratke be-
'časa pravoveljavni, dokler ne odpošlje ! hrvatski sabor novih članov.
da se morajo nečlani socijalne demokracije takoj vpisati in plačati članarino in vstopnino ; ako ne, pa zapuste delo oni vsi do zadnjega. Celo tako daleč so šli ti okrutneži, da so grozili s kamenjem. Je-li to mari so-Nemka za češko šolsko družbo. | cijalistično? Je-li to svoboda dela? Ubogi PRAGA 7. (Izv.) Tukaj je umrla Nemka j očetje se pritožujejo, da nimajo dati otro-Ana Kreuz. Ko so odprli njen testament, so I kom jesti, da nimajo niti toliko, da bi se sede: „Tam sedi nemški poslanec iz našli, da je vse svoje premoženje 50.000 K I nasitili, temveč morajo trpeti, stradati. To je „Reichstaga". Ta sodi o Nemcih." (Pokazal i zapustila češki „Matici školski^. Njeni nem-i zločin, če se spravlja delavca v tako ne-je pri tem na nemškega poslanca, ki je 'Ški sorodniki hočejo testament "sodno iz-! srečo. Ne bi se čudili, ako bi podjetniki gledal ves prizor z galerije.)	i podbijati, češ, da je bila pokojnica blazna, j povzročili delavcu take težke dneve. Ne!
Ko je šum polegel in ponehalo splošno 1	Potresni sunki.	I Čuditi se je pa močno, da je vzdignil žu-
DUNAJ 7. Osrednji institut za metereo-l ]\™0 ro1ko delavec, revež, prod svojemu sc-d in eeodinamiko naznanla. da so aoa.i tre nu in ga pahnil v poguba v nesrečo.
Delavec z nožem proti delavcu — to je nauk tržaške socijaine demckrc-cije. Sedaj
zmerjavanje, je zbornica po zaključnih besedah Sičlzlovih odobrila Seidlov mandat.
Cela komedija Je pa imela še tale smešni konec. Načelnik nemškega „Natio-nalverbanda" dr. G r o s s je predlagal grajalni odsek zoper posl. Seitza. Ta pa je zopet predlagal grajalni odsek proti Hum-merju, Teuflu in Albrechtu. S:3!zef zopet proti Seitzu; Hummer proti Wiedho!zu. Deževalo je nebioj sličnih predlogov.
Konečno se je vecdar posrečilo predsedniku zaključiti sejo.
Ker je posl. M a I i k napovedal za jutri svoja odkritja glede sodnih razmer na južnem Štajerskem, je pričakovati, da bo tudi jutrŠnja seja jako burna in živahna.
Položaj državnih nastavljencev.
DUNAJ 7. (Izv.) Danes Je bilo poslancem izročeno poročilo odseka za državne nastavljence glede službene pragmatike. Od-sekova predloga se v marsičem razlikuje od vladne. Raclike so tako v službenem, kaker v matcrijalnem oziru. Dalje so globoke razlike glede nameščenja, giede časovnega napredovanja, glede disciplinarnega postopanja in zlasti giede koalicijskega prava uradnikov in slug. Razlika med viadno in odsekovo predlogo je dalje tudi v tem, da cdsek zahteva poseone nagrade za opravita izven službenega časa.
Odstkovo poročilo tudi zahteva imenovanje provizoričnega nastavljenca za defi-nitivnega po poteku enega leta in uvaja 10 plačilnih stopinj za siuge in podu-radnike.
Finančna obremenitev, ki zadene državne finance, znaša po vladnih načrtih za prvo leto za uradnike 10,670 098 K, za sluge in poduradnike 540.000 K. Po odse-kovih predlogih odnosno koncesijah, ki jih je vlada dovolila tekom pogajanj, pa znašajo prvoletni izdatki za uradnike 11 622.267 K, za sluge in poduradnike 1,142 878 K, za
logijo in geodinamiko naznanja, da so apa rati potresne opazovalnice včeraj zvečer zaznamovali silno petresno gibanje. Začetek je bil ob 8, 5 minut 19 sekund, konec okrog 10.
TRST 7. Aparati potresne opazovalnice na tukajšnjem pomorskem observatoriju so včeraj zaznamovali močno potresno gibanje v oddaljenosti kakih 3040 km. bil ob 8, 5 minut 27 sekund, konec 10 ponoči.
VRATISLAVA 8. Aparati potresne opazovalnice so včeraj zvečer ob 8 05 zaznamovali katastrofalen potres v oddaljenosti kakih 2600 km. Potresno gibanje je trajalo nad 2 uri, bilo pa je tako močno, da aparati niso megli slediti gibanju.
PULJ 7. Seizmograf.čna postaja Je zaznamovala danes ob 7. uri 5 minut 35 sekund katastrofalen potres v razdalji 3100 km. Potres je bil najbrže v Turkestanu.
Ruski nihilistl.
PETROGRAD 7. (Izv.) Ruski dijaški revolucionarni komite je obsodi! naučnega ministra Kasso na smrt. Za atentat je bila izžrebana neka dijakinja. Dijakinja pa se Je v svojem stanovanju zgrevala. Vzela je strup in se samo sebe usmrtila. Polic ja je uvedla preiskavo in je v njenem stanovanju našla zelo kompromitirajoča pisma. Takoj še ponoči je aretirala več ruskih dijakov kot revolucijonarje.
Požar.
OSEK 7. Danes poncčl Je pogorelo skladišče veletrgovca Bele Springerja. Skoda, ki je z zavarovalnino pokrita, znaša 500.000 K.
Stavka tiskarniških delavcev.
ĆIKAGO 7. Stavkujoči tiskarji nameravajo raztegniti stavko po celi Ameriki. Založniki listov bi imeli v tem slučaju velikansko škodo. Zvezi stavkujočih bi pripa-
vidimo živo, da je tržaška socijalna demokracija stranka, ki Škoduje slovenskemu delavcu, ki želi slovenskemu delavcu le slabo, ki ga hoče popolnoma zmrviti in napraviti prostor drugorodnemu delavstvu — regni-7 , . . kolom itd. Tržaška socijalna demokracija je začetek je,zl s|ovensV:ega delavca nevarnost, nesreča. — okreg Tudi kl je| |e bi, dos!ej nakionfen, jej ne more biti več, ako nima kamena mesto srca v prsih. Slovenski delavci bedo odslej ob vsaki priliki klicali voditeljem socijalne demokracije: za sio?en3kega delavca je v vaši stranki pripravljen le kamen, za slovenskega delavca je vaša stranka — grob. Zato, slovenski delavci, proč od take stranke! Ako ste tam, kjer favorizirajo tujca in na vas pljuvajo, derete v pogubo. Začeli so nečloveško in so nam dali orožje v roko. S tem orožjem pa bomo udrihali, dokler se socijalni demokratje ne spametujejo, da bedo ljubili in spoštovali, ne pa ubijali in klali svoje sotrpine delavce. Zidarji I Jasno vam je seda/, da je njihovo postopanje vam škodljivo ia sovražno. Kdor narodno čuti, kdor še ni postat odpadnik in izdajalec svojega narod?, nsj pristopi k NDO. Čim več nas bo, tem laglji bo boj proti njim ! Če bi se vam pa zgodilo kaj takega, kakor gori navedeno, naznanite nemudoma vodstvu NDO. Vodstvo NDO bo postopalo proti vsem sodnim potom. Če z lepim ne gre, pa pojde z grdim. Mi se bojujemo samo za pravico in zato nas nič nt ženira, če nam socijalni demokratje očitajo, da kličemo policijo na pomoč. Mari ni to še hujše, če sccijalni demokratje slovenske delavce kamenjajo, tepejo, podijo iz službe, in Jim odjedajo kruh?! Proti temu se moramo posluževati vseh zakonitih sredstev, ki so nam na razpolago.
Bt an II.
s EDINOST* št. 128
V Tietn, dne S. »aja 1912
Domača vesti.
Voditeljstvo sežanskega okrajnega glavarstva je poveril minister za notranje zadeve okrajnemu glavarju v Krku, Franu L a s i č u, voditeljstvo okrajnega glavarstva v Krku pa namestnišlvenemu tajniku dr. Karlu Lusina v Trstu. Namestništveni cdlok nosi datum 24. aprila 1912.
Socijalistični terorizem. Z ozirom na terorizem, ki ga uganja socijalno-demokra-tična organizacija v Trstu, si ne moremo kaj, da ne bi navedli slučaja, ki se je dogodil stavbenemu podjetniku Josipu Gartlgruber ju v Gradcu. Ta mož je bil 12 let čian socijalnodemokratične stranke in njen vnet pristaš, za katero je ves čas deloval z vsemi svojimi močmi. Minulo leto je Gartlgrrber dobil v izvršitev dvoje strankinih zgradb: poslopje tiskarne „Arbeitervville" v Gradcu in pekarno konsumnega društva v Eggenbergu. Pri tem se je Gartlgruber obvezal, da bo pri teh delih imel zaposlene le organizirane delavce. To obvezo pa je mož bridko obžaloval. Organizacija je namreč Gartigruberja tako terorizirala, da je on — navdušen pristaš socijalnodemokratične stranke — prišel v konflikt s svojo organizacijo in da je bil mož konečno prisiljen Izstopiti iz stranke. Gartlgruber pravi, da sta bili ti dve deli za njega pravo mučeni-štvo. Zato da je izgubil vero v strokovna prizadevanja socijalnodemokratične stranke. Vodstvo stranke nI krivo na teh razmerah, ker tudi ono samo trpi pod terorizmom organizacije. Tako v Gradcu I Ko bi arhitekt GartlgruUer ne bil toliko časa član socijalnodemokratične stranke, bi se mogli socijalisti Izgovarjati, da je to kapitalističen izsesevalec delavstva. A v tem slučaju tega ne morejo reči, ko je vendar Gartlgruber dvanajst let delo val za c ije socijalnodemokratične stranke. Kako pa ti ideali izgledajo v praksi, se je mož imel priliko prepričati takoj, ko je bil prisiljen sprejemati na delo le socijalistično organizirane delavce. Mi smo bili vedno za to, da se morajo delavci organizirati, a v socijalno demokratični stranki organizirani delavci morajo plačevati svoje prispevke le zato, da se smejo potem pokoriti par demagogom, ki so sami preleni za delo in so se zato znaii pririti do korita pri organizaciji, kjer terorizirajo v stranki navzgor in navzdol. Zato se mi ne dajamo ostrašiti po socijalno-demokratičnih grožnjah, s katerimi nas bi hoteli ostrašiti, pač pa začnemo odslej naprej odločen boj proti terorizmu socijalnodemokratične zidarske organizacije. Hočemo pravico do dela za naše zidarje brez ozira na to, ali so organizirani v socijalnodemo• kratični organizaciji, ali pa ne !
Gospod Andrej Zbona, viši inspektor in načelnik Južnega kolodvora v Trstu, izstopa iz aktivne službe po neutrudnem delovanju od leta 1888. Tem povodom se je vršila dne 4. t. m. v slavnostno okinčani čakalnici I. razreda odhodnica, katere so se udeležili zastopniki komercijelnega ravnateljstva in prometnega inšpektorata na Dunaju, prometnega inšpektorata v Trstu, predstojniki raznih oddelkov in odposlanstva službenega osobja. Revident g. Wittek je v imenu uradnikov proslavljal g. Zbono kakor velezaslužnega predstojnika, ki je skozi 43 let požrtvovalno služil svoji upravi, in kakor kolego, ter je zaprosil slavijenca, naj vs-prejme častni dar, ki mu ga poklanjajo v znak nevenljive hvaležnosti. V istem smislu je govoril magazinski mojster Bazarič v imeiu ostalega osobja. Tej slavnosti Je sledil v beli dvorani Dreherjeve pivarne, slavnosten banket, ki se ga je udeležilo tudi mnogo dam. Vrsto zdravic je otvoril viši revident g. Ro3jnan, ki je v dovršenem govoru v imenu uradnikov dajal izraza iskreni hvaležnosti do dobrega predstojnika, čegar odhod obžalujejo globoko vsi. Komer-cijelni referent g. dr. Wiener je v imenu prometnega inspektorata slavil zasluge odhajajočega za upravo, za komercijelno službo prevažne postaje v Trstu. Gosp. ravnateij Fraisse je pozdravljal slavijenca kakor to-variša-upokojenca. G. dr. Steaner je prinašal pozdrave in zahvalo komercijelnega ravnateljstva. Inšpektor Tomin je obžaloval odhod g. Zbone ozirom na druge znane uprave. G. A. Valentini je imel lep latinski govor, a g. dr. A. Sdiel ga je slavil dolgoletnega prijatelj 3. Z zdravijco damam Je zaključila oficijelna slavnost, na kar je sledit animiran ples, ki je trajal pozno v noč.
Letovišča. Koroška jc znana zbog svojih naravnih krasot. Tisoči in tisoči prihajajo v letnem času na Koroško. Najlepši kraii se nahajajo v slovenskem delu dežele. Tujci pa, ki prihajajo leto za letom v te divne kjaje, so izključno Nemci. Ni čuda torej, da se skuša ljudstvo prilagoditi gostom, ki mu dajajo zaslužka, na vsafc možen način. Prihajajo le Nemci in počasi počasi se jim prilagodja slovensko ljudstvo tudi narodno.
Tudi med Slovenci na tržaškem ozem-iju raste število družin, ki jim razmere dopuščajo, da v vročem letnem času zapuščajo prah mesta In si iščejo svežega zraka slovenskih alp. Velikanskega narodnega pomena bi bilo, da bi tržaški Slovenci obiskovali v narodnem oziru tako ogroženo, a v naravnem oziru tako krasno deželo. Opo-
(zarjamo pred vsem na beljaško okolic3. jBleško jezero. Stanovanj je tam na razpo-' lago: 30 sob s 50 posteljami in kuhinjo. Dobre restavracije. Kopeli v BlaŠkem ali pa Dobaniškem Jezeru.
Prilika za vsakovrstne izlete. Postaja oddaljena 15 min. dobre zveze z mestom Baljak. Prijateljem lova in ribarenja se nudi izvrstna zabava. Vrhu tega jako zmerne cene.
Blago slovensko kmetsko ljudstvo, ki bo slovenske „gospode" sprejemalo z odprtimi rokami. Poživljamo tržaške Slovence, naj vpoštevajo te vrsiice. (Natančneji podatki v uredništvu „Edinosti").
25-letnica podružnice CM družbe. Ženska podružnica družbe sv. CM praznuje torej letos 25-letnico svojega obstanka. Med odbornicami, ki so sedaj na čelu podružnice, je od ustanovitve podružnice med naj-marljivejšimi najmarljivejša gospica Milka Mankočeva. S 25-letnico ženske podružnice praznuje tudi ona 25-letnico svojega rodoljubnega delovanja. A ker noče za-se nobene slave in nobene časti, nabiralo se je na njeno željo v ta namen in nabrana je prav lepa vsota. Na ta način proslavi ona svojo petlndvajsetletnlco.
Ženska podružnica pa proslavi svojo 25-letnico v soboto 11. in nedeljo 12. t. m.
V	soboto bode zvečer slavnostno zbo-^ rovanje, v nedeljo zvečer pa Jubilejni koncert. Več o tem prihodnje dni.
Veliko narodno slavnost priredi Šentjakobska Čitalnica dne 2. junija. Tem povodom razvije Čitalnica tudi svoj prapor. Vsem je gotovo še v spominu, kako je Čitalnico lansko leto preganjala smola. V prvo jej je slavnost prepovedala policija vsled zdravstvenih ozirov. Za mesec dni preložena pa se ni mogla vršitj radi slabih vremen. Vse te nezgode so Čitalnici povzročile veliko materijelno škodo, ki bi bila Čitalnico za vedno uničila, ko bi jej ne bili priskočili na pomoč razni rodoljubi in nekatera br. društva ter nje požrtvovalni člani, da je tako vsaj deloma pokrila najnujnejše vrzeli. Mislimo, da bi moralo srce boleti vsacega pravega rodoljuba, ako bi to društvo, ki je v 11 letih svojega obstanka toliko, storilo za narodno prosveto — propalo. Čitalnica je bila, ki je prva dala inicijativo za operete ter Je se svojimi dobro uspelimi uprizoritvami indirektno provzročlla sedanji veliki napredek našega gledališča na tem polju. Čitalnica je dala inicijativo za vstanovitev narodne godbe; ona je bila, ki Je začela in-tntenzivno gojiti glasbo ter ustanovila glasbeno šolo. Čitalnica je vedno rada priskočila na pomoč br. 'društvom; zato se zatrdno nadeja, da jej sedaj ista vrnejo milo za drago. Dne 2. Junija bodi kronano to veliko delo Čitalnice. Ta dan pa naj jej da tudi spodbude za nadaljno delovanje v prid našega naroda pri Sv. Jakobu. Na svidenje torej pod novim praporom, ki naj vodi tržaške Slovence do novih zmag.
Slovenski — Rimljani! Iz sv. Križa: Opozarjamo slovenske stariše, naj se o priliki italijanskih veselic izogibljejo slovenskih — Rimljanov, naj ne pošisjajo svojih otrok v Legin Trlpolis, ker tam bi bili izgubljeni za narod svoj in za svojo grudo. Kako prihajamo mi do tega, da bi se v slovenski vasi slovenski otroci izobraževali v duhu Garibaldijevem ? I Križani, ali se ne spominjate dogodkov iz leta 1897? Ali se ne spominjate nesrečnih žrtev, svojih sovašča-nov-ribičev, ki so storili žalostno smrt, ko so se trudili na domačem morju za košček kruha sebi in svoji družini? Ali ste res že pozabili na vse to ? 1 Mari hočete sedaj res poljubljati šibo, ki vas tako grozno tepe! ?
Bratom sokolskim pisateljem! slovenski sokolski koledar za 1. 1913 izide o priliki petdesetletnice slovenskega Sokolstva v razširjeni jubilejni izdaji. Uredništvo vabi vse brate sokolske pisatelje k sodelovanju. Vposlani članki se morajo več ali manj tikati razvoja slovenskega Sokolstva (zgodovinski članki v idejnem organizacijskem, te-lovadno-strokovnem oziru itd.) Izvolite jih poslati uredništvu „Slovenskega sokolskega koledarja" v Kranj najpozneje do 1. Julija 1912. Uporabne članke, za katere ne bi bilo prostora v koledarju, priobči „Slovenski Sokol".
Tržaška podružnica „Slov. planinskega društva" naznanja svojim cenj. članom in prijateljem sledeči vspored društvenih zabav in izletov:
V	nedeljo dne 12. maja celodneven izlet na Trstelj; na binkoštno nedeljo dne 26. maja velika sijajna razsvetljava „Cesarjeviča Rudolfa jame" v Divači; dne 9. Junija popoldanski izlet na Volnik in dne 29. in 30. junija planinski izlet na Dol-Čaven-Kucelj-Krnico. Podrobni načrt posameznih izletov objavimo pravočasno.
Roditeljski sestanek. Iz Trebič. V nedeljo 5. t. m. Je sklicalo učiteljstvo v Treb-čah roditeljski sestanek na 31/« uro pop. Kljubu temu, da so bili Trebenci obveščeni še-le v nedeljo opoludne, udeležilo se Je sestanka veliko število starišev, tako, da je bila prostorna prvorazredna soba natlačeno | polna.
vzgoji otrok po učiteljstvu in stariših, doma št. 220) so predpisi (registri) o občni pri-in v Šoli.	dobnini, odmerjeni za leti 1912 do 1913
Nato Je poučeval naše ljudstvo g. uči- vseh 4 davčnih razredov razpoloženi pri telj Rode o vzgoji otrok, predno so začeli podpisani davčni administraciji Trst II. v pohajati šolo. Tudi to poročilo je bilo za- sobi št. 5 I. nadstropje od 13. do 27. maja nimivo in upam, da Je bodo posebno naše t. 1., da jih lahko pregleda vsak plačevalec matere upoštevale in se ravnale po njem pridobnine o uradnih urah cd 9.-2. popol. pri vzgoji svojih otrok.	Prodajanje voznih listkov in spre-
Kakor zadnji se Je priglasil k besedi g. jemanja prtljage za istrske avto mobilne župnik Stefanuttl, ki Je izrazil željo, da bi proge v Lovranu od 16. maja t. I. dalje pri vzgoji otrok hodili šola, dom in ne bo več oskrboval tamošnji poštni in br-cerkev isto pot, ki sta jo danes gg. pred- zojavni urad, temveč v Lovram: nahajajoča lavatelja želela začrtati v svojih poročilih, 'se podružnica banke in menjalnice Nagel in
Predavanje g. voditelja Bratoša in g. Wortmann. učitelja Rodeta je napravilo na udeležence Razdelitev otrobov govedorejcem prav dober vtis. Nato sta se priglasila k v spodnji tržaški okolici. Kmetijska družba besedi še dva domačina, nakar Je g. Bratoš za Trst in okolico naznanja govedorejcem iz zaključil ta res povsem lepi sestanek. Mnogo BarkovelJ, Grete, Trstenlka, Rojana, Šlcbrklje, mnogo je v Trebčah še dela na polju vz- Piščancev, Rocol in Sv. Iv2n, da je pri upo-goje otrok in upamo, da bodo nedeljskemu rabi državne podpore za nakup krme začela sestanku sledili še nadaljni, in da pre- z razdelitvijo otrobov po znižani ceni t. J. davanje, kakor Je zaželel g. Bratoš na za- 5 K 1 vreča s 50 kg otrobov, ki stanejo ključku, pade res na plodna tla in da bo drugače 17 K 1 kvintal. Te ugodnosti so donašalo dobrih vspehov.	deleženi udje kakor neudje kmetijske
Ustanovitev zavarovalnice goveje družbe. V svrho olajšanja razdelitve otrobov živine za Barkovlje, Greto, Trstenlk in so govedorejci iz navedenih krajev napro-Rojan. Kmetijska družba za Trst in okolico šeni, da se člmpreje zglase v družbeni pi-priredi v nedeijo dne 12. t. m. ob pol 10 sarni ulica Giorgio Galatti 14 11., kjer se predpoludne v dvorani konsumnega društva plača tudi kupnina in se dobi v to potrebno v Rojanu shod v svrho ustanovitve zavaro- nakaznico.
valnice goveie živine za Barkovlje, Greto,' Nova društva. Namestništvo je vzelo Trstenlk in Rojan ter vabi vljudno vse ži- naznanje pravila sledečih novoustanovljenih vinorejce iz navedenih krajev, da se udeleže društev: „Bralno in pevsko društvo Novi shoda in se konečno zvrši ustanovitev te Balkan1* s sedežem v Barki, politični okraj prepotrebne zavarovalnice.	Sežana; „Telovadno društvo Sokol* s se-
Plačevalcem pridobnine. Po določbi dežem v Mirnu in „Dramatičko i glazbeio § 58 zakona 25. oktobra 1869 (drž. zak. društvo s sedežem v Malem Lošinju.
Senzacijonalna razprava
proti splai ljevalkam telesnega plodu.
Deželno sodišče: predseduje viš. dež. sod. svetnik dr. Andrich ; votanti dež. sod. svetnik Parisini, Pachor, sodnik dr. Lucich; drž. pravdnik dr. Barzal.
Obtoženci:
Štefanija V. pok. Josipa in Uršule TonŠich, rojena v Trstu dne 16. novembra
1883,	tu pristojna, kat., samska, dninarica, zna čitati in pisati, brez premoženja, nekaznovana ; branitelj dr. Petronio.
E1 e n a R., pok. Rafaela Italija in Amalije Dalla Torre, rojena v Trstu dne 13. junija 1882, pristojna v Patras, pravoslav., omožena, brez premoženja, zna čitati in pisati, nekaznovana; branitelj dr. Robba.
L u c i a C., s priimkom Pina Sorda, pok. Josipa In Marije Widmer, rojena v Trstu in tu pristojna, samska, zna čitati in pisati, brez pmoženja, nekaznovana; branitelj dr. Robba.
Gulielma D., pok. Leonarda Dohr in pok. Ane Pregant, rojena v Prevaljah na Koroškem dne 22. aprila 1871, pristojna v v Prant na Gor. Austrijskem, kat., ima 2. hčeri stari 20 in 14 let, zna čitati in pisati, brez premoženja, nekaznovana ; branitelj dr. Jagodich.
Rosa B., hči Josipine Bolandi, rojena
v Milanu 25. januarja 1887, tja pristojna, kat., omožena, ima dva otrok?, zna čitati in pisati, brez premoženja, nekaznovana; branitelj dr. Mandić.
Fl-ora M., hči Emila Mltscherlich in in Klare Sturm, roj v Sebenitzu na Saksonskem 10. jan. 1877., pristojna v Myrnig na Ogrskem, protest., omožena, zna čitati in pisati, ima premoženje, nekaznovana; branitelj dr. Pincherle.
Ana T., hči Andreja Spangher in Antonije Argentini, roj. v Piranu 31. marca
1884,	pristojna v Trst, kat. omožena, zna čitati in pisati, brez premoženja, nekaznovana ; branitelj dr. Rossi.
Antonija Co 11 e s, pok. Santa Pa-rettich in Uršule Peronit, roj. v Trstu 25. jan. 1871, tu pristojna, katM vdova, ne zna čitati in pisati, brez premoženja, že kaznovana ; branitelj dr. Rossi.
R i c a r d o Bidoli, pok. Angela in Marije Flora, roj. v Trstu 9. febr. 1883, tu pristojen, kat. oženjen, ima 1 otroka, skladiščnik pri Lloydu, zna čitati in pisati, ima premoženje, nekaznovan; branitelj je dr. Robba.
David U n g a r, sin Josipa in ook. Ane Goldschmied, roj. v Krifaludu na Ogrskem 28. okt. 1877, pristojen v Mihali. žid, samski, trgovec, zna čitati In pisati, ima premoženje, nekaznovan; branitelj dr. Pincherle.
Ana B a i c h, pok. Štefana in pok. Ane Vaupoticb, roj. v Trstu 17. Jul. 1873, pristojna v Črni vrh pri Idriji, kat. samska, ima dva nezakonska otroka, stara 19 in 12 let, babica, zna čitati in pisati, brez premoženja. nekaznovana; branitelj dr. Laneve.
Fausta Doplicher, pok. Angela In Matilde Dolenz, rojena v Trstu 10. sept. 1870, tu pristojna, kat., omožena, zna čitati in pisati, nekaznovana; branitelj dr. Robba.
Obtoženi so:
Š t e f a n i a V., da si je meseca aprila 1911 dala pregnati telesni plov
v drugem
Sestanek Je otvoril g. voditelj Bratoš, mesecu nosečnosti; ki je poročal jako lepo in zanimivo o skupni' E1 e n a R., da si je dala pregnati te-
lesni plod v drugem mesecu nosečnosti sredi meseca januarja 1911;
L u c i a C. istega dejanja v tretjem mesecu nosečnosti meseca novembra 1909;
G u g i i e i m a D. enakega dejanja dvakrat in sicer prvič meseca 1909 v pttem mesecu nosečnosti, drugič pa meseca junija 1910 v tretjem mesecu nosečnosti;
Rosa B., da si je dala splaviti telesni plod v tretjem mesecu nosečnosti meseca julija 1909 ;
Manja M. enako meseca majiifca 1910 v drugem mesecu nosečnosti;
Flora M. istega dejanja s pomočjo masaže v tretjem mesecu nosečnosti meseca oktobra 1910;
Ana T., da si je dala odpraviti te!es«J plod meseca novembra 1910, ko je bila «o-seča Šesti mesec;
Antonija C., da je tekom meseca majnika 1910 posredovala med Marijo M. in babico Ano Baichevo in tako dala priliko Mariji M., da je zakrivila očitani JI zločin;
R i c c a r d o Bidoli, da je preskrbel svoji ljubici Štefaniji V., ki je zanosila Ž njim, babico Baichevo, ki je pregnala omenjeni obtoženki telesni plod;
David U n g a r, da je meseca decembra 1908 in marca 1909 preskrbe! svoji tedanji ljubici Dobrovi, sedaj omoženi D. naslov babice Biicheve in tudi plačal stroške dvakratnega umetnega splavljenja ;
A n a B a i c h. da je pri obtoženkih Štefaniji V., Eleni R., Luciji C., G.glielmi D., Rosi B, Mariji M., Ani T., in neki Mjlt-tinuzzi, ki pa je odšla v Italijo, povzročili z večkratnim umetnim posegom v maternico s pomočjo korinskega katetra („siringe44) ta večinoma tudi lesene paličice splavljeije telesnega ploda, dočim pa da je isti zločin zakrivila pri Flori M. z masažo po spodnjem delu života ;
Fausta Doplicher, da je podedovala med Martinuzzijevo in Biichevo ▼ svrho odprave telesnega ploda Martinuzzi-jeve in da je večkrat skušala pregovoriti pričo Gisello Fragiacomo, da bi napačao izpovedala pred preiskovalnim sodnikom.
Štefanija V., Elena B., Lucia C., Ck-glielma D., Maria M. Rosa B., Flora M., Ana T., so torej zakrivile zločin v smisl« $
143	k. z., kaznjivega po § 145 k. z. s poostreno kanijo.
Antonija Cottes in Ana Bnlch se obtožujete sokrivde pri pregnanju telesnega ploda, zločina v smislu §§ 5 in 145 k. z. i:t kaznjivega po § 145 k. z. z ostrejšo kaznijo ;
R cardo Bidoli in David Ungar sokrivde pri zločinu pregnanja telesnega ploda ▼ smislu §§ 5 in 144, kaznjivega po §§ 145 (ostrejša kazen) in 146 k. z.
Fausta Doplicher zločina sokrivde pri pregnanju telesnega ploda v smislu §§ 5 \m
144	k. z. ter zločina golJuf.Je ▼ smislu §§ 5, 197 in 199 k. z., kažnjivih po § 145 k. z. (ostrejša kazen) z upoštevanjem § 34 kaz. zak.
Tu omenjeni §§ se glase:
§ 144. Ženska, ki nalašč započne kakršno si bodi dejanje, po katerem se prežene njen telesni ploi, ali nje porod napravi tako, da pride otrok mrtev aa svet, postane kriva hudodelstva.
Vzemite
ako ste naliodni, hripavi ali prehlajeni in težko dihate, FELLER.JEV FLUID z znamko ELSAFLUID. Mi smo se sami prepričali pri prsnih bolečinah, bolečinah v vratu itd. itd. o njegovem zdravilnem, osvežujočem uplivu, ki odstranja kašelj. Poizkusni tucat 8 K 60 vin. izdelovalec edino E. V. Feller v Stubici, Eleatrg 264 (Hrvatsko).
»EDINOST« št. 121.
Stran III.
§ 145. Ako se je pregnanje poskusilo,	bila pred spovitjem masirala gospo M.,
pa zgodilo, naj se kazen odmerja z ječo	temveč še-Ie pozneje. Dognano pa je, da je
med šestimi mesci in enim letom; dopri-	bil klican takoj po spovitju dr. Delles, ker
neseno pregnanje pa gre kaznovati s	je obtoženka hudo krvavela, kar ste pa obe
težko ječo med enim in petimi leti.	opravičevali s tem, da se |e obtoženka M.
§ 146. V ravno to kazen, toda s poo-	prejšnji dan med vožnjo iz Reke v Trst zelo
strenjem, naj se obsodi oče pregnanega	pretresla; v resnici pa obtoženka ni bila iz otroka, če je hudodelstva sokriv. I Trsta.
Obtožnica navaja pri večini prizadetih *	V onem konfisciranem pismu pa je
obtoženk kot glavni dokaz njihovo lastno	Baicheva omenila tudi obtoženko gospo
priznanje. Glavna obtoženka, babica Baiche-	Ano T., ki naj bi, zaslišana, izpovedala, da
va, je v preiskavi tajila vsako krivdo, toda	spovila sama po sebi. — Preiskava ie
glavna priča, neka Gisella Fragiacomo, ki je	dognala, da je obtoženka v resnici abortirala
stalno občevala v Baichevkinem stanova-	dne 30- novembra 1910 in da je bila par-
nju, potrjuje skoraj vsa njej očitana de-	krat Pri Baichevl In da je spovila dva tri
;an;a	tedne pozneje. Priča Fragiacomo je čula iz
' izpovedala je o obtožene j BiJoliju, da je ust same Baicheve, da je tudi obtoženki T. bil pri Baicchevki in da ji je naznanii, da pripomogla do spovitja, videla pa je tudi pride k njej Verzegnassijeva, In da ji je celo prihajati iz Baichevkinega stanovanja dve obljubil 30 K za njen trud. Omenjena obto- fino oblečeni dami, in Baicheva ji je rekla, ženka je tudi v resnici večkrat videla priča da Je starejša hoteia spoviti, ker noče več Fr?glacomo v Baichevkinem stanovanju in »meti otrok, in ta starejša je današnja Baictievka je vsakokrat rabila kateter obtoženka T. — Po enem tednu je (siringo). — Štefanija V. je sama pri- Baicheva povedala priči Fragiacomo, da je znala vse.	i T. spovila, In priča je tudi videla odprav-
Enako je priznala tudi Elena, da je bila ljeni plod. večkrat pri Baichevi, da je ta uporabljala pri Emma Martinuzzi, ki je odpotovala v njej „siringo" in tudi z bombažem ovito Italijo, je po izpovedbi iste priče spovila s palčico. Drugi dan po zadnji taki operaciji pomočio Baicheve. Isto potrjuje tudi soobto-je Elena spo vila. Priča Fragiacomo je vedela žena Fausta D. Martinuzzi je v predpreiskavi tudi za vse to, ker je celo parkrat nado- priznala, da je hotela spoviti in da jo je mestovala Eleno v njeni mlekarni, med tem, Fausta D. seznanila z Baichevo, ki jo je ko je Baicheva izvrševala v sobi za mlekarno operirala s „siringo*, nakar je v par dneh na njej svoje operacije.	spovila.
Popolnoma priznala je tudi že v pre- Zdravniški izvedenci so konstatirali, da iskavi Lucia C. Njej je pregnala plod le uporaba katetra (siringe) in lesene palčiće Baichevka meseca novembra leta 1909, in tudi masaža na spodnjem delu trebuha izvršivši na njej štiri ali petkrat ono na- sredstvo, s katerim se more povzročiti spo-vadno operacijo s „siringo" in enkrat tudi,vitje.
s palčico. Isto ste potrdili tudi priči Fragia- Obtoženka Fausta D. je priznala svoje como in Oiuseppina Ripoli.	posredovanje v slučaju Martinuzzi. Priznala
Obtoženka Gugllelraa D. je spovila je tudi, da je pregovarjala pričo Fragia-dvakrat, prvikrat meseca marca leta 1909., como, da bi napačno izpovedala pred pre-drugic pa meseca junija 1. 1910. Obakrat ji iskovalnim sodnikom, kar je Fragiacomo tudi je pomagala Baicheva na enak način, kakor storila.
ostalim. To sta potrdili tudi priči Ripoli in Obtožba je potemtakem vsestransko Fausta Doplicher. Videli sta namreč pri upravičena.
Baichevki kakih sedem mesecev star ženski Predlaganih je 17 prič, kot zdravniška plod, ki ga je Baichevi prinesla obtoženka D. izvedenca dr. Arturo Brun in dr. Sebastiano Videla je tudi priprave za ono večkrat ome- Gattorno. »jeno operacijo.	j	Razprava.
v preiskav?n^da^fe^ofeeva^a ^obtožencem Branite,J dr' Robba ?redlaSa v Preiskavi da je občevala z obtožencem nvnosti čemur ug0Varja državni pravdnik,
Davidom Nuganem in da ji e ta ko mu e	da 'naj se eventualno izključi javnost te
povedala, da se naha a v drugem stanu, iz	d siučafaJ do siufaia 1 1
„Piccola" povedal naslov babice Baicheve	CQ e^l,' >.
(via Aifieri 9) ni ji rekel, naj gre k njej in	Sodišče je zavrnilo dr. Robbov
da plača vsako svoto, da se reši noseč- PredloS ,n
nosti, ker bi bilo to v sramoto njegovi	razprava se vrši javno.	i
rodbini.	I Obtoženka Štefanija V., srednje postave,
Obtoženka je storila tako in Baichovka precej robustna, blondinka, odkrito priznava, \\ je pomagala. V drugo je šla sama k Bai- kar ji očita obtožnica in kakor je že pri-chevki in dosegla isti uspeh.	znala v preiskavi. Novega ne pove nič,
Obtoženka Rosa B. je v preiskavi za- razun morda to, da bi se bila morala po-nikala vsako krivdo. Priznala je, da je spo- ročiti, pa je prišla vsa ta stvar vmes. Go-vila dne 25. julija 1909 v tretjem mesecu vori mirno, proti koncu ji prihajajo solze nosečnosti, toda popolnoma naravno. Po- v oči.
rrdila pa je priča R poli, da je bila obto- Obtoženka Elena R. ravno tako priznava ženka meseca julija I. 1909 večkrat pri popolnoma, da si je dala odpraviti telesni Baichevi, da si je dala napraviti one „si- piod po soobtoženl Baichevi. Na vprašanje, rlngate* in da se je celo Baicheva pritože- kaj ji je dalo povod temu, Izpove, da strah vala, da stvar trpi predolgo in da mora pred možem, ki ne mara otrok. Obtoženka prevečkrat operirati obtoženko. Priča je tudi je majhna, drobna osebica. videja obtoženko na postelji, kjer je Baicheva Obtoženka Lucia C., visoke, junonske izvrševala svoje operacije.	postave, lase nosi zvite vrh glave, oblečena
Obtožnica nadaljuje, da je majnika je v površnik, obrobljen okrog vratu s širo-meseca I 1910 prišla k sedanji obtoženki kimi čipkami. Mirno in razločno govoreč Antoniji Cottes, imenovani „buttacarte", da- potrjuje vprašanje za vprašanjem v smislu našnja obtoženka Marija M., da ji Cottes obtožnice. Šla je sama k Baichevi, bila je „vrže karte". — Cottes jI je prorokovala iz fcakjh petkrat pri njej in je spovila potem kart, da M. ni omožena, da ima intimno po io ali 15 dneh. Plačala je Baichevi razmerje z moškim v uniformi in da je ž k 20.
njim v drugem stanu dva meseca. Na te Guglielma D., je srednje, močne po-besede je M. vsa prestrašena povedala, da stave, tip starejše kuharice v boljših hišah, je prav zato prišla k njej, in je jokajoč na- pozna se ji, da je Korošica po izgovorjavi daljevala, da je v drugem stanu z nekim črke Potrjuje v svoji izpovedbi v polni starim duhovnikom, s katerim je skupaj merj obtožnico in obenem obtožuje kot stanovala v Trstu, in da je vsa obupana prvega povzročitelja njenih spovitij soobto-iaradi sramote. Prišla je še večkrat, bila je ženca Ungarja, zagotavljajoč, da bi sicer vedno bolj obupana in je pravila, da tudi nikakor ne bila storila teh dejanj, ako bi ji duhovnik ne ve več, kateremu svetniku bi se ne bil svetoval Ungar, da naj stori to. priporočal.	Izpove, da je imela v vsem že prej
Končno jo je Cottes seznanila z Bai- 6 otrok, nezakonskih, najstarejša hči je stara chevo, kateri je rekla, da bi bil duhovnik 20 let, druga 14, pred 12 leti porojeni pripravljen plačati 140—160 K za njen trud. dvojčki ste umrli, kakor tudi dve leti po-Baicheva je obljubila Cottesovi od tega de- zneje rojeni.
narja 20 ali 30 K	Zanika,' da bi bil povod njenima umet-
M. se je potem dala operirati po Bai- nima spovltjema sram pred hčerjo, izpove cfcevi in se je pozneje dala preiskati po pa> da ]0 |e Baicheva potolažila z besedami, zdravniku dr. Jurcevu la zdraviti ker je izgu- da je veliko manjši greh, če se otrok prej bila mnogo krvi pri spovitju. M. je v pre- odpravi, kakor pa da ne bi potem mogel iskavi tajila in zatrjevala, da se je dala po živeti na svetu
Baichevi le preiskati.	Odločno zanika, da bi bil njen soprog
Baicheva je pnpovedova a raznim pričam skušai 0d soobtoženega Ungarja izsiliti deda je pomagala spoviti ljubici nekega duhov- narno podporo. Unglr ji je pač res dal
nika. ^ ,	denar, da |e plačala Baichevo, namreč 70 K.
Baicheva je bila aretirana, a dne 3. ja-	Obtoženka Roza B. je v drugem stanu,
iiuarja 1912 so vjeli pismece, ki ga je pi-	zanika tlldi pri razpravi vsako krivdo in sala na skrivnem in v katerem je poživljala priznava le, da se je dala po Baichevi pre-osebo, kateri je bilo pismo namenjeno, naj lskatl> ne da bi 5na Baicheva delala na njej gre h gospe Fiori M. in naj ji reče, naj ne kake operacije. Abortirala je sicer res, toda prizna ničesar, ako bi bila zaslišana. — popolnoma naravno, brez tule pomoči.
! Mineralne vode Preblau. rTttS^,";
|	veliko količino ogljenčeve kisline.
I Kiselica Prphlslll	alkaliena mineralna voda, zdravi motenje pre-
!	vrl vi/luli Javljanja in prehrane, katar, žolčne bolezni in bolezni
na mehurju in ledvicah.
PrphlaOcbl \)rp|pr bogat na ogljenčevi in natronovi kislini, radi svo-r I vl/luVOnl vi cicv jega §gegetajoČega okusa posebno pripraven za
mešanje z vinom, s sadovnjakom in tvori zelo osvežujočo pijačo. Zastop in glavna zalega: Herman Tonltz, Trst, via Molln piccolo štev. [O.
IQBDSBBIBIBIBIBBaillHDIBI|]QagDai"iaqaBB|a
Popoln je ;
Sherlock Holmesovih
i
I. zvezek
K 180
detelitiuskih povesti
(Spisal Conan Doyle)
Vsebina: Škandal na Češkem * Liga rdečelaicev . Slučaj istovetnosti ' Skrivnostni dogodek v Boscombs Valley * Petero pomarančnih peček * Mož z zavito ustnico.
I. zvezek
K 1-80

Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri
IS. pl. Kleinmayrja & Fed. Bambersa u uifflllan?.
Dr. Fran Korsano
Specijalist XI ilfflltttiie In kota. bolezni
ima svoj	aa
AMBULATORIJ
v TRSTU, ▼ oHd Su Nicold ttev. 9 (nad & Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in Ij/i do LVi pop
AEla citta di Trieste
Via Giosue Cardceci št. 40
(ex via Torrente).
Ob priliki birme
!!velikanski dohodi!!
(zgotovljenih oblek za dečke, j
Obleke za odrasle vsake vrste in cene. Zaloga ! inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri.
Aila citta di Trieste
Tla Giosue Carduccl št. 40
(ex via Torrente),
Pecnik
(PETSCHNfGG)
Zrst, via S, Cakrina štev. 1
Zdravnik za notranie (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni : 11 — 1. --
Gostilna ,A11' areoplio1
(Pri zrakoplovu)
Trst, ulica Sv. Marka štv. 15.
Toči se dalmatinsko vino, Črno, belo ter
DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim!	ANTON NAZOft.
- ZDRAVNIK -
Dr. D. KARAMAN
specijalMt za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trsta, Corso št. 12
od llVa do IVa in od 4Vi do 51/! popoldne. TELEFON 177/TV.

.	UliMlMlilMf
Nova slovenska trgovina
izgotovljenih oblek
domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTiN SKAPIN. TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka.
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne.
O priliki birme!!
Velik izbor zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Zlate verižice, ovratni okraski, obeski, uhani, prstani, zapestnice itd. itd. Solidna postrežba. Vee po absolutno konkurenčnih cenah pri
BOGOMIL PINO Vit« TI
oica Vincenzo Betlinl 13 (nasproti cerkve tov. sv. Antona)
Dobroznana tvrdka manufakturnoga blaga
M. AITE
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul S. Laz za: o
Preiskava je dognala, da je gospa M. spovila dne 28. oktobra 1910. Prejšnja njena babica je izpovedala, da jo je gospa M. nagovarjala, da bi ji pomagala spoviti, da pa priča ni hotela storiti tega. Obtoženka gospa M. je trdila v preiskavi, da jo je Baicheva masirala na nasvet zdravnika dr. Slnlgaglie, toda ta je to odločno zanikal. Preiskai jo je in ob tej priliki se je izrazila, da je zelo nesrečna vsled nosečnosti, ker soprog ne izhaja dobro in ne bi mogel preživljati več otrok. Baicheva je tajila, da bi
Za otroke
in odrasle
tuje
Prve avtoritete tuzemstva in :: inozemstva priporočajo ::::
kot najbolJSe : :: živilo prot-bljuvanju, driski, • črevesnemu katarju itd.
Trst, ul. Nuova 36-38
vogal ul. S. Lazzaro	___
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fustanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje iopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je iz prvih tovarn najboljše vrste is po najnižjih cenah, tako, da prekosi vsako največjo konkurenco.
Stran IV.
»EDINOST« St. 128.
V Tratn, dne 8. maja 1912.
Bafchevf, ki Je bila že prej njena babica, za njen trud plačala 20 K.
Med branitelji.
V kratki pavzi, ki Je sledila nato, Je nastal precej resen spor med braniteljem dr. Rossijem in dr. Robbo, ki Je imel pač povod v tem, da Je dr. Robba, ki je do zadnjega bil branitelj obtoženke Baicheve, v zadnjem trenotku odstopil braniteljstvo te obtoženke dr.u Laneve.
To je bilo tudi povod, da je po končani pavzi vprašal dr. Mandič predsednika, kdo je pravzaprav branitelj obtoženke Baicheve, ali dr. Laneve, ali dr. Robba, nakar je pojasnil predsednik, da je Baichevkin branitelj dr. Laneve.	(Dalje Jutri.)
Tržaška mala kronika.
Povozil ga je. Voznik Ignac Slvec, 24 let star, doma iz Tolmina, je včeraj z vso silo gonil svoja konja in pri tem povozil 631etnega kmeta Ivana Gregoriča. Sivca so aretirali.
Štirje slučaji zblaznelosti na en dan.
28letnemu finančnemu stražniku Ivanu Mlaču, ki je nameščen na Opčinah, 551eini Mariji Sabadin, stanujoči na Vrdelf, št. 55letnemu Franu Sparosič, stanujočemu v ulici Salice 9 Jn 38ietnemu trg. agentu Antonu Coenu se je omračil um. Treves jih je spravil v opazovalnico,
„Pošteno" podjetje. V ulici Barriera vechia štev. 25 se je že dlje časa nahajal urad, ki je dajal posojila na zastavne listke mestne zastavljalnice in ki se je pečal tudi z drugimi več ali manj „poštenimi" kupčijami. Ker so bile vedno pogosteje pritožbe, ki so jih oblastnije dobivale o delovanju lega urada, je namestniški svetnik dal včeraj zapreti urad, ter zapleniti vse, kar se je nahajalo notri. Obenem je bila proti lastniku podjetja podana ovadba radi goljufije.
Koledar in vreme. — Danes: Prik. sv. Mihaela. — Jutri: Gregor Nac., škof.
Temperatura včeraj ob 12. opoldne -f 16 6 C°. — Vreme včeraj: Jasno.
Vremenska napoved za Primorsko: Neizpremenjeno. Zmerni vetrovi.
Društveno vesti.
Pevski zbor „Glasbene Matice* v Trstu. Danes zvečer pevska vaja za mešan zbor. Sopran in alt prosim, da pride že ob 7 in pol. Sodeljujemo na slavnostnem koncertu CM v nedeljo, zato prosim polno-itevllne udeležbe. Po vaji je razgovor o iz-izletu pevskega zbora. Prosim vsi in točno.
Pevovodja.
Pevsko društvo „Trst". Tamburaški zbor ima dane3 zvečer ob 8 svojo vajo.
Telovadno društvo Sokol
v Trstu Opozarjajoč brate, ki hočejo v letošnjem letu nastopati v kroju, na sklep, da se smejo udeleževati javnih nastopov v kroju le oni bratje, ki so izvežbani v redovnih vajah, naznanjamo, da se vrše vsako sredo od 8. do pol 9. zvečer redovne vaje za telovadce in netelo-vadce. Pridite v obik-m številu l
Za vaditeljski zbor:
A m b r o ž l Ć, načelnik.
Telovadno društvo „Sokol" na Vrdeli. Bratom članom nagega Sokola, ki imajo kroj in ki se hočejo Udeleževati naših izletov, naznanjam, da se bodo v sredo dne 8. t. m. vršile redovne vaje v Sokolovi dvorani v „Narodnem domu- pri Sv. Ivanu. Opozarjam brate člane, da je voditeljski zbor T. S. Ž. sklenil, da bo dopuščal javno *astopati le tistim članom, ki bodo dobro izvežbani v redovnih vajah. Upam vendar, da se člani v častnem številu udeleže našega župnega izleta dne 16. junija t. 1. in da bodo v ta namen redno zahajali k redovnim vajam in da si s tem pridobe dovoljenje za javne nastope. Na zdar I
Jakob Perhavec ml., t. č. načelnik.
Izobraževalni odsek „Učiteljskega društva" vabi svoje člane k važni seji v četrtek 9. t. m. ob 6. pop. v slovensko šolo na Acquedottu. Želi se, da se te seje udeleži, kdor le more.
Stiar. dol. organizacija.
—	Danes, v sredo, ob 8 zvečer seja centralnega odbora.
—	Zidarji, katerim bi se delale se strani socijalno - demokratičnih agitatorjev težkoče glede dela, ali se jih na kakeršen-koli način teroriziralo, naj se oglasijo v centrali NDO v ulici Sv. Frančiška štev. 2. Opozarjamo jih pa obenem, da si zapom-■ijo natančno ime in priimek dotičnih hujskače v, ker le tako se bo moglo postopati proti njim.
—	Krajna skupina zidarjev NDO sklicuje za danes v sredo, ob 6 30 zvečer društven shod v prostorih NDOul. sv. Frančiška št. 2. Zidarji 1 Pridite na shod vsi do zadnjega!
—	Krajna skupina tehničnega zavoda „Sv. Andrej" NDO sklicuje za jutri ob 7. zvečer javen shod na vrtu gostilne g. Kosiča pri sv. Jakobu, ul. Sv. Marka 19.
NDO ob priliki veselice dne 5. maja pri Jadranu so darovali za Narodno delavstvo organizacije: Vukašin Runič kron 5, Purkart J. kron 1, Klun J. kron 1, AleŠovec Marija vin 60, Atešovec Antonija vin. 60, Kosič Viktor vin. 60, Žerjal A. vin. 60, Bu-fon I. vin. 60, Baša vin. 60, Skapin L. vin. 60. Turk vin. 20, N. N. vin. 40, N. N. vin. 20, za godbo NDO so darovali Zoren kron 1. Žgonz vin. 60. Vitez vin 10. Srčna hvala vsem darovalcem I	Odbor NDO.
DAtOVL
Povodom jubilejne zbirke v proslavo 25-letnice ženske podružnice sv. CM v Trstu In njene soustanoviteljice gosplce Milke Mankoč-eve so darovali v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: Pola gosplce J. G.: g. Jakob Kaušek, Lovrana ... K 5*—
„ Košmerlj..........„	3 —
„ Dr. Kari Pirjevec..............3 —
ga. Fany Perhauc .......„	2*—
ga. Josipina Petelin......„	2 —
ga. Vitkova............2 —
ga. Marija vd. Perhavec . . . . „	2-—
ga. Ema Lenassi.........2-—
ga. Pikili Guisa........„	2—
ga. Logar............2 —
ga. Josipina vd. Kočjančič . . . „	2*—
ga. Mira Tomac..........2-—
ga. Katarina Svoboda ..... „	2'—
ga. Ida Gombač...... . „	2'—
ga. Ljudmila Zobec........1*—
g. Vladimir Prinčič........1 —
obitelj Rudež.........„	1—
obitelj Reichl................1-
Skupaj . . K 37*—
—	Za slovensko šolo v Rocolu nabrala na veselici NDO minoio nedeljo s kamenčki gosplca Ivanka Vovk K 8 80.
—	Podružnici sv. CM v Rojanu Je daroval „Odbor pogrebnega društva" v Rojanu v Konsumnem društvu istotam K 5 26
—	„Deteljica" v Konsumnem društvu v Rojanu K 4 10. _
¥esti iz Oeriške.
Akad. fer. društvo „Adrija" v Gorici priredi v četrtek 9. t. m. ob 9 zvečer pri Jelenu" javno predavanje in sicer bo predaval g. dr. H. Tuma o turistiki. Vstopnina 10 stot. _
Samomor. Ta je tekom zadnjih dveh tednov že četrti samomor mladeniča polnega nad.
Prostovoljec pri tukajšnjem pešpolku, Valentin Žbueic iz Kopra, sin vpokojenega profesorja matematike na koprski gimnaziji, se je v noči od ponedeljka na torek usmrtil v ulici Leoni. Absolviral je trgovsko visoko šolo v Trstu.
Vojaške vesti. — Major F. Scotti je premeščen od polka št. 87 k pešpolku št. 47. Stotnika L. Schu'oert in J. Diirr, dosedaj v goriški garniziji, sta dodeljena k polkoma št. 89 oziroma 63. Nadporočnik Kari pl. Leeb gre k generalnemu štabu, nadporočnik pri tukajšnjem pijonirskem bataljonu, Pahlič, je premeščen k bataljonu št. 15. Nadporočnik illicher je uvrščen v pešpolk št. 17.
Pevsko {n bralno društvo „Grmada" v Mavhinjah priredi dne 9. junija tekočega leta denarno tombolo in ples (in ne 9. maja). Toliko v znanje bratskim društvam.
IlicO vila ca Pr°đ*j z zemljiščem */4 oi&la nibd " Vlili travnikov, oranic. vrta itd. okolo 30 sodov ter Feaalka za vino — v Trnovem (II raka B strica) pri kolodvoru. Vplačanje po d.jgovoru. Naslov pove inserčtni oddelek Edinosti pod Št. 990
Qnho Re takoj odda gospoda ali gospict. D ica OUUd Media 7, I	9b7
Mlrlil\f stavbni p o I i'r, zmožen alovenBkfgt, sflorljl« nemškega popolnima, deloma hrvatskega in malo italijanskega jezika, kakor tudi vtg£ risanja, sestavljanja proračunov itd., in popolnoma samostojen delavec pti stavbah ter tudi izveden v Bodnijakem, in politično-pravnem postopanju, lepega obnfcšania, prosi službo pod primernimi pogoji kot delovodja, polir itd. Gre v vse dežele. Ponudbe te prosro pod „Delovodja 77u na Ineeratoi oddelek Edinosti"	975
O un-tn xelene mandelje kapi proti po. O * CCD t i]j* tri iizorca SOLLINGER, nI. Geppa šiv 5_-07
■ £ v pe pg.ttinja od 14 do 17 let; oglasiti se iol*B je: Molio grtnde 46, IV. Nastop takoj.
O+inntf*; RIO 66 cdda 8 jin»jeQi. Obstoja OlciESUV&llJB iz kuhinje, sobe in sobice. — C. logna in Monte 295, L nad.	<■ 69
©i©©@@@©@O@@@00i
jg Mehanična deialnica ^
filarIK Lontscliner i
zapris. cenilec Trst, Via Geppa št. 12 ^ Pod.užnlca: Urica Fellce Veneziac 14, vogal ulica C&V&D2. — Telefoa 138.
■■	Ekskluzivno zastopništvo
in zaloga avetovnoznane tovarne koles (bicikljevin motociklet STIRIA tvr-dke Joeh Pueh A Co. ▼ Gradca Htlrkoppft Neumann kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo priti klin. Zaloga lo upeijava elektr. zvoncev. — Sprejme kakoršnosibodi opravo v Bvoji stroki (7*0)
Zdravljenje krvi!
Caj „Tisočeri cvetM <MIUeflori)
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem. Če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanjti in hemoroidam. — Jeden omot za zdravljenje stane
1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni	&
PRAXMARHR - „Al DUE MOR!" |
Trat (u estna hlSa) — Telef. 877.
Poštne pošiljatve se izvriujejo takoj in franko ako se dopošljekron TIO.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, tika San francesco d'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmeti. J&nfil z* popolno delo In se rs boli kcnhnrsnce.
IfiisLE
H TEODOR KORN n
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEM a JO SE VSAKOVRSTNA z=z= bJELA IN POPRAVE , PO mZ T'XH CC3AH. V :: Delo dobro in zajamčeno. :: 7BlSl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.

im
Zaloga ©butala
Palior
in lastna delavnica--
:: :: TRST :: :: ulica Arcata 19 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: po Jako lllzkill <jj zmernih cenah.
rin - Buffet
Tist, ^la Carlo Ghega št. 8.
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo.
Prvovrstno pivo. ccccccccccrr Priporoča se za obilen obisk
JAKOB V0LPI>\
Anton Žerjal
a lica ce r Istrla štev. 66, — Trst
priporoča svojo 21oyo trgoTioo jeatvin in koleni-jalnega blaga.
■■■ Vse blago vedno sveže. .....
Razpošilja se tudi na dom.
ALEKS. FRANC MATEii - TliST
v
TELEFON 1743.
N&Jbo Jšl vir za dobivanje pečene kave.
Avtomobilska ;
med
Bovcem - Trbižem in obratno
Vozni red:
popoldne 12.30 odh. BOVEC doh. 7.20 zvečer
„--„ K.LUŽE .--popoldfl.
1.10 „ LOG n 6.40 „ 1.45 , STRMEC „ 6 20 2.00 n PliEDFL n t>06 2.10 n RABEIJ .5 50
- „ MRZLA VODA- „
2.50 doh. TRRLŽ oih. 5.10 „
Vožnja stane za vsako postajo 60 vin. Delavci, ki so zaposleni v obeh rudnikih v RABELJNU, imajo 50% popusta.
Autorno&H Ima zmo
s poštnim avtomobilom SV. LUCIJA- kolodvor (odh. 7.25), dohod BOVEC (ob 10.11) in a) s pošto iz RABELJNA (odh. 4.40) TRBIŽ 1. (dohod 5.50), b) s pošto TRBIŽ 2. (odhod 1.35) — RABELJ (doh. 305).
Zveča k vlakom:
odh. TRBIŽ 3.13 osebni vlak 'Jl»i PONTABELJ-BELJAK - SV. MIHAEL. S.00 osebni vlak 914 PONTABELJ BELJAK - SV. MIHAEL. JJ31 brz o vlak 102 PONTABELJ-BELJAK - SV. MIHAEL. 5.00 osebni vlak 711 vLIUBLIANO ia na Jesenice zveza v GORICO-TKST „ „ 4 09 osebni vlak 911 PONTABELJ-V1DEM.
4.58 brzovlak 907 PONTABELJ -VIDEM - RIM.
Ad. Ant. Mlekuš - Bovec, podjetnik.
lila
jtf-.rra
se odda v najem za 200 kron.
V Rožni dolini na Koroškem se odda v najem za poletne mesece majhna vila s štirimi sobami, kuhinjo in shrambo. V sobah je 6 postelj z drugo potrebno epravo. — Vila je oddaljena 20 minut od postaje Svetna ves, 7* ure je do hotela Karavankenhoi'.
Več povesta posestnici: Ana Singer, pri grofu Christalniku v Gorici sli pa Barb. Sirger, župnišče Loga ves, po&ta Vrba ob Jezeru.
Dobre jufro! Ham pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(.Al buon Operalo')
tam dobite vsakovrstno obuvalo cd naifirsej^ do najnavadnejšo vrste po nizki ceni.** SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. IVANČ1C.
ZALOGA
ovsa in sena
beneških in ogrskih otrobov, slame, turšice; drobnih otrobov. SPECIJALITETA:
oves za seme, priprave za hleve it0.
Blago prve vrste, zelo ugodne cene
Gissuć Crueciatii
via G ulla št. 33. — Telsf :n št. 313 X/IV.
dKgoi Auou
- Edini preparat iz zdravilnih rastlin.
Tovarna: Trst, uh Farneto 36.
Ugodno upliva na živčevje; učinkuje proti težkemu prenavljanju, bolečinam in žganju v želorlcu itd.
Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi ku-piU druge, ker obvaruje samo fmiiCl AEgUSlO Dćli'AtfOifl pred kolero.
_ub jl.'hA Villfl
Pozor! za BiiMo 11 Pozor!
Vsak Slovenec, ki je birmanski boter, naj pride obiskat sloventko trgovino
Alojzija Povbaf urarja iq zlatarja, Trst
(Pri sv. Jakobu) Ulica del Rivo Štev. 26 (Pri sv. Jakobu) kjer dobite vsakovrstna darila zlata in srebrna po zelo nizkih cenah,
Pozor!
|	naroiba
BbJP no nosilo In ueterjo Restavracija-Hotel Balkan (iSSO