List
m v
1 ecaj
LIV.
i
in
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskariii prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr.,
po
pošti prejemarie pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
p
Izubijani 3. januvarija 1896.
0 i..........................i.....

Politiški oddelek.
•i
*
Deželni zbori.
Kalteneggerja, Hagenhoferja, katerim moramo v čast řeči, da niso nam nasprotni in če so tedaj glasovali proti
nam
so
glasovali, ker je konservativni vodja Karlon s svojo zavito resolucijo jih bil zapeljal. Kaltenegger je potem v državnem zboru popravil svojo napako s tem,
«
Današnja številka „Novic" izhaja že v letu 1896.
Slovenci
ne
nastopamo tega leta s posebnimi nadami,
kajti položaj za nas nikakor ni posebno ugoden. Vse
da
volji.
celjsko gimnazijo zagovarjal celo proti Karlonovi
Vlada je skušala Slovence spraviti v štajerski de
kaže,
da bodemo v novem letu imeli zopet le beje za želni zbor, a se jej ni posrećilo. Sedaj, če hoče v tem
naše
narodne pravice, o katerih pa ne vemo, koliko oziru kaj doseči, se mora obrniti do Nemcev, da dajo
vspeha bodo imeli. Nova vlada noče, ali se ne upa nič	jamstvo, da se Slovenci ne bodo več na podoben način
konkretnega obljubiti. Od Windischgràtzove vlade smo	žalili v Gradcu in da se jim zagotove sredstva za na-
imeli vsaj nekako zagotovilo, da dobimo gimnazijo v Celju,	rodni razvoj. Vlada pa pri Nemcih ni storila, kolikor
a grci Badeni pa, kolikor je nam znano, nam še ni ni-	vemo, dosedaj še nobenega koraka, pa tudi s svoje strani
česa gotovega obljubil. Prijaznih besed je imel pač dosti ničesa storila, da bi zadovolila težnje štajerskih Slovencev
j
za nas, kakor za vsako avstrijsko narodnost, a konkretnih zatorej ne moremo imeti vanjo zaupanja, da bi imela
obljub se je pa izogibal. Ravno tako malo nad, kakor v najboljše namene z našim narodom.
vlado, stavimo v deželne zbore, ki so se sešli ali se še snidejo te dni, če tudi se govori, da se v njih pojasni
Če pojdejo Slovenci v isterski in tržaški deželni zbor, za gotovo ne vemo. Toliko je gotovo, da ne bode
politični položaj. Slovenci od deželnih zborov nič veselega brez burnih prizorov
i
ako
pojdejo.
tržaškem
pride
ne pričakujemo. Deželni glavar kranjski je naglašal v letos na vrsto zopet prošnja za italijansko vseučilišče
»
svojem nagovoru potrebo mirnega in složnega delovanja. kakor že mnogo let. Zanjo Slovenci ne morejo glasovati
j
Njegove besede bi nas bile razveselile,
ako
mogli
dokler se jim v Trstu ne dovolijo Slovencem niti potrebne
verjeti, da bi bile kaj več kakor fraza. Nam se zdi skoro ljudske šole. Na takem vseučilišču bi se pa tudi ne gojil
nemogoče, da bi se strasti, ki so se bile tako razvnele avstrijski, temveč iredentovski duh. Sicer pa odločnost in pri volitvah, bile kar tako polegle. Dvomimo posebno, vztrajnost Italijanov mora biti nam za vzgled in vspod-
da
stranka,
kateri pripaja deželni glavar

hotela
budo.
Leto za letom fponavljajo svoje prošnje, dočim se
tako složno delovanje. Za složno delovanje je treba, da za osnovo slovenskega vseučilišča ali pravne akademije
vsaka stranka nekoliko prijenja, a baš te prijenljivosti v Ljubljani jedva kdo zmeni. Mari bi ne bilo umestno

ne pričakujemo od te stranke, kadar ne bode šio vse po da bi tudi kranjski deželni zbor stvar včasih podřezal.
njeni volji. Veselilo bi pa nas, ko bi se motili, in
v
Seveda
malo upanja
da
se to zgodilo. Večji del
deželnem zboru zares vsi slovenski poslanci složno delo- slovenskih poslancev pripada stranki, ki se ni upala niti
vali v blagor slovenskega naroda
vsprejeti slovenskega vseučilišča v svoj program, pa tudi
štajerski deželni zbor Slovenci niti ne gredo, mej drugimi se ne kaže toliko naudušenja za stvar, kakor
kakor so sklenili. Brezpogojno tudi v ta zbor vstopiti ne
bilo želeti. Tudi imajo v deželnem zboru Nemci pre-
morejo, ko so jih razžalile vse nemške stranke, sprejemši velik vpliv
i
da
bil mogoč kak odločen korak v tem
znano resolucijo proti celjski gimnaziji.
jatelja
štajerskem deželnem zboru Slovenci nimajo pri
oziru.
Slovenci od deželnih zborov v narodnem oziru nič
?
morda izvzemši nekaj kmetskih poslancev, kakor posebnega ne pričakujemo in sodimo o njih delovanju
ravno tako, kakor smo pisali pred nekaterimi leti. Važne obravnave bodo v deželnih zbori h severnih kronovin. Češki deželni zbor se je začel z demonstracijo Mlado-čehov proti namestniku grofu Thunu. Zagnali so velik hrup, ko je jel govoriti ob otvorjenju in izjavili so, da ga nočejo poslušati, ker ima preveè na vesti in ostavili dvorano. Namestnik Thun je mislil, da se mu bode posrećilo z nekaterimi prijaznimi besedami potolažiti Mla-dočehi. Sedaj ve, da se je motil. On in grof Badeni sedaj vesta, da grof Thun mora poprej odstopiti, nego se sploh more govoriti o kakih pogajanjih z zastopniki češkega naroda. Kakšne posledice bode to imelo, ne vemo. Sicer se pa govori, da hočejo v češkem deželnem zboru spro-žiti misel na spravo z Nemci. Mladočehi mislijo baje razviti cei svoj program v tem oziru. Po njih mnenju stvar spada v deželne zbore. Točnih poročil nimamo, kakšne pogoje hočejo staviti Mladočehi, a toliko je gotovo, da zahtevajo, da sklepu češkega deželnega zbora pritrdita tudi moravski in šleški deželni zbor in se tako napravi na jednaki podlagi sprava za vse, dežele češke
krone. Govori se, da pred vsem hočeio Mladočehi zahte-vati jednakopravnost češčine in nemščine v vseh treh
deželah češke krone v notranjem in vnanjem uradnem poslovanju in pa da morajo vsi državni in deželni urad-niki biti vešči obeh deželnih jezikov.
Priznati moramo, da so mladočeški nazori zdravejši od znanih dunajskih punktacij, ker se raztezajo na vse dežele češke krone. Odkritosrčno pa rečemo, da Slovenci se jih ne moremo veseliti. Če se bi Čehom želje izpol-nile in izvršitev narodne jednakopravnosti izročila de-želnim zborom, prišli bi Slovenci v jednak položaj, kakor so ogerski Slovani, ko so se Madjari pobotali s Hrvati. Čehi bi nam več pomagati ne mogli, ker bi vse bilo le deželna zadeva. Štajerski, koroški, isterski in tržaški deželni zbor bi že znal pristriči Slovencem vse pravice.
Sicer pa mislimo, da bi tudi za dežele češke krone taka uredba ne bila primerna, ker preveč diši po dr-žavnopravnem stališču in se premalo ozira na dejanske národnostně razmere. Na Češkem in Moravském bi se pač na ta način rešilo narodno vprašanje, a v Šleziji bi se Poljakom storila velika krivica. V tej deželi je močen poljbki živelj, ki ima ravno tako pravico do narodne jednakopravnosti, kakor Čehi ali pa Nemci. Če se mu ne prizna narodna jednakopravnost, bode poljsko prebi-valstvo težilo po zjedinjenju z Galicijo. Zato je pa potrebno, da se za poljske okraje stvar kako drugače uredi. Pri tacih vprašanjih se je treba ozirati na dejanske razmere, ne pa le na stare zgodovinske pravice, vsaj so se še državne meje večkrat morale premakniti po narodnih potrebah in težnjah. Sploh pa mi stojimo na stališču, da se stvar ima vrediti v državnem zboru za vso državo. Član XIX. drž. osnovnih zakonov je državni zakon in se ima tudi izvršiti potom državne zakonodaje. Sicer pa mi dvomimo, da bi sploh iz sprave sedaj bilo kaj. Nemci ne bodo hoteli odstopiti od svojih predpravic v Moraviji
in Sleziji.
V	moravském deželnem zboru bodo Čehi zahtevali osnovo češkega vseučilišča in toliko meščanskih šol, da bode njih število primerno številu češkega prebivalstva. Temu se bodo ustavljali Nemci. Z osnovo meščanskih šol
bi se seveda deželi naložili novi stroški, ker bi jih bilo treba osnovati kar kacih 100, ker imajo sedaj Nemci obilno tacih zavodov, Čehi pa silno malo. Čehi mislijo odposlati na Dunaj tudi deputacijo k cesarju, da bode prosila, naj odredi, da se ob petindvajsetletnici njegovega vladanja otvori češko vseučilišče na Moravském.
V	Gališkem deželnem zboru bode huda debata pri verifikaciji volitev, ki gotovo vladi ne bode po volji. Ve-čina bode volitev pač potrdila, a postopanje političnih oblastev se bode javno razkrilo, kar grofu Badeniju ne bode ljubo. Bojev bode v deželnih zborih veliko, a naj-brž malo sadu.
Politični pregled.
Občni zbor «Slovenskega političnega društva».
— rSlovensko politično društvo" je imelo v Maribori dne 22. m m. v čitalnični dvorani svoj občai zbor. Predsedoval je državni poslanec dr. Gregorec, ki je društvu naznanil eno-glasni sklep slovensko - štajerskih deželnih poslancev, da ne grejo nazaj v štajerski deželni zbor, ki se je snidel 28. m. m. Društvo je z burnimi klici „živili!" pozdravljalo ta sklep, ki pač ne more biti drugačen, dokler nam Nemci v Gradci ne priznavajo nobenih narodnih pravic. O političnem stanju je go-voril g. dr. Gregorec in razložil položaj naš v boioči nagodbi z ogersko kraljevino ter naglašal, da morajo Ogri v prihodnje veô plačevati, ko so do sedaj placevali k skupnim državnim potřebám. Kajti Ogri so v dobi dua'izma obogateli, drugo ce-sarstvo je obožalo Ogri laže in boljše svoje pridelke proda-jajo, ko mi. Naše vino, naše zrnje, naše svinje in živina ne gredo v denár, ker nam škoduje na dobro Ogrom veČinoma skoz Reko dovažano italijansko vino, ogersko žito in ogerska živina. Glede razmerja slovenskih državnih poslancev med seboj je bila sprejeta od g dr Rosine iz Ljutomera nasveto vana resolucija, da naj vsi slovenski državni poslanci postopajo skupno za koristi našega naroda in naj porabijo svoj upliv v to, da bodo poslovali državni uradi, posebno tudi politične oblasti (okrajna glavarstva) tako, da jim bode mogoče zaupati. Novi odbor društvu se je izvolil tako-le: predsednik, preč. g. dr. Gregorec, državni poslanec; odborniki : preČ. gg. kanonika dr. Križanič in dr. Mlakar, potem gg. dr. Radey, prof. Robič, dr. Glančnik, vsi v Mariboru, dr. Jurtela v Šinarju pri Jelšah, dr. Sernec, dr. Dečko in Dragotin Hribar, urednik „Domovině" v Celju; namestniki : gg. F. Korosec in dr. J. Glaser v Mariboru, notar L. Baš v Celji. Pri konstituiranji odbora je bil izbran podpredsednikom. g. dr. Radey, blagajuikom gosp. prof in poslanec Robič, tajnikom pa Dragotin Hribar v Celju.
Po nasvetu g dr. Jiirtele izrekla se je zahvala slovenskim časnikom za branitev naših pravic Gg. L. Baš in dr. Pipuš sta prosila društvenike, naj se vsak v svojem delokrogu pote-guje za dejansko izvrševanje ravnopravnosti pri uradih, da se odpravi postopanje neltaterili državnih uradnikov, ki ne sma-trajo pripadnosti k slovenski politično-narodni stranki ravno tako upravičene kakor glede nemške stranke.
Baron Morsey je že dolgo hrepenel po ministerském sedežu. Kakor sedaj pove neki štajerski konservativni list, se je že za koalicijske vlade govorilo o tem v klubu, da bi Morsey poljedelski minister postal. Kako da iz tega ni bilo nič, ne vemo. Morda grof Hohenwart ni dovolj odločno se po-tegoval na višjih mestih zanj. Ko pa še pri prémuni vlade ni
postal minister, je pa kar gledal, kako bi napravil kak razpor mej konservativci. Tako je vsled njegovih intrig se konserva-tivni klub razcepil. Pomagal mu je pa Dipauli, ki tudi oči-vidno hrepeni po ministerském sedežu, ali pa vsaj po vodstvu konservativne stranke.
Najvišji dvor. — Cesar dobiva od naše državne polovice 4,650.000 gld. — Dvoma pisama bo stala prihodnje leto 156.360 gld ; naša polovica da tudi polovico, t. j. 78.180 gld.
Državni zbor. — Za gosposko zbornico je preraču-njeno 42 532 gld. Poslanska zbornica 586 607 gld. Skupne potrebščine obeh zbornic 101.955 gld. Za delegacijo 16 055 gld Nadzorovalna komisija državnih dolgov bo stala 9793 gld. Konečno okraš^nje državnozborskega poslopja (najvec kipov)
bo stalo 60 000 gld. Zadnji obrok za zidanje delegacijskega poslopja v Budimpešti 116 000 gld. Skupaj vse 932 982 gld., več od lani za 46.630 gld.
Deželni zbori. — Y soboto so se otvorili deželni zbori kranjski, goriški štajerski, češki, moravski, šleški, gališki in dolenjeavstrijski. V dolenjeavstrijskem deželnem zboru so proti-semitje že prvi dan zaceli hudo borbo proti vladi zaradi po-trjenja volitve poslanca nekdanjih predkrajev. Volitev se je vršila po dosedanjem volilnem redu, protisemitje so pa trdili, da bi se bilo moralo z dopolnilno volitvijo počakati, dokler deželni zbor primerno premeni volil ii red, ker po zjedinjenju predkrajev z Dunaj a ni dotičnega volilnega okraja. Protisemitje bi radi s tem druçe stranke in vlado prisilili, da se sklene jim ugoden nov volilni red Brez njih se namreč nov volilni red za dolenjeavstrijski deželni zbor skleniti ne more ker brez njih ni potrebne dvetretjinske večine, skleniti S9 pa nov volilni red mora, ker se diugace volitve v nekdanjih predkrajih vršiti ne morejo. Ko je pa vlada z razpisom volitve pokazala, da po njenem mnenju se lahko še voli po poprejšnjem volilnem redu, dokler se novi ne sklene, so pa jezni, ker vidijo, da sebi ugndnega volilnega reda ne bodo mogli izsiliti. V drugi seji so pa spravili v razgovor nepotrjenje dunajskega župana in so pri tej priliki zaganjali se v dolenjeavstrijskega namestnika in ministerskega predsednika. Prvému so ocitali, da je inozemec in da inozenmci še nikdar niso nic dobrega storili za Avstrijo. Dr. Lueger je pa stresel vso jezo nad grofom Badenijem in se zlasti izpodtikal, da Avstrijo vlada Poljak. Dr. Lueger menda misli, da imajo le Nemcj pravico, da morejo biti ministri. Ce bodo krŠčanski socijalisti tako govorili, zgubiti morajo zaupanje vseh avstrijskih Slovanov. — V Češkem deželnem zboru so Mladočehi izjavili, da namestnika nečejo vec poslušati, ker ima prevec na vesti in je preveč škodoval češkemu narodu, in so ostavili deželno dvorano, ko je jel govoriti. V drugi seji je dr. Herold zopet izjavil, da s Thunom ne marajo imeti ničesa opraviti. Če on zares ljubi domovino, naj odstopi. — V štajerski dežeini zbor ni Slovencev. — V gališkem deželnem zboru je namestnik izjavil, da se bode vlada ozirala na Eusine, a demonstracij pa ne bode no-benih trpěla. S temi besedami je namestnik izrekel nevoljo, da so Rusini bili poslali deputacijo na Dunaj.
Ogerski dvorni maršal. — Cesar je grota Ludovika Apponyija imenoval za ogerskega dvornega maršala. To dostojanstvo je novo. Ogerski dvorni maršal bode připadal k skup-nemu dvornému osobstvu in bode vodil v Budimpeštu dvorné slavnosti in vsprejeme. Ogri zmatrajo to za neko pridobitev. Novi dvorni maršal bode imel tudi cesarju predlagati imenovanje dvomih kapelanov. Imenovanje ogerskih dvomih zalaga-teljev pa ne bode spadalo v njegovo področje, temveč bode v tem oziru stavilo kroni predloge ogersko trgovsko ministerstvo.
Ogerski učni minister je izdal neki ukaz, po katerem se bode ženskam dovolilo študirati na medicinski in na filozo-iični fakulteti ogerskih vseučilišc. Ženske se bodo izobraževale pred vsem za otroške in ženske zdravnice in pa za učiteljice
na višjih dekliških šolah in ženskih učiteljiščih. Profesorice na medecinskih gimnazijah in realkah ne bodo mogle postati.
Nemčija. — Nemški socijalisti se pripravljajo na obôen štrajk, katerega nameravajo uprizoriti bodoco pomlad. V ta namen se razpošiljajo razni oklici in se nabira denar. Za štrajk upajo pridobiti tudi železničarje. Prav dolgo pa ta štrajk vsejedno ne bo mogel trpeti, ker neverjetno je, da bi mogli sedaj toliko denarja nabrati, da bi shajali ž njim vsaj par tednov. Taka m nožica ljudij porabi mnogo in če ne bodo delali, kje naj bi v zeli.
Rusija. — Za kronanje ruske carske dvojice, ki bo maja meseca v Moskvi, se vrše velikanske priprave. Ministerstvo notranjih del, ki vodi priprave, povabilo bo k tej slavnosti zastopnike plemstva, mest, trgov in raznih stanov. Po pnpravah soditi, biti carjevo kronanje velikánská slavnost za Rusijo.
Bolgarija. — Dočim se v Bolgariji v krátkém priča-kuje prestop prestolonaslednika k pravoslavju, so se zadnji čas pojavila neka nasprotstva mej knezom in većino sobranja. Kneza razni listi močno napadajo. Vladni listi pa so jako nespretni v zagovarjanju. To in tudi prestop sina k pravoslavju ni povšeči knezu Ferdinandu. Njegovo prizadevanje je odstraniti s krmila rusofilsko stranko, ki ne kaže dovolj spoštovanja do vladarja.
Španija. — Zadnja poročila vedo povedati, da se Španjcem zadnji čas nekoliko bolje godi na Kubi. Španjske čete so baje zadnje dni párkrát zmagale vstaske čete in te zapodile v gorovje. Veliko ni iti na ta za Spanijo ugodna porocila, ker skušnja uči, da so bili dosedaj v celem le vstaši zmagovalni in da so Španjce nebrojnokrat v velikanske za-drege spravili. — Preiskave glede sleparij pri mestnem magistratu madridském se nadaljujejo. Zapletenih je v sleparije vec mestnih odbornikov. Ker imajo ti za prijatelje več sodnikov, so poslednji hoteli stvar potlačiti. Časopisje zahteva, da se proti sodnikom uvede preiskava. Mej tem, ko monarhistična stranka preobrača take kozolce, se republikanska stranka utr-juje in te sleparije za se izkorišča.
Turčija. — Razmere v Turčiji so še vedno neizmerne. Dočim prihajajo iz vseh delov države poročila o nemirih in pobojih evropske velevlasti in napovedujejo sultanu obroke, do katerih mora poskrbeti za mir, nima sultan nobenega člověka na svoji strani, kateri bi mu pomagal v tej zadregi. Mesto, da bi turski dostojanstveniki tekmovali v tem, kako urediti razmere in narediti mir, si mej seboj intrigujejo, vsak za svoj žep skrbi in odločno vsake reforme odklanjajo. Onega, ki bi pokazal dobro voljo, odstranijo ! Pri takih razmerah bodo pač le evropske velevlasti morale odločneje vmes poseči.
ář d&did&áwti iti ás fiiářiřtyři îfciitefc fà & ."fcđ&ti & fo & &&	&&&&& t?
IÍ lill^^	I
Židovstvo.
Razun drugih nasprotnikov imamo pa Slovenci še jednega, ki je tudi nasprotnik naših nasprotnikov, t. j. židovstvo. Govori se sicer med nami, da pri nas ni Židov v toliki obilici, kakor na pr. pri Nemcih, da je tedaj potrata časa, baviti se s tako zvanim židovskim
vprašanjem. Toda motimo se.
Če ravno ne vidimo dan na dan židovskega nosu med nami, vendar ćutimo dan na dan mogočno židovsko roko in židovski vpliv ravno
tako, kakor drugi narodi.
Le poglejmo malo okoli sebe. Naši najdivnejši kraji,
kakor n. pr. Bled z okolico je v židovski posesti, tržiška
4
okolica je v rokah žalibog krščenega žida, itd. Ali ne zarosi vsacemu poštenemu rodoljubu oko, ali mu ne za-trepeče srce, da ni več naše to, na kar smo posebno ponosni. Najkrasnejši slovenski kraj v židovskih krempljih. Ali ni zadosti že to, prestvariti najvećega humanitarnega sanjača v najhujšega antisemita ? Ali bodemo morda še takrat protisemitje, ko kupijo židi celo slovensko zemljo ?
Potem pa še dalje! Vino, koje se toči po največ gostilnicah naših, je izdelek (ne pridelek) zagrebških in ogerskih Židov; brnsko sukno, koje se tudi razpečava med nami, je tudi skoro vse židovski fabrikat, kajti tri četrtine vseh suknarjev v Brnu je Židov. Dalje moka, kojo kupujemo, semleta je največ po židovskih malinih, in žito, koje prodajamo mi, kupuje zopet žid, ter je prodaja zopet za dobiček Tedaj v gospodarskem obziru od-visni smo popolnem od Židov, kakor so sploh vsi evropski narodi.
Pač proti židovstvu ne bodemo opravili Slovenci sami ničesa. Premogočni so židje.
to bilo bi treba
združenja vseh evropskih narodov, ki imajo trpeti od dovske moči. A tu se vidi ravno onemoglost teh narodov
Namesto da bi šli skupno v boj pri tem vseobčnemu na-sprotniku, kavsajo in ravsajo se med seboj, cepijo dlako, ter skušajo škodovati drug drugemu v vsacem obziru. Podpihuje jih v to zopet tudi največ židovski časnikar,
žid se pa
podpira jih sem ter tje židovski kapital smeje.
Tudi med nami razširjeni so mnogo preveč židovski časniki, lepa svota denarja potuje vsako leto od nas v židovske žepe za prav problematično duševno hrano
Ali
bi ne bilo bolje
ako
zega? Saj smo ga kr recimo odločno : , spakami!"
se obrnil ta denar za kaj dru-o potrebni vsi. Spametujmo se in Proč s temi in druzimi židovskimi
Neki nemški poslanec izjavil se je nekoč: „Jaz sem
protisemit, ker sem narodnjak!"
narodnega stališča v
prvi vrsti bi morali tudi mi to biti, kajti nikdo ni naše
narodnosti bolj
blatil,
nego židovski listi in
njimi v
družbi žalibog tudi tako zvana krščanska nemškonacijo-nalna papirnata glasila. V drugi vrsti nam je pa potreben protisemitizem z gospodarskega stališča, kajti žalostno, jako žalostno je tam, kjer je merodajen v gospodarstvenem
obziru
žid
i
kakor na pr. v Galiciji, Bukovini in
na
Ogerskem.
Držimo se gesla: Svoji k svojim!
n
Učit. Tovariš."
Obrtnijske raznoterosti.
Največjo uro imajo v Filađelfiji v Ameriki. Cifernica
rneri 10 metrov v premeri in je
po noci
električno razsvet
ter v taki visokosti, da se vidi po vsem rnestu
Mi
.............................................................................................................. *
Kmetijstvo.

Posojilnice in blagajnice v Rusiji.
V Rusiji imajo posojilnice in zadružne blagajnice.
Zasnovane so po Schultzu-Delitschevem sistemu neomejenim poroštvom. Zanimivo in jako poučno
z
za Slovence,
Čehe
in
v
obče
zapadne Slovane to,
kako se te denarne zadruge razvijajo v Rusiji.
Pred
seboj imamo obsežno poročilo od njih za leto 1892. Po tem poročilu je bilo v dan l.jan. 1893. v evropski in azijski, torej celokupni Rusiji 783 posojilnic in zadružnih blagajnic. Novih se je bilo zasnovalo 16, prestalo jih je pa 35, takó da jih
bilo v 1. dan jan. 1894. skupno 764. Od teh jepriobčila svoja poročila 638 društev, ki so štela 211.400 členov. Razprostirala so se črez 63 gubernij in 280 okrájev.
Petrogradu je društvo, ki ima namen, taka društva zasajati po vseh gubernijah države, tudi na Kavkazu. Tako ima Stavropol 1, Tereško ozemlje
Kutaïs
štev.
Tiflis
ves Kavkaz torej skupno 11 dru-
Celo v daljno sibirsko
zemljo
prodirajo
uže
Schultze-Delitscheva društva; kajti tu šteje Irkutsk
Jakutsk 1, Jenisejsk 2, Tobolsk 21, Tomsk 1, skupno
27 posojilnic in hranilnic. Kako zna Rusija širiti civilizacijo, vidi se tudi iz tega, da niti centralna Azija ni brez takih društev ; tako so v guberniji Akmolinski
in Šemipalatinski 2 posojilnici, skupaj 6 društev.
Na ugodnem so posebno pribaltijske gubernije, ta šteje Kurlandska 36, Livlandska 20 in Eslandska
društva. V permski guberniji je 58 društev, katerih vsako spada na 42.054 prebivalcev ; v tavriški gub. je 41 društev, po 1 na 21.437 duš; v besarabski gub. je 35 društev, po 1 na 37.548 duš. Kovno ima 35, Pskov 29 društev; Novgorad, Saratov, Tambov, Tver štejejo po 20 društev. Gub. jekaterinislavska ima 17, Voronjež 16, Poltava 15, Črnigov 16, Nižnji Novgorod
10, Kijev
Moskva
društev. Izmed teh društev
jih je 526, ki so po dalje časa nego 10 let in od teh 526 jih je 343, ki delujejo uže črez 15 let. Od vseh jih je zasnovanih 455 po selih, 32 pri tovarnah in
podjetjih
m
176
po mestih, predmestjih
in
trgih
Društva po trgih razprostirajo delovanje tudi na vasi
in sela. Opravilni deleži so znašali začetkom leta
koncem leta 6,461.989 rubljev,
6,345.464 rubljev
in
odstotka. Rezervni
in to odgovarja pomnoženju za zaklad z glavnico blagajnic se je v pribaltijskih gu-
bernijah
od
1,522.038 rubljev, povišal na 1,645.843
rubljev, torej se je pomnožil za 8%. Znesek različnih
nutni kazalec meri 4 metre, urni kazalec pa
2
metra. Zvon glavnic, kakor za pokritje posojil, ki se ne dajo iz-
na katerega
tehta 50.000 funto v
to uro z električnim strojem
zvonik potegnili so terjati, potem za nakup hiše, za poplačanje ekseku
Najtežje parno kladivo imajo v bethehemskih fužinah
v Zjedinjenih državah
tehta 113.400 kilogramov
Naklo
tehta 30.400 kilogramov. Vzdiguje se to kladivo 3'4 metra
visoko.
tivnih stroškov, za podeljenje podpor in darov za šole je narasel od 107.235 rubljev na 119.151 rubljev.
Tuji kapital: hranilne vloge so se znatno pomnožile, namreč od 6,298.999 rub. na 7,073.171 rub.,
5
torej za 12%. Iz tega se vidi, da občinstvo vedno
mesa.
To se potrese po travniku,
se je poprej dobro pre-
bolj zaupa v ta društva. Pomenljivo pa je, da društva Granalo. Pomešanje z mokrim žaganjem je zaradi tega dobro,
so jemala vedno manj na posođo. Njih izposojila so da se ne kadi Pri Potresan)u- Pot"*a se torej tuđi, če je
se skrčila od 5,311.770 rubljev na 5,269.528 rubljev.
malo vetrovno, doëim
samo
zmlete
žlindre ne mogli
pri
Na posodi so imela društva začetkom leta (1892.) ževe žlindre in
takem vremenu potresati. Za hektar je treba 6 ceotov Toma-
17,252.051 rubljev, koncem leta pa 18,271.335 rubljev. Čistega dobička je bilo to leto 925.7^6 rubljev, izgub
cento v kajnita.
koncem 1. pa 34.998 rublje
Vidi se, da poročilo se
ne obotavlja razglasiti tudi izgube, kakor pogostoma to zamolčujejo drugod.
Skupni promet je dosegel 89,551.464 rubljev, v primeri s prejšnjim letom je narastel za
/o
obče
je promet večal se od leta do leta
Ce
primerjamo
dobo 5 let glede na svoj in tuji kapital, vidimo, da
je bilo svojega kapitala 1. 1883, za 7,600.211 rubljev, . 1888. za 8,302.993 rubljev in 1. 1892. uže za 9,152.773 rubljev, tujega kapitala (hranilnih vlog in izposojil) pa
10,093.949 rubljev, in 1. 1892. skupno 12.214.802 rub. Iz tega vidimo, da se pri občinstvu veča zaupanje
tem denarnim zavodom. Koncem 1. 1883. je namreč
1883. skupno 7,681.717 rubljev, 1. 1888. skupno
svojega kapitala za 98*94% v razmerju k tujemu ka
pitalu, torej je razmerje skoro jednako; 1. 1888. je svojega kapitala
za
82-16°
in
1892. uže
74-93° 0. Razmerje svojega kapitala k tujemu je po
takem
do
cela
ugodno,
m
to
toliko
bolj,
ko
so
društva vsa z neoraejenim poroštvom. Kaka velika razlika je v tem pogledu pri ruskih in slovenskih ali
pa čeških posojilnicah, katere imaj o poprečno
po 10
in še večkrat toliko tujega kapitala, kakor svojega !
Kakor se je množil promet, jednako so se razvijala tudi posojila. L. 1883. so razposodili 23.874.746
rubljev, 1 »88. pa 25,962.862 rubljev in 1. 1892. uže 28,164.354 rubljev. Obresti so znašale od 4 do 12°
Od 18. jan. 1892. imajo ruske posojilnice kredit
tudi pri c. ruski državni banki, in to uže samo
po
sebi svedoči, da so ta društva zasnovana solidno, in očitno je, da s pomočjo državne banke se bode i nadalje razvijala ugodno in nagloma, ne da bi potřebovala kake osrednje posojilnice, kakoršna se je še letos za potrebo zasnovala na Slovenskem.
Tudi na Ruskem so tu pa tam zasledili ljudij,
ki so zlorabili kredit posojilnic, da so vzeli od
njih
na posodo velike vsote, s tem jim pobrali denar, da so ga toliko laže kot oderuhi dajali na posodo kmetom.
obče pa je gospodarstvo pri ruskih posojilnicah in blagajnicah solidno; one utegnejo silno razvijati se,
ne da bi prišle v nevarnost, v kakoršni se nahajajo posojilnice pri nas vsled tega, da se jim nabira pre-obilo denarja. Zato je treba ruskim posojilnicam in blagajnicam le čestitati.
Kmetijske raznoterosti.
Posipanje travnikov s kajnitom ali pa s zmleto Tomaževo žlindro. Vzame naj se nekaj zmoèenega žaganja in pridene se kajnita in -Tomaževe žlindre in vse dobro po-
Listje krma za koze. V gozd se koze ne smejo spu-Jedo pa rade koze gozdno listje. če se jim pomeša s Posestniki gozdov lahko oddajajo listje posestnikom koz. 100 kil listja ima toliko redilne vrednosti, kot 80 kil sena.
ščati. senom

i
€
Poučni in zabavni del.
: mg.
2» II
................................................................................................................-. a
Varšavski spomini iz 1830. leta.
(Ruski spisal N. P. Makarov.)
V.
Karakteristične pripovesti.
(Dalje.)
Dvoboji bili so v Varšavi jako pogosti in večkrat zaradi neumnosti. Tukaj naj nevedem jeden izmej mnogih tacih primerov.
Pri
5. baterijski
stotniji
služil štabni stotnik
. Ta je znan bil po vsej Varšavi, da se strašno rad bije. Njegovih dvobojev že ni bilo števila. Mnogo je že spravil jih na oni svet, a sam je pa ostal popolnoma zdrav in nepoškodovan. Naposled se je pa tudi nad njim uresničil pregovor: „Vrč hodi tako dolgo po vodo, da se
bila v mesteci „Gora
tej stotniji je pa
razbije." 5 baterijska stotnija je Kalvarija", trinajst vrst od Varšavě, bil dodeljen neki poročnik iz armadnega topništva, jako prebrisan, umen in pohleven mladenič.
M
in on sta
bila znana v neki boljši poljski hiši, kjer je bila odrasla jako lepa deklica.
Nekega večera sta M
in prideljeni poročnik N. N.
bila v te
1
■j
hiši.
Poročnik je poprosil lepo Poljakinjo
i
naj
kaj zapoje. Sela je za klavir, ko je popela nekaj not, je
enehala
ekši
da ni pi
glasu
Ko je hotela vstati s
stola, jo je poročnik, ki je stal za njo, lahno pridržal za ramo in rekel :
Radi Boga, zapojte tudi le malo romanco

vas
ne pustim od glasovirja.
tem nedolžnem dvigu roke ni bilo nič razžalji
vega za deklico.
Je
pa zapazivši to grozno
grdo
pjgledal poročnika in kmalu šel domu. N. N. dobil od
Drugi
dan je
ča pismo, v katerem ga pozivlje na dvoboj, ker je razžalil znano deklico, položivši jej roko na ramo. N. N. šel je v poljsko hišo in pokazal pismo
M
čevo očetu devojke. Poljak je povedal poročniku
>
da
se že sam potegnil za svojo hčer
i
ko
bila zares
razžaljena ; on pa ne vidi najmanjšega razžaljenja v tem kar je storil N. N. oče devojke


ki
odšel
M
dober znanec v hiši. Potem ču in mu rekel ravno to, kar
povedal poročniku. Pa M— č se ni dal nič dopovedati in rekel je:
Vi imate popolno pravico za to, da ne zmatrate tega, kar je N. N. storil, za razžaljenje, a nikdo na svetu
mi ne more odvzeti pravice, da se streljam bodi si s komerkoli za to, kar se meni zdi razžaljivo, ne pa komu
drugemu.
Vse daljše pogovarjanje in dokazovanje je ostalo brez vspeha in dvoboj se je izvršil. Protivnika sta se postavila na šest korakov jeden proti drugemu. Poročnik je imel prvi strel. On je izvrstno streljal. Pomerii je cev samokresa v prsi protivnikove, pa ni mogel se odločiti, da bi ustřelil, in pověsil je samokres ter rekel:
—	Poslušajte M—č! vi veste, da odlično stremljam in vas lahko na mestu ubijem. Po takem bi bil navaden umor z moje strani, ker ni dovolj povoda za dvoboj mej nama. Meni se zdi vas škoda, ustřelil bodem mimo.
—	To je vaša stvar, streljate	li v mene ali pa mimo. Toda to vedite, da jaz nikakor	mimo ne ustrelim, zato vam lahko dam častno besedo.	Tudi vi veste, da jaz vselej zadenem.
Poročnik je zopet pomerii. Njegovo dobro srce je zatřepetalo pri misli — da skoro gotovo za nič ubije člověka, in zatorej je še jedenkrát poskusil pomiriti se z razsrjenim svojim nasprotnikom, pověsil je samokres in
rekel :
—	M—č! Rad se opravičim pred vami, da bi le ne bilo treba vas ubiti. Radi Boga! Pomirite se! Vaša kri bode vedno pekla mojo vest, in ne bode mi dala miru. Ustřelil bodem mimo.
—	Streljajte, kakor hočete, samo hitro. Jaz ne pre-kličem nobene besede, kar sem vam rekel, ponavljam vam, da vas ustrelim naravnost v srce.
Ničesa se ni dalo storiti; M—č je sam silil v smrt in poročniku ni druzega ostajalo, kakor izbirati : ubiti ali pa biti ubit. S solzami v očeh in v srcu je povzdignil samokres, ustřelil je, in M—č je pal mrtev.
Poročnika N. N. je silno pekla vest, ko se je le domislil, da je brez uzroka ubil člověka. Veselost in mladost sta prezgodaj izginili vsled tega grizenja vesti. Ta dogodek vsi dcbro pomnijo, kateri so služili v Varšavi. Ko je carjevič bil izvedel za ta dvoboj, je rekel : — psu pasja smrt!
VI.
Pri imenovanju častnikov v gardi so se malo ozi-rali na odgojo in izobraženje podpraporščikov in junkerjev. Naj je kdo bil zelo, srednje ali pa slabo izobražen, to je
bilo vse jedno, ni chaud, ni froid, kakor govore Fran-cozi. Dosti je bilo, da so znali čitati, pisati in štiri glavne račune. Večje omike se ni zahtevalo. Glavno, kar se je zahtevalo, je bilo, da je kdo dobro umel vojaško službo in da je izpolnjeval vse dolžnosti v službi. Vsled tako omejenih nazorov glede omike so v varšavskih gardnih polkih služili častniki s jako pomankljivim iz-
obraženjem, kakeršno se pridobi za bakren denár in z manerami ... o kakšnimi... Pa bili so odlični služaki in vežbalki. Več let je služil za gardskega častnika celo člověk, ki ni umel niti pisati niti čitati. In kako se je to prigodilo.
V litovskem gardnem polku je služil mej nižjimi čini izmej vzetih k vojakom Veretjagin, narednik 1. gre-naderske t. j. stotnije Njega visokosti, zares jako redka prikazen. Bil je jako lep, od narave umen in spreten, in potem se je pa bil še v službi tako izobrazil s čitanjem in opazovanjem, da bi ne bil délai sramote v nobeni omikani družbi niti s svojim vedenjem, niti s svojim go-vorjenjem. To je bil pravi biser nižjih činov.
Tedaj je živela v Varšavi neka groíinja vdova, ki je imela še le 26 let, a je bila jako lepa, modra in bogata. Kakor muhe zahajali so k njej mnogobrojni obožavatelji in ponujali jej roke s srcem ali pa tudi srce brez roke. Mej gorečimi njenimi obožavatelji je bil tudi po-veljnik litovskega gardnega polka generalni major Vasilij Mihajlovič Kiškin. To je bil dober člověk, a preprost, odlikoval se je pač z gorečnostjo, a nikakor ne z um-nostjo, izobraženostjo, z manerami in vnanjostjo. Samo po sebi se razume, da ni bil srečnejši od drugih častilcev grofinje krasotice. Groíinja je rada ga vsprejemala in ga pustila vzdihovati, dokler se ne naveliča. Nekega jutra
je šel general poprej nego po navadi obiskat grofinjo, nalašč za to, da jo najde samo. Sporočili so grofinji o
njega prihodu, in ona je ukazala sporočiti generalu, naj
vstopi.
—	Kaj? Ni li nikogar sedaj pri grofinji? vprašal je general slugo.
—	Neki vojaški gospod je — odgovoril je sluga.
General je bil nevoljen, da se je zakasnil, in s bo-ječimi koraki ter malo v zadregi je šel v buduar drage mu krasotice. V buduaru grofinje je sedel na naslonjaču poleg sofe Veretjagin . .. Generalu se je kar stemnilo pred očmi. Vedel ni, če prav vidi ali se mu pa sanja. Ko je zagledal svojega polkovnega poveljnika, je narednik vstal z naslonjača, pa brez strahu in preplašenosti, tem-več z nenavadno dostojnostjo, pnljudnostjo in spretnostjo. Vstopivši je general se ustavil, kakor vkopán; niti nazaj, niti naprej ni mogel, samo oči je upiral v grofinjinega obiskovalca, ki ga je prehitel pri jutranjem prihodu. In kdo je ta srečnež ? . . Narednik ! Strašno ! Kak škandal ! Kaka sramota!
Grofinja je kake pol minute opazovala ta molčeč prizor mej poveljnikom in podrejencem. Lahek, jedva opazen smehljaj se je pokazal na njenih ustnih. Šla je nasproti novemu obiskovalcu, podala mu svojo majhno ročico, in s prav angeljskim smehljajem in prijaznim
glasom rekla:
—	Na zdravje, general! Jako me veseli, da vas vidim. Ste li zdravi ? . . . No, zakaj vedno na jednem mestu. Oh, da! Prepričana sem, da ste toliko ljubez-njivi, da mi dovoljite biti popolna gospodarica v svoji hiši, v kateri so zame vsi moji gosti jednaki, in zatorej dovolite, da vam predstavim gospoda Veretjagina, mojega dobrega znanca, jako rednega in ljubeznjivega člověka. Usedite se, general, na naslonjač zraven mene. Gospod Veretjagin, prosim usedite se, kakor poprej Jako me veseli videti vkupe tako ljubeznjiva gosta. (Dalje sledi.)
Poučni in zabavni drobiž.
Peter Veliki je rekel jednemu svojih senatorjev, da boče vse državne tatove iztirati iz Rusije. „Nikarte odgovori! je senator, „potem kmalu ostaneva midva sama v Rusiji."
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so
od 10. novembra do 28. decembra 1895
nica na Greti
8 gld. 52
kr
Iv
čater
poslali : Podruž
na Dunaj
gld
A
Tanzig v Krški Vasi je nabral
gld
podružnica v
vodij
Dandanes bi se blizu tako lahko reklo o neki drugi deželi.
Dekabristi. Leta 1826. so v Rusiji oběsili pet kolo-
republikanske zarote, znane pod imenom dekabristi. Obešen je bil mej drugim tudi polkovnik Pestel. Da potolaži polkovnikovega očeta in mu pokaže, da ga ne dolži, da je sokriv pri zaroti, mu je poslal 30.000 rubljev. Govori se pa, da
Ker pa malo šepa, je pa pripravljen dati ga samo za 15.000 rubljev, ako ga hočejo obesiti.
Konjicah 28 gld. 50 kr ; vesela družba pri Marohu v Ko
stanjevici
gld
60
šenklavško-frančiškansko-ženska podruž
nica v Ljublj
rr
gld
kr
gospa Matilda Sebenikar na
Rakeku iz nabiralnika 12 gld. 50 kr. ; slavna posojilnica v Soštanju 10 gld. ; ženska podružnica v Prvačini iz nabiralnika
gld
Fran Hrašovec v Gradcu nabranih 15 gld ; iz na-
Pestelov oče pisal potem carju, da ima še jednega sina.
biralnika v gostilni
pri
belem
volka
v
č. g
Ivan Sakser, žnpnik v Hotedršici 2 gld
14 kr. ;
horjani v ljubljanskem bogoslovnom semenišču 13 gld
Ljubljani 5 gld
: Mo
volilni možj
o
z m agi
dne 21. nov. 10 gld. 20 kr

družnica za Št Kancijan in okol. na Koroškem 26 gld
pavski
, ; po-: Mo-
Novice.
horj
v Koprivi pri Duto vijah
gld
50 kr. ; Mohorjani v
pris, delavnici v Ljublj
v

Jurij
ob juž žel
gld 82 gld
30 kr. ; ženska podružnica
. Prelesnik iz Stahovce
pri Kamniku 10 gld
župnik Vrhovnik v Ljublj
Deželni zbor kranjski.
Po sv. maši v stolni cerkvi sešel se je novovoljeni de
1 gld
g dr. Mauring, kapelan v Šentvidu na Dol
iz
nabiralnika
»
Slov
bralnega društva
v
Skofj
gld. ; Loki
ielni zbor kranjski dne 28
dec
1895
v prostorih starega
gld
45 kr. ; moška podružnica v Idriji udnine in drugih
etrelišČa
nabirkov 89 gld
52 kr. ; ženska podruž
v Dolenjem Lo
svoji p
seji.
Deželni predsednik baron H
pozdravil
poslance
gatcu 50 gld. 80 kr ; trnoski in ilirsko-bistriški
dnjaki
kot Miklavžev dar 2 gld. ; vipavska podružnica iz nabiralnika
in naznanil, da je césar imenoval posl. Detelo dež. glavarjem pri g. Perhavcu 2 gl 2 kr. ; podružaica na Greti 13 gld. 70 kr. ; in posl. grofa Leona Auersperga glavarjevim namestnikom. Mohorjani v Sežani 1 gld. ; moška podružaica v Tolminu
Omenjajoč obilnega delà
čaka zbornico
v imenu vlade
34 gld
obljubil pomoč. Na to je dež. predsednik pověřil deželnega jenju nove šole v Zasipu 5 gld
Jos. Žirovnik v Gorjah pri Bledu nabral ob otvor-
nabiralnika v gostilni
iz
glavarja in njegovega namestnika
Petemela na Bledu
gld
kr
gospa Erna Oman, uči
Deželni glavar Detela otvori zborovanje, pozdravi deželne teljica v Begunjah na Gorenjskem, nabrala 2 gld
poslance in dež predsednika. Proseč podpore pri njegovem vesela družba v gostilni
pn
črnem orlu" v Idrij
pošlo v
od strani poslancev, izreka nado, , da bodo vsi po- 50 kr. ; Mohorjani v Gorjah pri Bledu
gld
Mohorj
kr. ; gld. i na
slanci v slogi delovali za blagor dežele. Konečno zakliče tri- Brezaici
krat „ Slava
u
presvitlemu cesarju, čemur zbor pritrdi
gld
0 kr
podružaica na Rečici v Sav. Dol
36 gld
podružaica v Trbovljah
ženska podružnica
Rediteljema zbora se volita poslanec Kersnik in baron v Kobaridu 42 gld. 38 kr. ; izvenak. podružnica v Gradci
Liechtenberg, za veriíikatoija pa posl. dr. Schaffer in dr. Žitnik
36 gld
tržaška moška podružnica 200 gld. ; ženska šent
Poslanec Murnik predlaga na to v imenu deželnega peterska podružnica v Ljubljani 90 gl. ; udnine in 50 gl. 20 kr
odbora, da naj se od 1. januvarija 1896. naprej pa do onega odkupnine od novoletnih voščil ; podruž
časa
ko se přiklade za 1. 1896
končno
eli
ustanove
ia okolico 25 gld.; moška podruž
lica za Kotmars Ves v Ajdovšcini 40 gld. ;
pobirajo one přiklade kakor za 1. 1895. Predlogu se pritrdi. podružnica za Žužemberk in okolico
gld
kr
finanč
Klun
dsek se volijo poslanci: Hribar, Kalan
v
(načelnik), Lenkh, Luckmann
dr
Maj
Murnik
Dornbergu
gld
15 kr
iz nabiralnika

pri
Mohorj
p03
V
dr
i
Papež
Povše, dr. Schaffer (načelnikov namestnik)
baton
St. Juriju ob Taboru 5 gld. 12 kr. ; Mohorjani pri sv. Bol
íanku v Slov. Goric.ih
gld
ženska podružnica v Celju
Schwegel, dr. Zitnik. V upravni odsek poslanci : Globočnik, 66 gld. 30 kr ; podružnica v Radovljici
34
gld
72 kr
Jťlovšek, Keisnik (načelnikov namestnik), Langer, Lenarčič, g. Fran Konšek, c. kr. poštar na Tnjanah 1 gld. 50 kr. od baron Lichtenberg (načelnik), Pakiž, dr Papež, dr. Tavčar' kupnine od novoletnih voščil, g. V. Legat v Celovci 274 gld
Loj
grof Auersperg
30 kr., nabranih in izkazanih v „Miru
30
34
gosp
odsek za letno poročilo poslanci : Ervin grof Auer- Luka Knific v
eperg (načelnikov namestnik), Ažman, Grasselli (načelnik)
drugič 2 gld
ponosom gleda družba na
1895., v katerem je kupila hišo v Trstu in sezidala kras
Kersnik, Luckmann, Pfeifer, Schweiger, Perdan, baron Wurz- šolsko poslopje pri Velikovcu
bach. LavrenciČ
novo leto
naši
Seja se je na zaključila. Prihodnja seja je danes.
Klub narodnih poslancev deželnega zbora kran;-
mesecih
Veselo in srečno bodi tudi družbi" in njenim blagosrčnim podpornikom !
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda»
imela lani v dohodke : pristopnine
Centralna posojilnica slovenska
svojega
obstanka
sledeče
-skega je volil svojim predsednikom dež. poslanca gosp
ces.
svetnika Iv. Murnika. Klubu je pristopilo 7 zastopnikov mest in oba poslanca trgovske in obrtniške zbornice. Klub torej šteje
15 gld., deležev 1060 gld., hranilnih vlog 895 gld., nalože
% 5 gld
nega kr
denarja 1000 gld., obresti naloženega denarj
dařila 100 gld., prehodnih zaeskov 363 gld. 92 kt skupaj 3438 gl. 99 kr., izdatkov ; naloženega denarja 2975 gl 39 kr., upravnih in ustanovnih stroškov 99 gld
39 kr
pre
hodnih zneskov 363 gld. 92 kr torej prometa 6877 gld 98 kr.
sknpaj
3438
&
99 kr
poslancev.
Državnozborski mandat je baje odložil vsled bo-lehnosti gosp. Ant. pl. Globočnik, zastopnik notranjskih in go-renjskih mest v poslanski zbornici.
Zdravniška zbornica kranjska. Kranjski zdrav-
niki oběh strank so sklenili kompromis glede volitev v zdrav-	zbornici předložil zakonski náčrt, kateri določa, da se odpra-
niško zbornico in sicer tako, da se v zdravniško zbornico voli	vijo vse pristojbine in kolki za poselske knjižice, za spriče-
Slovencev in 4 Němci, predsednik zbornice vzame se iz slo-	vala, vpisana v to knjižico in sploh za vse vloge v poselskih
yenske večine, njega namestnik pa iz nemške manjšine.	zadevah vlož»ne pri političnih oblastvih.
Olajšava za posle. Finančni minister je poslanski
—	«Narodnemu domu» v Ljubljani je poklonil sin tukajšnjega knjigoveža g. Bonaôa prekrasno spominsko knjigo. Imenovani se šola v knjigoveztvu v Geri na Nemškem in je bil na razstavah že dvakrat odlikovan, kakor znano, s prvim darilom. Spominska knjiga je krasno in dovršeno knjigovezno delo. Vrednost knjige se ceni na 120 gld
—	Regulacijski načrt za Ljubljano. Enketa za pre-sojo regulaci jskega načrta, katerega j^ izdelal mestni stavbinski urad, je konČala svoja posvetovanja in se izrekla za predloženi nacrt z neznatnimi spremembami. Z načrtom in od enkfte na-svetovanimi premembami, bavil se bode v kratkem mestni ob-Čin^ki svet in pričakovati je v najbližjem času, da bode ko-nečno regulacijski naČrt za Ljubljano odobren
—	Anton Foerster virtuoz na klavirju in naš rojak priredi jutri dne 4. t. m. velik koncert v dvorani filharmo-
nicnega društva.
—	Čehi za Ljubljano. Izšla je minole dni v Pragi knjiga: „Lublani, česti spisovatelé Slovincum." Uredil jo je slavni pesnik Jaroslav Vrhlicky ter obsega spise, slike in ilu stracije prvih čeških umetnikov. Čisti donesek je namenjen po potresu poškodovanim Ljubljančanom. Gena knjigi je 90 kr.
—	Nova pošta. Z dnem 1. prosinca 1896. je začel v Zagradcu pri Žužemperku na Kranjskem poslovati nov poštni urad.
—	Postaja Straža na dolenjski železnici bodo pri-merno povećali, ker je posebno tovarni promet ondi zmirom
večji.
—	Zaznamek. Dne 2. ianuvarija 1896. 1. izžrebanih
obveznic 4 °/0 deželnega kranjskega posojila, kateri glavinski zneski se bodo 1. julija 1896. 1. v imenskej vrednosti izpla-
čali : á 10.000 gld.: št. 67; á 5.000 gld. ; št. 53; á 1.000 gld.: št. 24, 42, 167, 186, 231, 300, 739, 798, 840, 948, 955. 1009, 1045, 1047, 1196, 1221, 1294, 1403, 1429, 1436, 1587, 1613, 1672, 1738, 1870, 1937, 1965, 2046, 2160, 2178, 2200. á 100 goldinarjev : številka 4 6, 20, 49, 50, 154, 165, 175, 183, 229, 294,335, 340, 379, 430, 483, 500, 582, 591, 596, 682, 809, 810, 817, 843, 870, 884, 917, 923. 931, 949, 955, 961, 1029, 1087, 1108, 1124, 1154, 1174, 1184, 1230, 1261, 1333, 1355, 1371. 1442, 1443, 1478 1494, 1548, 1549, 1585, 1605, 1626, 1668, 1678, 1724. 1731,1739, 1789, 1820, 1856, 1919, 1934, 1953, 2020, 2089, 2125, 2137, 2188, 2235, 2260, 2261, 2266, 2312, 2322, 2417, 2423, 2436, 2446. 2481, 2656. 2684, 2691, 2742, 2783, 2870, 2871, 2915, 2907, 2925, 2939, 2962, 2963.
Navedene obveznice, izžrebai»e z glavinskimi zneski v imen-ski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplaČevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov. Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokom izpla-
čevale proti 4°/0no eskomptni pristojbini.
—	Avstro-ogerska pogodba. Znani časnik „Poli-
tische Fragmente" prinaša zanimiv článek o pogodbi mej Avstrijo in Ogersko, iz katerega posnamemo glavnejše podatke. Prva pogodba se je sklenila leta 1867. po nesrečni vojski s Prusi in Lahi. Ogri so grozili s puntom, zato se je pogodba sklenila v nekem strahu in na škodo zapadne polovice. Ta pogodba se ponavlja vsakih 10 let, torej pride spet na vrsto leta 1897. Pri vsaki taki pogodbi smo Avstrijanci spodaj, kajti če naši ne dovolijo vsega, kar Madjari hočejo, grozijo Madjari, da se bodo od Avstrije čisto odcepili in si tudi lastno vojsko napravili. Tega se nekateri višji krogi bo-jijo. (Med ljudstvom se pa že pogosto čuje glas, da bi najbolje bilo, ko bi se mi Ogrov čisto znebili.) Madjari so se zoper Avstrijo vedno upirali. Prej so se dolgo časa branili davke plačevati, leta 1866. pa so šli pod Klapko Prusom na pomoč zoper Avstrijo. S tem puntarskim duhom držijo naše ministre v strahu, da v vse privolijo, kar Ogri hočejo. Že
prva pogodba je bila zelo krivična. Avstrija je štela takrat 20 milijonov ljudij Ogerska pa 15 milijonov. Eazmera je bila tedaj 4:3, za skupne potrebe (vojaščino itd.) bi po pravici Ogri morali plačati 3 sedminke, mi pa 4 sedminke ; naložilo pa se je nam 70 %, Ogrom pa le 30°/0, od vsacega goldinarja, ki se porabi za vojake, pride na nas 70 kr., na Ogre pa le 30 kr. Še hujša krivica se je nam storila, ko se je razdelil donesek za plačevanje obrestij od skupnih državnih dolgov. Za te obrestij se je takrat potřebovalo 130 milijonov na leto. Od teh so Ogri prevzeli samo 30 m'lijonov, 100 milijonov pa se je navalilo na naše rame. Tako je ostalo še dcr danes. Zato se ni čuditi, da Ogerska napreduje, mi pa v rev-ščino lezemo, ker moramo zase in za Ogre plačevati. Za leta 1896. moramo Avstrijanci plačati za skupne potrebščine 11$ milijonov, Ogri pa le 28 milijonov ! Avstrija ima zdaj 24 milijonov prebivalcev, Ogerska pa 18 milijonov, po tej razmeri bi morali za skupne potrebe plačati mi 82 milijonov, Ogri pa 62. Ker pa le 28 milijonov plačajo, moramo jim mi vsako leto 34 milijonov podariti. V 10 letih naraste to dařilo z obrestmi na 430 milijonov. S tako lepim darilom (430 milijonov goldinaijev v 10 letih) potem Ogri lahko železnice zidajo in tovarne ustanovljajo, da našo obrtnijo in kupčíjo sla-bijo in spodkopujejo. Iz teh številk bo vsak razvidel, da je mir, ki smo ga 1. 1867. z Ogri sklenili, predrago plačan. Pri-hodnjič, to je 1. 1897., se v tako pogodbo ne moremo več podati. Ogerska je bogata dežela, ima rodovitno zemljo, ima več železnic, ko mi, v novejšem času pa narejajo tam továrno za továrno ter nas hočejo tudi v obrtnosti prekositi. Zakaj bi potem Ogri tako malo plaćali ? Ogerska nima tako revnih pokrajin kakor je naša Galicija, ali naša Dalmacija in Istra. Sicer pa imajo Ogri tudi v politiki, notranji in zunanji, prvo besedo; kar oni hočejo, to velja; če so že toliko mogočni, na} pa plačajo tudi ! Avstrija je revna, ona ne more dalje za Ogre plačevati.
—	V železniškem vozu zgoreli. Novoimenovani kontrolor ruske državne banke grof Golovin se je nedavna vozil po železnici iz Varšavě v Tomsk. Na zapadno-sibirski železnici je jelo goreti v vozu, v katerem so se vozili grof, njegova žena, njegova svakinja, njegovi trije otroci in pestunja. Grof, svakinja, pestunja z jednim otrokom so poskakali skozi okna. Soproga in dva otroka so pa v vagonu zgoreli.
—	Očeta umořil. V Verbiču pri St. Mihelu na Oger-
skem je devetnajsHetni sin umoril bogatega strojarja Ivana Lacha v spanju s sekiro. Zraven v sobi je ležala gospodinja v otroški postelji, a je samo slišala, da je sin mej ropotanjem odšel iz hiše. Žandarmerija je že morilca přijela. Sodi se, da je storil umor v blaznosti, ker ni prav pri zdravi pameti.
—	Roman neke deklice. Nedavno se je oglasila pri načelniku židovske občine v Kološu neka devojka, ki je po-vedala, da je štiri leta stara se ob reki Szamos igrala, in jo je ugrabil neki mož in v rjuhi zavito odpeljal Nekaj let je bila pri tem možu, potem jo je v nekem městu prodal nekemu cirkusu. Kot umetna jahačica je prepotovala Španijo, Nemčijo, Francijo, Holandijo, Italijo in Turčijo. Nedavno je prišla v Veliki Varaždin na Ogerskem, tukaj je slišala imenovati město Kološ, kar je vzbudilo v njej mladostne spomine. Zapustila je družbo in šla v Kološ, Domislila se je, da je njen oče bil v službi židovske občine. Načelnik židovske občine, star mož, se je res spominjat, da je služil v dotični občini pred leti izginole štiriletne deklice oče, ki se je igrala ob reki Szamos. Mislili so, da je pala v vodo. Člani židovske občine sedaj podpirajo devojko, ki si misli izbrati drugi poklic.
—	Tatvina pri železnici. Na železnici Poličane-Po-nikva je neki železniški čuvaj našel tri može, ki so izkopavali železniške tramove. Tatovi so ušli, vzemši seboj dva pragar ne da bi jih bil čuvaj spoznal.
9
—	Dvojni samomor. V Badenu pri Dunaji sta se ustřelila zasebnik Janez Gross in njegova žena. Gross je nedavno bil še přemožen, a je zgubil vse premoženje na borzi. PriŠel je v denarne stiske in ponarejal menice na ime svojega tasta. PosMnji ga je moral ovaditi' sodišču, da resi svoje premoženje. Da bi ne bil zaprt, se je pa ustřelil.
—	Umor in samomor. Dohodkar Ecken v Soestu na Westfalskem je dne 19. m. m. obiskal v sosedni vasi Herigsen svojega brata. Dobil je brata in svakinjo v sobi in potegnil revolver, ter oba ustřelil Povrnil se je potem v Soest, kjer se je pa ustřelil na pokopalisČu.
—	Zastrupljenje. V Renaisu v Belgiji je 17. m m-pri neki sedmini 17 ljudij zbolelo Izmej njih jih je de3et umrlo. Pokazalo se je da so bile jedi zastrupljene. Preiskava se je začela.
—	Za menihe preoblečeni roparji. Pred nekaterimi dnevi se je več grških duhovnikov ukrcalo v Mitilenu na neko jadernico, češ, da so na potu na AtoŠko goro, da vstopijo v tamošnji samostan kot menihi. Na potu so pa duhovniki, ki so bili le pomorski ropar;i, napali kapitana in moŠtvo in vse pobili razen jednega dečka in z ladijo po tem šli dalje ropat Omenjenemu dečku se je posrečilo, da je ušel in vse objavil turškemu oblastvu. Turki so poslali vojno ladijo, da zasle-duje roparje
—	Okradena kraljica. Kraljici vdovi Mariji Piji, sestri italijanskega kralja Humberta je bilo iz gradn Ajuda na Portugalskem ukradenih dragocenostij v vrednostij kacega pol rnilijona goldinarjev
—	Oživěl je. Miha Peterman, svinjski pastir v Debre-Činu se je bil te dni oběsil. Ko so mrtvega našli in odrezali, poklicali so zdravnika, ki je konstatoval, da je že mrtev Od-peljati bi ga bili imeli v mrtvašnico, a dotičnik, ki ga je vozil, ni dobro razumel, in peljal je mrliČa k policiji. Policijski komisar mu je nevoljno pojasnil zmoto. Ker je pa že mrtev pastir ležal pred njim, ga je le malo potipal in v veliko zaČudenje se prepričal, da je še gorek in mu srce še bije. Posrećilo se je res ga še oživeti. Poslali so ga v bolnico.
—	Samomor protestantskega duhovnika. V De-
brečinu na Ogerskem se je ustřelil 48letni duhovnik Julij La-danyi, vodja matrik protestantske cerkve. Povod smrti je, ker ni dobil službe voditelja državnih matrik, pa tudi ne župnije, «a katero je prosil.
—	Star samomorilec. V Buiimpešti se je z revol-verjem ustřelil 751etni profesor godbe Marko Eisler.
—	Blazna morilka. V Dietrichsbergu je neka ženska, ki so jo nedavno izpustili iz bláznice, s kuhinjskim nožem zaklala tri otroke svoje in sama sebe.
—	Vagon zgorel. Na progi Stralsund-Berlin je te dni .zgorel pri osebnem vlaku poštni voz, v katerem je bilo 800 poštnih paketov. Uradnik se je rešil s tem, da je skočil z
voza. Mej zgorelimi paketi našli so 400 mark v srebru in zlatu.
—	Strašna nesreća se je te dni prigodila v Monci. Neka mlada ženska jo hotela zakuriti, ker drva niso hotela goieti, jih je polila s petrolejem. Pri tem se je pa njej vnela obleka. Da bi pogasnila, se je ulegla v posteljo, na kateri je Ježal jednoleten otrok. Ogenj ni ugasnil, le odeja se je vnela.
V obupu je žena vzela otroka ter ž njim skozi okno skočila na dvorišče. Oba sta bila takoj mrtva.
—	Napaćen polkovnik. Zagrebška policija je dobila te dni neko ovadbo, da je ovadniku dekla M. R. ukrala 200 goldinarjev. Ovadnik se je podpisal polkovnik v pokoju. Policiji se je ovadba zdela sumljiva, in je dognala, da ovadba prihaja od nekega Ivana Rošetarja v Samoboru, ki pa ni polkovnik. Izvedelo se je tudi, da je z M. R. osemnajst let živel na veri in bi se je bil sedaj rad tako znebel, da jo je ovadil policiji, cbdolživši jo te tatvine. Sedaj so pa njega zaprli.
—	Konfiskován roman. Neka bivša gledališka pevka, sedaj soproga nekega trgovca v Budimpešti, je ovadila budim-peštanskemu soďišcu, da je izšel neki roman „Turris Eburnia", ki je njo naredil za junakinjo in navaja stvari, ki žalijo njeno žensko čast Preiskovalni sodnik je odredil konfiskacijo in od založnika zahteval, naj predloži rokopis, da se izve, kdo je pisatelj.
—	Strašen umor se je zgodil pri Szatmarji na Ogerskem. V hišo gozdnega cuvaja je udrio osem mož, ki so strašno jeli pretepati gozdarja. ki je ležal na postelji. Potem so ga še přijeli in zaklali, ženo so prisilili, da je lovila kri. Na to so odgnali morilci še seboj 8 čuvajevih prašičev. Ču-vajeva žena je šla takoj naznanit v město policiji umor. Ker morilcev ni poznala, bodo jih těžko dobili.
—	Okradena in zapuščena. Mlada devojka je spoznala pred nekaj meseci v Bremenu mladěna moža, imenoval se je Ed Greenfield in povedal, da je iz Novega Jorka Ta mož se ie znal priljubiti v takozvanih „boljših" krogih v Bremenu. Seznanil se je ž nie očetom, kateri je tovarnar, ter je tudi njemu dopal Greenfield je prosil nje za roko in čez mesec dni postala njegova žena. Mož jej je pripovedoval o lepoti Amerike, o lepem stanovanji v Novem Jorku in o veČ druzih vabecih stvareh, ter jo s tem zvabil na pot v Ameriko. Oče žene jej je dal Čťk za 1160 dol. in nekaj gotovine, parček se je vkrcal na paraik ,.MíinchenM in odpeljal v „srečno" Ameriko Ko sta dospěla v Novi Jork, je Greenfield takoj najel voz in sta se odpeljala v neko najeto sobo, tam jo je tolažil, da se morata zaraii praznika zadovoliti s tem stanovanjem. Ko se je žena drugo jutro prebudila, je njen mož — zginil, na mizi je ležal listek, v katerem jej je naznanil v suhoparnih besedah, da jo za vedno zapušča. Lopov jej je pobral ček in vse novce Ček je lahko zmenial, ker ga je žena že podpisala. Greenfield je čifut^ki lopov ter imel nekdaj prodajalnico v Novem Jorku s strojením blagom. Judje so z vsemi mazili maziljeni, zato se jih je potreba zelo izogibati in vseh, kateri se ž njirni pajdašijo.
—	Obsojen goljuf. Premogarski podjetnik T E Stein v Pittsburgu v Ameriki, kateri ja svoje delavce goljufal s kri-vimi uteži na tehtoici, je bil obsojen na 500 dol. kazni in tri mesece zapora. Vse premalo za tacega cigana
—	Indijanci zopet morili. Apach Indijanci v Arizoni so se spravili zopet na preganjanje belopoltnih prebivalcev. Pred nekaj dnevi so zapustili skrivaj San Carlos-Reservation in se podali na boj. Umorili so kmeta Merrilla in njegovo 141etno hči, trupla imenovanih so našli na cesti. Iz Gila doline ie došla vest, da so Indijanci blizu meje reservacije umorili štiri belopoltne najbrže rudarje. Naselniki so přijeli za orožje in se hočejo braniti napadom, tudi zvezne vojake so odposiali ukrotit Indijance, samo těžko jim bo priti do kože, ker se lahko poskrijeio po skalovjih. Na Cibiou Creek nastala je bitka med Apache Indijanci in naselniki. Indijanci so hoteli odgnati govejo živino ali pastirji so jih prepodili, jednega Indijanca so ustřelili
—	Zlodejec obešen. Dne 11. dec. je bil v Minnea-
polisu obešen Harry Hayward, kateri je napravil vražji náčrt umora Katarine Ging in si najel lopova, da umor izvršil. Zlodejec je bil do zadnjega trdosrčen in še pod vislicami uganjal burke. / Rabeljnu je rekel, da naj si le prihrani delo in bode sam vse storil ; ko je nekaj bedarij govoril, je ukazal rabeljnu da naj izvrši svoje delo, tal pod nogami mu je zmanjkalo in pal v globino končujoč življenje Hayward je gospico Katarino Gine, znano tamošnjo šiviljo visoko zavaroval, potem pa napravil načrt umora, katerega je izvršil Nemec Bleixt.
—	Lepe razmere na Elis Island pri Novem Jorku. Šest paznikov na Elis Islandu je odpušcenih, ker so z neko lepo deklico z imenom Ana Grimmer bili preveč v prijateljski zvezi. Ta „ljubezniva" Ana je zapustila hišo sta-rišev v Bremenu in jo popihala z nekim oženjenim inženirjeni

10
čez morje. Inženir se je hotel ločiti od svoje žene in poročiti
z Ano.
15
nov. je ta „Čudni par" dospěl sem z ladijo
n
H.
Meyer" in Ani niso dovolili se podati raz otok, dasi je
Loterijske srećke.
V Brnu dne 1. jan. t. 1. : 20, 84, 38, 78, 65
nje spremljevalec zagotavljal, da se bode poroČil ž njo kakor hitro bode ločen od Žene. Inženirju so dovolili zapustiti Ellis Island, Ani pa ne. Jeden paznikov se je bahal, da je Anica ljubeznjiva" a ostali niso hoteli verovati temu govorjenju.
zadevi tudi komisar in takoj pričel preiskavati.
Na Dunaji dne 28, dec. m. V Gradci dne 28. dec m
2. 20, 75, 27
56, 37, 21. 60, 7
y*
Zvfdel je o
1 radniki so se ztlo čudili, ko so od deklice zvěděli prav čudne
da tudi
stvari. 6 paznikov so odpustili. Zagotavlja se pa tudi,
niso
u*adniki
pazniki pridržane žensko nadlegovali,
temveČ
Zaprt romar. Redar je prijel dne 2. m. m. v TVweru v Ameriki nečega John Willam Thaler-ja (Slovenca),
Svoji
svojim!
Kolesarji pozor!
Najnovejsa pnevmatična kolesa zvonci, svetilnicami, zračnim i pihal-kami in z všemi pripravami, proda-
jajo se zdaj po 110 in 120 gld.
*
ko
mad pri dobro znani in pošteni domači tvrdki:
baje romarja,
hoČe peš preiti okolu sveta.
da je izmaknil malo svotico v salonu
Zatožen Zanimljivo
bil,
o
njem.
da nosi srebrno medalijo, katero mu
podari! pred-
sednik umetniškega društva v Montrealu v Canadi in knjigo, v
mestnih veljakov, kamor pride.
katero nabira podpisov od Kakor je pravil, padel je nekoč pri stavbi nečega
zaloga koles.
TRST trg velike vojašnice
(o)
gledališča
Bogu.
Jamči se za vsako kolo 1 leto. Omenjenih koles ni primer-jati onim, katere ponujajo v Časnikih dvomljive tovarne in tvrdke po nizkih cenah, temveč ta so zelo močna, lepa, lehká in trpežna. Na zahtevanje posije se fotografijo dotičnega kolesa.
< To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni, ki bi se radi na-
okolu sveta" in sicer za vsako leto, "ko je Izveličar na zemlji učili vozit- Vsakemu kolesu dodá se tiskan navod, kako je je
treba rabiti in v redu držati, kako se rabi orodje in kako se vsakdo sam lehko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti.
V tej veliki zalogi prodajajo se tudi rabljena pnevmatična vanja. Pri povratku v Montreal izdala bi se knjiga o njegovem kolesa se zvonci, svetilnicami, pihalkami in z vsem potrebnim oro-
v Montrealu tako nesrečno, da je izgubil obe očesi. Zdravnik mu je rekel, da zanj ni nikjer druge pomoči kakor pri Da bi spregledal, zaobljubil se je peš pohoditi 33000 milj
bival, hoče prekoračiti 1000 milj Leta 1901. bil bi pri sve-
tovni razstavi v Parizu, in v 7ih letih bilo bi konec poto-
potovanju, ta kDjiga pa
jo nosi seboj,
se mu odkupila
shranila v državno knjižico, za vse to bi menda prejel
Thaler
rodom Tržačan in
ter
veliko denarja in zlato svetinjo, přemetena glava
Kroglje v restavraciji. V Throntovi restavraciji v Novem Jorku se je vršil izvanreden prizor. Pijanec Blake se je pričel prepirati s Tomažem Hoganom, iz prepira je nastal pretep. Ko je pozvani policaj vstopil, izvlekel je Blake velik revolver in pričel streljati. Natakar Lavender je dobil dve kroglji v spodnji del telesa, policaju Howardu je bila brada prestrljena. Blake je nato pobegnil in tekel na ulico.
djem po 70, 80 in 90 gld. komad.
Stara kolesa s trdim kavčukom. pripravna za začetnike,
prodajajo se po 30. 40 in 50 gld. komad.
Vsa zgoraj ome njena
kolesa prodajajo se jedino le proti gotovem plačilu.
Naročbe se točno izvršujejo na vse kraje, voznine proste. Pisma, naročbe in brzojavke naj se adresirajo na pisarno
Jakob Štrukelj, Sv. Ivan
Kolesarji
?
št. 62
i
?
pri Trstu
pozor
Na ulici je dvakrat ustřelil na druzega policaj a in bi ga kmalu usmrtil. Z velikim naporom se je ljudem posrećilo moža pri-
*) Znižale so se cene kolesom, radi novih in velikih pogodeb s tovarnami in tudi radi množine koles, nahajajočih se v zalogi, katera se zdaj rado voljno oddado po tako nizkih cenah.
jeti in mu orožje vzeti. Ljudje so bili tako razbujjeni, da so Ravnokar je izšla y zalogi J. Blasnikovih naslednikoY v Ljubljani
zlodejca hoteli linčati, vendar se je policajem posrećilo ga odvesti na policijsko postajo.
Velika in Mala
Se
ne peljete, ekscelenca?
Peterburgu je
nedavno šel na sprehod neki tako imenovani „civilni general", t. j. tajni državni svetnik. Neki vsiljiv izvoščik se obrne njemu rekši :
„Se li hočete peljati, ekselenca?,,
ti
Ni treba,"
odgovori tajni svetnik, „a kako veste, da sem general?" dostavi prijazno. „No," odgovoril je izvoščik, ko je videl, da se general ne pelja, „mi izvoščki nagovorimo vsacega lopova
z ekscelenco, ako upamo, da se pelje"
za prestopno leto
1896.
Visitai

priporoča
Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani
rž gld
Tržne cene.
V Ljubljani dne 28. dec. 1895. Pšenica gld 7-50 kr., ječmen gld. 6*5u kr., oves gld.
kr.,
ajda gld. 7*50 kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 5 50 kr.,
Samo tista
prava
Blasnikova „Pratika
i
ki
leča gld. 12
kr., grah gld. 10
kr., fižol gld. 12
kr.
(Vse cene veljajo za 100 kgr.)
ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko.
Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba
Blasnikovi nasledniki