Naročnina
Dnevno Izdaja
ze državo SHS
mesečno 20 Din polleino 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
meiečno 33 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani
Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, pellf-vrsla mali oglasi po 1'30 In 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pri vež)cm □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj ruzen pondelJKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6/1II Rokopisi sc ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 232S
Uprava le vKopItar/evl ul.šl.s - Čekovni račun: L/ubl/ana štev. 10.6S0 In 10.349 za Inserate, Sarajevošt.7563, r.agreb št. 39.011, Vraga ln »una/ št. 24.797
Protislovenska
špekulacija
Še 1. 1927. je dejal St. Radič, da je bil največji uspeh, ki ga je dosegla HSS s svojim vstopom v vlado ta, da je odletela iz nje SDS. Nič manj krepko pa tudi ni pri vsaki priliki naglašal g. Svetozar Pribičevič svojega nasprot-stva do HSS in aksiom jugoslovanske notranje politike je bil, da ni bolj nasprotnih si strank, kakor sta SDS in HSS.
Naenkrat pa je prišlo presenečenje in HSS je sprejela SDS v koalicijo. Največji nasprotnici sta si podali roke in javnost je doživela ta čudež, da je najbolj hvalil in povzdigoval Radiča isti g. Svetozar Pribičevič, ki je dal včasih s takim ponosom zapreti Radiča. In voditelji SDS, zlasti pa njen slovenski del, ki so poznali včasih Radiča le kot seperatista in izdajalca skupne domovine, so na mah postali največji hvalivci Radiča ter govorili o njem Ie še kot o rešitelju domovine.
Odkod ta nepričakovana sprememba, kje je vzrok te nenadne spreobrnitve? Gospodje od SDS pojasnjujejo svojo pot v Damask tudi z načelnimi vzroki in pravijo, da jih je združila z radičevci skrb za demokracijo in kmetsko misel ter skupen boj za enakopravnost. Ker se vse to tudi lepo sliši, ni dvoma, da se bo našlo tudi marsikaj naivnežev in političnih lahkover-nežev, ki bodo vsem tem lepim besedam tudi verjeli. Toda, kdor količkaj zasleduje jugoslovansko politiko, bo imel za vse te besede le pomilovalen nasmeh.
Kako je SDS pojmovala in izvajala demokracijo, je vendar še dobro znano in zlasti Hrvatje bi vedeli o tem mnogo povedati. Ne samo tisti, ki so zaradi demokratičnosti SDS sedeli po zaporih in ječah ali pa vsled iste demokratičnosti plačevali težke globe, temveč še bolj vedo to sorodniki onih hrvaških kmetov, ki so morali v prerani grob, ker je tako zahtevala čisto posebna demokratičnost SDS. In sedaj naj bi ta demokracija SDS povzročila koalicijo HSS in SDS? Ne bodite smešni!
Prav tako smešen pa je argument, da je SDS šla pod okrilje HSS, ker je naenkrat odkrila svojo ljubezen do kmetske misli. Mnenja smo, da se mora tu smejati še celo g. pucelj. Saj je samo zato nastala SKS, tako so vendar zatrjevali njeni voditelji, da ubije ono čudno kmetsko misel, kakor so jo propagirali stari kranjski liberalci, vzorniki in predniki g. Žerjava. Sedaj pa naj bo kmetska misel argument za KDK. Gospodje, ne tako debelih!
Pa tudi tista lepa pesem o enakopravnosti ne velja. G. Pribičevič in njegov manjši drug g. Žerjav sta imela dovolj prilike, da to enakopravnost tudi izvedeta, a nista hotela, ker sta raje opravljala službo za Belgrad. Baš v tem je bilo jedro vse politike SDS. Služiti slepo in fanatično Belgradu za ceno politične moči v Sloveniji in na Hrvatskem, to je bila vsa ideja in vsa politična koncepcija SDS. V tej ideji pa je tudi jedro sedanje špekulacije SDS, da je v koaliciji z radičevci.
Ko je namreč zmagala misel sporazuma in so prečanski žandarji odveč, tedaj je bila tudi vsa stavba SDS v težki nevarnosti, da se poruši. V tej sili, ko niso vedeli generali SDS, kako bi se rešili, ko niso vedeli, ali bi šli na levo ali desno, so se spomnili svoje stare ideje in jo skušali še enkrat izvesti, čeprav v drugi obliki.
Če nas ne potrebuje več Belgrad, nas bo pa potreboval Zagreb in če smo preje vladali nad Slovenijo s pomočjo, ki jo nam je dal Belgrad, bomo pa sedaj vladali s pomočjo Zagreba. In zato bomo storili vse, kar bo Zagreb zahteval, zatajili svoje jugoslovenstvo in svoj centralizem, samo da nam bo dal Zagreb možnost, da vladamo v Sloveniji po svoji mili volji. Kakšno pa je to vladanje, je v Sloveniji še dobro v spominu.
Taka je bila špekulacija slovenske SDS, ko je vstopila pod patronanco Zagreba in takšen je njen račun danes. Ta špekulacija pa je čisto protislovenska in tudi protijugoslovanska. Ne pomeni nič drugega, ko izigravanje Hrvatov proti Slovcncem in je natančno tako napačna, kakor je bilo preje izigravanje Srbov proti Hrvatom. Zlasti pa je ta špekulacija protislovenska, ker zavestno onemogoča zjedinjeno Slovenijo in mesto tega licče, da Zagreb majorizira Slovenijo. Slovenci pa prav nič ne potrebujejo nobene majorizacije in zato bo ta načrt stranke g. Žerjava propadel enako nestvarno, ko prejšnja špekulacija na pomoč Belgrada.
V tej protislovenski špekulaciji je jedro vse politike slovenske SDS, v tem pa je tudi njena obsodba. Kajti stranka, ki hoče vladati doma l tujo pcinočjo, je obupala sama nad seboj, ker ve, da ji je pot do ljudskega zaupanja zaprta.
lllada »stane nespremenjena
aBcIgrad, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Zadnje dni se je mnogo pisalo o rekonstrukciji vlade. Ni manjkalo glasov, ki so vedeli povedati, da pride do spremembe vlade in da imamo pričakovati morebitno volivno vlado. Zlasti jo bilo mnogo glasov o spremembi v notranjem ministrstvu. Na to mesto naj bi demokrati kandidirali ali Kosto T i m o t i j c v i C a ali Dragutina P e č i 5 a, oziroma radikali enega izmed svojih. Celo Vukičevič jc prišel v poštev. Drugi krogi so silili v to ministrstvo Ljubo D a v i d o v i č a oziroma celo Aco St anojeviča. Zdelo sc je, da hočejo nekateri nezadovoljneži podtakniti ogenj, ko ni delavcev v parlamentu.
Poudarjamo, da so te kombinacije širili popolnoma neodgovorni politiki, ki so ali osebno užaljeni ali pa v volivnein okraju ne prospovajo. To vesti so sc razblinile že ob značaju vlade. Koroščeva misija, ki pomenja pomirjenje v državi, njegove izjave ter sklep vlade, ki je ponovno zatrdila, da sc ta politika nadaljuje, je tc kombinacije razblinil ravno, ko se jc pričelo delati v parlamentu. Poudarjamo, da je bil tako demokratski kakor radikalni del v kabinetu soglasno za to politiko in da so torej odgovorni činitelji zagovarjali vedno isto politiko. Da pa je pri gotovih poli tikih zavladalo trenutno uerazpoložcnje, jc bilo pričakovati iz značaja notranjega ministrstva.
Da je bilo vse dosedanje govoričenje lc prazno sklepanje, potrjuje redno zasedanje skupščine, ki so v ponedeljek sestane, in zlasti intenzivno delovanje na proračunu, ki jo najvernejše zrcalo notranje državne politike. Na drugi strani pa celo tisti, ki so dosedaj na kombinacijo mislili, priznavajo danes, dani ne o rekonstrukciji ne o spremembi vlade nobenega govora. Tako sc zgovarjajo nocojšnjo >Novosti«, da so demokrati le za to, da se spremenijo njihovi člani v vladi, oziroma da so to tendenco v svojem klubu zagovarjali tudi radikali. Današnja ? Pravda« pa pravi, da je sedanja vlada edino možna kombinacija. Spričo parlamentarnih razmer kot so, da jc ta rešitev edina.
Reakcifa na soc. boikot KDK
a Belgrad, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Veliko senzacijo jc vzbudil članek vseučiliškega profesorja in sedanjega ravnatelja Poštne hranilnice dr. Nedeljkoviča, ki ga je priobčilo včerajšnje »Vreme«. V članku kliče Nedeljkovič Srbe skupaj in zagovarja tezo, da bi bil srbski element že davno napredoval, če ne bi bilo hrvatske sabotaže. Razumljivo je, da se je o tem članku v vseh krogih živahno debatiralo. Izmed ministrov sta dosedaj podala izjavi poštni minister Kujundžič in gradbeni minister Angjelinovič. Oba ostro zavračata Nedeljkoviča. Angjelinovič zahteva od poštnega
ministra, da Nedeljkoviča suspendira in odslovi iz službe. Vaš urednik je imel priliko, razgovarjati se tako z opozicijonalnimi kot vladnimi politiki, ki so mu izjavili: »Gonja KDK je vzbudla pri nekaterih s'rbskih patriotih tako nerazpoloženje, da so sc nekateri zasebniki spozabili, da so zagovarjali tezo, da je hrvatski element v državi manj vreden. Razumljivo je, da se je takoj čitateljstvo opredelilo na dvoje, na tiste, ki zagovarjajo Nedeljkoviča in na tiste, ki ga obsojajo. Če bi ne bilo napadov od strani KDK, bi tudi nc bilo Nedelj-kovičevega članka.
Grisogono proti Zagrebu
č Split, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je tukaj vršila konferenca SDS, na kateri je govoril bivši minister za pravosodje dr. Grisogono. V javnosti se je dalje časa govorilo, da Grisogono ne odobrava politike KDK in da ima glede mnogih vprašanj aktualne politike svoje lastno mnenje, ki je v nasprotju z uradnim mnenjem in stališčem vodstva KDK. Radi tega se je njegov govor pričakoval z velikim zanimanjem. Govoril je o srbskem hegemoniz-mu. Nato je kritiziral delo nekaterih krogov KDK.
»Nastane vprašanje, kdo hoče hegemonijo, ali vsa Srbija ali kdo drugi. V programih je ni, ne v demokratskem, ne v radikalnem programu ni hegemonija zapisana. To je v nekih neznanih silah, ki bi mogle biti tako v vojnih kakor v diplomatskih krogih, in ki najdejo način, da vplivajo na razne činitelje.
V Zagrebu je danes zbrana borba proti srbijanski hegemoniji. KDK je v prvi vrsti sestavljena zato, da zruši to hegemonijo in ustvari enakost in da evropeizira celo državo. 20. junij je pretresel program koalicije. Toda mi nismo v svojem programu niti za trenutek opustili ideje, da je treba popraviti celo državo. Demokracija mora prodreti v celo državo. Po Radičevi smrti se je pripetilo v nekaterih krajih, da sc jc naš program preveč omejil. Ponekod je nevarnost, da se ne bi napravile velike napake. To je preveliko obnavljanje plemenskega nacionalizma. V Zagrebu so ne kateri pojavi, ki nas morajo zaskrbeti. Treba jim je napraviti konec. Tu je predvsem čezmerno gojenje plemenskega nacionalizma. Kakor sem zvedel, se v Zagrebu pripravlja neka spomenica, ki bi se imela nasloviti na Musso-linija in na Horthyja. V spomenici bi se ta
Proračun
a Belgrad, 2. nov. (Tel. - Slov.«) Jutri odpotujejo iz Belgrada finančni delegati iz Ljubljane, Zagreba in Sarajeva ter finančni ravnatelj iz Novega Sada, ki so sodelovali pri sestavi novega proračuna. Proračun se bo do 5. novembra dotiskal, nakar se bo razdelil poslancem.
dva zagotavljala, da, čim Hrvatska postane svobodna, ne bo ničesar storila proti Budimpešti in Rimu, ker so to naši naravni prijatelji, Z njimi moramo biti zavezniki. Smatra se, da je to akcija neodrastle mladine in da to izvira iz zagrebške nenacionalne VlaŠke ulice, ki se nc more ogreti za velike ideale in ki nima v svojem srcu vse zedinjene države in ki bi se zadovoljila s Hrvatsko s par županijami.
Ne sme se dovoliti, da bi šle mase tako daleč, da bi moralo vodstvo nekega dne delati koncesije na škodo svojega programa in državnega življenja.«
č Zagreb, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Tukajšnja javnost smatra, da je Grisogono s tem obtožil delo radičevcev v KDK, ' ier da pripravljajo akcijo v inozemstvu, predvsem v Italiji in na Ma-djarskem, v kar pa se ne verjam:. Misli se, da je Grisogono s to izjavo postal v KDK nemogoč. Poroča se v zvezi s tem, da se med samostojnimi demokrati raznr/ijo vesti, da so radičevci poslali dve dele^ciji Mussoliniju, ki da je eno izmed njiju sprejel.
a Belgrad, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Veliko pozornost je vzbudil tako v vladnih kakor v opo-zicionalnih krogih govor Grisogona v Sp' tn. Kar je bilo že vsem jasno, je j ctrdil Grisogono, namreč da jc razmerje me:* radičevci in samostojnimi demokrati neznosno in nenaravno in da samostojni demokrati sami ne odobravajo Pribičevičevc politike, ki gre za golim oportu-nizmom. Veliko ogorčenje -a so vzbudila Gri-sogonova razkritja, d->. gre zagrebška opozicija tako daleč, da paktira z Budimpešto in Rimom ter da označuje madjarske h italijanske fašiste za prijatelje ..-..ju iskcga naroda.
In da je SDS prišla na svoji žalostni poti navzdol tudi do te obupne stopnje, je le preraz-umljivo, saj so dovolj težki njeni grehi. Ni rešitve za SDS in tudi njena protislovenska špekulacija to dokazuje.
Demokrati za delo
a Belgrad, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Danes opoldne so sc sestali demokratski prvaki pri gradbenem ministru Angjelinoviču. Konferenci so prisostvovali Ljuba Davidovič, dr. Voja Marinkovič, dr. Grga Angjelinovič, Pera Markovič, Milan Grol, belgrajski župan dr. Kosta Kumanudi, Kosta Timotijevič, Dragutin Pecič ter nekateri drugi poslanci. O tem sestanku poroča Pravda«, da so na njem obravnavali splošen položaj in se zlasti intenzivno bavili z delom v narodni skupščini, ki se ga naj demokratski ministri oprimejo kar najintenziv-I nejše.
Vprašanje zagrebške občine
Zagreb, dne 2. nov. 1928.
Za današnje notranje razmere v vrstah KDK so zelo značilni odnošaji v mestnem za-stopu. Kakor je znano, ima večino v tem zasto-pu takozvani Hrvatski blok, ki ga tvorijo fede-ralisti in pristaši stranke prava. V ta blok sta vstopila tudi dva zastopnika HPS. Treba priznati, da je mestna večina pod načelstvom arhitekta Heinzla mnogo storila za napredek in procvit mesta. Toda KDK koalicija ni bila zadovoljna z mestno upravo in je uporabila vsa sredstva, da jo vrže in da se sama polasti oblasti na zagrebški mestni hiši. V tem njenem stremljenju so jo podprli tudi oni člani Hrvatskega bloka, ki so imeli osebne obračune z načelnikom Heinzlom in ki so mislili, da pridejo sami na njegovo mesto ali pa bodo mogli vsaj spraviti na to mesto svojega človeka. Tako je po politični nesposobnosti Hrvatskega bloka pal njegov načelnik in to ne zaradi kakega političnega vprašanja, temveč vsled »korupcije« v dozdevni aferi z gradnjo mestne klavnice. Dose danja večina se torej ni samo poklonila pred KDK, temveč se celo sama postavila na obtožno klop.
Hrvatski blok je mislil, da se bo stvar po demisiji župana Heinzla zelo gladko razvijala in da bo v kratkem času izvoljen za župana upokojeni profesor, dr. Srkulj, ki je že enkrat bil zagrebški župan. Toda rešitev županske krize se je zavlekla in nič se ne ve, kaj se bo prav za prav zgodilo. Razpis novih volitev, ki jih želi KDK in ki jih je tudi forsirala, bi čisto razbil Hrvatski blok in privedel KDK na magistrat, ki bi potem še s tega mesta propagirala politična načela. Za KDK bi bil dober tudi komisarijat in sicer mnogo bolji, ko izvolitev novega župana, ker bi komisarijatu vendarle sledile volitve. Te bi bile po mnenju KDK za njo zlasti ugodne, ker bi se za časa komisarijata pomnožilo nezadovoljstvo volivcev, ki bi potem volili večinoma KDK.
Sedaj spoznava Hrvatski blok, kako veliko napako je zagrešil, ker je šel na limanice samostojnih demokratov in radičevcev. Eni ko drugi bi nad vse želeli, da pridejo do mestnih dohodkov. Sam. demokratom je pred očmi mestna hranilnica, seljački stranki pa osiguranje 30 milijonskega mestnega vplačila za oblastni proračun. Za nje je mesto Zagreb skoraj proračun oblasti, ker so ostali dohodki zagrebške oblasti le neznatni.
Kakor se vidi, bo imela rešitev vrašanja občinske uprave v Zagrebu tudi močan političen refleks in zato treba paziti, da se to vprašanje reši na način, da ne bodo trpeli škode interesi zagrebškega mesta in da ne postane mestni svet javna politična govorilnica KDK. Sedanja mestna večina naj še nadalje ostane v svojem sestavu, ker je pokazala dovolj aktivnosti in sposobnosti za komunalno politiko, če ni mogoče nazaj poklicati na župansko mesto arhitekta Heinzla, potem naj bo izvoljen za župana mož, ki bo mogel voditi posle v dosedanji smeri. Kot kandidati za to mesto se imenujejo ravnatelj katoliške banke Hrustič, prof. Karlo-vič, dr. Prebeg ali dr. Miškulin.
V interesu Hrvatskega bloka je, da postopa v tem vprašanju zelo oprezno, kajti če izgubi s nespretno taktiko upravo mesta Zagreba, potem lahko zapoje nad vso svojo politko: circumde-derunt me gemitus mortis, ker izven Zagreba nimajo nič in so se tu že izročili Pribičeviču in radičevcem na milost in nemilost. Dr. D. J.
Brez dnevnic
a Belgrad, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Danes jc prispelo v Belgrad več poslancev KDK, da bi dvignili dnevnice pri skupščinskem blagajniku. Ker jih je blagajnik po navodilu skupščinskega predsednika napotil k predsedniku narodne skupščine, so dejali: »Čemu je dvoje postopanj pri izplačevanju dnevnic: pri blagajniku, in pri drugi instanci, pri predsedniku. Mi nimamo s predsednikom nobenega posla,« Poslanci so nato odšli brez dnevnic.
Novo zasedanje skupščine
k Belgrad, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Predsednik narodne skupščine g. dr. Ilija Mihajlovič je sklical za ponedeljek, 5. novembra sejo narodne skupščine. Na dnevnem redu sta čitanje kraljevega ukaza in določitev dnevnega reda. S skupščinskim zasedanjem bo postalo politično življenje v Belgradu, ki se je zdaj zgubljalo v ugibanju in komentarjih, zopet živahnejše. V tem zasedanju sc bo sprejela cela vrsta novih zal. iov. Zakonodajni odbor bo delal sporedno s skupščino.
r
Dr. Goiar ■ upornik v sls Spopadi med pnl|sho in nhraj. mladino
TamtAKlilrl ^TiHnpiiii liats ia nnnrHvil nra.	•	*	®
Zagrebški »Jutarnji list« je napravil pretekli teden iz nedolžnega, k večjemu nekoliko naivnega političnega pregleda v »Delavski Pravici« senzacionalno vest, kako da dr. Gosar član Jugoslovanskega kluba, bivši minister in ne vem kaj še. ne odobrava politike dr. Korošca ter se zavzema za politiko KDK. Kljub temu, da je »Slovenec« takoj na to demantira!, da bi bil jaz kakorkoli v zvezi z dotičnim člankom v »Delavski Pravici«, je včerajšnje »Jutro« prineslo kar cel članek o dozdevnem uporu Gosarjevega levega krila v SLS. »Jutarnji list« pa ima zopet senzacionalno vest o nekaki disciplinarni preiskavi v stranki proti dr. Gosarju, o naraščajočem odporu proti dr. Korošcu, o nekem tajnem sestanku, ki je baje s tem v zvezi itd.
Vse te senzacije so čisto prazne izmišljotine. Da more to potrditi dr. Gosar sam, ga je naš urednik naprosil za tozadeven razgovor. Zopet delajo reklamo za me, kako bi se jim zahvalil, je z nasmehom začel g. minister.
KDK je oaividno treba senzacij. Treba ji jih je zlasti glede SLS, ki se noče in noče raz-klati in razdrobiti kakor bi želeli gospodje pri KDK. In ker teh, tako zaželjenih senzacionalnih dogodkov ni in jih noče biti, si jih morajo pač sami izmišljati, računajoč, da se bo to koga, ki ne pozna razmer, vendarle prijelo.
Kaj je s člankom v »Delavski Pravici«, ki je dal povod tej »senzaciji«?
Moje stališče je bilo vedno, da človek, ki stoji sredi javnega življenja ter zavestno vanj posega, za to svoje ravnanje tudi odgovarja. Zato sem vsako količkaj važno stvar, ki je izšla izpod mojega peresa, vodno tudi podpisal. Če bi se s politiko SLS in njenega šefa v resnici ne strinjal, bi tega nikdar ne povedal brezimno, kakor mi to pripisujeta »Jutarnji list« in »Jutro«. Svoje pomisleke bi povedal pred pristojnim strankinim forumom. Ako pa bi šel pred javnost, bi to storil tako, da bi lahko vsakdo vedel, kdo in za' aj je tako in tako rekel. To mislim je najmanj kar moramo v pošteni družbi zahtevati od vsakega poštenega človeka.
Sicer pa je članek, ki je dal povod tej »aferi« po moji osebi popolnoma nedolžen in kvečjemu le nekoliko naiven". Če bi iz podanih nepopolnosti v člankih in noticah »Jutra« in »Jutarnje':a lista« hoteli delati senzacije, jih lahko dnevno napravimo celo kopico. Če nasprotniki ne bodo našli resnejših znakov nasprotij v SLS. kot je ta člančič, bomo za-manj čakali tudi le na senco kakega razpora v naši stranki.
Nasprotniki trdijo, da ne odobravale sedanje politike SIS, ker da je premalo slovenska in premalo delavska. Menda sklepajo to iz dejstva, da ste vi bili ravno v teh točkah Tadikalen zagovornik strankinih idej. Zato hočejo tu izbezati vaše mnenje.
Kolikor pa gre za obrambo slovenskih koristi v državni politiki si ue morem kaj, da ne bi zopet in zopet povedal tiste o človeku, ki je za'.«al hišo, potem pa se skril in čakal, da pridejo gasit. In ko ljudje res cd vseh strani prihitijo ter priuno gasiti in reševati, kar se da rešiti, zleze ta človek iz svojega skrivališča ter jih prične oštevati, da so prepozno prišli, da ne umejo gasiti itd.
Gospodje pri KDK zlasti pa oni pri SDS in SKS naj bi vendar povedali, kdo je centralizem in vse proti, čemur se danes borijo, tako strastno branil in uvajal? Mar se je krivična razdelitev davčnih bremen na eni in dotacij iz državnega proračuna na drugi strani uvedla šele odkar je SLS na vladi? Ali ni bilo prej v tem pogledu še hujše? Vprašajmo naše ljudi kmete ali pa delavce, kakšne davke so prej plačevali?
In dalje I Naj bi gospcdje od SD in SKS vendar povedali, kaj slovenskega so nam oni ohranili oziroma znova pridobili? Kako je bilo s slovensko univerzo? Kako z bivšim deželnim imetjem, kako s kompelenco oblastnih skupščin itd. itd.? Ali ni vsega tega pridobila Sloveniji nazaj SLS, zapravili pa so nam to oni, ki bi sedaj radi veljali kot reševalci slovenskega naroda in njegovih pravic?
Ali naj Vam na to še kaj odgovarjam?
Kar se tiče dozdevnega upora levega (kr-SSansko-socialističnega) krila v stranki — o čemur zlasti »Jutro« na široko fantazira — sodim takole: Kolikor poznam zgodovino SLS, ima delavstvo, ki je organizirano v nji oziroma njenih ali vsaj njej prijaznih organizacijah danes še najmanj razloga biti nezadovoljno s strankino politiko. Če je kaka stranka sploh kdaj založila vso svojo politično moč za delavstvo in njegove pravice, potem je storila to poslednja leta SLS prav gotovo v polni meri. Tudi če bi bilo vse slovensko delavstvo politično popolnoma enotno organizirano ter bi si samostojno volilo svoje poslance, bi njegovo zastopstvo v parlamentu in vobče v državni politiki ne bilo niti za las jačje nego je danes. Nasprotno, namesto 20, 21 poslancev, ki so zadnja leta stali vedno vsi brezpogojno na braniku delavskih pravic in koristi, hi slovensko delavstvo zastopalo v parlamentu recimo ,10 ali če hočete 12 poslancev. Ti bi po svojem številu, kakor tudi kot zgolj delavska skupina očividno manj pomenili nego pomeni celotni klub SIS.
Zato si ne morem misliti večjega nesmisla, kakor če bi se vprav danes delavsko krilo v, jS-Uj puntalo ter proti nji {rondiialo.
v Varšava, 2. nov. (Tel. Slov.«) Včeraj se je v Lvovu vrlila proslava desetletnice, odkar so poljske formacije prostovoljcev osvobodile Lvov ukrajinske nadvlade. Pri tem je prišlo do krvavih nemirov, ker so ukrajinski študenti hoteli razbiti več poljskih spomenikov svobode, proti čemer so nastopili poljski študenti in policija. Na ukrajinski katedrali ao razobesili ukrajinsko narodno zastavo, zato pa so poljski študenti popoldne obmetavali ukrajinski dijaški dom s kamenjem, dočim so ukrajinski študenti začeli streljati z revolverji. Pri tem je bilo ranjenih več kakor 80 oseb in je med njimi mnogo tako zelo ranjenih, da bodo najbrže umrli. Poljski študenti so razrušili dom ukrajinskih študentov. Policija je poleg tega prijela večje število ukrajinskih študentov na ntkem shodu, na katerem so glasom policijskega poročila sklepali o tem, kako naj se krvavo maščuje nad Poljaki.
Rektor zaooda so. Jeronima umrl
Rim, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj popoldne je umrl monsignor Čuka, rektor zavoda sv. Jeronima.
Smrt monsignora Čuke pomeni za zavod sv. Jeronima veliko izgubo. — Čuka je letos prevzel vodstvo zavoda, ko je prišlo tozadevno do sporazuma med sv. Stolico in jugoslov. vlado. Prej je stal na čelu zavoda rimski kanonik monsignor Nardone; z imenovanjem monsignora Čuke je bila izpolnjena želja ne samo gojencev zavoda, temveč vseh katoliških Jugoslovanov. Sveti oče, kateremu pri-
pada pravica imenovanja, je rajnega rektorja
zelo cenil ter se je večkrat za časa njegove bolezni telefonično informiral o njegovem stanju. Ljubljanski škof dr. Jeglič je sredi oktobra povodom svojega potovanja v Rim obiskal osebno monsignora Čuko, ki pa je sam izjavil, da nima upanja, da bi ozdravel.
Čuka, ki šteje okrog 60 let, je bil prej prost v Dalmaciji; bil je mož široke naobraz-be in zelo koncil janten; žal, da je takoj, ko je prišel v Rim, začel bolehati; po večmesečnem hudem trpljenju je izdihnil priljubljeni rektor svojo plemenito dušo.
Težah poSožaf romunske vlade
v Bukarešt, 2. nov. (Tel. »Slov.«) »Cu-ventul« poroča o glasovih o predstoječi vladni krizi, da je regentski svet pozval Bratianovo vlado k demisiji in pravi, da so tudi gotovi člani vlade mnenja, da naj tudi vladne stranke prispevajo k temu, da se politični položaj razbremeni. Bratianu je to odklonil, nasprotno pa ponudil takojšnjo demisijo, ne da bi prej obravnaval nerešena vprašanja posojila in sporazuma z Nemčijo. Njegovi sodelavci so ga prosili, naj položaja ne poostruje. Zato je napredovanje krize trenutno nekoliko zastalo. Opozicijonalni listi pa smatrajo krizo za akutno in mislijo, da bo Bratianu že prihodnje dni moral formalno odstopiti. Popoldanski »Ade-verul« piše o tem sledeče: V sredo je Bratianu sporočil »kompetentnemu forumu«, da bo zunanje posojilo in stabilizacija leja do 1. decembra izvršena. Stabilizacijski zakon bo predložen narodni skupščini 24. novembra. »Kompetentni forum« je izrazil svoje zadovoljstvo in čestital vladi k uspehu, obenem pa opozoril vlado, da naj se po sprsjemu zakona o stabilizaciji valute umakne, ker ni mogoče proslavljati desetletnico osvoboditve Romunije brez narodnokmetske stranke, ki pa s sedanjo vlado radi njenega začasnega zna-
lina rzzmam o papeževih 9-------ifh posreiouaniih
v Berlin, 2. novembra. (Tel. »Slov.«) »Lo-kalanzeiger« poroča: V južni Nemčiji živeči katoliški pisatelj vitez Lama je pred dvema letoma izdal brošuro, v kateri je trdil, da je papež leta 1917. ponudil Nemčiji mir, katero ponudbo pa je takratni nemški državni kancler M i c h a e 1 i s sabotiral s tem, da je dal papeškemu nunciju odklonilni odgovor. Michaelie takrat ni hotel dovoliti, da bi se Nemčija odrekla Belgije, ker ni hotel do-
voliti, da bi papežu pripadala palma miru. To trditev označuje »Tagliche Rundschau« kot veliko laž, vsled česar je vitez Lama vložil proti dvornemu pridigarju D o h r i n g u kot izdajatelju »Tagliche Rundschau« in proti bivšemu državnemu kanclerju M i c h a e 1 i -s u tožbo. V tej tožbi je bil včeraj zaslišan pri sodišču tudi državni predsednik Hinden-b u r g kot priča. Hindenburg je izjavil, da se niti on, niti Ludendorff, niti M i -
To vendar danes vsak delavec ve: Kar ima slovensko delavstvo zaslombe v javnem političnem življenju, zlasti pa v državni politiki, jo ima izključno po SLS. To mislim, bo vsaj na tihem sam zase priznal celo edini razredni poslanec v parlamentu, g. Petejan.
Nekaj drugega je kajpak če delavstvo danes ni zadovoljno s svojo usedo. Slab gmotni položaj, težak davek, brezposelnost, in še cela vrsta drugih nadlog tare danes delavstvo. Kdo vobče more biti danes zadovoljen s svojim položajem? Vprašajte našega kmeta. Pa ne samo našega, ampak kjerkoli drugod po svetu, pa boste slišali kako vam bo opravičeno tožil. Poglejte s kakšnimi težavami se mora delavstvo boriti v drugih državah. Vzemite podatke o milijonih brezposelnih in ogromnih izprtih kjer je naenkrat na desettisoče delav*. stva vrženih na cesto.
Res za nezadovoljstvo je dovolj povoda na svetu.
Samo da teb razmer nista krivi SLS in njena politika. Davčno breme, ki ga je naprtila na rame delavstvu vlada, v kateri je bila udeležna tudi naša SLS, je SLS za dobro polovico znižala. Če je danes delavski davek še prehud, je to samo dokaz, kako neusmiljeno so obremenili delavstvo tisti, ki nas napadajo, da nismo tega njihovega davka popolnoma odpravili.
Posredovanje dela in preskrba brezposelnih je uredila, kolikor je to v naših razmerah vobče mogoče urediti, vlada, ki je bila v nji zastopana SLS. Če ne bi bilo nič drugega kot Ie to, da je bilo s tem rešenega in delavstvu zasiguranega danes že circa 40 milijonov popolnoma njegovega denarja, bi mo-' rnli reči, da je to zanj pozitiven uspeh. Pod j vlado SLS je delavstvo dobilo v obratih svoje priznane, pravnoveljavne zaupnike. Pod isto I vlado se je uredilo vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin in obratov, pripravile so se konvencije za zaščito našega delavstva v tujini, reforma zavarovanja itd. itd. Bratovsfee
skladuice je spravil zloglasni dr. Žerjavov pravilnik na rob propada. Danes se morajo zastopniki SLS mučiti, da omogočijo' sanacijo te zavržene ustanove na tak način, da delavci ne bodo preveč oškodovani.
Kamor pogledate, vidite to delo, intenzivno delo v korist delavstva in njegovih ustanov. Seveda ni vse to že dovolj in tudi ni vse tako kakor bi radi imeli. Tcda, to pa le lahko rečemo, da je socialna politika v državi do onega trenutka, ko je dobila to ministrstvo v roke SLS, propadala, tako da je bilo ministrstvo pred likvidacijo, od takrat pa raste in se izpopolnjuje.
Seveda se SLS ne more zanimati samo za delavstvo in samo zanj skrbeti. Kot Ljudska stranka mora posvečati svojo pažnjo prav tako n. pr. kmetskemu stanu, obrtnikom, uradnikom itd. Zato so v posameznih drobnih vprašanjih včasih neizogibne za delavstvo nekatere težave. V demokratični dobi je pač tako, da mora vsak stan pred vsem sam zastopati svoje koristi, jih utemeljevati in braniti. To velja ludi v okviru ljudskih strank. Nihče se ne sme zanašati na pomoč drugih. Toda kljub tem težkočam si lahko vsak delavec na prstih izračuna, da je boljše, če ga zastopa klub dvajselerih poslancev, ki imajo vrhtega še to prednost, da so predstavniki slovenskega naroda, kot pa če bi bilo zastopstvo njegovih interesov v rokah samo nekaterih delavskih zastopnikov.
Navidezne težave, ki nastajajo vsled interesnih nasprotstev, se dajo i dobro voljo in primerni spretnosti delavskih zastopnikov z lahkoto premostiti. Izkušnja zadnjih let je v parlamentarni delegaciji SLS to jasno pokazala. Ves ta čas ni bilo niti enega slučaja, kjer se ne bi zastopniki vseh najrazličnejših stanov v klubu popolnoma zedinili v obrambi delavskih koristi. Zato ponavljam, dn slovensko delavstvo močnejšega zastopstva kot ga ima sedaj v parlamentu, ne more v nobenem slučaju imeti.
čaja noče imeti nobenih stikov. V začudenje »kompetentnega foruma« je Bratianu protestiral proti temu pozivu, češ, da ne more prevzeti odgovornosti za stabilizacijo, ne da bi nadzoroval njeno izvedbo, in ko ne ve, kako pride do tega, da bi državi napravil uslugo s tem, da se realizira inozemsko posojilo, drugi bi pa želi uspeh njegovega truda. Tovariši so Bratiana, ki je hotel odstopiti takoj, ne da bi napravil nadaljnje korake za stabilizacijo leja, pregovorili, da je odložil odložitev do sobotnega ministrskega sveta in bo med tem še govoril s kompetentnim forumom. List poroča, da je bil ministrski predsednik danes v avdijenci pri regentskem svetu.
v Berlin, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Berlinska »Kreuzzeitung« doznava o vsebini bodočega nemško-romunskega dogovora, da naj se romunske zahteve za bankovce in zlato zalogo, ki je bila izdana v času zasedbe Nemčije, poravna pri narodni banki z zneskom 74 milijonov zlatih mark. Romunija bi se pri tem odrekla zaplembi nemškega imetja, ki je bila dovoljena po določilih mirovne pogodbe, ter bi se nemška posestva valorizirala v romunski zlati renti. Pričakuje se, da bo pogodba podpisana tekom tega tedna.
cbaelie, niti dTŽavni tajnik v zunanjem uradu Kflhlmann pri obravnavanju papeževe mirovne ponudbe niso dali voditi po kon-lesonalnih vzrokih. Na prošnjo M i c h a e 1 i -s a so pregovorili nemškega cesarja v kronskem svetu dne Jll. septembra 1917, da je dal izjavo, s katero se odreka Belgiji. Od tega časa tudi ni bilo nobenih diferenc med nemško vlado in vrhovnim vojaškim vodstvom v vprašanju mirovnih pogojev. V prihodnjih dneh bosta v tej zadevi zaslišana tudi bivši državni kancler Michaelia in general Ludendorff kot priči.
Pred srSko-Jusoslovanskfmi pogajanji
v Atene, 2. nov. (Tel. Slov.«) Bel^ra^ski grški poslanik je obvestil svojo vlado o vr> bini jugoslovanskih protipredlogov, ki se tičejo preste cone v Solunu in železniške črte Gjevgje-lija—-Solun. Po opozicionalnem časopisju se znatno razlikujejo od grških predlogov in vsebine belgrajakih pogajanj.
Iz krogov, ki stoje blizu zunanjega ministrstva, pa izve Vaš dopisnik, dn ie jugoslovanska vlada odgovorila na vse protokole predložene ji od grške vlade in se ima ta odgovor smatrati za podlago, na kateri prično v kratkem pogajanja. Radi teh pogajanj, ki se bodo vršila, najbrže posredno, je pričakovati, da se podpis pakta o prijateljstvu med obema državama za kratek čas odloži.
Latinica v Turčiji
v Angora, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Narodna skupščina v Angori je sklenila, da se uvede ev- , ropski alfabet in da ,;e v tem smislu od 1. decembra dalje tiskajo v latini ' vse uradne tiskovine in trgovska pismu. Do 1. januarja 1929 "e smejo porabiti še ostali tiskani formularji. Ta hitrica se utemeljuje s tem, da so dosedanji poskusi pokazali, da se je mogoče latinici hitro priučiti.
Občinske volitve v Splitu
č Split, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je zaključil rok za vlaganje list, Liste so že vložili neodvisni delavci pod imenom republikanska zveza. Dalje HPS, vaška lista SDS in neodvisna vaška lista. Vloženih je 11 list. Pričakuje se, da bo količnik mnogo manjši kakor doslej. Ker velika večina ne kaže nobenega zanimanja za volitve, pričakujejo mnogi krogi presenečenj.
Profesorska imenovan a
a Belgrad, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Rut :k Boris je nastavljen za suplenta v Novem raf-stu. Profesor Ivan Dolenec je dobil enoleten dopust, ker je nastopil v skupščini kot sfcenograf. Profesor Detela na I. drž. gimnaziji je na lastno prošnjo vpokojen.
M
Narodna poSftika" -
postane dnevnik
Do prvega aprila 1. 1927. je izhajala »Narodna Politika« enkrat na teden. S prvim aprilom pa je pričela izhajati dvakrat na teden, kmalu nato pa se je razširila in izhajala trikrat na teden. Danes pa iziiaja že štirikrat na teden. Tako se je približal dan, ko postane »Narodna politika« dnevnik. Ta dan bo prvega januarja 1. 1929. »Narodna Politika« bo prinašala dobre in hitre informacije o vseh javnih vprašanjih. Ima svoje posebne poročevalce v vseh naših glavnih mestih. Razven tega bo objavljala izvirne dopise svojih dopisnikov v Sofiji, Krakovu, Lvovu, Parizu itd. »Narodna Politika« je danes edini katoliški hrvatski dnevnik. Ljudje, ki se zbirajo okoli »Narodne Politike« so učenci pokojnega dr-a. Kreka in so bili vedno z nami Slovenci v najbolj ozki zvezi. Zaradi tega priporočamo svojim prijateljem in čitateljem, da se z novim letom po možnosti naroče na »Na rodno Politiko«. Naročnina znaša 40 dinarjev mesečno, kolikor znaša tudi naročnina vseh zagrebških listov. Naši prijatelji se morajo zavedati, da je za našo skupno stvar mnogo bolje in pametneje, če črpajo informacije o hrvatski politiki in kulturi iz katoliškega lista, kakor pa iz raznih zagrebških liberalnih listov, ki na vsakem koraku napadajo slovenski narod. Naj se zato »Narodna Politika« med nami čim najbolj razširi. Zlasti pa se naj naroče na njo naše trafike. Naši prijatelji naj povsodi zahtevajo samo »Narodno Politiko«. Tako bomo najbolje podprli hrvatske katolike v njih težkem delu.
Razven tega prosimo naše obrtnike, trgovce in industrialce, da oglašajo tudi v »Narodno Politiko«. Ti oglasi se bodo izplačali, ker se list mnogo čita v krogih, ki posedujejo velika gospodarstva.
Vedns malenkostni
Prav lepo in kolegialno je, da tudi »Jutro« skrbi za ugled naših urednikov in da poroča o njihovem odlikovanju.
Manj lepo pa je, da pri tem ne more skriti svoje jezice in da poroča na način, kakor ob takih prilikah ni nikjer običajen, najmanj pa med kolegi. Pa okusi so različni!
Kljub temu pa smo »Jutru« tudi za njegovo posebno pozornost hvaležni, ker mi smo vedno dobro volje, kadar vidimo, da ie jezen nasprotnik. In če pri tem pokaže še, da je malenkosten, od sile malenkosten, potem je nam tudi to prav,
Predsednik u Združenih držauah
(Joža Sodja M. A.)
Te dni je v Združenih Državah precej živahno. Vsaka štiri leta, na torek po prvem ponedeljku meseca novembra namreč volijo Ame-rikanci svojega predsednika, ki potem nastopi službo prihodnjega 4, marca. Letos, dne 6. novembra bodo izvolili tridesetega predsednika, odkar so se osvobodili izpod angleške vlade in ustanovili republiko v takrat zelo malo obljudenih trinajstih državicah, ki so jih imenovali Združene Države.
Danes tvori to vlado 48 držav, kjer biva 100 milijonov ljudi in kjer je še prostora za še enako množico.
Republikanci kandidirajo Herberta Hoover-ja, ki je med vojsko opravljal svoje državne posle za en dolar plače na leto, (postranski zaslužek ni naznanil, ker bi ga previsoko obdavčili), demokrati pa njujorškega governerja Alfreda Smitha. Torej, duobus certantibus America gaudet!
Predsednikove prejemke določi kongres, a fa se ne sme niti znižati niti zvišati med časom in za časa tedanjega predsednika, ampak samo v dobrobit ali škodo za njegovega naslednika. Ko sem jaz trgal hlače po washingtonskih šolah, je dobival predsednik nominalne letne plače 75.000 dolarjev. Poleg tega dobiva iz državne blagajne plačilo za tajnike in tajnice, za oskrbo svoje palače »Bela Hiša« in druge »malenkosti«, kar znese precej.
Predsednik je za časa svojega službovanja nedotakljiv s strani sodnije. Samo enemu tri-bunalu se mora podvreči, namreč senatu, ako ga obtoži kakega zločina v uradni seji (as a court of impeachment). Za to nedotakljivost sta dva razloga. Prvič je on glavni poveljnik vojaštva in kot tak ima v rokah največjo moč, s katero zamore uveljaviti ali razveljaviti sodnijske odloke. Za njega torej nimajo sodišča nobenega pomena, razen, če se sam prostovoljno ukloni njihovim odločbam, česar pa ni pričakovati. Drugi razlog za predsednikovo nedotakljivost s strani sodišč pa tiči v njegovi brezmejni možnosti, deliti pomilostitve. Noben čin in dejanje sodišča mu ne more zabraniti, da se ne bi trenutno poslužil tega pomilostitvenega pooblaščenca sebi v prid.
Predsednik igra glavno vlogo v vseh izvr-ševalnih, diplomatičnih, postavodajalnih, vojaških in političnih zadevah. Izmed teh se brigajo čisto naravno državljani največ za njegovo moč nastavljati uradne osebe po svoji mili volji. Uradne osebe so vsled tega glavni agitatorji za ponovno izvolitev istega predsednika. Duhovščina in učiteljstvo (od prvih do zadnjih) sta izvzeta. Ta dva sloja imata napisano na svetišču: »Noli me tangere!«
Predsednik mora biti rojen domačin, star 35 let ali več in imeti svoje domovališče v Združenih Državah vsaj 14 let. Izmed doslej izvoljenih predsednikov je bil pri izvolitvi najstarejši v 66. letu, najmlajši pa — Theodore Roo-sevelt — v 43. letu. Umrlo jih je pet na predsedniškem stolcu, devet jih je bilo vdrugič izvoljenih, trije so se poročili kot predsedniki v starosti 51, 48 in 56 let. Zadnji se je poročil Woo-drow \Vilson, z judinjo; prvi pa Tyler s trideset let mlajšo Julijo Gardiner, ki je pozneje postala katoličanka.
Kdo bo izvoljen letos za predsednika? Izza mojih šolskih dni vidim danes v učni knjigi za meriško politično vedo podčrtan sledeči odstavek: »Hayer, Cleveland, McKinley, Roosevelt in Wilson so bil državni governerji, predno so bili izvoljeni predsednikom. Zadnjih 50 let je bila služba governerja bolj gotova lestva za predsedniško čast kot dolga in ugledna služba v kongresu, čisto naravno: Mož, ki si more pridobiti večino glasov kot kandidat za governerja v lastni državi, je brezdvomno gotov za te glasove pri volitvah celokupnega naroda. Pokazal je bil namreč v lastni državi moč pridobivati si glasov Poleg tega je tudi skušnja, katero si pridobi governer v službi, glavna podlaga za ono, katero najbolj rabi kot predsednik; kot governer ima najlepšo priliko, vpeljati najdrznejše reforme, razkazati umnost v javnem poslovanju in pokazati, kaka načela zastopa. Nasprotno je pa človek lahko dolgo časa v kongresu, ne da bi mu prišle pod roko take priložnosti.
Potemtakem ima Smith sijajen izgled na zmago! Toda, pravijo: »da učne knjige niso praktične!« Torej bi imel Hoover postati predsednik. New York država je tudi v vrsti tistih »dvomljivih« držav, ki imajo glavno besedo pri narodnih izvolitvah. »Dvomljive« države so one, ki niso definitivno vezane niti na republikansko niti na demokratsko stranko. V sedanjem slučaju bodo pa gotovo njujorški elektorji oddali že iz ponosa svoje glasove za svojega governerja. In New York država ima največ elektorjev med državami, namreč 45; za njo pride Pensilvanija (38), Illinois (27), Ohio (24), medtem, ko imajo nekatere državice samo po par elektorjev.
Količina oddanih glasov volivcev ni odločilna. Kandidat ima lahko večino držav na svoji strani, pa izgubi, ako je število elektorjev prenizko; (udi ima lahko večino oddanih ljudskih glasov za se, pa propade v gotovem slučaju.
Volivcev je približno 34 milijonov, ker ne-državljani-tujci ne smejo voliti, črncem pa navadno nepostavno preprečijo glasovanje. Vsaka država im toliko predsedniških elektorjev kot zastopnikov v kongresu: dva senatorja prideta
na vsako državo (96 skupaj) in celotno nekako 435 reprezentantov (spodnja hiša kongresa). Recimo, da v državi z 100.000 glasovi odpade 501.000 glasov za republikanskega kandidata in 499.000 na demokratskega kandidata, morajo potem vsi elektorji iz te države oddati svoje gla-so za republikanskega kandidata. In če se takšne volitve pripete v več slučajih, je razvidno, da količina glasov in večina držav nista odločilni. Torej je jasno, da ljudstvo voli, elektorji (senatorji in reprezentanti) pa izvr*";o!
Kapitalisti prispevajo za volivno borbo obema strankama; na milijon za republikanskega, na pol milijona pa za demokratskega kandidata, da imajo po izvolitvi svojo besedo, kakor že kocka pade! Tudi na to kapital vcJno pazi, da prepreči, ako le mogoče, izvolitev kandidata, ki je preveč hud reformator, preveč trmoglav, samostojen in odločen; zato ne zasede predsedniškega mesta nikdar »pravi« mož, raz-ven če mu je sreča izredno mila! Pri grobu predsednika Washingtona kleči Amerikanec, ker je bil to prvi predsednik. Ko bi se bil takrat upor (revolucija) izjalovil, bi bili VVashingtona Angleži -besili kot izdajavca. češčenje in slava Lincolna je precej umetno delo. Njegova zasluga je bila bolj, da je povzročil in — uspešno! — izvojeval državno vojsko, da bi osvobodil črnce. Resnica je pa — seveda ne v šolskih knjigah, da je napovedal južnim državam vojsko, ker so se hotele odcepiti od severnih držav in ustanoviti svojo lastno zvezo. Dejstvo jo tudi, da mu je v tej vojski huda predla in v očigled tega dejstva je razposlal sle med črne vojake v južnih državah z zagotovilom, da bodo osvobojeni iz suženstva, ako rešijo severne države in jim pomagajo do zmage. Roosevelt, velik mož, je bil kot governer države New York magnatom trn v peti; sprva je bil izvoljen za narodnega podpredsednika seveda, ker ga je ljudstvo oboževalo, ker je s svojo osebnostjo vabil glasove za republikanskega predsedniškega kandidata Mc. Kin-ley-a. Niso pa računali, da bode Mc. Kin-1 e y kot predsednik v kratkem ustreljen, njegovo mesto bode pa zasedel podpredsednik Roosevelt!
Wilson je bil tudi velik mož, a ni postal predsednik radi svoje veličine. Kot profesor-ravnatelj na univerzi v svoji državi je postal nestrpen; iznebili so se ga s tem, da so ga izvolili za governerja. Tudi tam je postal neznosen — zopet so se ga iznebili in so ga izvolili za demokratskega predsednika. Izvolil ga je prav za prav Roosevelt, ki je hotel biti tisto leto v tretje izvoljen za republikanskega predsednika ter je v svoji trmoglavosti razcepil republikanske glasove ter iz odpadlih republikancev ustanovil novo stranko; a s tem je razdelil republikanske volivce, med tem ko so demokrati ostali složni ter izvolili Wilsona za demokratskega predsednika. Za njim je prišel Iiarding, milijonar, ki je bil istega mišljenja kot vsi politični kapitalistični magnati: »vozi mirno naprej, samo da ima delavec dosti kruha in kapital svoj denar na varnem!« In Coolidge — Hrvatje v Ameriki ga imajo za svojega človeka, ker se izgovarja Kulič — on je še pri življenju, torej vsa čast in slava njegovemu imenu. Za naslednika bomo zvedeli pa po 6. novembru 1928.

/ /
aj/e novega
NAJBOLJ UGODNO
nudi lesenska in zimska oblačila
J. M A, C
specialna konfekcija za gospode in deco Aleksandrova cesta 12
Koledar
Sobota, 3. novembra. Viktorin, Rajuerij, Just, Hubert, Venefrida. — Jutri: Karol Boro-mejski.
Osebne vesti
k Promocija. Na zagrebškem vseučilišču je promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Vlatko Trampuž iz Ljubljane.
* Jubilej. Danes obhaja strojevodja g. Andrej Fine v Ljubljani 40letnico svojega službovanja na železnici. Slavljenec izhaja še iz onih časov početka razvoja naših železnic, ko so vozili še z nepokritimi lokomotivami ter je bilo strojno osebje izpostavljeno hudi kraški burji in drugim vremenskim neprili-kam Jubilant je še danes čil in krepak, prava kranjska korenina, ki mu starost še ni upognila hrbtenice.
-k Umrla je posestnica in hotelirka v Rogatcu Olga S p o r n. Zadela jo je srčna kap. Bila je zgledna žena in pri prebivalstvu splošno priljubljena.
ik Poroka V Preski se je poročila gdčna Milka Lapajne, hči tov. ravnatelja v Goriča-nah, z g. Vladimirjem Šandorjem, avijat. ka-petanom I. razr. iz Petrovaradina.
•k V naše državljanstvo je sprejet Anton Zigon, krojač iz Rožno doline pri Ljubljani.
Ostale vesti
k Kraljeva zahvala slovenskim oblastnim poslancem. Predsednik ljubljanske oblastne oblastne skupščine dr. Natlačen je prejel v odgovor na udanostno brzojavko, ki jo je sklenila ljubljanska oblastna skupščina skupno z zastopniki mariborske oblastne skupščine na svoji slavnostni seji 29. oktobra od ministra dvora g. Jankoviča nastopni odgovor: »Prijetno iznenaden radi izrazov udanosti, ki so bili sporočeni v imenu poslancev ljubljanske in mariborske oblastne skupščine ob priliki proslave desetletnice narodnega osvobojenja, je Nj. Vel. kralj blagovolil naročiti, da se poslancem teh skupščin izrazi topla zahvala.«
~k B. redno zasedanje ljubljanske oblastne skupščine bo otvorjeno v ponedeljek 5. novembra. Ob 10 dopoldne bo sv. maša z »Veni sanc-te« v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Daruje jo načelnik kluba SLS dekan g. Anton Skubic. Ob pol 11 se prične seja z dnevnim redom: 1. za-ključitev 2. rednega zasedanja; 2. otvoritev 3. rednega zasedanja s čitanjem tozadevnega kraljevega ukaza; 3. poročilo velikega župana o stanju oblasti in 4. poročilo predsedstva oblastne skupščine.
■k Prosvctnia zveza v Ljubljani se tem potoni iskreno zahvaljuje vsem onim društvenim edinicam, ki so sodelovale pri nedeljski manifestaciji in pri otvoritvi Radio-Ljubljana. Obveščamo vsa prosvetna društva, orlovske odseke in orliške krožke, da smo prejeli od ministra dvora iz Belgrada dne 30. oktobra sledečo zahvalo: »Prijatno dirnut toplim pozdravom poslatim prilikom proslave 10 godiš-njice oslobodjenja, Nj. V. kralj blagovoleo je narediti, da se članovima Prosvetne zveze v Ljubljani izjavi iskrena zahvalnost.« Prav tako smo prejeli od predsednika ministrskega sveta sledečo zahvalo: »Za poslane mi izraze zaupanja in udanosti izrekam vsem članom Prosvetne zveze najsrčnejšo zahvalo. Iskreno pozdravljeni! Dr. Korošec.«
k Velefilm Nibelungi. Prosvetna zveza v Ljubljani bo v mesecu novembru našim kino-podjetjem izposojevala velefilm Nibelungi v
dveh delih. Film je kulturen in združen s predavanjem prost vsakega davka. Dolžina obeh delov je preko 4000 metrov, tako da se mora proizvajati dva večera. Društva, ki žele film, naj se takoj javijo Prosvetni zvezi v Ljubljani, da jih moremo porazporediti.
*	Člani Slov. kat. akad. starešinstva se vljudno naprošajo, da zanesljivo sporoče čim-preje — najdalje do 15. nov. t. 1. — odboru natančne sedanje naslove obenem z navedbo poklica, ev. čina in nameščenja ter specijalne stroke oz. posebnega zanimanja. Vse spremembe naj javljajo starešine odslej vedno sami, ker je zlasti glede osamljenih oz. oddaljenih sicer nemogoče imeti najnovejše stanje v evidenci. — Nadejamo se, da bodo tovariši to gotovo storili v svojem in društvenem interesu. — Odbor Slov. kat. akad. starešinstva, Ljubljana, Miklošičeva ul. 7.
•k Radi adaptacije uradnih prostorov oblastni kmetijski oddelek v Ljubljani, Gosposka ulica 15, za stranke do nadaljnjega ne uraduje.
*	Krajevna organizacija SLS v Račjem
ima jutri ob pol 15 ustanovni občni zbor pri Perglezu.
k Razpis službe. Pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah se odda mesto sluge. Prošnje naj se vlože do 15. novembra pri predsedstvu okrožnega sodišča v Mariboru. Prosilci, ki še niso v državni službi, se smejo sprejeti samo kot dnevničarji.
■Jkr Martinov semenj v Bučki se vrši v soboto 10. novembra.
•k Mestni pogrebni zavod v Ljubljani naznanja, da se je rok za vlaganje ponudb za dobavo lesenih iu kovinastih krst podaljšal do 10. novembra.
Krvav pretep med očetom in sinom
Na praznik zvečer je prišlo na domu družine . v Mostah pri Ljubljani do ogorčenega prepira in pretepa, ki je končal dokaj žalostno. Sin Alojzij se je najprej spravil nad svojo mačeho in jo radi neke prav malenkostne opazke neusmiljeno obdelal s pestmi. To je slišal tudi oče, ki je takoj prihitel iz sosednja sobe in se spravil na sina. Nato je sin pograbil sekačo, oče pa mu jo je izvil iz rok in nato ves divji večkrat zamahnil proti sinu in ga parkrat udaril po glavi. Sin se je okrvavljen zgrudil na tla, na glavi mu je zevala 10 cm dolga rana. Na lice mesta je takoj prihitel policijski nadzornik g. Herga, ki je poklical rešilno postajo. Rešilni voz je nato prepeljal sina v bolnišnico.
Velika tatvina na vlaku
Trgovec Verbole Anton iz Izlak pri Zagorju se je 30. oktobra ob 11 dopoldne pripeljal iz Žalca s hmeljske kupčije v Celje. Na kolodvoru je stopil v trafiko, nato pa takoj v vlak, ki vozi v Zagorje. V vagonu je slekel svojo rjavo 400 Din vredno suknjo in pobiral hmelj, ki se mu je stresel iz zavoja. Pri tem mu je pomagal neki 16—18 let star mladenič, srednje debelosti, bledega obraza, oblečen v sivo obleko, ki je bil edini Verboletov sopotnik. Ko je Verbole hmelj pospravil, si je hotel
EIPTOIV-ČAJ
Zahtevalte: da Vam dajo znani rumeni zavoj
Dr. V. Šarabon:
V ameriškem vlaku
Misliš, da si v leteči trdnjavi. Tak je ameriški vlak. Visoke so mu vstopne stopnice, iz železa in jekla je, okna skoraj zmeraj napol zastrta in skoraj nikdar odprta, in nihče ni nagnjen skoz. Vagoni so dolgi, in komaj vidiš od enega konca do drugega. Vstopimo; včasih gre kdo z nami, včasih ne, kakršna je pač volja vratarjeva. Tako daleč Amerikanci še niso, da bi smel vsakdo na peron, kot n. pr. v Švici. Sploh vidiš malo ljudi na peronih, je vse nekam drugačno kot pri nas. Takoj pri vstopu ti vzame črnec-nosač kovčeg in ti ga nese v vlak za par centov. Večinoma se voziš ponoči, v spalnem vozu, in imaš prostor seveda že vnaprej določen, usedeš se in čakaš. Gledaš, kam bi kaj obesil in kam bi ročni kovčeg dejal. Ničesar ni. Zložiš površnik in ga položiš poleg sebe, in klobuk deneš gor. Kovček pa potisneš pod sedež. Pride črnec in ti reče, da ti bo posteljo naredil. Kam sedaj? Greš v drug vagon, včasih daleč proč; tam so sedeži, drug poleg drugega, a vsak zase. čakaš in zdehaš. Mizica je poleg tebe; naročiš kavo ali inaloodstotno pivo. Greš nazaj, če si plačal par krajcarjev več, spi« spodaj; siccr zgoraj, črnec ti pristavi stopnice, da greš gor v prvo nadstropje. Ule žeš se, med drdranjeni voza misliš na domovino in zaspiš. Jaz sem se izjemoma tudi podnevi rad vozil, da sem pokrajino gledal. Tisti, ki jo poznajo, potujejo po noči. Fino noč voziti se v Ameriki, kaj ie to! Kako se pripravljamo in pripravljamo in pripovedujemo pri nas, če so pe-
ljemo na primer v Belgrad! V Ameriki to ni nič. »Vzame ti eno noč«, pravijo. Pa je.
Železnica je draga. Razredov ni, oziroma Je en sam. Malo sem računil in sem naračunil, da plačaš toliko kot pri nas v 1. razredu. Iz Newyorka v Chicago plačaš s spalnim vozom vred nekaj nad 2000 dinarjev. Vsi sedijo v vagonu složno skupaj, milijonar i" nemilijonar, črnec in beli. Obnašanje v vlaku je brezhibno, nihče ne vpije, skoraj nihče ne govori. Večinoma berejo časopise; za par centov si kupiš cele kilograme časnikarskega materiala. Hitre, ga predelaš: Šport, reklama, prohibi:ija, politika. Povsod v časopisih isto, ista vsebina, iste slike, isti dovtipi; pa se voziš lahko gori v M"n-tani ali doli v Teksasu, v Pennsylvaniji na vzhodu ali v Kaliforniji na zapadu. Na koncu vožnje je vlak s časopisi nastlan; nihče ne vzame časopisa s seboj; se ne splača. Črnec pride in pobere vse skupaj, potem pa proda, po teži.
Vlaki zelo hitro vozijo. Stal sem na kolodvoru v NVellandu (Kanada), b je pridrdral mimo mene tovorni vlak z brzovoznim blagom (oranže, citrone itd.). Kar ustrašil sem se, pa sem bil na hitrost že navajen. »Kako hitro vozimo?«, sem vprašal nekoč. -Nc posebno, 50 milj.« To jc 80 kilometrov. Navadno se voziš 90 km; tudi 100 km. V četrt ure bi bil v Kamniku. Petem bi pa seveda (udi »Kamničana« ne bilo; in to je tudi nekaj.
Na koncu vagona je zaloga kozarcev iz močnega impregniranega papirja. Vržeš par centov noter in kozarec ti prileti ven. Zraven je mrzla voda, in natočiš si jo; V vsakem vagonu ic mrzlr voda Nekdo, ki bo te vrstice bral, sc jc jezil, zakaj p; nas ni taka Vraga ve. 'ar,
sem si mislil, to bi pa že lahko vedel. In bi udi lahko vedel, zakaj je ameriški vlak potujoča trdnjava. Velike proge so gradili takrat, ko je bila Amerika še malo poseljena, ko so videli Indijanci v železnici sovražnika, ko so se klatili po deželi razni »outcasti«, ljudje, ki jim je človeška družba zaprla vstop nazaj v njene vrste. Vsak vlak je bil v nevarnosti in vsak vlak je bil trdnjava. In tradicija gradi sedaj naprej tako, kot je gradila prej, ne meneč se za I za spremenjene čase. Tudi hitrost zahteva trdno zgradbo. Dolge so še danes razdalje med posameznimi postajami, zlasti na zahodu; posebni ekspresni vlaki pa itak ne postajajo dosti. Zato je voda v vlaku. Pri nas tega treba ni; od Ljubljane do Kranja boš že lahko prestal brez sveže vode. Okrepčil dobiš v vlaku dosti, neprestano ti jih ponujajo. Najrajši imajo sladoled; vsaj takrat je bilo tako, ko sem se jaz okoli vozil. Drago ni.
Vozne listke ti v vsakem vlaku drugače ščipljejo. Včasih ti sprevodnik listek enostavno preščipne, kot pri nas, in odpravljen si. Drugod ti listek vzame in ta da drugega. Če imaš čepico na glavi ali klobuk, I i ga tudi za trak zatakne. Sicer ga pa zatakne med pripono ob oknu. Enkrat so ti dopolnilni listki rumeni, enkrat rdeči itd. Navadno pobere sprevodnik pred zadnjo postajo vse listke, in greš brez listka ven. Včasih jc sprevodnik samo eden, včasih jih je več. Nehote sem sc spomnil nekoč na Postojno, ko se ti zakadi cela vrsta karabinerjev. fašistov, pochiradnikov in uradnikov v vagon, kot bi šlo za (rdnjavski naskok.
železnice so last raznih družb. Največja na vzhodu, kjer sem sc večinoma vozil, je
prižgati cigareto. Segel je v žep suknje, a cigaret ni našel. Našel pa tudi ni več svoje listnice, v kateri je imel do 10.000 Din denarja in tudi ne male denarnice, v kateri je bilo Din 200 ter še nekaj drobiža. Tudi neznani sopotnik je izginil kot kafra. Verbole je skočil k p<*tajenačelniku, da bi zastavil vlak toliko ča?a, da se najde njegov denar. Postajenačel-nik lega iz prometnih razlogov ni mogel dovoliti. Med tem pogajanjem je vlak odšel in odpeljal še Verboletovo suknjo. O tatu doslej ni ne duha ne sluha.
Smo!a defravdanta
Policija v Subotici je imela te dni srečo. Aretirala je namreč dolgo iskanega zločinca Veljo Mihaliča, ki sc je v svoji lahkomiselnosti povrnil iz Romunije, kamor je pobegnil, zopet na jugoslovansko ozemlje. Mihalič je bil poprej uradnik gradbenega urada v Velikem Bečkereku. Lani se jc v večji družbi na zelo neprimeren in žaljiv način izrazil o Njegovem Veličanstvu. Ker je bil Mihalič v uniformi rezervnega častnika, ga je nekdo ovadil in vojaško sodišče ga je aretiralo. Vendar sc mu je posrečilo, da je pobegnil iz vojaških zaporov in ušel v Romunijo. Pri preiskavi, ki se je izvršila po njegovem begu, pa so prišle na dan še druge reči. Tako je preiskava ugotovila, da je Mihalič kot uradnik gradbenega urada po-neveril 102.000 Din. Kljub vestnemu zasledovanju je bil Mihalič na varnem, ker se je znal v Romuniji prav dobro skriti. Po letu dni je Mihalič naibrže mislil, da so nanj v Jugoslaviji že popolnoma pozabili ter se je vrnil v Subotico, kjer je imel izvršiti nekaj »kupčij«. To je bilo zanj usodno. Na cesti so ga spoznali in aretirali. Ko so ga privedli na policijo, je sprva tajil, da bi bil on Mihalič. Vendar pa ga je več stražnikov in civilnih prič spoznalo ln mu dokazalo, da je identičen z defravdantom Mihaličem, nakar jc priznal resnico.
Ponaraievatei cekinov
Naše oblasti so prišle v Belgradu, kakor smo že poročali, na sled večji tolpi, ki je ponarejala cekine in jih prodajala kmetom. Uvedena je bila preiskava proti nekemu Engels-rathu in načelniku oddelka za kontroliranje pečatov na denarju Pavlu Ziegelhuberju. Ugotovljeno je, da je Engelsrath tihotapil zlato, Ziegelhubcr pa je z državnim pečatom opremljal ponarejene cekine. Zdi se, da sta oba že dalj časa ponarejala denar, čeprav trdita, da je bilo to prvič. Zaplenili so jima tri zabojčke zlata in srebra in poslali oboje kontroli v ocenitev. Vrednost zaplenjenega zlata znaša preko milijona dinarjev. Policija je mnenja, da so v to afero zapletene mnoge ugledne osebe iz Belgrada, Zemuna, Subotice in Zagreba, s katerimi je Engelsrath prišel v stike. Engelsrath odločno izjavlja, da nima nobenega sokrivca, in da razen njega in Ziegelhuberja nihče ni vedel za tihotapstvo zlata. Po mnenju strokovnjakov je državna blagajna oškodovana za več milijonov dinarjev. Vest o aretaciji Ziegelhuberja, ki izhaja iz ugledne sarajevske družine, je izzvala v Belgradu ogromno senzacijo. Zlasti pa, ker je bil on višji državni uradnik, do-
LIPTON-ČAJ
Zapomnite: po eno žlica
na vsako skodelico čajo
sedaj popolnoma neoporečen in na zelo odgovornem mestu. Poleg ponarejenih cekinov so oblasti zaplenile še mnogo zlatega in srebrnega okrasja, verižic in tujih cekinov. Preiskava se Se nadaljuje.
•
★	Zanimiv naraven pojav. Potniki nam javljajo, da so v nedeljo 28. oktobra ob 20 videli v MajSperku pri Ptuju redek naraven pojav: mavrico na nebu in sicer proti jugu.
*	Nesreča na pokopališču. Na praznik Vseli svetnikov je 7 letni Ivan F ras iz Št. Jan-ža na Dravskem polju s svojimi tovariši nu pokopališču skakal čez grobove. Pri tem mu ie padel težak kamen na levo nogo in mu jo zlomil. Prepeljali so ga v mairborsko bolnišnico.
*	Vojašniea v Idriji. Višji svet za javna; dela v Rimu je sklenil, da bodo zidali novo vojašnico za en bataljon peščev v Idriji.
★	Avtomobilske nesreče. Ing. Pezzoli iz Šibeuika je s svojim avtomobilom vozil italijanskega konzula v Šibeniku Brigidija ter bančnega uradnika Martiča. V okoliški vasi Dubravi se je na nekem ovinku avtomobil zaletel v zid s tako silo, da se je ves sprednji del avtomobila razbil in je le slučaju zahvalili, da ni prišlo do večje nesreče. MartiČ je dobil več poškodb po telesu in hujše poškodbe na glavi. Poškodovana mu je vsa leva stran obraza od obrvi do brade. Italijanski konzul je ostal nepoškodovan. Ing. Pezzoli pa si je zlomil levo roko. Ranjence je neki drugi avtomobil prepeljal v bolnico v Šibeniku. — Aleksander Balo« iz Sente se je predvčerajšnjim vračal domov proti Senti. Od alkohola popolnoma omamljen je na cesti obležal in tu ga je v temni noči povozil neki avtomobil. Baloša so s hudimi poškodbami prepeljali v bolnico \ Seuto, vendar pa ni upanja, da bi okreval.
Pri kuhanju žganja ubil prijatelja. Dva stara prijatelja, kmeta Pavel Kovačevič in Uroš Belič iz vasi Brestača pri Rumi sta tc dni kuhala žganje in ga seveda zraven ves čas pokušata. Vsa razgreta od žganja sta se nazadnje sprla. Belič je pograbil za kol in tako hudo udaril Kovačeviča, da je bil ta takoj mrtev.
*	Žalosten konec rekoborbe. V vaški gostilni v Lukinem selu v Banatu se je te dni pripetil žalosten slučaj. Kmet Peter Angelov, znan kot najmočnejši mož v vsej okolici, se je prav vneto baharil s svojo močjo in izzival druge goste, naj se z njim poskusijo v roko-borbi. Opogumil pa se je le eden, Štefan Geza, ki je upal nastopiti proti velikanu. Toda Angelov ga je že po nekaj trenutkih borbe vrgel tako krepko na tla, da je ta nekaj minut obležal nezavesten. Naenkrat se je dvignil ter z nožem zabodel Angelova tik blizu srca. Nad življenjem Angelova so zdravniki že obupali. Geza je bil pri priči aretiran.
★	Po osmih letih pojasnjen umor. L. 1920 je bil v Apatinu napaden in umerjen neki ribič, ne da bi se posrečilo desedaj ugotoviti morilca, dni se ie zglasil na orožniški postaji 84-letni Anton Čirak in izpovedal, da mu je pred leti ribič Gjorgjc Majaček pripovedoval, da je bil on morilec. Na podlagi te izpovedi je hotelo orožništvo aretirati ^ajačka, ki pa je še pravočasno pobegnil.
-k Uboj v gostilni. V neki zagrebški gostilni je sedela večja družba, v kateri je bil tudi delavec Valent Cerovač iz Dclkovca. Pri sosednji mizi je sedel s svojim dekletom kmet Ivan Mihač iz Zagreba. Mihač je bil zelo pijan in je pričel Cerovca izzivati. Radi tega je prišlo do prepira med njima. Prepir se je nadaljeval še na dvorišču. Mihač je Cerovca z nožem tako sunil v prsa, da je ta kmalu
New York Central. Povsod vidiš črke N. Y. C. Večkrat so priklopljeni zadaj razgledni vagoni, zlasti pri vožnji čez skalno gorovje. Tam nisem bil. Črncu, ki ti naredi posteljo in ti osnaži obleko in čevlje, plačaš pol dolarja. Brisač je na razpolago neomejeno število, voda za umivanje je mrzla in topla, kakor hočeš. Pri cestnih železnicah vsega tega seveda ni, čeprav tudi one vozijo ure in ure. Cestne železnice so navadne in ekspresne. Vlaki drvijo kot običajno. Pa stopiš v New Yorku na cesti; mimo tebe navadna cestna železnica, zgoraj nad teboj pa nadcestna, železno ji je ogrodje. Tri tire ima; na robovih vozita dva vlaka, vsak v drugi smeri, na sredi pa ekspres. Kakšno je topotanje, to je nemogoče predstavljati si. Ko sem v Ljubljani prvič vstopil na cesto, sem imel čut, da sem na najbolj zapuščenem pokopališču, sem in tja hodeči ljudje so se mi zdeli sence. Še sedaj, če zamižim in se spomnim nazaj, mislim, da sem v popolni samoti, pa sem pred Prešernovim spomenikom, sredi v »prometu«.
Vse vrste ljudi vidiš v vlaku, tudi Kitajce m Japonce, samo Indijancev ne. In vendar so bili oni gospodarji Amerike. Vsega skupaj sem videl dva čistokrvna Indijanca, v Cnicagu. Mo raš že iti gor v Minnesoto, Dakoto, Montano, Idaho itd
Sedeži v vlaku so »e mi dopadli. So tako postavljeni, da gledajo potniki drug drugemu v hrbet; po dva in dva sedeža sta skupaj. Torej tako kakor v Steyrovem avtomobilu, ki nas vozi v ljubljansko okolico. A hrbtna naslonjala so gibljiva. Če hočeš govoriti a tistima dvema, ki sta pred teboj, pahnete njiju hrbtno naslonjalo naprej, in gledaš jima v obraz. Jako praktično. Še bolj se mi je pa dopadlo tole: Sicer velja v Ameriki načelo eneca samega razreda; a če nekaj doplačaš, se tudi podnevi la-
hko še bolj udel voziš, kljub že itak udobni vožnji. Za doplačilo dobiš v vlaku lasten stol, globoko se vdereš v njegov žamet. Okrogel je, torej fauteuil, in vrti se okoli svoje osi. Pri oknu stoji. Ce hočeta dva govoriti, obrneta stola drug proti drugemu; če hočejo govoriti štirje, prideta zraven še dva stola pri nasprotnem oknu. V eni vrsti sta samo dva stola, v sredi je hodnik. In če nočeš z nikomur govoriti, obrneš stol tako, da gledaš skoz okno ven in nikogar ne vidiš. Sam si in uživaš lepoto narave. To je še najbolje.
največja, najhitrejša in najbolj luksuzna motorna lad|a COSULICH LINE dvojtna motorne ladja ..Saturnije"
Prva vožnja v
iz Trsta 19. decembra iz Neapolja 21. decembra
Pojasnila: SIMON KMETEC, LJUBLJANA MlkloMfTT« renta II.
nato v bolnišnici umrl. Ubijalec Mihač je bil aretiran in izročen sodišču.
k Vlak povozil paznika. Čulinec v Zagrebu je kraj, kjer se je dozdaj pripetilo že prav mnogo železniških nesreč. V noči od torka na sredo se je vračal domov nočni čuvaj Mirko Crnčevič. Na še nepojasnjen način je zašel pod tovorni vlak, ki je Crnčeviča vrgel ob tla. Padel je tako nesrečno, da mu je desna noga zašla pod kolesa vagona, ki so mu jo popolnoma zdrobila. Na obupni krik ponesrečenca je strojevodja ustavil vlak. Crnčeviča so v brezupnem stanju prepeljali v zagrebško bolnišnico.
Snežni Čevlji
najboljše znamke
Din
VOSKA
Krekov trg Izvršujemo popravila galoš in snežnih čevlj.


★	ČEŠKI UČBENIK. Za Slovence priredil profesor Janko Orožen. Cena 40 Din, oz. 50 Din za vezan izvod. — Ta nujno potrebna knjiga bo izšla začetkom prihodnjega tedna v zalogi Jugoslovanske knjigarne. V Sloveniji bo v letošnjem zimskem semestru otvorjenih več tečajev za pouk češčine, ki vsi čakajo na knjigo. V Ljubljani priredi tak tečaj »Slovenski klubu v prostorih trgovske šole. V tisku je tudi češko-slovenski slovar, ki ga je sestavil profesor dr. Bradač in izide okoli božiča.
k I)B. ČEH NETO V POSLOVNI KOLEDAR ZA L. 1929. izide dne 5. novembra ter se dobi pri izdajatelju v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6-1. Trdo vezan s platnenim hrbtom obsega 181 strani ter stane za one, ki so ga ie naročili, 25 Din, za one pa, ki ga na-roče šele sedaj 30 Din, s poštnino 2.50 Din več. Naročnikom v Ljubljani in izven bo dostavljen ozir. poslan po pošti tekom prvih dni novembra, kakor pride od knjigoveza. Iz vsebine je omeniti dosedaj še nikdar objavljen, prezanimiv statistični pregled gospodarstva S. II. S. za desetletje 1919—1928, seznam vseh sodišč v državi, seznam odvetnikov in notarjev v Sloveniji in Prekmurju, prislojbenik za sodno tarifo vštevši druge važnejše pristojbine, najvažnejše določbe glede neposrednih davkov, veljarvnih od januarja 1929, ter posebno pregledne tabele poštnih pristojbin. Dr. Černetov Poslovili koledar je tiskan na zelo finem papirju, ter je za vsak poslovni dan toliko prostora za beležke tekočih poslov, da zadostuje za vsak še tako velik obrat. Ob tako ugodni ceni je ta Poslovni koledar naravnost senzacija na našem književnem trgu. Ker je naklada omejena, je treba naročilo oddati takoj.
★	PRI SLABI PREBAVI, pomanjkanju krvi, hujšanju, bledici, obolenju žlez, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje »Franz-Josef grenčica izborno prevažno delovanje črev.
Kresi val
je dobrega okusa in gotovo uspešen; on odstrani koielj in oprosti dihalna organe neprijetnega zaslu-zenja.
Zahtevajte originalni . zavoj z Bayer-jevim £ križem.
Odlični možje zdravilslce stroke so se prepričali, da dobro preneso *Franz-Josef-v o do celo najnežnejši otroci.
* NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj.
Iz seje IlubSlanskega
oblastnega odbora
dne 31. oktobra 1028.
Namestitve: Namestijo se za oblastne cestarje: v radovljiškem cestnem okraju: Janez Močnik in Miha Goričnik; v vrhniškem cestnem okraju: Peter Krvina, Miha Grbec, Franc Končan, Franc Skvarča, Ivan Končan, Peter Pečevnik, Anton Su-hadolnik, Franc Kavčič, Jožef Zvonec, Janez Rogelj in Janez Smuk.
Uredbo: Odobri se osnutek uredbe, s kateri se sporazumno z delegacijo ministrstva financ in z velikim županom ljubljanske oblasti izdajajo predpisi o pobiranju samostojnih občinskih naklad na pivo iu žgane opojne pijače v ljubljanski oblasti, izvzemški glavno mesto ljubljano; osnutek se predloži oblastni skupščini v razpravljanje.
Iiprenicmbo občinskih meja v Ljubljanski oblasti: Na p odstavi § 4. občinskega reda za Kranjsko sklene oblastni odbor sporazumno z velikim županom ljubljanske oblasti, da se izvrši izpre-memba občinskih meja med krajevnima političnima občinama St. Jurij pod Kumom in Radečami tako, da se izloči iz občine St. Jurij davčna občina Svibno (Sv. Križ) ter priklopi k mestni občini Radeče s pravoveljavnostjo od 1. januarja 1029.
Zgraditev doma narodnega zdravja v Ljubljani. Ž oairom na zamisel ministrstva za zdravstvo glede ustanovitve domov narodnega zdravja v naši državi, kjer naj bi bile nameščene vse so-cialno-higienske institucije, sklene oblastni odbor, da pristopi k kolaboraciji in da bo po svojih močeh podpiral zgradbo take institucije v Ljubljani.
Podpore. The Jugeslav Socieiy of Great Bri-tain (Jugoslovanski družbi Velike Britanije) — ljubljanskemu odboru se dovoli subvencija 10.000 dinarjev za prireditev razstave moderne britanske umetnosti v Ljubljani v tekočem mesecu. — Udru-ženju vojnih invalidov — krajevnemu odboru v Ljubljani se dovoli enkratna p dpora 10.000 Din kot pomoč za preskrbo najnujnejših potrebščin sirotam in vdovam vojnih invalidov. — Za zgodovinski spis o prvi desetletnici obstoja ljubljanske univerje votira oblastni odbor znesek 50.000 Din.
Ostalih podpor je nakazanih: iz oddelka za javna dela 25.000 Din, iz oddelka za kmetijstvo za 5000 Din in iz oddelka za obrt in trgovino 5000 Din.
N& zamudite
znatnega popusta na vsa oblačila, pri
Jos. Rojina, Ljubljana.
i Vseh snetih dan u LinbllMl
Enkrat na leto se spominjamo onih, ki so bili včasih z nami sotrpini v življenju, onih, ki so naporno cesto vsega bitja in uehauja že prehodili in sedaj pričakujejo trombe angela, da jih prebudi na dan sodbe. Tiho so žarele neštete lučice na tem mestu mrtvih. Tiho in otožno je polzela reka živih po s cipresami zaraslih potih, mnoge oči so bile solzne in v nešteta srca se je vselila žalost. Grobovi so bili okrašeni s cvetjem in posuti s peskom, vse pokopališče pa se je spremenilo v bajen vrt.
Ljubljana se je ta dan odtrgala zabavam in vsemu posvetnemu. Vsi so pohiteli k Sv. Križu, kjer ima skoro vsaka ljubljanska družina pokopanega kakega svojca. Starejši ljudje so še obiskali pokopališče pri Sv. Krištofu, ki pa je vsako leto bolj zapuščeno.
Pokopališče pri Sv. Križu pa je te dni zelo oživelo. Le grobovi, napisi na njih in globoka žalost, ki je navdajala vso množico, je spominjala, da je ta kraj mesto mrtvih. Že v torek in sredo je obiskalo pokopališče več tisoč oseb, ki so skrbno popravljali in preurejali grobove svojih rajnkih. Na praznik sam pa se je že od jutra pomikala proti pokopališču Sv. Križa neskončna gosto strnjena vrsta občinstva. Pogled na pokopališče samo je bil krasen. Cvetje poleg cvetja, lučica poleg lučice, vse pokopališče je dehtelo po razkošju,
& katerim so se spomnili živi svojih mrtvih dragih. Še tako skromen grob je imel prižgano svečko in ljubezen onega, ki jo je prižgal, ni bila gotovo nič manjša od one bogatašev, ki so zadnje počivališče svojih dragih okrasili z marmorjem in z zlatimi črkami. Vobče pa jc bilo letos na pokopališču opaziti nekaj novih spomenikov, ki so se odlikovali po svoji umetniški vrednosti.
Spominska svečanost v počastitev mrtvih se je pričela ob 3 popoldne v cerkvi Sv. Križa, kjer so bile molitve za rajnke. Nato se je vršil sprevod do križa, kjer so združeni pevski zbori zapeli tri nagrobniee in sicer Pavčičevo Spomladi vse se veseli«, Devovo »Vigred se povrne« in Jenkovo »Blagor mu«. Veličastno so donele žaloetimke preko prostranega pokopališča in množic«, ki je odkritih glav poslušala, je bila ginjena.
Radi slabega vremena je bila letes slovesnost na vojaških grobovih nekoliko skraj-
šana. kar pa ni motilo celotnega vtisa. Slovesnosti so prisostvovali mnogi zastopniki oblasti, tako predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen, poveljnika obeh ljubljanskih polkov, pešadijskega in topničarskega, dalje častniški zbor, v katerem je bila zastopana vsaka vojaška edinica v Ljubljani. Zvezo slovenskih vojakov je zastopal podpredsednik g. Franc Ore-hek, občinski svet pa razen njega še gg. Pire iu Olup.
Slovesnost se je pričela z žalostinko, ki jo je igrala godba dravske divizije. Mlada deklica, vojna sirota Isteničeva, je ljubko deklami-rala spominsko pesmico, združeni pevski zbori pa so pod vodstvom g. Prelovca zapeli Jelenovo »Usliši nas, Gospod«.
Nato je imel bivši vojni kurat g. Bonač kratek govor, v katerem se je spominjal padlih, spominjal njih mater in izražal željo, naj bi iz krvi padlih vzi-aslo bratstvo ljudi. Vzvišene besede govornika so kot vedno napravile na občinstvo globok vtis.
Bivši vojni kurati g. Kogej, p. Janez Zurga in g. Jagodic so zapeli nato »Libero« in molili za pokojnike. Vojaška četa je počastila spomin mrtvih s salvo strelov, pevci so še zapeli »Oj Doberdob«, dravska godba pa je zaigrala žalno koračnico, nakar se je slovesnost zaključila.
Vojaški grobovi so bili tudi letos okrašeni 7. venci in cvetjem, za kar gre zasluga posebno naši šolski mladini. Pred spomenikom je dehtelo kadilo iz vojaških čelad, položenih na piramide iz pušk. Pohvalno je treba omenili roditeljsko službo, ki sta jo vestno opravljali policija in invalidska organizacija iz Most.
Tudi gasilci so se spominjali svojih umrlih tovarišev in so njihovi grobovi imeli ves čas častno stražo.
Lep pogled je bil na pokopališče zlasti v mraku, ko so še na vseh grobovih žarele lučke.
Tudi včeraj, na Vernih duš dan, je obiskalo obe pokopališči mnogo občinstva. Zjutraj se je vršila v cerkvi Sv. Križa žalna maša za vse pokojnike.
Letos je bil prav dobro organiziran avtobusni promet na pokopališče. Vsi razpoložljivi avtobusi, tako mestni kakor privatni, so le dni prevozili ogromno množico ua pokopališče, še več pa je bilo seveda peščev.

Ljubljana
Notna služba lekarn
Drevi imata nočno službo Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakobu trgu. *
© Jubilejna slavnost 40 letnice znanstve- ! ■ega delovanja prof. M. Jasinskega, ki je bila ! napovedana za soboto 3. novembra, se radi j bolezni jubilarja preloži na nedoločen čas.
O Slovensko planinsko društvo priredi i povodom proslave 10 letnice Celioslovaške re- i publike v ponedeljek dne 5. novembra v dvo- ! rani hotela Union ob 20 slavnostno predavanje o Visoki Tatri, združeno z lepimi skiop-tičnimi slikami. Predaval bo g. dr. Oblak, znani alpinist, v slovenskem jeziku. Na to predavanje vabimo vse svoje člane in prijatelje; predprodaja vstopnic v društveni pisarni.
© Umetniška matica v Ljubljani javlja ob-Sinstvu, da se je permanentna umetnostna razstava v prostorih čitalnice Delavske zbornice pomnožila z deli Božidarja Jakaca. — V založbi U. M. je izšla Cerkvenikova drama >Očiščenje«. Lepa knjiga Stane samo 10.50 Din s poštnino vred. Posebno jo priporočamo odrom, ker se da delo z malimi stroški uprizoriti. Nastopajo samo štiri osebe! — Člani U. M. prejmejo originalne slike za božič. Izdali borno dve grafiki F. S. Stiplovška, in sicer portret I Cankarja in en pokrajinski motiv. Nabiranje članov za to leto se zaključi s 1 decembrom. Člani, ki še niso poravnali članarine, naj to takoj store, oni pa, ki še žele postati člani (članarina 24 Din), naj se do navedenega roka javijo poverjenikom, ali pa direktno na centralo: Umetniška Matica v Ljubljani, Dunajska cesta 35, kjer se tudi naroča -»Oči-žčenjet.
© Is zaporov so bili izpuščeni komunisti inž. Gustinčič, Krašna, Kovač in Jerič. Kazensko postopanje pa je uvedeno proti Pavli Kastrilovi in Wankmullerju.
O Aretirana vlomilca. Ni še dolgo tega, kar smo poročali, da so v neko gostilno v Mostah vdrli neznani vlomilci ter popolnoma izpraznili živilsko shrambo. Vloma sta bila osumljena dva brata, ki sta bila po dolgem iskanju včeraj aretirana. Oba brata vztrajno tajita krivdo, ne moreta pa povedati, »kaj sta se po vlomu skrivala.
© Tatovi niso izrabili prilike. Še skoro vsako
Proti prenosu nalezljivih bolezni ustne dupljine S In grla rabite okusne
ANACOTPAI
vr/MDEKf
ki ne potrebujejo nikakega posebnega pri' oročila, ker so znane po celem svetu zaradi svojega preizkušenega in zanesljivega učinka.
boke hvaležnosti šli mimo grobov, kjer počivajo naši velikani. Na Slomškov grob so po-romali, na dr. Vrstovškov, dr. Medvedov, dr. Rosinov, dr. Turnerjev itd. In mnogim se je utrnila solza, ko so za nekaj trenutkov posvetili spomin in molitev njim, ki jim mora slovenski, jugoslovanski Maribor biti večno hvaležen.
□	Podružnica »Slovenčeve« uprave vljudno naznanja cenj. naročnikom, trafikam in odjemalcem, da začne z dostavljanjem lista od danes naprej iz tehničnih razlogov šele ob 7 in ne več ob 6 zjutraj kakor dosedaj.
□	Akademska maša bo jutri v frančiškanski cerkvi ob običajni uri. Pridiga g. profesor Ivan Bogovič.
□	Popolna avtonomija mariborske mestne občine. V sredo 31. oktobra je prevzela mariborska občina od okrajnega glavarja posle, ki se nanašajo na državljanstvo, stanovske ma-tlce in sklepanje zakonov, ljudsko štetje, socialno zavarovanje delavcev in nameščencev, vodno pravo in bogočastje. Kakor izvemo, opravlja odslej vse te posle politične oblasti 1. stopnje mestni konskripcijski urad.
□	Mariborski gledališki abononti se naprošajo, da poravnajo svoj novemberski obrok naj-dalje do 10. novembra
□	0 karamholih in podobnem. Trgovski zastopnik Anton M. se vozi na svojem motornem kolesu po Aleksandrovi cesti v smeri Slovenske ulice; vzporedno na kolesu mizarski učenec Janezek V., ker le-ta gleda rajše v izložbe, se naenkrat znajde na tleh. Prednje kolo je namreč zadelo ob zadnje kolo motornega kolesa; Janezek se je pri
leto dosedaj so imeli ljubljanski tatovi na Vseh ! padcu potolkel. Bog ve, če bo drugič tudi gledal v svetnikov dan, ko se skoro vsa Ljubljana preseli | izložbe. — Na voglu Stolne ulice in Glavnega trga
Tin nalrAnaliJAa 1.- Qir Vnbfn	«1	:___; i *jr_i_____r ■ ■ n ti	.	.	. &
na pokopališče k Sv. Križu, še največ plena in največ ovadb radi tatvin je bilo na policiji na dan po Vseh svetih. Letos pa je bila v tem oziru srečna izjema, kajti tatovi niso izrabili prilike in je bilo včeraj prijavljenih še celo manj tatvin kot običajne dni.
© Mlada tatova koles. Ljubljanski trgovec •Ivan Piskor je bil nemalo presenečen, ko mu je na praznik, v četrtek, zjutraj izginilo iz veže hotela Tivoli njegovo skoraj novo kolo, vredno 2000 dinarjev. Spomnil se je še, da je videl dva mlada fantalina, ki sta stikala okrog njegovega kolesa. Hi si pa sprva mislil, da bi mogla ta dva fanta ukrasti kolo. Tatvino je seveda ovadil policiji. Ta pa je takoj uvedla natančno preiskavo. Detektivi eo kmalu nato aretirali oba fanta, in sicer 161etn. T. in 12 letnega S. iz Spodnje Šiške. Fanta sta jo-kaje tatvino priznala in povedala, kaj sta napravila s kolesom. Kolo sta nameravala prodati v Zagreb. Vsedla sta se torej na kolo in odpeljala proti Zidanemu mostu. Ali imela sta smolo. Kajti že blizu Vevč ju je ujel hud naliv in fanta nista mogla nadaljevati svojega bega. Kolo sta zakopala nekje blizu D. M. v Polju. Včeraj sta morala kolo seveda zopet odkopati. Ko bosta fanta prestala zasluženo kazen, bosta najbrže morala v kako po-boljševalnico.
finančne stražnike uniformira najceneje tvrdka DRAGO SCHWAB — UUBDANA
Maribor
NA GROBOVIH.
Spomladno solnčece je prikukalo in sipalo svoje tople, prijetne žarke na mariborske -em-ljane, ki so v dolgih in gostih kolonah pohiteli na grobove svojih dragih — na pobreško pokopališče, na magdalensko, staromestno in studenško. Tisoče in tisoče — že dopoldne, ge prav posebno pa popoldne, s šopki in venci na kočijah, z avtomobili in avtobusi, Ja, avtobusi! Kar je bilo mogoče osredotočiti vozov v Mariboru, vsi so vozili na Pobrežje in tudi Liningerjev, ki vozi sicer na Ptuj, je pomagal; ravno tako tudi oba nova »Fiat«, ki sta ravnokar prejšnji večer prispela v Maribor. Vsi natrpani. 6000 oseb se je poslužilo vožnje z mestnimi avtobusi, ki so v skupinah po tri in tri brzeli proti Pobrežju, brez defekta in lahko rečemo naravnost vzorno, brezhibno. Ob 15 je bila na lepo okrašeni!1 vojaških grobovih molitev in kratka propoved, ki jo je imel gar-nizijski duhovnik g. Pavel Zavadlal. Ganljivi prireditvi je prisostvoval tudi mestni poveljnik general Dimitrije Spašič. Vojaška godba je od-svirala nekaj primernih komadov, pevski zbor Glasbene matice pa je odpel »Vigred« in »Doberdob«. Za ureditev vojaških grobov se jc posebno zavzel ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda g. Gerbac; na ureditvi so delali 20 dni mestni delavci s pomočjo vojaštva, ki ga jc rade volje dal v to svrho na razpolago mestni poveljnik general Dimitrije Spasič.
Obisk grobov na posameznih pokopališčih Je bil naravnost ogromen, kar gre gotovo tudi na račun ugodnega vremena. Na mestnem pokopališču v Pobrežju in na magdalenskem so se množice kar trle od velike gnječe. Zvečer pa so zagorele lučke — celo morje. Mariborčani pa so v gostih trumah ter s čutom glo
Motorni avto tvrdke H. zadene ob enovprežni voz viltuške graščine ter razbije oje. Šofer pravi, da .je voznik kriv tega, voznik pa narobe seveda. — Kolesar Franc C., mizarski pomočnik, se na križišču Strossmajerjeve ulice in Vodnikovega trga zaleti v kolo lončarskega mojstra Ivana K. Oba ! treščita na tla. Nekaj psovk semintje — nazadnje sta na kvit. — Trgovsld vajenec Emil R. pa je pred Veliko kavarno podrl na tla s svojim kolesom petletno deklico, ki se je pri padcu nekoliko poškodovala.
□ Ponesrečen poizkus tatvine. Na Vseh svetnikov dan so v pretežni večini vse hiše zapuščene; domači poromajo na grobove svojih dragih. S tem je računal tudi neki mladenič ter pri belem dnevu obiskal stanovanje neke učiteljice v Slomškovi ulici v Studencih. Baš se je sprehajal po stanovanju in tuhtal, kje bi bilo kaj odnesti, ko se čisto nepričakovano pojavi v stanovanju — gospodinja. Neznan gost je bil prvi trenutek- malo frapiran, nato pa je hitro pobegnil na dvorišče; skočil je čez 4 m visoko ograjo ter izginil v smeri proti Dravi kjer so zasledovalci izgubili sled za nevarnim vlomilcem.
.. , □ Roparski poinkns. V sreda zvečer je neki 18 letni mladenič navalil na voglu Trubarjeva ull-ca-KamnjSka ulica v bližini mestnega parka na goji. dr- ter .U hotel iztrgati iz roke ročno torbico, v kateri je bilo približno 1000 Din. Gospa pa se je nasilnežu uprla ter priklicala na pomoč nekaj pasantov, pred katerimi pa je neznanec pobegnil v smeri proti parku. Omenjeni mladenič je visoke in šibke postave. Zasledovanje je v teku.
^O žeparji so seveda v sredo pri velikem vrvežu na trgu zopet poizkusili svojo srečo. Žrtev je postala to pot Jožefa S., orožnikova soproga Id izm.!,lfniI fmo bstnico, v kateri je bilo m Din gotovine. Ob sobotah in dnevih ored prazniki bi bila previdnost na našem trgu zelo na mestu.
Obrtna banka kraHevme SHS
Obrtna banka je objavila poročilo o svojem delovanju od januarja do oktobra v tekočem letu. Iz tega poročila posnemamo nekaj zanimivih podatkov, ki se nanašajo na vse dosedanje delovanje Obrtne banke, ki je dovršila 23. maja letos prvo i obletnico svojega taktičnega obstoja.
Banka sama ima namen služili kot zavod za j persoualne kredite obrtnikov. Njeno delovanje je 1 torej precej enostransko in v njem se izražajo predvsem gospodarski vplivi, ki jim jo obrtništvo j izpostavljeno. Pri presojanju uspehov tega ne sme-I mo izgubiti iz oči.
Vpisani kapital banke znaša 75 milj. Din, a ' do konca septembra je bilo vplačanega samo 35.1 milj., in sicer 12 milj. od države in 23.1 milj od privatnikov. Privatni delničarji svoje delnice plačujejo v obrokih, to pa zelo neredno; uprava ie mnenja, da za 6745 delnic od 225.000 obroki ne bodo pravočasno plačani (do 20. oktobra t. I.) in jih bo treba v smislu pravil razveljaviti.
Druga sredstva, ki z njimi banka dela, so: hranilne vloge v znesku «7 milj., tekoči računi 4.9 milj., reeskontni kredit pri Narodni banki 13.8 milj. Brutto dobiček je znašal v dobi od 23. maja 1927 do 30. septembra 1. 1. 1.7 milj. Din, kar je pri sedanjih sredstvih prav znatno, posebno če vpo-števamo to, da se kreditiranje vrši le v bolj malih zneskih in pa na veliko število oseb.
V isti dobi ie Obrtna banka odobrila 88.1 milj. Din kreditov, 76.5 odpade direktno na obrtnike, 11.5 pa na obrtniške zadruge. Pri tem kreditiranju je prišlo v poštev skupaj 12.567 obrtnikov.
Pri banki zaprošeni krediti so znašali 158 milj. Din, dovoljenih jih je bilo pa za 91.8 milj. (V tej vsoti so videti tudi žiri in garancije Obrtne banke.) Odpade pa na centralo Beograd 74.8. na podružnico v Zagrebu pa 17 milj.
Po pokrajinah odpade na Srbijo 46.4 milj. ali 52.7% vseh danili kreditov, na južno Srbijo in Črno goro 13.5 milj. ali 15.3%, na Bosno in Hercegovino 9.2 milj. ali 10.5%, na Dalmacijo 1.2 milj. ali 1.5%, na Hrvatsko in Slavonijo 10.2 milj. aii 11.6%, na Vojvodino in Srem 7.0 milj. ali 8% in na Slovenijo 0.3 milj. ali 0.4%. Vplačanega delniškega kapitala pa odpade na j/osamezne pokrajine- Srbija 148 milj. ali 42%, Južna Stbija in Črna gora 1.5 milj. ali 4.4%, Bosna in Hercegovina 1.4 milj. ali 4%, Dalmacija 0.3 ali 0.9%, Hrvatska in Slavonija 2 milj. ali 5.8%, Vojvodina in Srem 2.1 milj. ali 6.2% in Slovenija 0.9 milj. ali 2.7%. Država sama je vplačala 12 milj. delniškega kapitala, kar je 34%.
Kot vidimo iz teh številk, se Obrtna banka najjače udejstvuje v Srbiji in sicer jače, kot na bi upravičeval kapital, ki ga je Srbija stavila banki na razpolago.
Slovenski obrtniki se Obrtne banke ne poslužujejo v velikem številu. 10%-nn obrestna inera je za naše razmere veliko previsoka in zavod, ki daje kredite po tej obrestni meri, ne moče nuditi našemu obrtništvu nobenih ugodnosti. Pričakujemo pa, da bo banka spremenila svojo obrestno politiko tako, da bo tudi pri uas njeno delovanje mogoče vsaj v toliko, v kolikor bi bilo upravičeno po naši udeležbi na kapitalu.
BILANCA DRŽ. HIPOTEKARNE BANKE
Bilanca Državne hipotekarne banke z dtie 30. septembra t. 1. izkazuje naslednje postavke (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za 31. avgust 1028): Aktiva : blagajna 9.5 (6.4). dobroimetje pri Narodni banki 15.8 (37.8), posojila: na nepremičnine 1.900.1 (1891.4), na doklade in dohodke 274.4 (278.8), vodnim zadrugam 78.6 (79 6). kratkoročne za gradbo 20 (23.4), lombardna 56.8 (52.2), aktivni tekoči računi 741.4 (736.7). domačo menice 68.4 (63.4), nepremičnine 25.8 (23.7), fond 4.5 (4.3), kavcije 24.6 (21.3), ostala aktiva 263.5 (228.6): pasiva: samostojni fondi 65.1 (64.8), rez. fond 19.9 (19.9), amortiz. fond 0.8 (0.8), fondi in kapi-tali javnih ustanov 824.6 (815.4), privatni kaoitali in fondi 330.2 (329.85), založnice in obveznice v prometu 980.9 (988.4). posojilo 1. 1913 5 (5), Se-ligmanov predujem 113.6 (113.6), pasivni tekoči računi 907.7 (887.-1), kavcije 24.6 (21.3), razna pasiva 211.1 (205.1); bilančna vsota je narastla od 3.447.6 milj. Din na 3.483.4 milj. Din. Sestava sredstev Drž. hip. banke .se v septembru ni dosti iz-premenila; novih sredstev ni prišlo mnogo. Tudi aktivni posli so v glavnem neizpremenjeni.
ttorsa
Dne 2 novembra 1928.
DENAR
Tudi današnji devizni promet je bil znaten, zlasti v devizah Curih, Dunaj in Pariz. Kakor običajno je krila večino potrebe Narodna banka, privatno blago je bilo zaključeno v devizah Ne\vyork in Trst. Tečaji so neizpremenjeni.
Zagreb. Berlin 1355.25—1358.26, Curih 1094.10 —1097.10. Dunaj 799.59—802.59, London 275.78— 276.58, Newyork 56.80—57, Pariz 221.48-223.48, Praga 168.37 169.17, Trst 297.12—299.12.
Belgrad. Amsterdam 22.81 — 22.87, Berlin 1355.2— 1358.2, Budimpešta 991.48 -994.48, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 799.59-802.59, London 275.78-276.57, Newyork 56.76—56.96, Pariz 221.48 223.48, Praga 168.17—169.17, Trst 297.20—299.20.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.78, Budimpešta 90.54, Bukarešt 3.135, Dunaj 73.08, London 25.20, Newyork 519.70, Pariz 20.3025, Praga 15.3975, Trst 272125, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid S3.&5.
Dunaj. Belgrad 12.48875, dinar 12.-13.
Devizri: tečaji na ijubljansk; borz«
2. novembra I92>\
	povpran	pon.	srednji	sr. 31. X.
Amsterdam	_	2284.—		n .
Herliu	—	1356.75	_	1357,—
Bruselj	—	791.44	_	_
Budimpešta	—	992.07	_	
Ourib	1094-10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	79?.'9	802.59	801.09	801.09
London	27X78	276.58	276.18	276.18
Nevvvork	56.83	57X5	5(5.95	_
Puriz	22'.4S	223.48	222.48	_
Praga	168.37	169.17	168.77	168.77
Trst	tO tD -J 'l	299.—	298.-	—
LIPTON-ČA)
Z naših slovitih plantaž na Ce!-lonu naravnost o Vaš čainik
Celje
•	grobovih. Izredno prijazno vreme je
privabilo letos na obe celjski pokopališči ogromno število pose trnkov. Zlasti v popoldanskih urah so romale cele procesije na pokopališča, kjer so se pevska društva poklanjala z žalnimi spevi spominu ranjkih. Novost je bila letos v tem oziru, da sta na okoliškem pokopališču nastopila dva zbora. Pri novem križu je zapel iinpozanten združen zbor Katoliškega prosvetnega društva in »Olike« pod vodstvom pevovodje g. Gerlanca, pri križu na vrhnjem pokopališču pa istočasno moški zbor pod vodstvom učitelja g. feegule. Na mestnem pokopališču je na vojaških grobovih ob 4 zapel samo zbor prosvetnega društva in »Oljke«. Grobovi so bili deloma z izrednim okusom okrašeni. Zlasti so vzbujali na-raynost vzorno oskrbovani in razsvetljeni grobovi vojakov, za kar gre čast mestni občini, ki je položila na grobove tudi lep venec v mestnih barvah, dalje pa vojaški oblasti in celjskim trgovcem, ki so darovali razsvetljavo.
„ .. Zagonetka okoli podtaknjenega ognja v tajskem domu. Avtor dopisov v »Jutru«, »Novi Dobi« in drugih listih SDS ve o podtaknjenem ognju v Celjskem domu menda več, kakor je prav za nje-
£oJ-i I pr;-' da so bile šiPe razbite, čeprav hišni lastnik te vest; ne potrjuje. V neki drugi notici še pravi, da so bile vreče jjolite s petrolejem, a so vreče tlele se drugi dan. Gasilci, ki so prišli na lice mesta, so pa konstathali le, da so vreče tlele, o petroleju pa niso našli niti sledu. Kako pa je mogel
avtor te vesti vedeti o petroleju? — V" neki drugi 1 165.000. Ranžirni kolodvor more odpraviti dnovno notici se zope< pravi, da je ugasla luč, ko se je ta 700—800 vad., dobi jih pa zn odpravo 1000-1100 »veliki« shod končal. Kdo pa je zopet to naredil? dnovno. Zaradi prenatrpanosti v Zagrebu so pre-
Morda bLS?? — še na nekaj je pozabil esdeesarski "*----'"JI ----------- —'
dopisnik. Ravno, ko je bil po shodu uprizorjen »veliki pohod« po mestu, je začelo deževati. Ali je tudi to povzročila SLS? - Velikanska mora biti sila SLS, da vlada nad ognjem in lučjo in na vse zadnje se nad deževjem.
S3 »Mlinar in njegova hči.« To lepo žaloigro vpnzori celjska Krekova mladina jutri ob pol 4. popoldne v Narodnem domu. Vstopnice se dobijo danes ves dan v Slomškovi tiskovni zadrugi, jutri pa pri dnevni blagajni v Narodnem domu.
& V celjski bolnici sta umrli: Povalei ložefa. 34 letna šivilja iz St. Jurija ob juž. žel. in' 11 letna | ,'MI10S, frT!, Jl«!^ M« li - „»UR!Jfl> rejenka Marija Marzel ,z Radeč pri Zidanem J Vilharjera centa Uu Uiavnlm Kot ). Rr.M„ Petra tr-mostu.	«	Miklošičeva eesta 4 - Telefon Stev. ?8i!0
Trgovinsko-pomorska pogodba z Grčijo. V četrtek opoldne je bil podpisan protokol izmenjanih ratifikacij o trgovinski in jilovitbeni pogodbi z Grčijo.
Monopolski dohodki so znašali v avgustu t. 1. 211.9 milj. Din (proračun 199.6 milj.), skupno od 1. aprila do 31. avgusta t. 1. 989.5 milj. (proračun za to dobo 998.2 milj.). Od 1. aprila do 31. avgusti t. 1. so znašali dohodki od tobaka 756.8 (proračun 705.6) milj., od soli 91.7 (111.2) milj, od petroleja 31.6 (63.3), od vžigalic 49.4 (58.3), od cigaretnega papirja 58.3 (56.9) itd. Dohodki od soli so padli radi uvajanja novega prodajnega sistema, sol stane v celi državi enako pri detajlni trgovini, ki dobi odstotek od prodaje. Ravno tako so padli dohodki od petroleja, ker se v j)olc*tnih mesecih pianj uvaža, razen tega pa se je letos plačevala monopolska taksa za bencin poljedelskih strojev samo 0.10 Din mesto 4 Din. Dohodki od vžigalic padajo radi novega sistema prodaje vžigalice in razprodaje nebanderoliranih vžigalic, velike porabe vžigalnikov in uvajanja električne razsvetljave.
Zatvoritev zagrebške postaje. Radi prenatrpanosti obeh zagrebških postaj je ponovno odrejena zatvoritev, ki traja od 30. okt. do vključno 8. novembra. To velja tudi za pošiljke na industrijske tire. — Letos bo dosegel promet v Zagrebu na gl. kolodvoru 600.000 ton, pred vojsko pa jo znašal
natrpane tudi vse proge; ki gredo iz Zagraba, jia 9totine kilometrov.
Konfcronoa borz. Kakor sno ž - poročali, se je v Belgradu vršila konferenca naših bora. Sklenjeno je bilo, da se zveza borz imenuje Delegacija borz kralj. SHS:, nadalje je bil sprejet defi-nitivni pravilnik delegacije. Obširno se je razpravljalo o uvedbi terminskega poslovanja na naših borzah in se bodo takoj začele predpriprave /, j/ delavo enotnih uzauc.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den., Nihag Ruše 260—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zadreb. Drž. jmp.: vojna škoda ar. 430 -431, kssa 429—431, termini: 11. 432 50—134, 12 436 50 -438, 2 444-447, 7% inv. pos. 85.50—80. agrari o3.37o—53.50. Bančni pap.: Union 57—58.50, PoDo 17.50—18, Kred. 85, Jugo 85.50-89, Ljublj. kred 127, Medjuii. 57.50, Nar. 6975—7100, PraštVd 9>0 —925. Srpska 151—152, Zem. 130 140. Kat 36 Obrt. 57.50, Etno 160-180, Ravna gora 80. Ind pap.: Gutmann 200—205. Slavonija 6—7 1" 7 Slavex 100-105, Danica 150—152, Drava 585 -5-lo! Šečerana 475 4-85, Os j. ljev. 185—210. Brod v:>« 75—80, Union 316, Isis 21—25. Ra^usea -190 195 Trbovlje 485-490, Vevče 110-113, Nar. 5ura 20' Piv. Sar. 280. Mlin. 19.50.
Belgrad. Narodna banka 6980—7080, vojna škoda 428-429.50, 12. 438- 139, 7% invest. pol,j. 85—86, agrari 53—54.
Dunaj. Živno .126.75, Hipo 6.80, Alpin? 43 60 Greinitz 2.50. Levkam 9.70, Trbovlje 59.25. Ruše 32, Mundus 181.50.
Žito
Dočim je pšenica skoro brez ponudbe pri nespremenjenih cenah, je povpraševanje za blago pri nas nekoliko živahnejše, vendar je malo kupčije, ker reflektanti niso voljni plačevati zahtevanih ceu. Za ječmen 09—70 kg se zahteva 272.50 Din sremska postaja, za oves pa 255 baška poštnin. Laplatska koruza je nekoliko oslabela, vendar tre-noino s koruzo ni kupčije. Mlevski izdelki in krmila so neizpremenjena.
V Ljubljani notirajo:
Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., dob. prompt, plač 30 dni): pšenica bač 78 —80 kg 2% 302.50—305, nov. 307.50—310. dec. 312.50—315 januar 315—320, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430—435. rž 73—74 kg 295- 297.50, oves bač. 295— 300, koruza času primerno suha 365.50— 370, ameriška 315.50—320. ajda domača 300 305, ječmeu bač. 70—71 kg 315.50—317.
Zaključi rov ni bilo. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bač. in sr. 3-17.50-">50 ban 242.50—245, par. Vršac 245—247.50, koruza bač.
270-280, št. 7 255-265, št. 8 277.50. Promet: 115 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 44 vag. koruze, 18 vag. moke. 3 vag. otrobov, skupaj 18i vag.
Biulimpe ta. Tendenca omahujoča. Pšenica marec 27.52-27.46, zaklj. 27.44—27.46, maj <>8'M~ 28.16, zaklj. 28.12-28.14, rž marec 26 0490 zaklj. 25.86—25.90, maj 26.36—26.16. zaklj. 2616-J 26.18, koruza maj 28.78—28.72, zak! i 28.76—28 80 julij 30.08 30.06, zaklj. 30.16—30.18.
Les
Dne 31 t. m. se je vršila v Petrinji licitacija hrastovih debel za 2158 debel je bila iz ,lit m -eua 1.272.000 Din, plačano pa je bilo 2.662.000, torej na 100% več.
Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih 5 vagonov bukovih drv. Tendenca je čvrsta.
Hmelj
_ Na hmeljskih tržiščih je položaj miren. V Savinjski dolini je prodano ca. 90% pridelka, ( ,-ne so za prvovrstno blago 30 Din, srednje 20—23 Din kilogram. V Vojvodini se dnevno kupuje par «to stotov. Plačuje se za L blago do 24 Din, za srednjo dobro 15—20, za zelo slabo 7—10 Din. Dosedaj je bilo izvoženih ca. 10.000 stotov letošnjega pridelka (od teh ca. 7000 v komisiji). Od ostalih 30.000 stotov pridelka je 10%. prvovrstno, 30% srednje dobro 111 60% slabo blago. V Žatru se plačuje za trz. jugoslovanski hmelj 470—750 Kč (16—25 Din za kilogram), v Niirnhergu pa 40—110 mark (8.30-24.50 Din za kg). V Žatcu in Niirnbergu ao vsa tranzitna skladišča prenapolnjena z našim blago-n, tako da so morali za vsldadi-čenje našega hmelja najeti prazne vojašnice in druge objekte. Hmelj leži večkrat 10 dni v vagonu in se mora plačati visoka ležarina. Zaradi tega se je skladiščna pristojbina v Žatcu popetorila: sedaj se dnevno plača »1 100 kg 1.60 Din. Poleg tega je onemogočena vsaka klasifikacija blaga po kakovosti. Dane« se doseže v Žatcu zn tranzitno blago 16 24 Din, v NUrnber-gu 20—28 Din; po odbitju vaeh »iruskov dobi pro-ducent le 10—18 Din za kg, kar je znatno manj od doma dosegljivih cen. Zato se upravičeno »vari pred komisijsko prodaja
Katoličanke v haremih
Pravkar cdstopivši argentinski generalni konzul v Bejrutu je sprejel časnikarje in jim izjavil, da živi v Siriji po mohamedanskih haremih nad sto argentinskih katoličank. Te žene so
Arne Borg in Erich Rademachei,
svetovna plavača, ki sla se udeležila plavalnih tekem na Japonskem.
da bodo živele kot edine žene svojih mož. Ko so pa prišle v Sirijo, so jih podvrgli mohame-danskemu zakonu, ki temelji na mnogoženstvu. •
Dne 28 okt. t i. so Angleži v Blagarju, 32 milj ocl Pcoili, na slovesen način otvorili iiajvečji dosedan.J jez na svetu Gradbena dela so trajala 15 let, stroški so znašali 1,250.000 iuntov. S pomočjo jezu je nastalo 14 štirjaškiii milj obsegajoče jezero, s katerega vodami upajo trajno napajati 800.000 akrov zemlje in jo tako. pridobiti za kmetijstvo. Vrednost pridelkov na« lej površini je preračunana na 4,200.000 funtov letno. Zemljišča se uporabijo predvsem za sladkorne nasade. Na ta način upajo pregnati iz te pokrajine lakoto, ki je zahtevala že na stotisoče človeških žrtev in visoke milijone državnih sredstev.
\veTa iivmhh vrvenjem
Peter Klemen:
Slovenski kurir in njegova smola
(Popotni spomini izza dni po prevratu.)
(Dalje.)
Meni sc ni niti sanjalo, da gremo na poti v Opatijo preko demarkacijske črte. Niti od daleč nisem mislil, da bo ta pot imela za nas tako tragikomičen konec. Bilo pa je tako: Demarkacijsko črto smo srečno prekoračili. V Voloski sva izstopila Jaka in jaz, Peter Klemen. On je šel po obiskih, jaz sem se napotil po stezici ob obali, da se solnčim, črvinovič in Milkovič pa sta se odpeljala dalje z obljubo, da se v poldrugi uri gotovo vrneta.
Res sta se vrnila, a šele čez tri ure in brez — avtomobila. Kaj hočemo, Italijani imajo tudi radi avtomobile. Advokat Črvinovič je govoril in govoril, a pomagalo ni nič. Pripovedoval je italijanskim narednikom pri poveljstvu, da je pod avstrijskim režimom zelo veliko prestal in da sc čudi, čemu mu tudi oni, ki so prav za prav »naši prijatelji«, delajo sitnosti! A tudi to sklicevanje na njih srcc ni nič izdalo. Rekli so, da moramo čakati kolonela (polkovnika), kakor smo morali na predvečer čakati generala. Čez kake pol ure je kolonel res prišel, a glede avtomobila ni hotel ukreniti ničesar. Rekel je, cla o tej stvari ne odloča on, ampak karabinijerski komandant v Matuljah. Pridelil nam je v varstvo avtomobila svojega poročnika in nas poslal k do-tičnemu poveljniku. Naša stara škatlja je komaj lovila sapo po rebri navzgor. Dospcvši v Matulje, smo izvedeli, da glede tako velikih in uvaževanja vrednih premičnin tudi signor capitano (gospod stotnik) ne more ničesar storiti. Rekel je, da bo telefoniral guvernerju v
Mussoiini sežiga 147 milijonov lir državnih dolgov,
ki so jih plačali s prostovoljno zbirko italijanskega prebivalstva.
Gen. Motor proti bolezni in nezgodam. Mesečno plačuje družba zavarovalnici 300.000 dolarjev zavarovalnine.
Podkupljiva policija. V Filadelfiji so odpustili iz službe 3 policijske nadzornike in 18 višjih redarskih Častnikov, ker so jemali podkupnino. Tudi velik del moštva je zapletenega v škandal. Uvedli so kazensko postopanje.
Jegulje v turbini. V elektrarni Moulirt-Neuf v Montrevelu na Francoskem so se te dni v turbinah nenadoma pojavile zapreke. Ko so ustavili obrat in dvignili kotle, so našli več sto kilogramov raztrganih jegulj. Živali so bile priplule po reki, da bi si našle prezimovališče, pri tem pa zašle v turbine
Telefonski promet z Ameriko. Dne 3. t. m. se otvori preko Londona telefonski promet med Evropo in Ameriko: Združenimi državami, Kubo, Kanado in Mehiko. Pristojbina za trimi-nutni pogovor znaša po razdalji 255 do 330 zlatih frankov.
Viljem II. preti s tožbo. Bivši nemški cesar Viljem ugovarja proti objavi pisem njegove matere cesarice Friedrich in dolži Ponsonbyja, da je pisma v Friedrichshofu ukradel. Ponsonby
Wranglov otok v Vzhodni Sibiriji,
kjer jc 55 ljudi izročenih smrti. To jc 5 Rusov in 50 Eskimov, ki žive tamkaj kot lovci in oskrbujejo obenem meteorološko postajo. Zaradi izredno mrzlih in viharnih vremen žc nad dve leti nihče ni mogel do njih, da bi jih oskrbel s hrano in zdravili; izjalovili so se tudi vsi poizkusi, da bi jih dosegli z letali. Bati sc jc, da so že vsi pomrli za lakoto in skorbutoni.
da bo, pa zopet, da bo, a jasnega niso povedali nič. Gospod Ivanovič je konferiral, Hrvatje pa so »razgovarjali«. Uspeha pa ni imelo nc prvo, nc drugo. Samo to sem izvedel, da so prejšnji večer vsi razen nas štirih, ki smo kolovratih po Voloski, prav dobro večerjali, kje, ne vem, in da je znašal račun za osebo približno toliko kot mesečna plača avstrijskega učitelja.
Poštni promet na češkoslovaškem. Češkoslovaška pošta je odpravila 1. 1927: 908,642.350 pisem, 325,656.214 časnikov,' 1,456.941 inozemskih listov in 33,574.025 zavojev.
Društvo narodov odklonilo sodelovanje ženstva. -Reichspost« poroča iz Ženeve, da je lord Cushendun odklonil sodelovanje ženstva v socialnih odsekih Društva narodov, ki ga je predlagala Katoliška ženska liga. V K. Ž. L. je včlanjenih 58 zvez s 25 milijoni članicami in zastopanih 27 držav.
Nobile v nemilosti? Stockholmski listi poročajo iz Rima, da je general Nobile odpuščen iz aktivne službe. Ne sme se pokazati v javnosti ne objavljati izjav v listih in tudi ne sprejemati časnikarjev.
V vsakem mestu zračno pristanišče. Britanski zračni urad je pozval vsa mesta, naj ure-de zračna pristanišča; kakor ima vsako mesto svoj železniški kolodvor, tako mora imeti za zračni promet svoje pristanišče.
Zbiralec lepotic — trgovec z dekleti? Znani Američan Carrier, ki vsako leto zbira po vsem svetu prve lepotice, ki jih potem predvaja kot miss Germany, miss Austria itd., se nahaja zepet na svojem poslu v Evropi. Na Dunaju so ga aretirali, ker je kljub svojim priporočilnim listinam na sumu, da trguje z dekleti. Zaenkrat so Carrier-a zopet izpustili.
150.000 funtov šterlingov v dobrodelne namene je daroval neznanec British Humane So-ciety.
Ženske pri vojni mornarici. Revolucionarni svet SSSR je potrdil sprejem dveh sester Va-siljevskih v mornariško službo; služili bosta na vojni ladji »Socialist«, ena kot mornar, druga kot kurjač. Neštete druge prošnje raznih žensk za sprejem v mornariško službo so zavrnili.
Sovjetska nagrada umetnikom. Sovjetska vlada je sklenila, da dobivata K. Stanislavski in Vladimir Nemirovič-Dančenko od 1. t. m. do smrti po 300 rubljev mesečne pokojnine.
Ponovna aretacija zdravnika morilca. V Irapi na venezuelski obali so spoznali v zdravniku, ki je tamkaj izvrševal zdravniško prakso, dr. Bougrata iz Marseille-a, ki je bil zaradi umora obsojen na dosmrtno ječo, a je iz kaznilnice v Cayenne ušel. Zdravnika so aretirali in je pričakovati, da ga bodo venezuelske oblasti izročile Franciji.
Najvišje zavarovanje na svetu se je sklenilo te dni med Metropolitan Life Insurance Co. Newyork in General Motor Company. Polica se glasi na 400 milijonov dolarjev in predstavlja zavarovanje 200.000 delavcev in nameščencev
Sidrski jambor za zrakoplove pri Berlinu.
Upajo, da se ustavi tu na svojem povratku iz Amerike »Grof Zeppelin«,
odgovarja, da mu je pisma izročila cesarica sama in da jih bo brezpogojno objavil. Viljem preti, da bo to po sodniji preprečil.
Kako se zida. V Rentschu pri Bozen-u se je na novi stavbi podrl zid in pokopal pod seboj mater z dvema otrokoma; mati in en otrok sta bila na mestu mrtva.
Koliko je v SSSR organiziranih komunistov? Po uradnih podatkih je bilo 1. jul. 1928. v celi Sovjetski Rusiji vsega 1,418.060 organiziranih komunistov. Od tega odpade 59.9 odstotkov na delavce, 21.8 odstotkov na kmete in 18.3 odstotkov na uradnike.
Prvi ciganski list na svetu je začel te dni izhajati v Moskvi. Pisan je v ciganskem jeziku, ki ga govore vsi cigani na svetu. Prva številka prinaša pregled vse dosedanje ciganske književnosti.
Trst; naj se torej peljemo nazaj v Volosko in naj tam čakamo odgovora. In zopet smo drčali po cesti navzdol, misleč, da nas v pol ure reši milost tržaškega guvernerja. Mraz je bilo, za avtomobil nam je šlo, noč se je bila že naredila, vse to pa, odkrito povedano, po krivdi doktorja Črvinoviča, ki je dobro vedel, da Lahi ne puste nobenega vozila čez demarkacijsko črto na našo stran, a je kljub temu podlegel izkuš-njavi po obilnem kosilu, nas pa spravil v neljubo zadrego in nepotreben mraz.
Kdaj je prišel odgovor radi avtomobila, ne vem. Z doktorjem Jakom sva se vrnila isti večer peš v Reko, drugi dan pa sta prišla za nama tudi Milkovič in Červinovič — brez avtomobila.
Prešla je noč in bila jc nedelja, tretji dan našega potovanja. Ravnatelj Ivanovič in drugi važni člani naše komisije so sicer govorili, da
Isti dan so prišli s Krfa trije gospodje, ki so se bili peljali tja dol radi vprašanja bivše avstrijske, oziroma jugoslovanske mornarice. Da je Avstrija izročila svojo mornarico Jugoslaviji, je Italijane neizmerno žrlo, in italijanski listi so h zlivali na Avstrijo in Jugoslavijo cele golide gnoja radi te stvari, kakor sem imel pozneje priliko čitali, ko sem posnemal Odiseja po Italiji.
Basen o kislem grozdju je še vedno resnična, kakor je bilo za Italijane posebno junaštvo, da so potopili že po premirju »Viribus Unitis«.
Oni trije gospodje so prinesli seboj neki seznam vprašanj glede našega denarja. Na ta vprašanja bi bilo treba čimprej odgovoriti, oziroma se o njih posvetovati s krfsko vlado.
Ogromen jez v Indiji
Tudi pijan ugnal nasprotnike
Ameriški listi se v sedanjem volivnem boju spominjajo naslednjega dogodka o priliki volitev v Kanadi: Voditelj konservativcev sir John Mac Donalcl je nekoč dobil nujen poziv, naj nemudoma pride na politični shod, da potolče liberalce, ki grozovito obdelujejo volivce. Mac-Donald je bil, kakor je bilo splošno znano, velik prijatelj žgoče kapljice in se ni rad držal mere. S Topot ga je poziv na shod zadel popolnoma — 1 nenadoma — mož ga je imel toliko pod kapo, i da ga je čisto zmagovalo. Vendar je šel na shod. Z zapletajočimi se nogami in bled kakor smrt je stopil na oder. Pristaši so prepadli, nasprotniki so si meli roke, obojim je bilo jasno, da ga bo Mac Donald strahovito polomil. Toda slabo so poznali sira Johna. Le-ta se je trenotno zbral; opiral se je nekoliko ob mizo, potem pa rekel z jasnim, zvenečim glasom: »Gospoda moja, oprostite, toda govori liberalnih gospodov me napravijo vselej čisto bolnega.« — Sir Mac Donald je bil z veliko večino izvoljen.
V dve& tre!> vrsta&

tnwce
Ljubljanska drama
Troje novih zasedb.
1.	Ga M. Vera v »Stvar Makropulos«. Zanimiv je nastop ge Marije Vere že radi tega, ker je delu dala novo pojmovanje, novo vsebino. Kot Emi-lia Marty, docela utopistično konstruirana oseba, je ga M. Vera poudarila vsebino svoje figure; Emi-lia tolmači svojo preteklost in hkrati doživlja usodno spoznanje svojih zadnjih ur. V vsakem »homun-kulu« mora biti nekaj demonično mrzlega — in to dvoje: žar preteklosti in mraz sedanjosti je jasno nakazovala ga M. Vera. Svojo vlogo je tolmačila jasno in diskretno ter igro rešila, kar se da rešiti. Glasovno je bila premočna. V celoti nas Čapkovo delo kljub temu še ne prepričuje ker ;nu nedostaja vsake pesniške verjetnosti.
2.	Ga. Gabrijelčičeva kot Jacinta. Pretekli teden je gostovala v Cankarjevem »Pohujšanju« ga. Gabrijelčičeva, ki nam je še v dobrem spominu izza njenih prvih nastopov pred leti. Pozneje so jo hvalili v Mariboru in Ptuju. Je brez dvoma igralski talent, inteligentna igravka, ki svojo figuro tudi doume in zlije v neposrednost. Njena Jacinta je ohranila vso Cankarjevo bohemsko prešernost in pesniško nedotekljivost, zato je stala po pravici v neki neprirtopnosli. Močno je povdarila svoje razmerje med seboj in pohujšanci — prvotno veselost, nato bolečino v dotiku z njimi. Sladka, opojna in trpka je bila To so bili najboljši njeni trenotki. Ta večer je bilo tudi drugo »Pohujšanje« užitneje, dasi kot celota še nemogoče. Treba bi bilo vzeti mero po Jacinti — čeprav se ge. Gabrijelčičevi močno pozna, da zadnji čas ni nastopala, posebno glas ji je libak.
3.	Gdč. Vida kot Julija. Skoraj bi de'ali krivico, če bi prezrli, da mesto ge. Šaričeve igra v »Romeu in Juliji« večkrat gdč. Vida Juvnuova. Njena stvaritev Julije je kulturio sicer šibkejša, vendar docela sprejemljiva, da, o ljubezniva prikazen. Zlasti tragične momente proti koncu podaja z veliko dojmljivostjo in izrazitostjo. Ritmika njenega govora je mak) krhka.	F. K.
Sodobna mdsks ku'tura
V svoji zadnji številki prinaša »Die literari-sche Welt« razgovor svojega sotrudnika z indijsko pesnico Naidu/Iz razgovora posnemamo:
Gospa Naidu, najslovitejša pesnica današnje Indije, članica indijskega parlamenta in voditeljica indijskega ženskega gibanja, se je na svojem potovanju po-Evropi ustavila v Berlinu. Ona je pesnica najboljše moderne indijske lirike. V njeni domovini jo nazivajo »indijski slavec«. Njena dela »Zlati prag«, »Ptič časa«, »Zlomljene peroti«, so v angleškem jezikovnem okolišu najbolj popularna in so prevedena v ruščino, francoščino, španščino in v vse indijske jezike. »Pišem v angleškem jeziku«, pravi gospa Naidu, »kakor večina nemohamedan-skih pesnikov Indije«. Seveda ima pa Indija tudi literaturo v domačih indijskih jezikih, s katero sem v najožjgm čuvstvenem stiku. Četudi pišemo v an-g-jščiru^ vendar zato nismo angleški j^esniki. Mi smo Indijci, ki svoja indijska Čuvstva ln misli moramo izražati v svetovnem jeziku, zato da posta-nejo dostopne vsej Indiji. Napačno je mnenje, da ima Indija zgolj eden »indijski jezik«, tu so »Ben-jali«_, »Urdu«, »Mharati«, »Gudjerati« itd. To so eziki, ki nikakor niso sorodni med seboj. Zato jma Indija mnogo literatur malih dimenzij, kar bi 8e v Evropi imenovalo »provincijalna literatura«; poleg tega pa obstoja neka splošnoindijska literatura v angleškem jeziku, ki je večini dostopna.
Imamo enotno indijsko literaturo, četudi te enote ne tvori enota jezika. Miselni svet Indijca, pa naj piše v kateremkoli jeziku, ostane vedno isti, in ta miselni svet, ta duhovna enota se očituje v vseh delih sodobne literaturo. V nasprotju z evropskimi literaturami sodobnosti je v Indiji lirika reprezentativna umetniška panoga. Poleg tega obstoja neka 8ocijalno-jx)litičua in mistična literatura z močno
vplivno močjo, ki se poslužuje oblike romana in služi pretežno didaktičnim svrham.
Posamezne pesnike pa hočem navesti po njihovi plemenski pripadnosti. Moliamedanski j>esniki severne Indije Ikbal, Mugani, Djelil, Dor, Fani in pred kratkim umrli Hali so liriki — deloma mistiki ter pripadajo stilistično perzijsko-arabskemu pesniškemu krogu. Njihova pesniška oblika je izposojena od Perzijcev, po snovi pa so izraziti Indijci, ki v javnem življenju Indije igrajo važno vlogo. Pesnik Ikbal stoji močno pod vplivi nemške filozofije — ter je dolgo časa živel v Heidelbergu.
Drugi večji jezikovni okoliš Indije je Bengali, katerega v svetovni literaturi zastopa Tagore, ki pa za nas ni indijski, temveč evropski pesnik. Ta-goreja si brez Shelly-ja ne moremo misliti. Najzna-cilneiša je lirična [Desnica Kamena Rov in prozaist Čatardži; oba sta tudi narodna voditelje. Bengalsko pesništvo, ki je prevzelo komplicirani sanskrit-ski metrum, je najvišje utelešenje staroindijske na-cijonalne misli. Pravzaprav ne morem navajati imen. Kajti cela generacija današnjih bengalskih pesnikov, h katerim spadam tudi jaz, je z večletnim delom dvignila duhovno Indijo iz razpada pretek-tega stoletja. Čatardži je pesnila znane indijske na-cijonalne himne »Bande Mataram« (»Naš pozdrav, o mati«).
Tudi ostali jeziki Indije imajo svojo provinci-jalno literaturo. Najobsežnejšo ima Mharati z indijskim kristjanom Tilakom na čelu. Na vprašanje, kateri nemški pesniki so v Indiji poznani, odgovarja Naidu: Naš interes za Nemčijo se omejuje skoraj izključno na klasič"r> literaturo. Goethe in Schiller sta prevedena v \ indijske jezike, zlasti »Wilhelm Meister« in »Faust« spadata pri nas k najbolj čitanim inozemskim knjigam. Tudi Kleist, Kant m Schopenhauer imajo velik vpliv na Indijca. V ozkem krogu se tudi Nietzsche izredno ceni. Od modernih nemških avtorjev je pri nas poznan pravzaprav samo Lion Feuchtvvanger. Njegovega »Jud SiiB-a i»zna v Indiji vsakdo, ki se zanima za sodobno evropsko književnost.
Ob priliki 30-letnega jubileja Hudožestvenega teatra je sovjetska vlada sklenila, da bo obema ustanoviteljema in voditeljema gledališča, Stanislav-skemu in Nemirovič Dačenku, plačevala dosmrtno častno plačo 300 rubljev na mesec. Istočasno se je Leonidu Leonidovu in igralki Knipper-Cehovi, ki je sodelovala pri gledališču od njegovega početka, podelil naslov »nacionalni umetnik republike«, in Šestim drugim članom umetniškega gledališča naslov »zaslužni umetnik republike«.
Felix Nabor — 65 letnik. Pred nekaj dnevi je priznani nemški ljudski pisatelj Felix Nabor praznoval 65 letnico svojega rojstva. Njegovih del je zelo veliko. Najbolj znana so: »Mysterium crucis«, j ganljivi: »Gorski župnik«, »Ponosna tujka«, »Po-; topljena krona«, vrhutega še kakih 45 drugih po-j vesti in romanov, ki so našli na milijone bravcev. : Bravca vabi njegov lepi in lahki jezik, lepi opisi, : važni problemi, katere obdelava, dramatični razvoj dejanja, lepo orisani značaji, strogo katoliško stališče in njegov idealizem, ki skuša navdušiti či-tatelje za vse plemenito, resnično in dobro. Rolten-burški škof dr. Spoli se je ob tej priliki izrazil o njem: Felix Nabor je odličen in piodovit pisatelj, a kar je glavno, on je res katoliški pisatelj. Vkljub svojim 65 letom pa je še čil in čvrst, tako da lahko pričakujemo od njega še marsikako delo. V slovenščini je izšlo več prevodov Naborjevih del: Križarska vojska otrok, Povest gorske fare itd.
Italijanska književna produkcija v 1. 1027. Po oficielni statistiki Nacionalne biblioteke v Florenci je izšlo 1. 1027 v Italiji skupno 6533 novih knjig. Smatra se, da bo v tem letu italijanska književna produkcija zopet dosegla predvojno stanje ali ga celo presegla. Iz seznama tujih literatur, ki se prevajajo v italijanščino, je razvidno, da stoji na prvem mestu francoska, na drugem pa nemška literatura.
Bopfsi
Št. Vid nad Ljubljano
Proslava desetletnice osvobojenja slovenskega naroda se vrši jutri ob pol štirih popoldne: Spored: 1. Slavnostni nagovor g. prof. Fran Trdana. 2. Narodna in državna himna. 3. Veronika deseniška, tragedija v petih dejanjih. Spjesnil: Oto Župančič.
Ježiea pri Ljubljani
Proslava 10 letnice narodnega osvobojenja. Županstvo vabi vse občane, da se jx>lnoštevimo udeleže proslave 10 letnice narodnega osvobojenja, ki se vrši na Ježici v nedeljo 4. novembra t. 1. Ob devetih bo v farni cerkvi slovesna s'užba božja, nato pa bo pred cerkvijo (v slučaju slabega vremena v društvenem domu) slavnostno zborovanje na katerem bo govoril g. dr. Bizjak. Pri tej proslavi sodelujejo občinski in šolski odbor, šola ter vsa tuk. društva.
Slavnostna akademija katoliških organizacij. Vsa tuk. katoliška društva prirede ob priliki 10 letnice narodnega osvobojenja v nedeljo, 4. novembra pop. ob treh v društvenem domu Slavnostno akademijo. Nastopil bodo Orli, Orlice ter pevski odsek, slavnostni govor pa bo imel g. župnik Košir. Vabimo vse, zlasti pa občinski in šolski odbor k pol-noštevilni udeležbi. Vstopnice se dobijo že dopoldne v društvenem domu.
Kranj
Ljudski oder v Kranju ponovi julri ob 4. jx>p. »Številke ge. Rožmarinske«, igro s petjem v 5. dejanjih.
Trbovlje
& Vstopnice za opereto »Zvezdna kraljica«,
«e dobijo v obeh konzumih.
Rudarskim upokojencem se glasom odloka nadzorstvene oblasti odslej naprej ne bo več izplačevala jX)kojnina za dva meseca naprej in za en mesec nazaj, temveč za dva meseca nazaj in en mesec naprej, torej se jim bo izplačala običajna pokojnina namesto 1. novembra šele 1. decembra 1928.
Trboveljska podružnica SPD je te dni nanovo markirala pot na Kum mimo Mitovškovega slapa iu jx> Cebulovi dolini na vrh. Na potrebnih krajih so se pribile orijentacijske tablice, da tudi Ilovinec ne izgreši prave smeri. Ta pot bo posebno ustrezala smučarjem pri povratku, ker je uro dolga Cehulova dol. najboljši smuški teren. Pri |x>družnici se snuje poseben smuški odsek, ki bo prirejal skupne izbte ler izvežbal novince in novinke. Vabimo vse, katerim se te »dilce« dopackjo. da se oglase psi načelniku ;:odr. A. Beg-u, kjer dobe vse potrebne informacije glede nabave smuči.
Ptuj
© Muzejska proslava r Ptnju v nedeljo, 4. novembra obeta biti znamenita in veličastna po vsebini, ki se bo nudila udeležencem, kakor iudi po odličnih osebah, ki se udeleže te proslave. Novi muzejski prostori v nekdanjem dominikanskem samostanu kakor tudi muzejske zbirke, na novo razvrščene, in ptujski grad, poln starin in umetnin, so dragocene znamenitosti za Ptuj, Slovenijo, Jugoslavijo in tudi tujino, vredna, da jo natančneje spozna ne le učeni svet, nego tudi vsi drugi, ki se količkaj zanimajo za našo preteklost. V nedeljo bo prilika, da si ogledamo te znamenitosti, pa tudi čujemo o stavbeni zgodovini dominikanskega samostana iz ust dr. Ste leta iz Ljubljane, o zgodovini dominikanskega samostana (dr. Antonin Patze), o etnografskih vprašanjih (dr. Kus-Nikolajev iz Zagreba), o izkopinah v Štabih (dr. Vladimir Pet-kovič iz Belgrada) in o hagiografskih stikih med Gornjo Italijo in Panonijo (dr. Rudolf Egger z Dunaja).
© Spremembe pri oo. minoritih. Dosedanji katehet in kapelan p. Kari Jelušič je premeščen v Šibenik. Na njegovo mesto pride kot kapelan in katehet p. Mirko Godina.
© »Gejša« na ptujskem odru. V pondeljek, 5. novembra se vrši prva predstava marib. gledališča: vprizori se klasična opereta »Gejša«. To je prva od 15. predstava v abonmanu. V interesu občinstva se priporoča, da se priglasi čim več abonentov.
© I. ptujsko društvo za gojenje kuncev priredi dne 10., 11. in 12. novembra razstavo kuncev in perutnine. Razstavni prostor je Dravska klet,
Hrvatski trg, nasproti šole Glasbene Matice. *
Polzola! Tombola Prosvetnega društva, katera se je morala v nedeljo radi slabega vremena prekii niti, se nadaljuje v nedeljo, dne 4. novembra na istem prostoru in ob istem času! Vsi glavni dobitki — osem — so še nezudeti.
Spori
Iščemo večje
in
v eni najprometnejših cest v Ljubljani
enega veščega akviziieria
za avtomobile in druge naše proizvode. -
Ponudbe na Škodove zavode, Šelenburgova 7.
SK Grafika : SK Amateur, Trbovlje. V nedeljo dopoldne ob 10 odigra Grafika revanžno tekmo z SK Amateurjem iz Trbovelj ua igrišču SK Ilirije. Znano je, rta je poleg Grafike moralo že več ljubljanskih klubov kloniti v Trbovljah agiljiemu Amateurju, ki predstavlja dobro »■trenirano enaj-storico. Tekma utegne biti zanimiva, ker nastopi tudi Grafika ojačena. Cene: Bedež 10 Din, stojišče 5 Din.
DROBNE ŠPORTNE VESTI.
Na srvoji zadnji seji je JNZ napravila več važnih sklepov. Z ozirom na zahtevo BNP radi sprejema novih klubov v zvezo se je sklenilo da sc sprejemanje zaključi a 1. avgustom vsakega leta, prične pa zopet po skupžčini. Vsi igraled, Id niso odpotovali v Prago, se morajo predstaviti kazenskemu odboru. Protestu Primorja proti razveljavljen ju tekme Ilirija : Primorje je JNZ ugodila.
Vsi praški listi hvalijo lepo igro naše reprezentanco in predvsem poudarjajo njihovo izredno voljo, ki so jo pokazali kljub teniu, da so nastopili nekompletni. Vsi pa enoglasno obsojajo Hrvate.
Tudi Romuni so za svojimi sosedi uvideli potrebo po profesionalni. V TeiniSvaru so si zato osnovali svoj klub pod imenom »Risrtensia« z obratnim kapitalom 500.000 leji. Uspehi tega kluba za-vise v prvi vrsti od zveze. Ako ta pripozna nove profesionale, ne bo nikaka zapreka. V nasprotnem slučaju bo pn predsednik vabil inozemske klube na gosi o vanj n. Vse pa kaže, da jih zveza ne bo priznala.
STEVR 1929.
Legenda se je polastila tudi izdelkov tvrdke Steyr ln pripoveduje, da bo izdelala tvrdka posebno vrsto motornega kolesa majhen avto s tri osmiinke KS. Vest je bik prehitra in bo tudi v bodočem letu " programu tvrdke na jyrvem mestu tip XII; dalje bodo pričeli z zgradbo luksurioznega dvolitersko-šestrilinderskega voza, ki ga bodo označili kot tip XX. Novi tip je bil razstavljen že na zadnjih velildh razstavah v Parizu in Londonu in je vzbudil splošno pozornost strokovnjakov. Je na višini časa, tehniško nekako sredi med tipom XII in tipom XVI. Cena odprtega voza bo eirca 12.500 šilingov. Tip XII pa ostane, kot rečeno, še nadalje prva točka programa in ga bodo kot zaprti avto posebno favorizirali. Vsled izdelave en gros bo padla seveda hidi cena.
EIPTOIV-ČAJ
Nalbollši iz najboljših sve-_tovnlh čajevih plantaž
Hadlio
Programi Hadio-£fublfana
Sobota, 3. nov. 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila; 17: Vijolina s spremljevanjem klavirja (g. Vrančič in Savinšek): Bolzoni: Pokoj; Sa-rassate: Zbogom planine moje; Sjogren: Allegro iz G-mol sonate; Grieg: Allegretto iz F-mol sonate, Sinding: Adagio iz A-mol suite; Monte: Zingaresca; Tirindelli: Elegija; Svendsen: Roman; Godard: Adagio iz Finale iz Romantičnega koncerta; 18.30: Problem tuberkuloze v delavskem zavarovanju. Predava specialist za pljučne bolezni dr. T. Jamar; 19. Predavanje iz modroslovja, vsaučil. prol. Veber; 20: Lahka glasba izvaja Dravska divizija. Vmesne speve poje g. Jug: Vilhar: Na vrtu svijet si brala; Schu-bert: »Ave Marija«; Verdi: »Ples v maskah«, Tosti: Ne ljubim te več; Volarič: Oj rožmarin; 22. Poročila.
Nedelja 4. novembra: 9 Prenos oerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 11 Laihka glasba Radio-kvartet). - 15.30 Prahistoričen človek, predava prof. Josip Šimenc. — 16 Lahka glasba (Ter-cet iz Šiške). — 16.80 Humoristično predavanje, prof. Janko Mlakar. — 17 Veseloigra (enodejanka)
—	O gledališču, predava prof. Šest. — 19.30 Prenos »Grofice Marice« iz opere. — 22 Poročila.
Dragi programi
Slovenec Ludvik Bajde. član opere v Leipzigu, poje v nedel,jo, dne 4. nov. od pol 8 do jx>1 9 zvečer v tamkajšnjem radiu slovenske in nemške pesmi. Kdor bi ga želel slišati, naj posluša Leipzig.
Sobota, 8. novembra.
Zagreb: 17.30 Koncert orkestra balalajk iz ruskega pevskega zbora — 20.30 Sonatni večer.
—	Breslau: 20.15 Zabavni večer. — Praga: 19 Tamburaški koncert — 20 »Boocaccio«, opereta — 22.25 Lahka glasba. — Leipzig: 20 »Kralj za en dan«, komična opera. — Bern: 17 Orkeslralna glasba — 20 Zabavni večer. — Katovice: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Rim: 20.45 Koncert modeme glasbe. — Berlin: 17 Zabavni koncert — 20 »Morska bitka«, tragedija (Goering). — Dunaj: 11 Kvartetna glasba — 16 Koncert orkestralne glasbe — 18.20 Komorna glasba — 20.30 »Netopir «, opereta. — Miinchen: 20.30 »Letni časi ljubezni«, veseloigra (Nicodemi) — 22.30 Plesna glasba. — MIlan: 20.50 Velik koncer Rossinijevih skladb. — Budapest: 17.30 Koncert vojaške godbe — 20.30 Kabaretni večer — 21.45 Šrarael koncert — 22.30 Lahka glasba.
Rabite
Tungsram
barium-elektronke Hranilna kwiž?ca ?a 5000 Dir?
(Izpred sodišča.)
Na zatožni klopi sedi topot zanimiva trojica z Gorenjskega: dve ženski srednjih let in mlad fantič. Roka pravice jih je posadila na zatožno klop zato, ker so tam pred leti imeli nekaj opraviti s hranilno knjižico, ki ni bila njih last. Zgodila se je pa ta reč približno takole: Fant je j<ct hlapček služil pri kmetici Mariji. Ima pa hlapčck to slabo lastnost, da se mu večkrat sline cede po tuji lastnini; bil je že p;trkrat kaznovan radi tega. Takisto je znano tudi za obe ženski, da sla bili že po parkrat kaznovani. — Fantek je torej nekoč — I. 1936. — iz gole ljubezni do tuje lastnine nekoliko pobrskal po hiši svoie gospodinje. Pri tem je staknil in vzel v kamri iz skrinje hranilno knjižico, last matere Marijo. Drugi dan je te bukvice že dobila Štularjeva Franca. Toda ona sama so 110 mara baviti s takimi stvarmi, zato je bukvice j koj oddala Žnktarjevi Pepi. Ta jki je šla v Kamnik ; in je denar iz hranilnice dvignila. Vzela je vseh : 5000 Din, le obresti je še pustila naložene. Fant ; je dobil od te vsole le 800 Din — tako vsaj pove '< Fantek pravi, da je večkrat slišal od ljudi, da* ima | njegova gospodinja dosti denarja. Ob neki priliki ' mu je Franca celo rekla, naj le kar vzame, če •
! kaj najde. Tn je spretna Franca že kar naprej razdelila tisto, o čemer se ji še sanjalo ul, da bo dobila in je rekla fantku: 1000 boš imel ti, 1000 moj mož, 1000 pa jaz. ■— fitularjeva Franca pripoveduje oelo zgodbo nekoliko drugače. Ona da ni nagovarjala nikogar, najmanj pa tega hlapfiona, naj nikar ne mislijo tega. g-osnod sodnik! Sploh predstvlja Franca živ gramofon, ki ga tako spretno in hitro vrti, da jo mora predsednik vsak hip opozarjati: »Le bolj jiočasi, bolj počasi! E, dekle, kani pa se ti tako mudi?« Izgloda res. da smatra Franca celo reč za navadno komedijo, v kateri Igra ona jjovsem navadno, postransko vlojro. Te vlog® pa se je žen.ska vprav dobesedno naučila ln ne skoči zlepa s tira. So ne da speljati na stransko pot 7, zavitimi in spretnimi vprašanji predsednika. Temveč na vse ono. kar misli, da ne spada k njeni vlogi in bi bilo morda v stanu, da njen položaj poslabša, enostavno odgovarja: »Ne vem.« V tem oziru kaže veliko bistroumnost — Takisto se spretno izmika Žnidarjeva Pepa. Ona se je ta-čas ločila od m ožji, dasi ima 4 Se nedorasle otroke. Tistilcrat je pač šla v Kamnik, ker Ji Je fttuiarjeva obljubila 500 Din Mona«. Težko se je sicer odločila, toda se je le, ker itak le od zaslužka živi, ne! »No, tako težko pa vendarle ne,« priponmi sodnik. »Za 500 Din se je pač lahko odločiti, a ne?« »Ja, gospod, težko je, težko; otroci tudi ne morejo biti sami.« Ona je torej šla v hranilnico in je r<* dvignila vse. Koliko pa je bilo naloženo, res n«. ve; niti ne ve, koliko je dobila. Sploh: ona prav malo ve o celi stvari. . Podpisala se fe pa na bukvice z izmišljenim imenom: Ana Vidic.
Tako-le torej razlagajo ženske ln fant. Kmetica Marija pa tačas sedi zadaj na klopi, posluSa, se smehlja in hoče vsak čas do besede. Ko Jo sodnik kara zato, se slednjič celo dvigne in hftf pred same sodnike, da so izpred njih obrača k trojici na zatožno klop in se jim nosmehovalno rezi: »Aha, aha, zdaj pa veste, zdaj pa imate, ja, lW' Pot,ej I>a nazaj do svojega se-deža, vse ji gre na smeh, ustnioe ji same igrajo in očividno se mamka razgovarja sama s seboj. Le od časa do časa vpade spet sodnikom v be-sfvio ali pa hiti tja do njih, meni so tudi s pašniki in je sploh videti vsa sre&ia, da vidi tiste ljudi pred seboj na založni klopi. Njeno vedenje vzbuja veselost vse razpravne dvorane in ona se menda vprav zato počuti zelo domačo v tej hi«. Ko se scdnilci podajo k posvetu, steče ven na hodnik po svojega moža, prižene ga v dvorano tn skoro od sreče zavriska, ko čuje sodbo: Fant 6 mesecev, stularjeva 8 mesece, in Žnidarjeva 2 meseca ječe z vsemi poostritvami.
Naznanila
CJuMfanslko gledališče
Drama: Začetek ob 20.
Sobota, 3. novembra: DOBRI VOJAK SVEJK. Nov«
vprizoritev. Izven. Nedelja, 4. novembra: ob 15: MODRI OSLIČEK MIŠKO. Preinijera. Mladinska predstava. Izven. Ob 20 zvečer DOBRI VOJAK ŠVEJK. Izven. Ponedeljek, 5. novembra: TAJNA D0LGFG<\ ŽIVLJENJA. Red B.
Opera: Začetek ob pol 20
Sobota, 3. novembra: DALIBOR. Red C. Gostuje
basist Josip Križaj. Nedelja. 4. novembra: ob pol 20: GROFICA MARICA. Izven. Ponedeljek, 5. novembra: Zaprto.
Naznanjeni premijeri »Oedipun rex< in »/a komične opere« se bosta vršili šele prihodnji teden, ker je g. Betetto bolan in vsled prehlajenja ne more peti kakor je bilo mišljeno v petek 2. t. m. Zalo se vprizori v petek 2. nov. za abonente reda A. operela Boccaccio, ker je zadnjič vsled pokvarjene elektrike bila odpovedana.
Basist .losip Križaj, gost v ljubljanski operi. V soboto, dne 3. t. m. gostuje v operi Dalibor v vlogi ječarja basist Josip Križaj. Vlogo ječarja je l>revzel osled obolelosti g. Julija Betetta. Predstava se vrši za red C.
Uprava Narodnega gledališča vljudno prosi vse p. n. abonente, da poravnajo svoj III. obrok do
10.	t. m.
Mariborska gledališče
Sobota, 8. novembra ob 30. uri: MOJ OCE JE IMEL PRAV. Ab. B. Znižane cene. Kuponi. Nedelja, 4. novembra ob 20. uri: GEJŠA. Znižane
cene. Kuponi. Ponedeljek, 5. novembra ob 20. uri: GEJŠA. Gostovanje v Ptuju.
Prireditve m društvene vesti
Šentjakobska nrosveta priredi v nedeljo, dne 4. novembra ob pol osmih zrvečer predavanje.
Šiška. Kat. prosv. društvo. Na splošno željo ponovimo jutri ob pol 8 zvečer v dvorani žalo-igro »Mlinar in njegova hči«. — Ker je zanimanje že sedaj zelo veliko, si preskrbite vstopnice pravočasno. Vabi jeni I
Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine S. U. S. v Ljubljani ima drevi ob 8 svojo običajno sejo.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* ima svoj prvi koncertni nastop v letošnji sezoni v nedeljo
11.	in ponedeljek 12. novembra 1928. V nedeljo 11. novembra dopoldne se vrši mladinski koncert, v ponedeljek 12. novembra pa koncert s programom novejših zborovskih del ob 20 v Unionski dvorani. Vstopnico so že v predprodaji v Matični knjigarni.
Rimske toplice. Danes popoldne ob 16 vas vabi Mladinska godba na »Novo pošto«, kjer priredi Medvedova dramo peterodejanko: »črnošolec« Ugodna zveza z vlaki 1
Naše difaštvo
Pri nn. frančiškanih se bo začela Jutri sveta maša za akademike. Ob 11 kratek nagovor, nato sv. maša. Obravnavala se bo tvariua: »Krivda in zlo«.
Krščansko social. akad. khib xBorba* je na svojem rednem občnem zboru dne 29. oktobra izvolil sledeči odbor: lov. Franjo Satler, oand. iur., predsednik; tov. Tcne Stariha, cand. iur., podpredsednik; lov. Joško Suhač, stud. iur., tajnik; tov. Stanko Jug, slud. phil., blagajnik in gospodar.
Co-rfeveni vestniR
MeHanska Marijina kongregatija pri sv. Jo-iefu ima v nedeljo, dne 4. t. m. ob 7 zjutraj skupno
„>oSrt lo /,V.I,r>I!l.. ..I.	.JL----------!
.^..i,	i., . ..i.njuv,	pvi J.1 UMUULUVilU BOJU.
ob 11 pa rodili shod v kongregari jski kapeli.
Koifrrefjafijti gospode pri sv. Jožefu iina jutri v kapeli ob 7 sv. mašo in obhajila
i oa
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9vrsticseračunajo višje Zaoglase strogo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dur
Najmanjši znesek 10Din.Pmlojbina za šifro 2Din.Vjakogla> treba plačatipri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če jepriložena znamka.Cek.račun
•r.
a ii
Trgovski pomočnik
vešč v mešani stroki, star 19 let, absolvent gremi-jalne šole, prosi službe v mestu ali na deželi pod »Agilen« št. 10.653.
Prodajalka
pridna in, poštena, želi premeniti službo. Gre tudi na deželo in bi eventuelno pomagala pri gospodinjstvu. - Pisma je nasloviti na: Cilka Mi-klavžin - poštne ležeče, Velenje.
Šivilja
se priporoča za splošno delo. Prevzame delo tudi iz tovarn in trgovin. — Mar. Japelj, Vrhnika 88.
ilužbodobe
Trgovski pomočnik
mlad, agilen, z dobrimi referencami mešane stroke, se sprejme takoj; istotako se tudi sprejme trg. učenec s potrebno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, pri firmi: J. Kušlan, Kranj (Gorenj.).
Učenko
z dobro šolsko izobrazbo, pošteno, močno in zdravo, se sprejme v večjo trgovino. Prednost imajo hčere trgovcev z meščansko šolo. Naslov v upravi št. 10.604.
se sprejme upravi
Postrežnica j |
:jme. - Naslov v I JI »Slov.« št. 10.729. Ii
Pouk
Mesarski vajenec
močan, se sprejme. Pod šifro »Mesarija« 10.733.
Dobro kuharico
perfektno. samostojno, ki bi bila zmožna voditi tudi večje gospodinjstvo, iščemo. - Ponudbe jc nasloviti na Oskrbništvo graščine v Ribnici.
Trgovski pomočnik
vešč mar.ufakturne in galanterijske stroke, prost vojaščine, star 22 let, absolvent srednje šole, želi primerne službe. Gre ludi kot pisarniška moč. -Cenj. ponudbe na upravo Slov. pod: Agilen 10.675.
Vajenca
išče za takoj Cir. Podržaj, ključavničar, Ig-Studenec.
Dijak
se sprejme v vso dobro oskrbo. Naslov v upravi Slovenca v Mariboru.
Ptisestva
51 oralov
veliko kmečko posestvo naprodaj. - Ponudbe pod »Posest št. 10.705.
Otvoritev
novih tečajev francoščine, italijanščine, nemščine, angleščine in zasebne lekcije dne 5, novembra. - Šola za jezike po
Metodi Berlitz: Kralja Petra trg št. 8.
Zaslužek
Stalni krajevni
zastopniki
proti mesečni plači in proviziji sc sprejmejo takoj za dobičkanosen predmet. Ponudbe pod »Uspešno« št. 10.666 na upravo »Slovenca«.
$tailovanja
Stanovanje
iščem za november z eno sobo in kuhinjo za dve osebi v mestu. Plača se tudi za eno leto naprej. Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.644.
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Cena nizka. Vprašati v upravi Slovcnca pod št, 10.725.
Meblovana soba
sc odda gospodu v centru mesta. - Naslov pove uprava Slov. št. 10.723.
Stanovanje
brezplačno, dobi, kdor posodi 2500 Din do vrnitve. Ponudbe na upravo Slovenca pod »2500« št. 10.734.
Lokal
za prodajo pletenin iščpm na prometnem kraju v Ljubljani aH Zagrebu. — Ponudbe z navedbo cene na upravo Slovenca pod »Lokal« št. 10.730.
Mdamo
Fižol za kuho
nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana.
»Tungsram«
tricevni radio - aparat — prodam za ceno 1500 Din. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 10.627.
Salonska suknja
snažna, dobro ohranjena, ceno naprodaj. - Naslov v upravi Slov. št. 10,724
Konvers, Leksikon
Brockhaus, naprodaj. — Židovska steza št. 2/1.
Fižolova in koruzna stebla
ter nekoliko otave prodam. - Studa 31, občina Domžale.
Kupimo
Dva para gorskih
čevljev
štev. 41—43, kupim. -Ponudbe na upravo Slovcnca pod »Čevlji«.
Bukovih drv
kupim 10—15 vagonov. -Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 10,707.
Žaganje drv
z motorno žago. - Uran Franc, Vilharjeva ccsta, telefon št. 2820.
»Ford« model 1927
v brezhibnem stanju, z novo pnevmatiko, za Din 16.000. - »Renault« šest-sedežni laxi, moderno opremljen, v dobrem stanju, za 26.000 dinarjev. -»Fiat« 501, 4 sedežni, za 26.000 Din. - »Presto«, 6 sedežni, stalno v rabi, za 20.000 Din. - »Renault« mali, prvovrsten, samo 11.000 km rabljen, za 30.000 Din. - »Chevrolet«, 13,000 km rabljen, kot nov, za 35.000 Din, naprodaj pri tvrdki Lampret in drug d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 22.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din. L Brozovič, kem. čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.
Razno
Darujte
Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, 'Volfova ulica it. 121
Klavirji prvih svetov, znamk!
ALFONZ BREZNIK
Mnbljnna, Mestni trg 3
Najmanjši obroki
Zaloga ln izposojevalnica
najboljših klavirjev, pi aninov in harmonijev Ste!nway. IJHsendorfer. FUrster, Httlzl, Hofmati, Original Stlngl. Popra vila in uglaSevanie nn.t cenejšo. — Najbogatejša Izbira vseh ostalih glasbenih instrum. in strun.
Debele
iuskinaste otrobe
kupite najceneje pri tvrdki
A. VOLK. Llutmano
Resljeva cesta 24.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Otamaiie
v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din. olo-rnanska pregrinjala, mo-droce itd. kupite najboljše. - Rudofi SEVER tapetništvo, Marijin trg 2.
Jnseraii
V\
Slovencu-
imajo največji uspeh'
Največja razprodaja na celem svetu zaradi svoje prvovrstne kakovosti
Lipton
tej
Društvo Lipton Ltd. London
Zastopstvo in skladišče za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Črno goro
Nikola Stankov, Zagreb, Prilaz 75
Prodaja s skladišča ali direktno iz Londona. Iščejo se krajevni zastopniki
Kupimo vsako količino rezanega lesa
amerikanskih dimenzij
Cene izredno ugodne. Dobava do srede decembra t. 1. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Amerikansko dimenzije« štev. 10.639.
Ksilolitni tlak
polaga:
MATERIAL trg. d. z o. z. Ljubljana. Dunajska cesta št. 36
Obiaoa
Uprava državnih monopolov želi nabaviti na pcdlagi rešenja uprave M br 24.148 z dne 13. septembra in E M br. 23.075 od 30. oktobra tega leta potom druge ofertne ponudbe, ki se bo vršila na dan 27. novembra 1928 ob 11 dopoldne v pisarni uprave:
1900 m:' desk raznih dimenzij in mehkega lesa za potrebe tobačnih tovarn.
Pogoji kakor tudi vsa ostala pojasnila sc morejo dobiti vsak uradni dan v pisarni uprave državnih monopolov, ekonomsko oddelenje od 8 do 12.
Iz pisarne Uprave Državnih monopolov E M br. 23.075 od 30. oktobra 1928 v Beogradu.
. PUH - PER3E R MIKLAUC LJUBLJANA
Proda se radi nenadnega odpotovanja
izborno vpeljana trgovina z drvmi, ogljem in premogom z vsem inventarjem, zalogo drva in premoga in potrebno opremo; motorna električna žaga za žaganje drv, naprava za vezanje kolobarjev, veliki voz s konji in mali ročni vozovi za razpeljavanje po mestu. Prostrano in zelo prikladno skladišče s potrebnimi barakami za pisarno z vpeljanim telefonom, kuhinjo itd., se nahaja v večjem mestu Dalmacije na zelo prometnem kraju. Resni reflektantje naj se obrnejo pod »Za- 17.773« na Publicitas, Zagreb, Gunduličeva 11.
Strešno opeko
in ves stavbni material nudi najugodnejše
MATERIAL, d.zo.z.
LJUBLJANA, Dunajska cesta SI. 36.
REVMATIKI
in vsi. ki vas muči išias, ki vas boli in fflfc ■ ^fltt y trga v ilenkih, mišicah in kosteh, Jlm J fl JM
naročite še danes steklenico ICV HI ^Mi HB
in že jutri Vas bo iznenadil uspeh.
V vseh lekarnah in drogerijah I steklenica s točnim navodilom 16 Din, koder je ni dobiti, naročite na naslov: Laboratorij „ALGA", Sušak. 4 stekl. 77 Din, 8 stekl. 131 Din, 14 stekl. 205 Din, 25 stekl. 320 Din.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZBEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNfiCA K. T. D.
v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA <5 II. NADSTROPJE
Vsevolod Iv&nov:
Povratek Buddhe
(Povest.)
22
Velblodi mislijo svoje. Svetlorjava dlaka jim visi v velikih kosih čez čela. Arba škripa — pot je suha in dolga, arba si pomaga s kričanjem. Lasten ali tuj krik te veseli v puščavi.
Profesor občuti v žilah veselo iskreče drhtenje. Pleča mu naravnost rastejo, pa sleče plač in veselo gleda polhe1, ki veselo švigajo v luknje.
»Ho-o!...«
Buddha se ziblje v arbi. Buddha je zakril oči z odejo in bo šel zaspan skozi pesek in stepe.
Pod profesorjevimi čevlji so nove trave, ki še dišijo po zemlji. Utrga je šop in tudi njegovi dlani dobijo takoj duh rastoče zemlje.
>Ho-o! ...« kričijo gonjači.
Mar potrebujejo krik velblodi, ki gredo in bodo šli tako naprej leto, dve in tri, dokler je saksaul2 in pesek. Krik potrebuje človek.
Tudi profesor kriči s tenkim glasom: Ho... ho ... ho!...«
Tretji dan na vse zgodaj pridrevijo izza peščenih, z grmovjem porastiih gričev h karavani jahači. Eden
1 Stepni polh, mus spermophilus citellus, česk. sysel, rusk.
suklik, nemšk. Zieselmaus, ki si dela luknje v zemlji, je drugačen nego gozdni polh, glis glisli., česk. plh, nemšk. Bilrhmaus ali Siebenschlftfer, ki živi tudi v gozdovih ob Ballijskem morju, na Poljskem, Podolju, Kavkazu in celo ob Volgi. Slovensko ime suslika mi ni znano.
* Saksaut — bodeče siepno grmovje, ki ga j« velblod.
med njimi ima črno cunjo na dolgem drogu.3 Vajeti iz sirovega usnja jim drčijo iz rok (menda so nevajeni jezdeci), in plašno vpijejo: »Iieeej... ieeej!...«
Gonjači si zakrijejo tilnik z rokami in padajo na obraz. Velblodi pa korakajo naprej. Sedaj zakriči eden od jahačev: v,Čoh!«
Velblodi se vležejo.
Profesor Safonov je miren, le roke vtakne bogve zakaj v žep plašča. Potem gre s ceste k jahačem in misli: Na vsak način bi bil moral zahtevati stražo.-?: Prctesor Safonov se čuti nekoliko krivega in zadržuje korak. Zdaj pride jahač s črno cunjo tik do njega. Konjska noga drgne profesorja ob bole, in občuti duh mokrega usnja. Kirgiz, skoro ruskega debelonosega obraza in mečnih dobrih zob, se nakloni iz sedla, vrže vajeti čez lok in vpraša: »Kam potuješ?«
Profesor še bolj ostro občuti svojo nerazumljivo krivdo in odgovori radi tega nekoliko naglo: » V Ser-giopolj... Kam pa ste vi namenjeni, državljani? .
Toda zdaj zamahne Kirgiz z roko in ga bije po glavi z nečim topim in toplim. Profesor pograbi z eno reko sedlo, drugo pa steguje k svojemu vratu. Vse naokrog je slizasto, rumeno, trpko — in ima hud duh. Kirgiz kriči in ga bi je po plečih.
Profesor pada.
Jahači se zapodijo ukajoč okrog arbe, udarjajo po konjih in ko se naveličajo zasledovati drug drugega, pridejo k Butlrlhi.
Gonjači se vzdignejo in vsi gledajo pričakujoče proti griču, odkoder dirja še en jahač. Na glavi ima vojaško kapo, ki mu je premajhna, in njegova roka je vedno b glavi. To je Nogim-Bej. čakal je nanje za
3 črnu zastava je znak roparjev.
gričem. Kirgizi hitijo, presekajo motvoze in zvrnejo Buddho v pesek. »Semkaj,« reče Nagim-Bej, in že razbijajo s sekirami Buddhi prsa. V prsih Buddhe skrivajo lame pogosto dragocenosti, toda prsa Buddhe so prazna. Nato odseka eden od Kirgizov poslačene prste in jih vtakne v hlačni žep. Hizret-Nagim-Bej stopi k ležečemu človečku, ki se Nagimu-Beju smili, a velblodi so več vredni. Kirgiz, ki je udaril človeka s palico, bi rad imel zlati zob, toda Hizret-Nagim-Bej strogo reče: »Kiter1... pusti ga umreti z zobom! Ta pozna peta). Kirgizi počasi obrnejo velblode.
In potem, zvečer, preden umre, pridvigne profesor Safonov pleča z zemlje in grabi z rokama: naprej, nazaj, na desno... pod prsti se vleče gosta voda.
A to ni voda, — to je pesek.
Pesek.
... S temno, ki*vavo-rdeče ranjeno medjo so napolnjena njegova razklana prsa, ki jih je razbila sekira. Njegov visoki podbradek je opljuvan z železom. Njegova zlati prsti drevijo in občutijo smrdljivo kožo Kirgizovo. Njegove oči pa so obrnjene kvišku in gledajo mimo in preko letečega peska. Toda čemu in koga naj tam vprašajo: »Kam naj obrne sedaj Buddha svojo pot?«
Ker, — nad Buddho je samo nebo napeto, ka-menito molčeče in z vonjem zemlje napolnjeno.
Samo...
(Konec.)
1 *Kiter<: je kirgiški medmet in pomeni »pročk. steza je daloč od ceste (človek je bil bedast: razumen
SSfigfc
8
S
£	o
<
n r*B s	—-
. ._, —	<
< rt	= t"fln> t/>
• n r-	o
M
S|
-j 1 a B a M
ra
N
N <
N	" -
S-
j? 5 -t ' * * i zH
C^S si O s-K *
>S fO H3*" S
5 oŠ*!"
Ni 2. = S S.
»s-- Z Lir
trn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Kar«) Cet
izdajatelj di. Fr. Kolovcc.
Urednik: brane Terseglav>