Leto LUV Poitolna plačana * gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 17. oktobra 1936. Štev. 239 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno .^flMU^^^. ^^ ^^^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^^^ ček. račun: Ljub« 19 Din. sa morem- ^^^^^^^^ & 'jana ŠL m •tvo 40 Din - no- ^^^^ W ^^M ^^ V MB ^^^ M ^^M ^^M ^ io.349 za deljska izdaja ce- ^^^^^ ^^M M ^^^^ U Spi^ ^^M 756V loletno 96 Din. za flV Jf ^BSM inozemstvo Din ^^^BB ^HB ^^B fl^V M ^^M Uredniitvo je v ^^ JLv JKLmmŠ^ ^^^^^^ Uprava: Kopitarjevi 0L6/III jeva 6. telefon 2999 Telefoni nrednlitvni dnevne služba 209« — nočne 2994, 2994 in 205« ■ Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljkn in dneva po praznike Breznacionalni „nacionalizem" naše opozicije Pri prihodnjih občinskih volitvah nastopi v taboru, ki ga je slovensko ljudstvo tako posrečeno imenovalo »sračje gnezdo«, ker se v njem zbirajo ljudje, znešeni skupaj z vseh vetrov, tudi skupina, ki je vsa histerična, da bi jo imenovali »nacionalistično«, pa ji tega naslova ije priznajo, ampak se ji slovensko in jugoslovansko javno mnenje le veeelo smeje. Skupina naših »nacionalistov« je, kakor bi gledal človeka, ki bi se rad odel, pa ima prekratko in preozko odejo. Če jo potegne k vzglavju, mu noge ostanejo na mrazu, če jo potegne k nogam, pa ga zebe v naga prsa. ce jo potegne na desno stran, kaže na levi gola rebra, če jo potisne nazaj proti levcii, je zopet desna stran razgaljena. Če se skrči in upogne kolena, gre ž njimi kvišku tudi odeja, če se zvije v klopčič. pa mu na vseh koncih gledajo izpod nje nesrečni prezebli udje. Takšna je naša skupina slovenskih jugoslovenskih »nacionalistov«. Na vse mogoče načine, ki so, objektivno povedano, občudovanja vredni, se tru, di, da bi se pokrila z nacionalističnim dostojanstvom, prepleskanim z rodoljubnimi barvami in prešitim s tehtnimi nacionalističnimi šlagerji, pa ne gre in ne gre. Osemnajst let že, to se pravi, odkar živimo v skupni narodni domovini, že poskuša, pa ne gre. Svoj vbogi »nacionalizem« nateguje enkrat gor, drugič dol, enkrat sem. drugič tja, pa ga je le vedno okrog in okrog mnogo premalo, da bi mogel vso nagoto zakriti in preprečiti, da se ne bi ob nepravem trenutku, recimo, kar naenkrat prikazali izpod odeje recimo rdeči rožički kakšnega internacionalista, zavihan nos kakšnega nem-čurja ali drugega narodnega odpadnika ali pa celo zarotniška čepica kakšnega breznacional-nega framasončka. Slovenski narod je brez dvoma narodno zaveden. Jugoslovanska država je na narodnem idealizmu zgrajena. Tega nihče ne sme tajiti. Narodna zavest je pri nas v visokih časteh. Pri nas cenimo in spoštujemo čuvstva ki veljajo narodu in njegovim svetinjam, kot so ma-terni jezik, kultura, zgodovina. Pri nas bi tudi svoje nacionaliste cenili in jih na visoko spoštovano mesto posadili ter na nje ponosni bili, če lij se nam ne kazali v tako neprikupni podobi. Lahko bi bili naši domovini v okras, knt lep ptišeljc fantu, ki si ga zatakne za Uobuk, ali dekletu, ki si ga potisne za nedrija. Tako pa Iih nihče ne mara, ko vidi. kako sc stegujejo n zvijajo v pretesni oblekci, ki jim na vseh koncih in krajih poka, ker ne morejo in ne morejo vanj spraviti svoje raznolike preobilno* t i. Nacionalisti, kako lepo bi zvenelo to ime po naših lepih krajih, ko bi bilo resnično! Kako lepo bi sc podala nacionalistična obleka, če hi pokrila telesa, ki jim je bila pomerjena. Pa ni! Zato se vidi kot da bi bila spaka! Nacionalisti to, ki so dne 14. avgusta 1928 v svojem glasilu »Jutru« na uvodnem mestu pisali: »V nedeljo je ves prečnnski narod dvignil svoj glas in v nebo se je dvignila veličina in neomejenost njegove volje, da si ustvari novo boljšo bodočnost. In v ponedeljek belgrajska okrvavljena skuftščina... sprejela nettunske konvencije...«, Jugoslovenski »nacionalisti« so to? Pojte, pojte, ne omadežujte tega svetega imena! Nacionalisti to, ki so v svojem glasilu »Jutru« dne 24. avgusta 1928 bohotno objavili sliko udeležencev zgodovinske seje Kmetsko demokratične koalicije, kjer vidimo med udeleženci poleg še živečih in politično aktivnih »nacionalističnih« veljakov tudi podobe Svetozarja Pribičeviča in dr. Ante Pavel i ča. pa-tri.jotičnego »jugoslovenskegn« spomina? Pojte, pojte, saj vam narod ne verjame, in nikar ne skrunite tako svetega mesta! »Nacionalisti« to, ki so v dobi glasovite diktature v pomanjkanju zavednih narodnih Slovencev polovili pod svoje zastave vse nemčur-stvo v Sloveniji ter celo v strankine odbore imenovali nemškutarske izdajalce, ki še v svetovni vojni, ko je slovenski narod romal v ječe zaradi srbofilstva, s slovenskimi vojaki niso marali slovensko govoriti in so slovenskega kmeta iz uradov odslavljali z nasmeškom, češ da ne razumejo slovensko? »Nacionalisti« to. ki so po prsih nemškutarskih narodnih odpadnikov, ki so v stari monarhiji slovensko rajo izžemali in jo pridno avstrijskim oblastem denuncirali, ra-zobešali po nemčurskih prsih jugoslovanska odlikovanja v povračilo za »zasluge«, ki so si jih stekli, da so jim pomagali do oblasti? Nacionalisti« to, ki so se za vedno osramotili v naši narodni zgodovini,da so nnd slovenskega volivca in davkoplačevalca zato. ker je hotel ostati Slovence, nagnali trumo odlikovanih nemškutnrjev, da so narodno rajo preganjali in zatirali v imenu jugoslovenskega nacionalizma na isti način, kakor so jo pred 20 leti tudi preganjali in zatirali v imenu pangermnn-stvn? »Nacionalisti« to, ki so se po štajerskih naseljih in po Kočevskem izdajalsko vezali z narodnimi odpadniki, z njimi sklepali volivne pakte, njim prepuščali slovenske občine in slovenske otroke, samo, da so nalovili nekaj glasov, ki so jih potem v triu m fu nesli v Belgrad prodajat kot pristno narodno blago? »Nacionalisti« to, ki so dopuščali, ne samo dopuščali, marveč hoteli, da je nemškutar postni zastopnik slovenske zemlje, samo, da je ne zntsopa slovenski mož, ki hrbta pod njihovim bičem ni vpognil? »Nacionalisti« to, ki so sadistično raz-puščali in zaklepali slovensko prosvetna društva 111 slovenske prosvetne domove, brez katerih bi bržkone sedanja Slovenija bila že ponemčnr-jena pokrajina, nemčiirjem pa puščali njihova odpadniška društva »Kulturbiindn« in jih celo zalagali 1. državnimi podporami? »Nacionalisti« to, ki so dovolili, da je strupeno vsenemško glasilo v Celju začnsa njihove diktatorske oblasti v Sloveniji smelo javno sramotiti preizkušen slovenski narodni tisk in dajati slovenskemu narodu lekeijo o jugoslovenskem nacionalizmu? »Nacionalizem« to, da se jc nn severni meji Iz strahu pred nemškimi pritiskom? Italija išče Malo zvezo .. • Gospodarsko sodelovanje Rimskega bloka in Male zveze Pogajanja le ločeno s posameznimi državami? Rim, 16. okt. b. Današnji »M e s s a g e r o« objavlja daljši uvodnik o ponehavanju napetosti med Italijo in državami Male zveze. Prvič se je zgodilo, da je poluradno fašistično glasilo na tako viden način simpatično pisalo o državah Male zveze in se tako prijateljsko izražalo o gospodarskem pomenu te skupine držav, »s katerimi želi Italija sodelovati« in da Italija ne pozna nobenih političnih zaprek, ki bi najbolj tesno sodelovanje na gospodarskem polju ovirale. Fašistični list je vesel, da sme to ugotoviti in pričakuje, da bo »kmalu nastal v mednarodni politiki takšen položaj, ki bo dovolil, da bo Italija in države male zveze lahko mirno pristopile k stvarni izgradbi tega sodelovanja na gospodarskem polju.« Vaš dopisnik se je skušal na merodajnem mestu poučiti o verodostojnosti teh informacij. Odgovorilo se mu je, da takšna zamisel obstoja. Toda Italija se ne bo o tem vprašanju razgovarjala na sestankih, ki jih bo imel grof Ciano v Berlinu z nemškim kanclerjem Hitlerjem, marveč bo o tem izključno obravnavala o tem le na sestanku rimskega bloka, ki se sestane na Dunaju v prvih dneh meseca novembra. Italija ne smatra potrebno, da bi se z Nemčijo menila o tem, kako si hoče urediti svoje odnošaje s podonavskimi državami. Italijanska vlada hoče s Hitlerjem ugotoviti sporazumno stališče le glede nekaterih zapadnoevropskih vprašanj (lo-karnski pakt, zapadni pakt itd.). Pač pa nameravajo to vprašanje sprožiti na dunajski konferenci rimskega bloka, in sicer le bolj rahlo, ker je italijanska vlada naziranja, da še ni končnoveljavno proučila vse stvarne možnosti, kako organizirati to sodelovanje med državami rimskega bloka in državami Male zveze. Italijanska vladp namreč vztraja na stališču, da naj bo podlaga za dokončno rešitevvseh težav v Podonavju rimski blok, h kateremu bi se naj na kakšen način pritegnile države Male zveze. Zanimivo je tudi stališče italijanske vlade, da ne bo predlagala, naj se njen rimski blok z M a 1 o zvezo pogaja kot s celoto, oziroma, naj se italijanska vlada sama pogaja z Malo zvezo kot t gospodarsko in politično enoto, marveč želi da bi se približevanfe uresničilo na podlagi pogajanj s posameznimi državami Male zveze, ločenim druga od druge. Na isti način na primer, kot se je Avstrija na gospodarskem področju približala Češkoslovaški, kot se hoče Rim na gospodarskem področju približali tudi s Prago. Italija bi v prvi vrsti poskušala priti na čisto z Jugoslavijo, s katero hoče najboljših gospodarskih odnošajev, ki jih nobene politične zapreke ne ovirajo, kot pra- vijo v Rimu. Nadalje bi nastopila kot posrednica za gospodarsko razčiščenje odnošajev med M a d j a r -s k o in njenimi sosedami ter bi vplivala v pozitivnem smislu. Tudi Avstrijo bi skušala pregovoriti, naj raztegne svoje dobre gospodarske odnošaje s Prago tudi na druge članice Male zveze. Krat-komalo, iz pisanja italijanskega tiska in iz mnenja odgovornih političnih krogov izhaja, da bo Italija posvetila odslej mnogo pozornosti, da si pridobi v Podonavju simpatije bloka Mate zveze in da je pripravljena za to doprinesti tudi gotove žrtve. I z strahu pred Nemčijo. Bodočnost bo pokazala. Italija gradi trdnjave v Albaniji Tirana, 16. oktobra. AA. jHavas.) Albamka vlada je za dograditev trdnjave vri Draču in njena opreme z modernim orožjem najnAa pri Neapeljski banki posojilo v znesku 3,735.00* zlatih frankov. Posojilo se opira na določbe posebnega zakona in na gospodarske in finančne pogodbe med Italijo in Albanijo, ki so jih podpisali 19 marca 1. 1935 v Tirani. Razburjenje zaradi Belgije Pet vprašanj Pariza Belgiji bodo sledile tudi druge šibkejše države Pariz, 16. oktobra, b. Snoči zelo pozno se je končala konferenca med Loenom Blumom, Delbo-som in Daladierom glede belgijskega sklepa o nevtralnosti. O tej konferenci ni bilo izdano nikakršno poročilo, le iz dobro poučenih krogov se čuje, da bo v teku današnjega dne poslana belgijski vladi pola s sledečimi vprašanji: 1. Kakšno stališče zavzema Belgija danes do svojih obveznosti, ki jih je prevzela z lokarnsko pogodbo? 2. Kakino stališče zavzema Belgija do bodočih pogajanj petih zapadnih velesil? 3. Kakšno stališče zastopa belgijska vlada do pakta Zveze narodov in do načel kolektivne varnosti in medsebojne obvezne pomoči? 4. Kakino stališče namerava zavzeti Belgija do 21. 16 pakta Zveze narodov glede prevzetih obveznosti? , 5. Kaj namerava Belgija ukreniti v smislu Iran-cosko-belgiiske vojne zveze in sporazumi, ki je bil dosežen med francoskim, angleškim in belgijskim generalštabom potem, ko je zasedla Nemčija Po-renje. Pariz, 16. oktobra, c Dopoldne je belgijski odpravnik poslov obiskal zunanje ministrstvo in bil sprejet pri tajniku ministrstva Alexisi Legerju. Pri njem je ostal poldrugo uro. Leger sestavlja vprašal-no noto na belgijsko vlado. Izve se, da je belgijski poslanik izjavil, da se Belgija čuti vezana po določilih pakta ZD in tudi po določilih izjav z dne 19. marca t, 1. glede vojaških obvez iz lokarnske pogodbe. Bruxelles, 16. oktobra, c. Francoski veleposlanik Laroche je obiskal zunanjega ministra Spaaka, ki mu je izjavil, da se Belgija ne misli odreči svo- jim dosedanjim obvezam. Povdaril pa je, da bo Belgija zahtevala, da se ji točno določijo obveze iz pakta ZN. Tako se torej Belgija pridružuje nev-tralnostnim izjavam in nevtralni politiki, ki jo v ZN zastopajo Nizozemska in severne države. Havasov dopisnik pa tudi poroča, da se bodo še nadalje vodila pogajanja med francoskim in belgijskim generalnim štabom, ki so v zvezi z londonsko izjavo z dne 19. marca t, 1. in ki govore o izpolnitvah varščin iz lokarnske pogodbe. V Londonu pravijo: Veselje v Berlinu Berlin, 16. oktobra, b. Zaradi sklepa Belgije, da ostane v bodoče strogo nevtralna, je zavladalo v berlinskih političnih krogih velikansko veselje. Nemiki krogi so zadovoljni tembolj, ker vidijo, kako so Francozi v skrbeh zaradi tega nenadnega belgijskega koraka, ki je za Francijo hud udarec. Nemški politični krogi so prepričani, da je sedaj končno odletel vogalni kamen in sistem kolektivne varnosti, ki ga zagovarja in z vsemi silami gradi Francija. V Berlinu so mnenja, da se bo Belgija brezpogojno odrekla zavezniške politike s Francijo in računajo celo z dalekoiežnimi posledicami. Izražajo tudi upanje, da bo sedaj končno padla zavesa in da ne bo odšla v pozabljenje samo lo-kamska pogodba, temveč da bo končana tudi kolektivna komedija. Razen tega pričakujejo Nemci še zbližanje z Belgijo, česar se pa Francija najbolj boji. Srednja Evropa in Balkan sledita London, 16. oktobra, b. Londonska vlada prav nič ni razburjena vsled stališča, ki ga je zavzela Belgija v vprašanju nevtralnosti. V Londonu razumejo, da je belgijski kralj imel svoj znameniti govor tudi iz notranjepolitičnih razlogov, kajti med katoliškimi Flamci se dviga vedno bolj strah, da ne bi komunisti iz Francije prodrli tudi v Belgijo in da je vsled tega treba zveze s Francijo čim bolj zrahljati. Kralj jih je s svojim govorom pomiril. Nadalje so v Londonu mnenja, da je belgijski kralj izrekel samo težnjo, ki je skupna vsem malim državam, ki so se naveličale služiti velesilam in nočejo več, da bi zanje krvavele. Zato mislijo v Londonu, da pridejo za Belgijo na vrsto ie druge države, predvsem nekatere države v srednji Evropi in na Balkanu, ki o vprašanju stalne nevtralnosti mnogo razmišljajo ln hočejo svoje oboroževa- Sračje gnezdo, ki se tudi ljudska fronta imenuje, dela roko v roki z JNSarji, samo da bi razbili enotno fronto slovenskega ljudstva, ki je slovenskemu narodu tako silno potrebna, če naj izvojuje svojo resnično svobodo in enakopravnost naše države neničurstvo v par letih tako razpaslo, da je ustanovilo v Ljubljani pod nosom nacionalistov svoj vsenemški Gau in začelo po svojih inozemskih revijah objavljati veleizdaj-niške zahteve po vrnitvi slovenskega ozemlja, ki da je »deutscher Kultiirboden« in »deutscher Raum«, k nemškemu ozemlju? Gospodje »nacionalisti«, ali je to vaš »nacionalizem«? Pojdite z njim kamor hočete, v naš inarodni državi zanj ni prostora! »Nacionalisti« to, ki pošiljajo svoje zastopnike v hitlerjevsko Nemčijo, da se v propagandnem ministrstvu uče nemškega rasnega duha in nemških metod osvajanja, da jih vpo-rabijo, kadar bo treba zopet z ncmčurskiini glasovi podpreti njihovo željo po oblasti nad Slovenijo in Jugoslavijo? Slovensko ljudstvo bo pri prihodnjih občinskih volitvah volilo nacionalno. O tem ni nobenega dvoma. Za to tudi ni treba nobene agitacije Mimo teh »nacionalistov« pa. ki se na obronkih slovenskega in jugoslovanskega narodnega življenja spakujejo v nacionalnih barvah — v družbi z nemčurskimi narodnimi odpadniki in komunističnimi inter nacionalisti — pa bo šlo z gnjevom in studom. Z gnjevom, da po tolikem trpljenju, ki spremlja slovensko pot v skupno jugoslovansko domovino, šc vedno nismo mogli jiopolnomn iztrebiti narodnega neznačajništva, s studom pa. ker jc ta obrobni preostanek naše narodne rasti madež na naši jugoslovanski domovini. Slovensko ljudstvo bo volilo nacionalno. Jugoslovanski in slovenski nacionalizem pa je na praporu Jugoslovanske radikalne z nje d niče in okrog jugoslovanske vlade, ki izpolnjuje visoko in rodoljubno nalogo, ki ji je b i 111 v usodnem trenutku izročena. Naj bodo volitve tudi nacionalistični plebiscit, ki bo z »nacionalizmom« srač-jega gnezda v dravski banovini pokopal za vedno tudi zadnje ostanke narodnega izdajni-štva na izpostavljeni točki naše severne meje. nje strogp omejiti izključno le na nacionalne potrebe. Tudi Nizozemska! London, 16. oktobra, b. V diplomatskih krogih govorijo, da bo v najkrajšem času tudi Nizozemska objavila svojo nevtralnost. Izjava, ki jo namerava podati nizozemska vlada, še ni izdelana. Minister Deveze: Potrebno, kar se je zgodilo Bivši vojni minister Albert Deveze, ki je igral pri obnovi belgijskih vojaških sil znano odlično vlogo, je dal poročevalcu Havasa tole izjavo o govoru belgijskega kralja in o razburjenju, ki je zaradi lega nastal v Franciji: Tega razburjenja ne razumem. Med Francijo in Belgijo. med tema dvema prijateljskima deželama ni nikoli obstajala zveza. Podoben pakt hi bil mogoč le. če hi obe državi vzajemno podredili svojo zunanjo politiko skupnemu dogovoru. Na to pa nista vladi obrh držav nikoli mislili. Rolgija ima Ic eno veliko dolžnost: da nikoli ne dovoli brez obrambe do poslednje kaplje krvi tujemu zavojevalcu, da hi šol čez njeno ozemlje in' zadel srce njenega naroda. To je obramba, ki smo jo pripravljali in ki jo hočemo poglobiti. Pristavljam, da tudi Francija v morebitnem podobnem primeru ne hi imela pravice, da se omeji na to. da hi z odporom Belgije dosegla svojo lastno varstvo, pač pa da nam na naš klic takoj priskoči z vsemi svojimi silami na pomoč. Ce upoštevamo, da nam nase rv jaške sile ne dovoljujejo drugega, kakor du varujemo celoto svojega ozemlja, potem boste razumeti našo stališče, da ne smemo dovoliti, da hi nas pritegnili v splošen požar tako. da hi se ponovil atentat iz leta 11111. Za našo notranjo politiko in za naš mednarodni položaj je bilo potrebno, ila se je zgodilo, kar se je zgodilo. To dokazuje jasno in neizpodbitno trenotek. v katerem razširjamo svojo oboroževanje in pa naše trdnjavo, ki so jih ho mogla poslužiii. Glede dogovora med belgijskim in francoskim Generalnim štabom smatra belgijska diplomacija, da jo to vprašanje urejeno z notami v marcu in da sploh no gre za to. da bi Belgija odpovedala ta dogovor, zlasti kor gre samo za tehnična vprašanja. V tej zvezi so se belgijski uradni krogi čudili, kako so nekateri francoski listi sprejeli govor belgijskega kralja. Dunajska vremenska napoved: Mirno vreme bo še traialo naprei. Zagrebška vremenska napoved: Topleie po vsej državi. Sporazumevanja v združeni opoziciji Jugoslovanski prerez . it u^uaivi/uii9iii prcicA • • • „Volkischer Beobachter4' ne ve, da ie Slovenija del Jugoslavije Pod tem naslovom je izšel na uvodnem mestu monakovske izdaje uradnega lista narodno" socialistične stranke v Nemčiji »Volkischer Beobachter« daljši članek o Jugoslaviji, ki ga je napisal glavni urednik dr Walter Schmitt, eden od nemških Časnikarjev, ki so nedavno prepotovali našo državo kot gostje našega ministrskega predsednika. Članek je zanimiv, ker je nap san v duhu na preporod svoje nemške države ponosnega Nemca, ki z visokega stališča ogleduje razmere v naši državi ter jih hoče ljubeznivo doumeti na podlagi zgodovine njene /graditve Napisan je simpatično, ponekod tudi zelo toplo z vmesnimi dobro premišljenimi priznanji. Toda najbolj zanimivo na tem članku in to, vsled česar ga tukaj omenjamo, je dejstvo, da v njem o Sloveniji ni niti najmanjše besedice. Dr. Schmitt opisuje vso pot nemških časnikarjev po državi, začenši pri Belgradu mimo Sarajeva, Črne gore, Kotorja, Dubrovnika, Splita, Trogirja do Zagreba, ki je omenjen z 20 vrsticami. Pri Zagrebu se »jugoslovanski prerez« ustavlja, čeravno je znano, da so bili nemški časnikarji pogoščeni tudi v Ljubljani in na Bledu. Vsak Slovenec, ki je ponosen na to, da pripada k veliki jugoslovanski državi, se mora vprašati, zakaj ta vrzel, posebno ie, ko dobro vemo, kako strogo prekontrolirani so v Nemčiji vsi članki o inozemskih državah. Ali je dr. Schmitt dobil nalog od vlade, da naj opis Slovenije opusti? Verjetno) 7akaj? To nam je uganka! In ker nimamo nobene druge pametne razlage za takšno postopanje, si moramo pač misliti, da hit-lerjevtka Nemčija smatra Sloven'jo ie vedno za svoj »Raum« in za svoj »Kulturboden«, da jo smatra še bolj za svojo moralno last, kot pa za integralni del Jugoslavije, brez katere je nemogoče dati popolne podobe o »jugoslovanskem prerezu«. To dejstvo be'ežimol Ni verjetno, da bi nam kakšne poznejše prisiljene razlage mogle našega mnerija porušiti. Iz tega deistva bo naia država tudi | izvajala primerne posledice. Usoda Madrida zapečatena Beli zasedli Naval Carnero pred vratmi Madrida Oviedo osvobodile maroške cele Pariz, 16. oktobra, b. Iz Španiie prihajajo poročila, da je usoda Madrida sedaj končno zapečatena. če se uresničijo vesti, ki prihajajo iz Bur-gosa, je odpor vladnih čet strt na najvažnejši in najbolj občutljivi točki, in sicer v Naval Carneru, kjer je važno železniško križišče in tudi važno križišče poti. Ta vozel leži vsega 30 km od Madrida, ki je sedaj neposredno grožen s te strani. Razen tega je dosežen še drug velik uspeh. Bele čete so prisilile 400 vladnih miličnikov, ki so se v S!guenzi zabarikadirale v katedralo, da se predajo. Miličniki so se ponoči predali, ker so videli, da je vsak odpor zaman. Bele čete so jih postavila ob zid. Cordoba, 16. oktobra. AA. Hnvas: Tukajšnja radiopostaja je objavila ob 0.30, da so nacionalistične čete včeraj popoldne vkorakale v Oviedo Oviedo, 16. oktobra, b. Pa zadnjih vesteh so maroške čete osvobodile bele čete pod poveljstvom polkovnika Arande od obleganja asturijskih rudarjev, ki so se v paničnem begu razbežali na vse strani. Rudarji se sedaj nahajajo daleč pred mestom. Govori se, da predstavnik madridske vlade ni prišel v Pariz zato, da se sestane s predstavnikom burgoske vlade glede predaje Madrida, kakor so to sporočili nekateri listi, temveč se je sestal s predstavnikom vlade v Burgosu zaradi tega, da se pogaja glede zamenjave sina Primo de Rivere s sinom Larga Cabalera, ki je v rokah belih čet. Iz poučenih krogov se čuje, da bi moralo do te zamenjave prit; že pred nekaj dnevi, pa so se temu odločno uprli madridski anarhisti, ki so zagrozili ministrskemu predsedniku Cabaleru s smrtjo, če bi zaradi življenja svojega sina hotel spustiti na svobodo sina Primo de Rivera, ki so ga miličniki vjeli. Nove maroške cele .«,'; Pariz, 16 oktobra, b. Včeraj popoldne so plule skozi gibraltarsko ožino tri velike ladje, ki so prevozile nove maroške čete za nacionaliste v Španiji in večje množine vonega materijala. Trdovratno se vzdržujejo vesti, da je nujno poklicano s severa vse nacionalno brodovje, ki se bo zbralo sedaj na jugu in pripravilo za borbo in napad na Malago ter Alicante. Largo Caballero, vrhovni poveljnik rdeče voishe Madrid, 16. oktobra, c. Danes je Uradni list objavil ukaz, ki imenuje ministrskega predsednika Largo Caballera za najvišjega poveljnika vse vojne in pomorske sile. Dodeljen mu je poseben vojni odbor, ki bo organiziral vse javne vladne ustanove v službo vojski in jih podredil Caballe-rovi diktaturi. Komisar tega odbora je zunanji minister del Vajo, podkomisar pa je komunistični poslanec Garcia. Drobne vesli iz Španije Madrid, 16. oktobra. AA. (Havas) Včeraj se je vršila krvava bilka od ranega jutra na frontnem odseku San Martin de Valde Glesias. Sest uporniških letal je nekajkrat obstreljevalo postojanke vladnih čet. Večkrat so se uporniška letala spustila do slo metrov nad zemljo in s strojnicami obstreljevala postojanke rdečih čet. Eno izmed teh letal je na povratku strmoglavilo na uporni-•ške posiojanke. Po letalskem napadu se je sestavil kordon tankov, za katerimi so se prikazali večji oddelki konjenice in pehole Mavrov iz tujske legije. Rdeče čele so zbežale. Uporniki prodirajo na vsej fronti. Rdeče čete se energično branijo. Vallid, 16. oktobra. AA. Davi se je vdalo nacionalnim čelam 400 rdečih miličnikov, ki so se bili za zabarikadirali v katedrali v Siguenzi. Med njiini je 22 nevarno ranjenih. Pri miličnikih so tudi žene in otroci družin desničarskih strank. Ugotovljeno je, do jih je več ko 300. Vladne čete so začele srdito napadati postojanke nacionalističnih čet vzhodno od Toleda. Boji trajajo še dalje, vendar se lahko reče, da je glavni napad že odbit. Sevilla, 16. oktobra. Scviljski radio poroča: Čete generala Molle so zavzele Rodledo na črti Madrid-Avilla, nekaj km od Escoriala. Na ioled-skem bojišču so marksisti izvršili jalov napad. To jih je stalo 140 mrtvih. Nacionalisti so sestrelili neko sovraž.no letalo in zajeli njegovega pilota. Pri Oviedu je položaj nespremenjen. Nacionalisti prodirajo proti Bilbau. Nacionalistično .Je^ilstvo je v tem odseku zelo aktivno. Prl^zavzetju Se-rinene so katalonski marksisti Imeli 750 jmxTvih, nacionalisti pa 20. Po najnovejših porzi^e v Ljubljani, dr. Mirko Rupelj, prof. klasične gimnazije v Ljubljani; 2. za psihologijo, logiko, splošno pedagogiko, metodiko so postavljeni za člane: dr. Karel Ozvald, vseuč. prof. v Ljubljani, dr. Franc Veber, vseuč. prof. v Ljubljani, dr. Stanko Gogala, profesor državnega učiteljišča v Ljubljani, dr. Simon Dolar, ravnatelj real. gimnazije v Kranju. 3. Za francoščino, za člane: dr. Franc Šturm, vseuč. profesor v Ljubljani, dr. Janko Gregorin, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, dr. Anton Debeljak, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani. 4. Za nemščino: dr. Jakob Kelemina, vseuč. profesor v Ljubljani, dr. Janko Lokar, ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani. 5. Za ruščino: dr. Rajko Nahtigal, dr. Ivan Prijatelj, oba vseuč. profesorja v Ljubljani. 6. Italijanščina: dr. Fran Šturm, vseuč. profesor v Ljubljani, dr. Anton Debeljak, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani. 7. Za angleščino: dr. Jakob Kelemina, vseuč. profesor v Ljubljani, dr. Pavel Breznik, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani. 8. Za šolako administracijo, zakone in uredbe po katerih se dela v srednjih odnošno učiteljskih šolah: dr. Janko Lokar, ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani, Kuno Kočevar, ravnatelj II. realne gimnazije v Ljubljani, Josip Breznik, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani. B) Za strokovne izpite; 1. za klavir, za člane: Janko Ravnik, učitelj drž. konservatorija v Ljubljani, ja njegovega namestnika Anton Ravnik, učitelj drž. konservatorija v Ljubljani. 2. Za vijolino, za člana: Janko Slajš, učitelj drž. konservatorija v Ljubljani. 3. Za glasbeno kompozicijo, za člana: Mirko Polič, ravnatelj opere v Ljubljani, Slavko Osterc, učitelj drž. konservatorija v v Ljubljani, za namestnika Lucijan Škerjanc, učitelj drž. konservatorija v Ljubljani. 4. Za osnovne glasbene teorije: za člane: Julij Betteto,, vršilec dolžnosti ravnatelja drž. konservatorija ter Slavko Osterc, učitelj drž. konservatorija v Ljubljani; za njuna namestnika Angela Trost, učiteljica drž. konservatorija v Ljubljani. 5. Za nauk o harmoniji, kontrapunkiu, nauk o oblikah in instrumentaciji, za člana: Mirko Polič, ravnatelj opeTe v Ljubljani in Slavko Osterc, učitelj na konservatoriju v Ljubljani; za namestnika: Lucijan Škerjanc, učitelj na konservatoriju v Ljubljani. 6. Za zgodovino glasbe, za člana: Vilko Ukmar, honorarni nastavljenec drž. konservatorija v Ljubljani; za njegovega namest. Slavko Osterc, učitelj na drž. konservatoriju v Ljubljani. 7. Za dirigiranje, za člana: Mirko Polič, ravnatelj opere ter Slavko Osterc, učitelj na drž. konservatoriju v Ljubljani; za namestnika Lucijan Škerjanc. Nacionalni parhi Belgrad, 16. oktobra. AA. V ministrstvu za gozdorve in rudnike je pripravljena uredba o nacionalnih parkih. Cilj te uredbe je, da se zaščitijo deli zemlje, ki so posebno lepi po svoji naravi ali pa imajo znanstveno in zgodovinsko vrednost in imojo kot taki vse pogoje za fizično in duhovno okrepitev človeka in ki kot taki torej tudi dvigajo tujski promet. Uredba predpisuje način zaščite nacionalnih parkov in pa vodstvo teh parkov. V finančnem zakonu je bilo ministru za gozdove in rudnike dano pooblastilo, da nekatere dele proglasi za nacionalne parke in da jih začne ludi urejati. Tudi državljanski zakonik iz leta 1931 dovoljuje, da sc nekateri deli zemlje proglase za nacionalnc parke. S to uredbo se jc sedaj izpolnila praznina v naši zakonodaji. Poleg lega pa ima ta uredba še zčj cilj, da gozdove in druge naravne objekte, ki imajo pogoje zato, pritegne v tujski promet. Ta uredba pa bo tudi dvignila zanimanje zu naravne lepote in pospešila razvoj tujskoprometne propagande. Ta ozir pa daic uredbi ludi velik gospodarski pomen Spremembe občin Belgrad, 16. oktobra, m. Na predlog notranjega ministrstva so na podlagi § 10 zakona o občinah kr. namestniki podpisali ukaz, da se sedež občine Prosenjakovci v murskosoboškem okraju prenese iz kraja Prosenjakovci v kraj Selo, ter ukaz, da se sedež občine Tacen v okraju Ljubljana-okolica prenese v Šmartno pod Šmarno goro. Kr. namestniki so na predlog notranjega ministra podpisali tudi ukaz, s katerim se mestni občini Ptuj priključijo naslednje občine: 1. od občine Breg: cela katastrska občina Zgornji Breg ter severovzhodni del katastrske občine Spodnji Breg do cestne parcele št. 731-1 in 730; 2. od občine Grajene: katastrska ( občina Krčevina do cestne parcele št. 992-10, 992-4, 922-9, 988-2, 989 in 990-1: 3. od občine Rogoznica: južna kastrska občina Nova vas do cestne parcele št. 368-7, 368-9 in 368-1, do gostilne Bračič s stavbnimi parcelami št. 36-4, 36-5 in 66 in cestne parcele št. 140-1. 140-2, 141, 142-1, 142-2, 143-1, 143-2 in 368-10, zapadni del občine Rogoznica do cestne parcele št. 880-1, 880-3, 880-5, 880-6 in do potoka Rogoznice parcela št. 885-1, 884 in cela katastrska občina Brstje. Volitve v drinski banovini Sarajevo, 16. oktobra, m. V času svojega obiska je minister za pošto, brzojav in telefon dr. Branko Kaludjerčič izjavil časnikarjem, da je JRZ prepričana, da bo v drinski banovini dobila pri volitvah najmč.nj 60 odstotkov. Drobne politične Belgrad, 1(5. okt. m. Danes dopoldne je bila v kabinetu finančnega ministrstva seja gospodarskega in finančnega odbora ministrov. Seji ko prisostvovali prometni minister dr. Spaho. kmetijski minister Svetozar StankoviČ, pravosodni minister dr. Niko Subotič, minister za trgovina in industrijo dr. Ivan Vrbanič, minister za gozdove in rudnike Jura j Jankovič ter ministra brez listnice dr. Miha Krek in Voja Djordjevič. Belgrad. 16 okt. m. Poslanski klub JNS je imel danes dopoldne v svojih prostorih sejo, na kateri je sklonil, da bo posiavil svojo listo za bodoče volitve predsedstva narodne skupščine popol- , noma neodvisno od liste poslanstva JRZ in kluba I vladne večine. Belgrad, 16. oktobra, m. Davi so odpotovali ▼ Zagreb . . .' sejo , kjer bodo izvolili novega predsednika. Za predsednika bo izvoljen brat pokojnega Svetozarja Pribičeviča, Adam Pribi-čevič. Uzunovič zapušča JNS Belgrad, 16. okt. m. Kakor je »Slovenec« m vse ostalo jugoslovansko časopisne, izvzemši seveda ljubljanskega »Jutra« in glavnega glasila Zivkovičevcev in pristašev dr. Kramarja poročalo, da so razmere v JNS po sprejetju Bogoljuba jevtiča. Vetje Popoviča m Kojiča tako zaostrile, , do so Uzunovičevi pristaši odkrito zagrozili, da bodo zaradi tega koraka izvazali konsekvence. To nasprotje med Uzunovičevci in novim vodstvom |NS je zadnje dni dobilo tako ostro obliko, da je Nikola Uzunovič podal ostavko na položaj častnega predsednika JNS. Iz železniške službe Belgrad, 16. oktobra, m. Z dlokom generalnega ravnateljstva državnih železnic je premeščen Fra-njo Dežman, pomožni strojevodja X. pol. skup. iz kurilniške izpostave Lapovo v kurilniško izpostavo v Skoplju Z odlokom finančnega ministra sta premeščena: Ivan Peridjič, podpoverjenik finančne kontrole iz oddelka v Gornji Radgoni na glavni oddelek v Varaždin ter Darovin Golob, poverjenik finančne kontrole iz glavnega oddelka v Varaždinu v oddelek finančne kontrole v Gornji Radgoni. Bolnišnica z bolniki vred zporela v Solunu Solun, 16 oktobra, b. V tukajšnji občinski bolnišnici je izbruhnil ponoči iz neznanega vzroka požar, ki je uničil bolnišnico. V njej je nastala strašna panika. Gasilci, rudar i in vojaštvo je z velikimi napori rešilo le del bolnikov, mnogo pa jih je našlo smrt v plamenih. Hudo opečen h in ne-varno ranjenih je tudi nekaj rudar cv in gasilcev, ki so se žrtvovali pri reševalnih delih. ★ Niš. 16. okt. m. Vodstvo tuknjšnjega glednllšČa je objavilo repertoar za novo sezono Na repertoarju sta med drugim tudi Cankarjevi deli: »Pohujšanje v dolini šeniiiorjanski« ter »Za narodov blagor* ter Golijeve »PeterČkove poslednje sanje«. V boju s hudourniki Delo hmelij8hega oddelka banske uprave za regulacijo hudournikov Ljubljana, 15. oktobra. V letošnjem letu opravlja tehnični oddelek banske uprave posel, ki je prav radi javnih del v Sloveniji naravnost velikanski. Nad 300 gradbenih del na cestah, regulacijah in zgradbah zavodov in poslopij obremenjuje ne preveč številno osebje oddelka tako, da komaj zmaguje svoj posel. Poleg tega se še v lepem številu izdelujejo važni načrti za nova javna dela in inženjerji in tehniki tega oddelka mnogokrat ne vedo, ali naj nadzorujejo zgradbe po deželi, ali rišejo in računajo nove načrte. Vsa Slovenija je z vilikimi podporami iz banovinskega fonda za javna dela in iz bendostnega sklada pridobila lepo število javnih del lokalnega značaja. Pa niso to vsa javna dela, ki se izvršujejo v Sloveniji. Poleg razsežnega delokroga tehničnega oddelka banske uprave, ki dela v vseh gradbenih panogah, ima tudi kmetijski oddelek, čigar glavna naloga je skrb za povzdigo našega kmetijstva, še poseben odsek za hudournike. Važno strokovno delo Ta odsek za hudournike je že v letošnjem letu porabil nad 2 milj. din za regulacije in zagradbe hudournikov, ki so zlasti ob spomladanskih in jesenskih nalivih vedno napravili velikansko škodo po travnikih in poljih. Zavarovanje hudournikov je samo po sebi težko in neprijetno delo, ki je razmeroma dokaj drago. Saj so. hudourniki ob lepem vremenu in sušah prav skromni studenčki in potoki, ob nalivih pa vodijo v svojih strugah včasih tudi stokrat večje množine vode kakor sicer. Radi tega morajo biti prav pri hudournikih vsi obsežni zidovi, razne škarpe, pregrade in jezovi zgrajeni nad vse solidno in močno. Zbesneli hudourniki nastopajo često s tako silo, da porušijo zgradbe, o katerih bi človek mislil, da jim še tako velika voda ne bo napravila nobene škode. Prav radi tega pa zahteva borba s hudourniki posebnega strokovnega znanja, poznanja krajevnih in podnebnih razmer in nad vse solidnega gradbenega dela. Vodja odseka za hudournike, višji svetnik ing. Štrancer, je s svojim velikim izkustvom in strokovnim znanjem v letošnjem letu s pomočjo svojega osebja začel in dovršil že lepo število zagradb hudournikov, med katerimi so nekatere že nadaljevanje v prejšnjih letih začetih del. Banovinski fondi kriti stroške Banska uprava je glede na veliko važnost zagradbe hudournikov prav v letošnjem letu dala tudi precejšnja izredna sredstva na razpolago, ki so omogočila res uspešno delo. Iz rednega kredita je dobil odsek 700.000 din, iz banovanskega fonda za javna dela mu je bilo nakazanih 1.500.000 din, iz banovinskega bednostnega sklada pa 250.000 dinarjev. Tudi država je prispevala tem tako važnim delom 233.000 din iz državnega fonda za javna dela, 100.000 iz rednega državnega proračuna, 60.000 din pa iz fonda za pogozdovanje. Odsek je torej dobil skoraj 2,850.000 din, ki jih je plodonosno naložil v številnih zagradbah hudournikov, katere navajamo po okrajih. V vseh potrebnih okrajih / t?.ny 'celjskem okraja se je letos nadaljevala ureditev t)obrnice ter je bil letošnji gradbeni program pfi' W!h delih že dokončan. V gornjegrajskem okraju so nadaljevali z ureditvijo Ljubije, Ljubnice in Solčavskih hudournikov. Dokončali so že zavarovanje pri Plesniku, druge zagradbe pa bodo še letos končane. Suha v Kokarjih bo tudi že zavarovana v letošnjem proračunskem letu. V kamniškem okraju nadaljujejo z zagradbo Nevljice v Lokah, kjer bo zavarovanega okrog 400 m obrežja. Ureditev Nevljice v podhruški pa je bila že dovršena. V občini Blagovica opravljajo sedaj za zagradbo potrebna dela ob Slatenščici, dočim bodo zavarovalna dela ob Nevljici v občini Nevlje izvršili spomladi. V kranjskem ekraju bodo zagradili in uredili hudournike na Jezerskem. V občini Križe grade sedaj v Seničnem zavarovanje plazu nad vaško potjo. Tam se posipa breg, ki ogroža tudi most čez eotok. Ta dela bodo prišla na vrsto spomladi. V rikem okraju, v občini Radeče pri Zidanem mostu, so dokončali regulicajo Šapote na Jagnjencu, kjer so uredili skoraj kilometer dolgo strugo s pritoku Ostalo bo še nekaj dela za ureditev pritokov in okrog pol kilometra struge. Od meseca julija naprej urejajo tudi strugo Bistrici v Št. Rupertu in bodo tudi ta zavarovalna dela končana še do zime. Spomladi bodo še uredili potoka v Bušeči vasi v občini Sv. Križ pri Kostanjevici. V ljubljanskem okraju so v prejšnjih letih in z letošnjimi deli vred porabili že nekaj milijonov za zavarovanje Žirovnikovega hudournika, Mačkovega potoka in Božne v dolini Gradaščice. Letos so dokončali tudi ureditev na Belci. V občinah To-mišelj in Ig so letos zagradili Iško na najbolj nevarnih mestih v Strahomerju, kjer je Iška zavarovana s 400 m dolgim obrežnim zidom. V občini Vrhnika so končali ureditev Podlipščice; tam so zgradili nekaj pregrad — nizkih jezov, ki bodo zaustavljali gramoz in pesek, katerega bi sicer potok odnašal naprej v dolino ter tam zasipal že obstoječo regulacijo. V logaškem okraju so v letošnjem letu nadaljevali z zagradbo R»čeve v Stari vasi pri 2ireh. Poglobili so 200 m struge in bodo v 14 dneh začeli betonirati tudi novi most čez Račevo na ta-mošnji banovinski cesti. V mariborskih okrajih so dokončal' regulacijo Ruškega potoka v Rušah; tlakovali so glavno strugo potoka skozi vas. V Slovenski Bistrici so urejali tamošnje hudournike ter so v Devini zavarovali vas pred poplavami s tem, da so utrdili rušlijva obrežja. Ob Kostanjiškem potoku so zavarovali nekatere stavbe, ki jih je potok hudo ogrožal. V Ložnici pa izvršujejo regulacijo in zavarovanje, potrebno za zgradnjo mostu. V metliškem okraju so uredili Gričko na Suhorju, pri čemer so bila precej težavna dela. Rešiti je bilo treba vas pred povodnjimi, za kar so izkopali 24 m globok požiralnik v zemljo, ki je v tej globini našel podzemski odtok vode. Ureditev Sušice v Kri-ževski vasi v občini Metlika pa je še v delu. V mursko-soboškem okraju bodo spomladi uredili Pečarjev in Košarjev potok v Puconcih. V novomeškem okraju so v Brusnicah s plitvimi jezovi, ki bodo lovili gramoz in pesek, zagradili Gaberski hudournik in regulirali njegovo strugo skozi vas. V prevaljskem okraju so že 1. 1934 začeto ureditev Meže med Črno in Koprivno nadaljevali, pri čemer so zgradili več obrežnih zidov in škarp, ki bodo zavarovale občinsko pot ob Meži. V delu so tudi že zavarovalna dela za ureditev Bistrice na Muti, ki so potrebna zato, da Bistrica ne bo več preplavljala poti iz Mute proti avstrijski meji. V radovljiškem okraju so dokončali zgradbe obrežnih zidov pod kolodvorom v Bohinjski Bistrici, kjer je divja Belca že več let napravljala velikansko škodo. Tudi Mojstranska Bistrica je bila letos v vasi regulirana v dolžini 409 m, kjer so jo uklenili v 3 m visok obrežni zid in poleg tega zgradili še most čez njo. V občini Ovšiše so zregulirali Lipnico v dolžini 309 m. Blatnica v Begunjah je dobila letok nekaj pregradb, v večjem obsegu pa se je bodo lotili drugo leto. V konjiškem okraju so uredili in zagradili Ljubmco ob izlivu v Dravinjo ter dokončali zgradbo mostu. Sedaj urejajo Dravinjo med Žrečami in Ra-danjo vasjo, kar bo tudi še letos opravljeno. V škofjeloškem okraju pa so dokončali v glavnem vse zgradbe škarp, ki so bile potrebne za zavarovanje Zgornje Smoleve v obiini Železniki, dočim bodo spomladi nadaljevali z ureditvijo Žabnice v občini Stara Loka. Vsa ta dela bodo radi svoje trdnosti zdržala še tako hude nalive in so radi tega, čeprav draga, nad vse važne investicije, ki se bodo našemu kmetu bogato obrestovale zlasti s tem, da mu hudourniki ne bodo delali več take škode kakor doslej. Jasno je seveda, da zagradbe hudournikov večinoma ni mogoče izpeljati v enem letu. Kos za kosom pa se vendar da urediti še tako divji hudournik in v nekaj letih je za vedno preprečena nevarnost pred povodnjimi. Odsek dela po premišljenem načrtu in bo v mnogih od naštetih primerov v prihodnjem letu nadaljeval z zagradbenimi deli tam, kjer so se letos končala. JRZ je slovenskim ljudem dala vsaj toliko svobode, da danes smejo svobodno izreči svojo slovensko besedo. Ali pa se še spominjate tistih časov, ko so slovenske može in fante zapirali kakor zločince samo zato, ker so si upali zapeti slovensko narodno pesem? K občinskim volitvam na Jesenicah Račun brez kramarja Jesenice, 15. oktobra. Jeseniški marksistični preoapeteži ne morejo zatajiti veselja, ker s« jam je posrečilo na njihovo »ljudsko fronto« pridobiti nekaj naših ljudi, ki so podlegli besedam brezbarvnih ljudi iz »vladajočih krogov«. Tako širijo med 6vojimi ljudmi govorico, da so dosegli to, po čemer so več let tako hrepeneli. Takole govore naši rdeči: »Naši predniki so po vojni dobi klerikalce metali iz tovarne na cesto, pa jih niso prestrašili. Demokrati so lih preganjali celih pet let, jih vlačili po zaporih, naprtili eo jim po nepotrebnem nešteto hišnih preiskav in denarnih kazni, pa vse skupaj ni nič pomagalo! Klerikalci so držali skupaj in bili nepremagljivi. Mi pa 6imo to do-segli pri ubogih občinskih volitvah, klerikalna trdnjava se bo razšla, pritegnili smo jih na našo stran, večina bo šla z nami pri občinskih volitvah. To pa je šele začetek, razdiralna akcija bo šla sedaj veliko lažje naprej do našega cilja.« Tako se tolažijo marksisti. Celjski mestni svet Celje, dne 16. oktobra 1936. V navzočnosti zastopnika kr. banske uprave, okrajnega načelnika g. dr. Zobca, je bila snoči redna seja celjskega mestnega sveta. Župan g. M i h e 1 č i č je najprej poročal o stanju mestne blagajne, ki je sledeče: Dohodkov je bilo od začetka proračunskega leta 9.484.773.08 Din, izdatkov pa 9,342.684.88 Din, tako da znaša prebitek 142.088.20 Din. Mestna občina je tudi plačala 1. oktobra v redu vse anuitete raznih posojil v znesku 1,142.787.76 Din. Na predlog g. prof. Bitenca, ki je bil stavljen pri zadnji seji glede potrebe humanistične oziroma nižje ženske realne gimnazije v Celju, je župan odgovoril, da je bil predlog oddan odboru za prosveto in tujski promet. — Notranje ministrstvo je nakazalo mestni občini za vzdrževanje policije 80.000 Din, za vzdrževanje poslovnih prostorov okrajnega načelstva pa 20.000 Din. Finančni relerent g. P r e 1 o g je poročal, da je nakazala kr. banska upraav podporo 6287 Din kot prispevek za stvarne izdatke za meščanske šole v II. četrtletju, za dnevno zavetišče pa 3000 dinarjev. — V sporazumu z odborom za prosveto in tujski promet ie bila nakazana podporni akciji za ' dijake podpora 500 Din. — Nakazanih je bilo še več podpor. — G. župan je poročal, da je dobila občina 2,000.000 Din brezobrestnega posojila za zidavo Delavskega azila in da se bo takoj po izvršenih upravnih in tehničnih formalnostih začelo z gradnjo. — Konservator dr. Štele je podal poročilo glede dvorane v okrožnem sodišču, kjer naj bi se nabavilo pohištvo, ki bi bilo v skladu z dvorano. Ker je predvidena gradnja justične palače, se predlog odkloni, čeprav je zadeva za Celje velikega turističnega pomena. — L. 1934 je bila z brezposelnimi izvršena regulacija Koprivnice in je ostala brez kritja še postavka 15.544.43 Din. Ta postavka se krije iz še neizrabljenih kreditov za regulacijo Koprivnice za leto 1934. Iz poročila gospodarskega odbora: Na poslopju mestnega muzeja so potrebna popravila v znesku 12.343 Din. Sklene se, da se izvrše najnujnejša popravila v znesku 1396 Din. — Pri regulaciji Sušnice je pridobila mestna občina nekaj sveta. Sklene se, da se arondacijo proda .los. KirbiSu m' po 30 Din, Vinku Kukovcu boljše parcele ni* po 30 Din, slabše pa po 20''Din. Za občinska podjetja je poročal g. Gol o -g r a n c. Elektrarna Fala se je proti novi pogodbi, ki jo je sklenila mestna občina s KDE pritožila na upravno sodišče, ki je pa pritožbo zavrnilo. — Za reklamno razsvetljavo v času izven normalnega poslovanja bo računala elektrarna pri jakosti 250 watov na vsakih začetih 100 kw priključne rrednosti 36 kw po 1.80 Din in preko 100 kw po 1.50 Din od kw. — Tovarna F.lka na Sp. Hudinji bo prejemala električni tok po teh cenah: za prvih 10.000 kw po 80 par, za vso nadaljnjo uporabo pa po 60 par. — Krajevna protituberkulozna liga v Celju je ponovno prosila, naj bi inkasanti mestne elektrarne smeli pobirati prostovoljne prispevke za azil za jetične. Dovoli se prostovoljno pobiranje po inkasantih do preklica. Na Hribu sv. Jožefa se bo podaljšal vodovod do sledečih hiš: Reichman, Grobelnik, Jelene, Četina in Vrenko. Posamezne stranke prevzemajo polovico stroškov. Za gradbeni odbor je poročal g. dr. Voršič, in sicer o potrebi tlakovanja Mariborske ceste. Ker je Mariborska cesta državna in ni upati, da bi jo v doglednem času država tlakovala — proračun znaša 2,350.000 Din, je bil sprejet predlog gradbenega odbora, naj se uredi hodnik od rudarske šole do Spodnje Hudinje, ki naj bo 3 m širok in z granitnim robnikom. V imenu zdravstvenega odbora je poročal g. dr. Skoberne glede onesnažene Savinje. Od okrajnega načelstva v Slovenjgradcu je prišel predlog, da bi občina krila stroške komisije, če bi ugotovila, da bi bil rezultat preiskave v Woschnagovi tovarni negativen. Predlog je bil sprejet. Sprejeta sta bila tudi dodatna predloga g. dr. Voršiča, naj bi komisijo razpisala in vodila kr. banska uprava, ker zadeva več okrajev in predlog g. Gologranca, naj bi se h komisij povabil tudi Higijenski zavod v Ljubljani. — Župan je pri tem pripomnil, da je komisija že ugotovila, da prihaja nesnaga v Savinjo tudi iz Zabukovce. Za prosvetni odbor je poročal katehet g. L u k -man, da je bil izdelan v odboru pravilnik za poslovanje mestnega gledališča. Pravilnik ne velja za gostovanje Narodnega gledališča iz Ljubljane in Maribora. Za tujski promet je poročal g. R o š, ki je predlagal na podlagi poročila mestnega fizikata, naj bi se za mesarske ute Na okopih našel drug prostor ali naj bi se pa namestile nove zaprte stojnice, v tem slučaju Za kresijo. — Od Rogaške Slatine do Celja naj bi se vpeljali direktni vozovi, da bi potnikom na Grobelnem ne bilo treba prestopali. V tem oziru naj napravi mestno poglavarstvo vse potrebne korake. Za upravni odbor je poročal g. dr. H o d ž a r. Zdravstveni dom v Celju predlaga, naj bi se tako-zvano Likovičevo posestvo pri Celjski koči porabilo za počitniški dom za deco. Predlog je bil sprejet, mestno poglavarstvo naj pa do 15. septembra t. 1. sestavi osnutek pogodbe. V tajni seji sta bila nameščena za policijska agenta Gaber Jožef, absolvent meščanske šole iz Trnovelj, in Rojnik Stanko, absolvent nižie gimnazije iz Brsslovč. Mi pa pravimo, da je to vse skupaj račun brez krčmarja. Nas ni razbil marksistični teror, nas niso razbili JNSarji in na6 ne bodo tudi sedanji kolovodje ljudske fronte. Če je peščica naših ljudi nasedla, ki pa j>h bomo prešteli na prste, še ne pomeni, da je v naših vrstah razdor. Mi stojimo in prav dobro pomnimo, kaj vse hudega so nam prizadejali v tovarni marksistični ljudje. Naša fronta bo ostala tudi po občinskih volitvah prav tako močna, kakor je danes, če ne še bolj. Dan volitev bo pa ob izidu volitev dokazal, da je klerikalni zmaj še prav tako močan in nepremagljiv, kakor je bil takrat, ko so naši delavci frčali na cesto zalo, ker so bili katoliški in slovenski. Naše delavstvo bo oddalo glas za tisto listo, ki jo je brez vsakršne pomoči izven delavskih vnst samo sestavilo v družbi z jeseniškim kmetom in obrtnikom. Javno zborovanje JRZ na Jesenicah Krajevna organizacija |RZ na jcscnicah sklicuje za nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 10 dopoldne v veliki dvorani Krekovega doma javno zborovanje. Na shodu govori g. senator Franc Smodej, in domači govorniki Naše volivcc smo povabili z osebnimi vabili. Ce kdo pomotoma tega vabi'a ni prejel, naj kljub temu pride. Osebna vabila jc prinesti s seboj na shod. Koncentrirana naravna hrana za lase Ljubljančani, enodušno vsi v boj proti brezposelnosti! Brezposelnost je ono današnje zlo, ki moralno in telesno ugonablja nešteto družin. Brezposelnost ne povzroča le pomanjkanja nujnih življenjskih potrebščin za prizadetega, temveč tvori družabno zlo, ki sega globoko v naše današnje in bodoče socialne prilike sploh. Posledice brezposelnosti morejo postati usodne za bodočnost našega naroda. Delaželjni brezposelni stradajo in pogrešajo vsega, kar tvori človeku dom. Otroci iz teh družin rastejo v pomanjkanju, uče se beračiti, privajajo se živ-ljonju brez dela. Obup roditeljev no dopušča najosnovnejše vzgoje olrok. Končno se prelolče brezposelni nekaj časa bedno skozi življenje z miloščinami in podporami ter so odvadi dolu. Smisel življenja mu ni več delo, temveč iskanje podpor. Kakšen rod bo zrastol iz te dobe? Zajeziti brezposelnost in njega zle posledice ni dolžnost samo humanitarnih in socialnih ustanov, temveč nas vseh, vsakega posameznika in s tem celega naroda. Vsakdo mora priti v tem splošnem vprašanju do prepričanja, da jc le v skupnem nastopu vseh mogoča rešitev. Vsak človek mora imeti zdrave življenjske pogoje in je sramota, ako mora beračiti za milodare, ko ima naravno pravico do življenja, boljše rečeno do dela in s tem do zaslužka. V delu in le v delu je iskati rešitve današnjih socialnih neprilik. To delo moramo najti in z njim postaviti normalno življenjske prilike našim brezposelnim. Mostna občina ljubljanska ima dela dovolj in komaj čaka, da ga izvrši. Treba ji je le še denarja. Ker redni dohodki ne zadostujejo, mora iskati izrednih. Sedaj v zimskem času pobira od ljubljanskih prebivalcev prostovoljno socialno davščino, ki znaša po 1 Din od stanovanjske in poslovne sobe in po 4 Din od uslužbenca. To davščino bo nabirala v brezposelni fond in z njim zaposlila pri javnih delih toliko brezposelnih, kolikor bo denarja. čimveč bo zavesti v naših občanih, da je ozdravljenje današnjih neznosnih socialnih razmer stvar vsakogar, da moremo le s skupnim delom streti zlo brezposelnosti, zlo beračenja, nadlegovanja in brezdelnega življenja mnogih nesrečne-žev, tem več brezposelnih bo mogla zaposliti. Mestna občina želi, da bo podpora, ki jo bo delila, le delo, ne pa miloščina. Podpore naj prejemajo onemogli starčki in otroci, vsi drugi pa delo. Naj so uvede v življenje zopet pravilo, da le delo človeka živi. Ljubljančani, enodušno vsi v boj proti brezposelnosti I H kohainshi aferi v Ljubljani Ljubljana, 16. oktobra. Zadeva s tihotapstvom kokaina in z ugrab-ljenjem sleparjev se bliža h koncu preiskave. Dasi nam ni bil dovoljen noben vpogled v dosedanje ugotovitve preiskave, ker je policija mnenja, da pred zaključkom še ne more izdati nobenih podrobnosti, smo le izvedeli nekaj strahotnih zanimivosti, ki kažejo, da bo ta zadeva postala edinstven primer v vsej povojni zgodovini ljubljanskih zločinov. Glavni junak v tej zadevi je ljubljanski trgovec Drago Čeferin. Po naših poizvedbah smo ugotovili, da se je Drago Čeferin odjavil kot trgovec že 1. 1929. Poprej je trgoval v glavnem z ogljem, od tedaj dalje pa se je pečal z raznimi kupčijskimi posli, čeprav ni oficijelno veljal za trgovca. Iz kakšnih razlogov se je odpovedal članstvu v Združenju trgovcev, nam ni znano. V zadnjem času je prodajal krogle za keglanje, ki so mu jih izdelovali nekje na Dolenjskem. Med drugimi je s temi kroglami opremil neko moderno in prav letos zgrajeno keglišče v Ljubljani. Toda to je bil samo del poslov. Znano je, da je imel živahne trgovske zveze z Nemčijo in z inozemstvom. Star je sedaj 44 let. Živahno se je udejstvoval v gibanju stanovanjskih najemnikov. Pred približno tremi tedni je Drago Čeferin postal tudi predsednik društva. To društvo ima svoj lokal v Tavčarjevi ulici 3, tik njegovega stanovanja. Za dvosobno stanovanje s kabinetom in kuhinjo ter za pisarniški prostor društva je Drago Čeferin plačeval mesečno 850 Din, vendar pa mu je odškodnino za društveno sobo plačevalo društvo samo. Čeferin je sicer bogat človek. Pred leti si je kupil prostorno graščino Sangrad nad Cerkljami na Gorenjskem pod Krvavcem. K tej graščini pripadajo tudi večji kompleksi gozdov. Graščina stoji v popolnoma samotni soteski, oddaljena od vsake večje naselbine. Najbližja vas je Grad, oddaljena dobrih 5 minut od graščine. Pod Hribarjevim županovanjem je bila ta graščina last mestne občine ter je mestna občina pošiljala že pred vojno tja otroke na letovanje, potem pa je prišla graščina v druge roke ter je po več kupčijah prišla v roke Draga Čeferina. O tem, kako je prišlo do kokainske kupčije in do ugrabljenja sleparjev, smo že poročali. Pre-brisanci, ki 60 Draga Čeferina osleparili za 30.000 Din, so se po kupčiji kmalu potuhnili, vendar pa je Čeferin izsledil dva, ju dal zvezati in odpeljati na svoje samotno posestvo Sangrad. Zasliševanje teh dveh sleparjev na policiji daneš še traja, toda oba sleparja očitno kažeta svoje zadovoljstvo, da sta v rokah policije in ne več na Sangradu. Na Sangradu sta namreč morala baje precej trpeti. Bila sta lačna in žejna, povrh lega pa so ju njuni preganjalci baje še mučili. Oba sleparja, ki sta tako drago plačala svoj sleparski trik s kokainom, sta vsa omagana in prepadena. Policija je že kakšnih 10 dni mrzlično na delu ter je dosedaj aretirala osem ljudi. V sredo opoldne Čeferina samega še ni bilo v Ljubljani, pač pa se je prikazal okoli 5, nakar je bil aretiran. Začasno ga je policija izpustila, seveda pa ga je imela 6talno pod nadzorstvom. V četrtek zjutraj je policija Čeferina zopet aretirala in okoli poldne sta ga dva detektiva privedla v njegovo pisarno, ali boljše rečeno, v pisarno Društva stanovanjskih najemnikov. Tu je bila ponovna preiskava in zaslišanje. Uspeh te preiskave in zaslišanja nam zaenkrat še ni znan. Na policiji so nam namignili zaenkrat samo to, da ta zadeva presega najbolj fantastičen in najbolj gorostaslcn kriminalni roman. Med osmimi aretiranci sta, kakor rečeno, dva sleparja n kokainom, drugi aretiranci pa spadajo med pomočnike obeh sleparjev in med Čefe-rinove napadalce. Za sodobno psihozo pa so značilne verzije, ki jih Čefcrinova rodbina širi o aretaciji Draga Čeferina. Drago Čeferin je bil namreč pristaš prejšnjih režimov in sedaj trdijo svojci, da se hočejo nad njim »maščevati« klerikalci, ki so ga dali aretirali. S tem hočejo nekako opravičili aretacijo svojega člana, čeprav ta zadeva nima prav nobenega političnega ozadja. — Pri zaprtja motnjah v prehavl vze-mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef ereneire«. Pod režimom JNS so zapirali ljudi in jih kaznovali, če so si pred volitvami predrznili le usta odpreti o volitvah. Danes pa isti JNSarji nosijo polna usta svobode. S svobodo upajo ujeti kaj kalinov na svoj pofarski lim, da bi potem lažje rezali jermena s kože našega ljudstva Drobne novice Slovenci v Zagreba Zagreb, 15. oktobra. »Koroški večer«, 9 katerim je Slomškovo prosvetno društvo začelo svoje letošnje prosvetne večere (v nedeljo 11. oktobra po večernicah), je bil v resnici prav lep. Za uvod je mešani društveni zbor zapel nekaj lepih koroških pesmi. Sledila je recitacija Gregorčičeve pesmi »Na potujčeni žemljic, naio pa govor, v katerem je predsednik prosvetnega odseka podal izčrpno sliko vseh bojev in prizadevanj za ohranitev Koroške od 1. 1918 do nesrečnega prebiscita 1920. Po predavanju je zopet zapel zbor, kateremu se je pridružilo občinstvo, ki je napolnilo društvene prostore. Med poslušalci smo videli tudi nekaj Korošcev in Korošic Pri Sv. Roku pa smo imeli dopoldne majhno slovesnost: obiskal nas je namreč g. novomašnik p. Martin Pere iz Kozjega, ki je imel pred sveto mašo lep govor in nam je podelil novomašniški blagoslov. Škoda, da mnogi ravno ta dan niso mogli k Sv. Roku, ker je bilo hladno, deževno vreme in ker zaradi stavke ni vozil tramvaj. K poročilu o zadnjem občnem zboru moramo dodati, kar je v sobotnem dopisu po neljubi pomoti izostalo, da je bil s splošnim odobravanjem sprejet predlog, po katerem sta bila za častna člana Slomškovega prosvetnega društva izvoljena g. dr. Vladimir Gol i a. predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, in g. Janez Hladnik, izseljenski duhovnik v Buenos Airesu (Argentina). Oiia gospoda sta si v času svojega bivanja v Zagrebu pridobila toliko zaslug za tukajšnje Slovence, da je njuna izvolitev samo izraz hvalež nosti za delo v društvu. Blago za" domske plašče i Največja in najlepša izbera in najsolid-nejše cene 1 fl. Žlender Ljubljana ■ Mestni trg 22 Vas postreže najbolje! E ZOPET NOVOSTI ZA DAMO IN GOSPODA cesti pri sv. Roku (iit. Vid št. 67). Stopil je v spalnico in imel v eni ro4ri revojver, v drugi pa električno svetilko ter je zahteval od obeh zakoncev denar. Oče je star že čez 80 let in se ni mogel ustavljati. Mati je poiskala vas denar, ki ga je imela pripravljenega za orača, ki je imel priti orat za setev pšenice. Ker ni bilo več denarja pri hiši, se je ropar, ki je imel pomočnika za stražo pri vraiih, zadovoljil z malo vsoto in odšel. Zapretil pa je, da se bo kruto maščeval, če bodo ta napad naznanili orožnikom. Kino Union Nastopa kinsični ljuhitvci par Llllan Harvey In Wllly Frltsch poleg toga pa Se Paul Kimp In Oskar Sima predvaja dane* premier o zabavne veseloigre »GLOCKSKINDER« Nasmeh sreie Nov Foxov zvočni tednik Procesija ima krajšo pot zaradi poznega letnega časa. Na razpolago bodo sveče in baklje — od 15 dalje do procesije. Prosimo, da se jih poshižite. Q Elizabetna in Vincencijeva konferenca za župnijo Marijinega Oznanjenja vabi vse članice in člane, da se udeleže pogreba g. Pleničarja Franca, sodnega nadoficiiala v p., očeta dveh naših odličnih sodelavcev. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne s Starega trga št. 6 — Predsednik. 0 Mesto venca na grob pokojnega g. Pleničarja je zbrala pisarna občega oddelka kr. banske uprave za reveže, podpirane po Vincenci-jevi konferenci M. O., Din 130. — Bog plačaj! 0 Šentpetersko prosvetno društvo vabi svoje člane k sv. maši za blagopokojnega g. župnika Janka Petriča, ki bo v nedeljo, 18. oktobra ob 8 v cerkvi sv. Petra. — Odbor. © Vsem, ki se zanimajo za že omenjene telovadne tečaje, sporočamo, do se vrši vpis v vse tečaje: 7.a otroke (dečke in deklice) vsak ponedeljek in petek od 2 do 4 popoldne v telovadnici na realki v Vegovi ulici. — Za odrasle (dame in gospode) pa vsak torek, četrtek in soboto od 6 zvečer dalje v telovadnici učiteljišča na Reslievi cesli Ker se tečaji že vrše, pospešite z vpisom. Operetni šlager pristnega dunajskega humoria in vesele zabave. Glasba Dr. R Benat?ky Punčka —"—— ' Magda Sthnelder, Wolf Albach Rettv Paul Htfrblger, Rudolf Cart, Adde Sandrock Danes premiera v Elitnem Kinu Matica po motivih baleta „Punčka" (Puppenfee)" V carstvu lutk Koledar Sobota, 17. oktobra: Margareta Marija Ala-kok, devica; Hedviga. Novi grobovi -f- V Zgornji Šiški je mirno v Gospodu zaspal gosp Valentin Nastran, strojar in posestnik, brat rmsijtnarja dr. Alojzija Nastranu. Pogreb bo danes ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Dravljah. Naj mu sveti večna luči Zaiiujočim naše iskreno sožalje! 51 lufri oh 3. uri pop — O hmeljniškem gradu v novomeškem okraju je bil naš list pred nekaj tedni prinesel v nedeljski prilogi pod »Lepotami naše zemlje« opis, v katerem je popotnik napravil tudi dve opazki o njemu neznanem graščaku in njegovi družini, kateri bi mogli čitatelja zapeljati v zmoto, kakor da je lastnik kakšen nemški nacionalec. Zato smo resnici in pravici dolžni pojasniti, da je graščak baron Filip Wambold-Umstadt češkoslovaški državljan, ki je v stari monarhiji bil član nemške krščansko-socialne stranke in kluba v moravsikem deželnem zboru ter se je danes med nami z družino vred popolnoma udomačil b ostal slejkoprej veren katoličan oziroma krščanski socialec Luegerjeve šole, ki je naročen tudi na naš list in je prijatelj ter znanec v odličnih slovenskih krogih, predvsem katoliških. Njegova veleugledna soproga je hči znanega pokojnega grofa Harracha, enega največjih prijateljev in zagovornikov Jugoslovanov v bivši monarhiji, ki je prvi dal pobudo za odkritje dalmatinske obale tujemu svetu — otroci barona Wambolda pa dobro in radi govorijo slovensko, en sin pa študira pravo na češkoslovaški univerzi v Brnu. Obnovitev hmeljniškega gradu z velikimi stroški pa je naravnost kulturno delo v naši domovini, za kar je lastnik žel po pravici po V6eh slovenskih listih priznanje. V gradu samem se veliko govori slovensko in je prebivalstvo do gra-ščaka v najboljših odnošajih. S tem naj bo popravljeno. kar je bilo napisano od opisovalca, ki razmer tozadevno ne pozna in ie bil očividno od nekoga namenoma krivo informinn. — Slomškovo prosvetno društvo v Zagrebu priredi v nedeljo, 18. oktobra, po večernicah v svojih društvenih prostorih, Nikoličeva ulica 10/1., predavanje o oporoki. Po predavanju zapoje društveni pevski zbor nekaj narodnih pesmi. Vabljeni! — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Rog. po min. soc. pol. in nar. zdr. S-br. 15485, 25. V. 35. — J. E. Kalan: »Pridige enega leta«. Nedeljo za nedeljo in praznik za praznikom se oznanja beseda božja z vseh prižnic na Slovenskem. Pridni in zvesti poslušavci najbrž nimajo pojma, koliko je v teh pridigah duševnega truda. Beseda božja se ne stresa kar z rokava, zahteva namreč mnogo priprave. Posebno če govornik govori mnoga leta na istem kraju, da se preveč ne ponavlja, to nikakor ni lahko. Vsak pridigar pove iste resnice po svoje, rabi pa vendar pripomočke, s katerimi si svoje misli oploja. — V ravnokar izišlih Kala-novih pridigah je podan i z b o r e n tak pomoček. Dve važni lastnosti jih odlikujeta: praktične so in poljudne. Tu imate obilico lepih misli in zdravih naukov, podanih v lepi prikupljivi obliki. Znan je Kalanov prijetni, domači, živahni, poljudni slog, ki ga ima tudi v pridigah. Zgled: Na praznik Marijinega rojstva: »Punčko smo dobili, punčko! In kakšno punčko!« Vendar pa je pri tem slog vseskoz resen in slovesen. Slovesen posebno o praznikih. Govornik rad vpleta v svoje govore kitice iz cerkvenih pesmi, ki govore veselo poživljajo in jim dajejo poetičen zanos. Nekatere pridige bi lahko imenovali bisere cerkvenega govorništva, n. pr. na božič, na veliki petek, na dan celodnevnega češčenja itd. Zelo praktične so n. pr. »Konec preklinjevanju Matere božje«, kjer gre preklinjevalcem z vso silo do živega, da bi se ta sramota iz našega ljudstva docela izkoreninila. — »Čast kmečkega stanu«, »Denar« in druge. Mnoge bi lahko služile tudi za premišljevanja. — Nalog -Pridig« ni velik, da bi ne ostale nerazprodane. Ker se pričenjajo s 1. ad- MANUFAKTURA — Roparski napad. Iz Št. Vida pri Stični nam poročajo: V noči od 13. na 14. oktobra se je priplazil nekdo v hiio Anžlovarj« Antona ob državni | TOUBOIA v hranili ventno nedeljo, bo zdaj ravno primeren čas, da si jih nabavite. Naročajo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za mal denar. Broširan izvod je 44 Din, vezan 60 Din. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Ljubljana O Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. © Sv. misijon bo v duhovnijski cerkvi svete Družine v Mostah od 17.—25. oktobra 1936. Vodili ga bodo misijonarji sv. Vincencija Pav. (Lazaristi) iz Ljubljane. Začetek bo v soboto, 17. oktobra: ob %20 litanije z blagoslovom, klicanje Svetega Duha in uvodni govor. V nedeljo, 18. oktobra: ob 5 zjutraj sv. maša; ob 'A6 sv. maša; ob sv. obhajilo; ob 6 govor, nato sv. maša pred Najsvetejšim-, ob 7 sv. maša; ob 8 sv. maša za šolsko mladino; ob 10 govor, nato sv. maša pred Najsvetejšim; ob 14 križev pot, govor in litanije Matere božje; ob %20 roženvenska pobožnoet, blagoslov in govor. Nato se oglasi misijonski zvon. Med tem molitev 5 Očenašev in 5 Zdravih Marij. Delavniki: ob 5 zjutraj sv. maša; ob Vj6 sv. maša pri stranskem oltarju, pri velikem obhajilo vernikov; ob 6 govor, sv. maša; ob 8 sv. maša; ob 9 sv. maša; ob 16 križev pot, govor in litanije Matere božje; ob 'A 20 rožen venska pobožnost, blagoslov in govor. Misijonski zvon in molitev 5 Očenašev in 5 Zdravih Marij. V nedeljo, 25 oktobra (praznik Kristusa Kralja): dopoldne isti spored kot v nedeljo, dne 18. oktobra; ob 15 sklepna pridiga, blagoslov nabožnih predmetov kot spomin na sveti misijon, slovesne litanije Matere božje, zahvalna pesem. — Šolska mladina osnovne in meščanske šole ima sv. spoved in sv. obhajilo posebej, kar se jim bo v šoli povedalo. Vendar se mladini, ki je ne ovira šola ali učenje, priporoča obisk sv. maše vsak dan ob 8 in obisk drugih pobožnosti, kolikor je to možno. — Red spovedovanja odraslih in vse drugo bodo gospodje misijonarji sproti oznanjevali. — Misijonska procesija s sv. Rešnjim Telesom bo v petek zvečer (23. oktobra) po pridigi. Iz cerkve bo šla na Ciglarjevo, Slapničarjevo, Zaloško, Vod-matsko, Cigiarjevo ulico in nazaj. Vse prebivalce ob tej poti prosimo, da po možnosti razsvetle okna. © Nadaljevalni tečaj Esperanta za vse espe-rontiste iz Ljubljane bo otvoril »Klub espcranli-stov v Ljubljani« v poneoeljek, dne 19. oktobra 1. I. ob 20. Tečni bo enkrnl tedensko po 1 in pol ure v klubovem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7-1. Zglasite se zatorej zanesljivo v ponedeljek v klubovem lokalu, kjer boste dobili vsa nndaljna navodila in pojasnila. — Odbor Kluba esperanti-stov, Ljubljana. SUaina veseloigra s klasičnim ljubavnlm parom Liiian Harvey - Willi Fritsch Nasmeh sreče iGllickskinder) iliriliMJI Komedlta veselega humorja ln Izvrstne zabave Medeni tedni J&ny Ondra Hans Sohnker ZEsmm Premiera! Operetni filager sezone! M carstvu lutk Glasba R. Benatzkcga po motivih baleta ..Punčk a" (Puppenfe«) Magda Schne der, WolF Albach Retty, Paul HSrbiger, Adela Sandrock mmzmzmmčMRimm © Nameščenska visoka šola. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Sloveniji je letošnjo jesen uvedlo vrsto tečajev, ki jih ima pod naslovom »Nameščenska visoka šola«, in ki bodo v zimski sezoni v Rokodelskem domu. V vrsti teh predavani je snoči predaval un. prof. dr. Snoj o svojih »Vtisih iz moderne Palestine«. Udeležba je bila zelo velika. Večer je otvoril in predavatelja pozdravi) g. Franc Pernišek. Predavatelj dr. Snoj je najprej očrtal Palestino ter njene prebivalce ler nato prihod Judov v zadnjih letih, njihovo naseljevanje, gradnja novih cest po sistematičnih načrtih, zidanje cest, pridobivanje zemljišča za ]ude, arundacijo zemljišč, odplačevanje stroškov, opisal je versko hladnost novo-naseljenih Judov, ki se jih je močno prijela moralna pokvarjenost, žc se pojavljajo prvi znaki komunizma. Na nasprotni strani pa se Arabci drže tradicije, dasi šele sedaj spoznavajo vrednost zemlje Prebivalstvo Palestine se ccni na okoli 1,200.000 ljudi, od teh je 400.000 Judov. Kristjanov je 90.000, med temi 30.000 katoličanov. Predavatelj jc opisal vzroke medsebojnih sporov v Palestini, ki so umevni. Zahvalil se mu jc za izčrpno predavanje g. Pernišek, nato pa ie o organizacijskih vprašanjih govoril še g. Rudolf Smer-su. Nameščenci so priredili prav lep prosvetni večer Kino Kodeijevo - Tel. 31-62 Danes ob 8 in jutri ob pol 4, pol 6 in 8 MAČKA V VREČI MAGDA SCHNEIDER THEO LINGER in glasbeni film »SIRENE« © III. drž. realna gimnazija Ljubljana-Bežigrad. Pri opremi te, brez dvoma najmodernejše šole v državi, sodeluje v nemoli meri tudi domača tovarna pohištvu »Remec-Co«. Dobavila je garderobne omarice, opreme risalnic in konferenčnih sob kakor tudi parkcle. Dalje je izvedla oblogo sten v telovadnici. Vsi ti izdelki vzbujajo posebno pozornost ne samo glede prvovrstne izdelave in res lične oblike, Icmveč tudi zato, ker so izdelam izključno iz domačega lesa. © Važno opozorilo! Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja, da so upravičeni pobirati prostovoljno socialno davščino na sobe in uslužbence samo pooblaščenci, ki imajo s seboj posebne legitimacije. Za vsako plačilo mora nabiralec dati uradno potrdilo. Nikdo naj ne izroča denarja, ne da bi zahteval potrdilo, ki mora imeti uradno štam-piljko. Mestno poglavarstvo opozarja, da socialni urad nikogar ni telefonično opozoril, da bo poslal k njemu nabiralca in tega tudi v bodoče ne bo delal. Ako bi prišel kdo po denar in ne bi imel uradne legitimacije in uradnih potrdil, naj ga stranka takoj izroči stražniku. © Absolventi drž. dvorazredne redne trgovske šole ne pozabite, jutri (remo v Zupanovo jamo. Če bo deževalo, ostanemo pa doma. © Večerni trgovski tečaj na Christofovem učnem zavodu, Domobranska 15 se prične 19. okt. Pouk vseh pisarniških poslov, knjigovodstva, korespondence, trgovstva, stenografije, strojepisja, nemščine itd. Šolnina 100 Din za vse predmete. Pojasnila, vpisovanje dnevno tudi zvečer do 7. Maribor □ Za spomenik našemu blagopokojnemu kralju Aleksandru je poklonila mariborska tovarna svile Kari Thoma spomeniškemu odboru znesek 5000 din. □ Tretja lista v Košakih. Včeraj je bilo vložena in potrjena za občinske volitve v Košakih pri Mariboru še tretja lista z nosilcem g. Viktorjem Korenom, ki st je nadela naziv »staroradikalna«. □ Zanimiva športna nedelja Jutri bo na mariborskih športnih igriščih živahno. Dopoldne ob 9 se prične na stadionu Železničarja medklubski lnhkoatletski miting, s katerim bodo lahkoatleti napravili zaključek v letošnji sezoni. Popoldne bo ob 13.30 na igrišču Rapida prvenstvena tekma rezerv Maribor:Železničar, ob 15 pa nastopita v prvenstven borbi prvi moštvi obeh navedenih klubov. — Tudi kolesarji bodo imeli jutri svoj dan. SSK Maraton priredi na novi cesti v Tomšičevem drevoredu hitrostno dirko. Pričetek je ob 14. uri. □ Akademska kongregacija ima odslej svoje tedenske sestanke vsak ponedeljek ob pol 20 zvečer v kapeli č. oo. frančiškanov. □ Prošnja ravnateljstvom srednjih šol. Starši dijakov s podeželja prosijo ravnateljstva mariborskih srednjih šol, da bi sedaj ob nastopu hladnih in deževnih jesenskih dni odredili v svojih zavodih pa en razred, v katerem bi se zatekali dijaki s podeželja, ki radi neprimernih prometnih zvez pridejo v Maribor že mnogo pred sedmo uro ter v nezadostnih oblekah prezebajo in postopajo po mestu, izpostavljeni vremenskim neprilikam, kar nedvomno vpliva tudi na učni uspeh podeželskega dijaštva. □ Prva popoldanska predstava letošnje sezone v narod, gledališču bo to nedeljo ob 15. Vpri-zori se češka veseloigra »Zorka«. □ Smrtna kosa. V starosti 86 let je umrl v Parmovi 2, zasebnik tn bivši trgovec na Prihovi Martin Sekulič. V bolnišnici je ugrabila smrt <58-letnega jjosestnika Avgusta Stancla iz Limbuša. Truplo so včeraj prepeljali v Limbuš, kjer nes pogreb. Svetila pokojnima večna luč. □ SSK Maraton. Atleti, ki nastopijo jutri v nedeljo na mitingu SK Železničarja ter nimajo dresov, naj se javijo danes na Livadi med 17. in 18. uro. □ Trg za ribe bogato založen. Včeraj je bilo na trgu okrog 400 kg morskih in sladkovodnih rib. Cene so bile sledeče: Sardele 10, cipli 12—20, azijal 20, lignje 20, girice 9, tunina 22, očade 18, orade 32. brancin 30, postrvi 30, guvati 14, karpi pa po 12. □ Pozor pred potnikom i »angleškim« blagom. Po Mariboru hodi zadnje dni neki potnik, ki prodaja zasebnikom pravo »angleško« blago za obleke. Dopoldne pride res s pravimi angleškimi vzorci ter ponuja blago za tako ceno, da kupca kaj hitro premami. Ima s seboj pri kupčiji samo vzorce, obljubi pa, da bo izbrano blago prinesel popoldne Blago res prinese v istem vzorcu, ker pa kupec po navadi nima časa, se zadovolji samo s površnim pogledom. Šele pozneje ugotovi, da je bil opeharjen. Mesto angleškega mu je potnik prinesel najnavadnejše češko aH pa domače suk-no, katerega je kupec nekajkrat preplačal. »Angleški« žig na suknu je dostikrat še Čisto svež, da so da kar sproti zbrisati. Na ta način je ta potnik opeharil že veliko ljudi, ki so njegovim vzorcem nasedli ter kupili »pristno angleško« sukno, ki bi ga dobili v vsaki trgovini najmanj še enkrat ceneje. □ Sladki kmečki kruh. Pekarna Rakuša. Koroška cesta 24. | molholo Pin 6200 -1 ■■■■■■■BHEHHBHHBdHBHBDBBBHHHHHHODHDBB Celie Blagoslovitev mestnega zavetišča v Medlo-gu. Jutri, v nedeljo bo mestno zavetišče v Medlogu slovesno blagoslovljeno. Ob pol 10 bo v kapelici zavetišča sv. maša, po sv. maši blagoslovitev in nato ogled zavetišča. K tej slovesnosti je v čim večjem številu vabljeno tudi občinstvo. 0 Iz gasilske čete na Bahnem. Bivši člani Prostovoljne gasilske čete na Bahnem, ki so bili leta 1934 od takratnega komisarja iz čete izključeni ali ki so v znak protesta proti neznosnim razmeram, ki so v četi takrat vladale, prostovoljno izstopili, so dobili te dni od gasilske župe v Celju dopis, v katerem jim župa sporoča, da jo pozvala četno upravo Prostovoljne gasil, čete na Rabnem, da jim vrne vse pravice izvrštijočih članov. Nadalje pravi gasilska župa v dopisu, da je bila izključitev iz čete razveljavljena, ker komisar, ki je izključitev izvršil, zato ni bil kompeten-ten. Zaradi tega je smatrati pri vseh članih gasilsko službo pri gasilski četi Babno neprekinjeno. S tem so bivši člani Prostov. gasilske čete na Bahnem dobili zadoščenje za krivice, ki so jim bile storjene leta 1934 Izjavljamo pa, da s to rešitvijo še nismo popolnoma zadovoljni in pričakujemu, da bo višja gasilska instanca vzpostavila tudf staro upravo čete, ker je bila protizakonito razrešena svojih funkcij. >3 Živinski in kramarski »uršulin sejem«, bo v sredo, dne 21. oktobra v Celju. & K včerajšnji notici o tragični smrti Feliksa Anderliča sporočamo na prošnjo Društva natakarjev, da pokojni m bil natakar, temveč delavec, doma od Sv. Eme v Šmarju pri Jelšah. & Kino Metropol. Danes veseloigra »U0R\B-L.TENJE«. V glavni vlogi Gustav Frfili-h 'n najnovejši Merkurjev tednik. — Ob 10 matineja *Ne-ukrotljivi mustang«. 6 °Iq obligacijsko posodilo 13,300.000 Din Dve tretjini ze vpisani — Znatni vpisi v gotovini Dne 10. t. m. se je začelo vpisovanje 6% obligacijskega posojila mestne občine, ki traja do 10. novembra. Do petka, torej v 6 dnevih vpisovanja ali v enem tednu je bilo skupno vpisanih tako v gotovini kot s knjižicami in tek. računi Mestne hranilnice 13.300.000 din, kai pomeni, da sta vpisani v tako kratki dobi že dve tretjini končne vsote, ki je kot znano določena na 20 milijonov din. Ta visoka vsota podpisov pomeni, da se vlagatelji Mestne hranilnice zavedajo pomena tega posojila za likvidnost mestne hranilnice kakor tudi, da rajši vzamejo 15 let tekoče obligacija po 6%, kot pa da bi še nadalje držali vloge pri manjšem obrestovanju. Toda istočasno moramo poudariti uspeh posojila tudi v tem, da je zelo veliko vpisov v gotovini. Dosedanja vsota vpisov v gotovini je prinesla nad pričakovanje znatne vsote, kar dokazuje Čehi se pritožujejo čez nas, ker ščitimo naše izvoznike »Prager Tagblatt« od 16. t. m. piše: Jugoslovanska Narodna banka zadržuje izplačUa iz češkoslovaškega kliringa, katerih protivrednost je bila plačana po češkoslovaških uvoznikih jugoslovanskega blaga pred razvrednotenjem krone. Jugoslavija izhaja pri tem, po mnenju lista, z napačne razlage klirinškega sporazuma. Čl. 3 tegj sporazuma določa v primeru izpremembe klirinške paritete, da je treba plačati obstoječe dobrovpise po stari pariteti. Jugoslovanska Narodna banka odklanja plačilo protivrednosti v dinarjih na jugoslovanske izvoznike po stari pariteti. List dodaja: Do 5. oktobra (tega dne )e bd ustavljen klirinški promet) so češkoslovaški uvozniki jugosl blaga v veliki meri plačali plačila, pri čemer pa je šlo večkrat (po stari navadi) za gotove vrste blaga predplačila za dobave, ki se bodo šele polagoma izvršile. Belgrajski zavod izjavlja, da takih predplačil ne prizna, da dejansko ni bil izvršen do 5. oktobra. V zadnjih dneh pa je razširila Narodna banki to mnenje tudi na predplačila, ki so bila tudi v septembru izvršena na jugoslovanski klirinški račun pri Zemski banki, Jugoslovanska Narodna banka hoče na ta način očividno ščititi svoje izvoznike. To prizadevanje je potrdilo tudi določilo, da morajo jugoslovanski uvozniki, ki so zaslužili na devalvaciji krone, samo polovico importne protivrednosti plačati po stari pariteti, polovico pa po novih tečajih. Končno piše list, da so češkoslovaške oblasti v Belgradu brzojavno in včeraj tudi pri jugoslovanskem poslaništvu intervenirale, vendar brez uspeha, kar je po mnenju lista škodljivo za češkoslovaške uvoznike, končno pa tudi za jugoslovanske izvoznike, Vsekakor bodo potrebni še osebni razgovori v Belgradu. Članek nosi naslov »Neprijazna praksa«. Cene v ČSR naraščajo. Od 1. septembra do 1. oktobra je indeks cene v veletrgovini v ČSR na-tfelstel od 693 na 704, torej za 1.6 odstotka. Najbolj se je zvišal indeks cen industrijskih surovin in izdelkov (za 4.4 odstotke), Borzni teden Ljubljana, 16. cektobra. Potekel je že drugi teden, odkar je bila najavljena uradno devalvacija francoskega franka, kateri je sledilo razvrednotenje tudi drugih valut. Ta teden promet na naših borzah ni bil tako znaten, kot prejšnji teden. To se vidi že iz tečajnice, ko n. pr. na ljubljanski borzi ta teden sploh ni bilo zaključkov v angleških funtih. Znatnejši je bil kompenzacijski promet, vendar pa tudi s tem prometom vred ne dosegamo višine iz preteklega tedna. Pomirjanje na valutnem trgu se je najbolj videlo iz nazadovanja tečaja angleškega funta. Se pretekli teden je bil funt na vseh naših borzah zaključevan po 250, pri tem pa smo že opazili tudi zasebno ponudbo, tako da Narodna banka ni vedno intervenirala. Ta teden pa je funt zopet zdrknil navzdol in dosegel tečaje, katere smo poznali pred sedanjo razburkanostjo na deviznem trgu. V teku tedna je funt v Lj-ubljani popustil od 249 blago na 247 blago v četrtek, dočim je bilo danes zanj povpraševanje po 237. V Zagreb-u je funt v teku tedna popustil od 248.715 na 236.76, * Belgradu pa od 249 na 235 v četrtek, danes pa je tečaj zopet narastel na 237.50. zaupanje ljubljanskega meščanstva v gospodarstvo mestne občine ljubljaiTske Mestna občina ni bila nikoli slab dolžnik, kar imajo na umu vsi oni. ki podpisujejo posojilo v gotovini. Polen ugodne obrestne mere tmajo ludi ugode.i emisijski tečaj, kar vse dela novo posojilo dovolj privlačen papir. Znovim posojilom bo storjen velik korak k izboljšanju položaja mestne hrani'nice, kar bo imelo ugodne posledice tudi za občinsko gospodarstvo, kakor tudi za vse naše gospodarstvo, ker se vrača zopet zaupanje v veliki meri. Uspeh posojila, za katerega so se nekateri bali, saj so lansi-rali tudi temu primerne vesti, da bo začetek vpisa odgoden, je pokazal, da ti črnogledi niso imeli prav in da so razmere na našem denarnem trgu zrele za take transakcije, katerih pomena se zavedajo najširši sloji. Podobno je v teku tedna popustil tečaj nemške marke. V ponedeljek je marka beležila v Ljubljani 14.45, v petek 6amo še 14, v Zagrebu je padla od 14.3650 na 14.02. Avstrijski šiling je v teku tedna popustil v Ljubljani od 8.55, potem ko je dosegel že najvišji tečaj 8.65 v sredo, na 8.55, v Zagrebu je v začetku tedna beležil 8.465, v torek je narastel na 8.60, kasneje je pa popustil na 8 50. VREDNOSTNI PAPIRJI Tudi v vrednostnih papirjih se je promet zelo zmanjšal, to se vidi tudi iz tečajnice posebno zagrebške borze, ki zadnje dni beleži izredno malo zaključkov. Tudi tečaji so popustili. Tako je vojna škoda v Zagrebu popustila od 375—376 v ponedeljek na 366 denar v petek, podobno je nazadovala v Belgradu od 373—374 na 368.50—370. 8% Blerovo posojilo je v Zagrebu popustilo od 85—86 na 84.50—85, v Belgradu od 86.50—87 na 84.50—85. 7% Bler je popustil v Belgradu od 77—77.50 na 75—75.50 itd. Med delnicami 6e je dobro držala Narodna banka, ki je v Belgradu, kjer je meroda;nejši trg, popustila samo od 7000—7100 na 6900—7050. Bolj je izgubila Privilegirana agrarna banka in sicer v Zagrebu od 205—210 na 190—202, v Belgradu pa od 200.50—202.50 na 190.50—192.50. Trboveljska ta teden ne beleži znatnih sprememb. Značilno za presojo položaja na deviznem trgu je vsekakor tudi dejstvo, da je v času, ko je funt notiral 250, beležil v Belgradu napoleondor 250, do včeraj pa je popustil na 343 in sicer se po tem tečaju blago nudi, toda kupcev ni. Glede včerajšnjega dne na belgrajski borzi piše agencija »Jugoslovanski kurir«, da računajo bbrzijanci, da je dovolj funtov na trgu. Tako je v četrtek Narodna banka dobila od ene same banke na termin okoli 100.000 funtov. Računa se, da ima Narodna banka okoli 1 milijona funtov, če ne več. Zasebnega blaga je bilo samo na en dan naprodaj na belgrajski borzi 50.000 funtov, od tega je Zagreb dobil 15.000 funtov in sicer je zanje plačal 238 Din. Naši papirji na dunajski borzi. V zasebnem prometu na dunajski borzi trgujejo ludi s temile našimi papirji: 8% in 7% Blair ter 7% stabilizacijsko posojilo. V naslednjem podajamo gibanje tečajev teh papirjev od sobote preteklega tedna sem. Notirali so: 10. okt. 12. okt. 15. okt. 8% Blair 156-162 159-161 163-166 7% Blair 151-157 154-157 158—161 7% stab. pos. 24— 25 24.50—25 25.50—26 Avstrijski tesni trg Graška »Tagespost« prinaša naslednji članek o avstrijskem lesnem trgu: Po devalvaciji valut je lesni trg miren. Vse čaka na prilagoditev na nove razmere. To je potrebno tembolj, ker so tu razne vesti, ki pravijo, da bodo doslej obstoječi kontingenti in surtakse odpravljene, v drugih državah pa je pričakovati znižanja carin. Avstrijski trg je miren in kaže, da je letos nastopilo zimsko zatišje prej kot navadno. Gradbena delavnost je skora povsod zaključena ali pa je tako napredovala, da ni več nobene znatne potrebe za les. Pa tudi podjetja za predelovanje lesa kažejo razmeroma malo nagnjenja k nakupom. Izvoz je nadalje nezadovoljiv. Po uradni statistiki za prvih 8 mesecev t. 1. je znašal avstrijski izvoz samo 8.3 milij. met. stotov, dočim je v istem času lani znašal 9.3 milij. Tudi vrednost izvoza je padla od lanskih 64 na 57.9 milij. šilingov. Naj- Zakaj ne bi tudi Vi bili zadovolji, ko lahko za mal denar dobite dobro in elegantno obleko iz našega blaga. Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180' dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČi KOMB P n B R Č I M Tkanine za vsak žep in vsak okus Tovarniške prodajalne: UUBUfcMA, Gradišče 4 m v viakem vetjem mettu iugo»iavije važnejši odjemalec je bila kot doslej Italija. Naslednji posli bodo začeli 6 pogajanji v Rimu, ki naj premoste obstoječe težave avstrijskega lesnega izvoza. Pristojne italijanske organizacije so že pritrdile razdelitvi 4006 vagonov brušenega lesa po avstrijskem lesnogospodarskem svelu. Cene so zaenkrat v Italiji komaj malo nategnile in ker se vrši stroga pažnja, tudi ne bo nastopilo nobeno znatno zvišanje. Računajo, da bo zabeležiti podražitev komaj za približno 10%. Lesna trgovina s Švico popolnoma miruje. Tudi v Francijo ne pošiljajo več blaga. Avstrijci pričakujejo znižanje carin za les v Francjii, kar bo razbistrilo položaj. Za avstrijsko lesno gospodarstvo je velike važnosti, če bo podaljšana prefe-renčna pogodba, ki traja do pomladi 1937. Promet z Nemčijo se giblje v dosedanjih mejah, dočim so dobave na Madjarsko majhne, ker zadeva nabava licenc kot prej na velike težave. tCSNO Po znižanih cenah 3'50 in 5 50 Din danes ob 14*15 uri f3y Romantično! SM@ZS PUS(8¥0 Borza Dne 16. oktobra. Denar Angleški funt je včeraj v Belgradu na oficiel-nem borznem sestanku popustil na 235, toda po zaklju ku borze je zopet narastel na 236—237. Danes dopoldne je bila zanj tendenca v začetku slaba, kasneie pa se je bl&go nudilo v L:ubljani po 237, Zagreb beleži danes za funt 235,996—237.56, Belgrad pa 236.70—238.30. Avstrijski šiling je v L;ubliani popustil na 8 50- 8 60, v Zagrebu na 8.4350—8.5350, v Belgradu na 8 45—8.55. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.65—31.35, v Be'gradu 30.90—31.60. Nemške marke so v Ljubljani popustile na 1190 —14.10, v Zagrebu so pa narastle na 13.92—1102, za sredo novembra so beVžile 13 55—13 75. V Belgradu je znašal tečaj 13.8265—14.0265. Milan je beležil v Zagrebu 3.20 blago, v Belgradu pa 308.80—311,20. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2330 16—2314 70 Berlin 100 mark...... 1740 53—1754 41 Bruselj 100 belg......729 70— 734.76 Curih 100 frankov.....990 15—1003.52 London 1 funt.......213 28— 215.31 Newyork 100 dolarjev .... 4303 51—4339 83 Pariz 100 frankov...... 201.97— 203 41 Praga 100 kron.......153.44— 154 54 Trst 100 lir........ 227.44— 2?0.52 Promet na zagrebški borzi je znaša! brez kompenzacij 3,146.770 din. Promet na belgrajski borzi jo znašal brez kompenzacij 582 000 din. Curih. — Belgrad 10.—, Pariš 20 27, London 21.2925, Newvork 135, Bruselj 73 225, Milan 22 90, Amsterdam 2S3 75, Berlin 174 75. Dunaj 72 50 Stockholm 109.80, Oslo 107, Kopenhagon 45.075, Praga 15.40, Varšava 82, Budimpešta 85.75, Atene 2 90, Carigrad 3.45, BuVarešta 3.25, Ilelsingfors 9.39, Buenos Aires 1.2125. Vrflnostn? nnnirii Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 82 83. agrarji 48—49, vojna škoda promptna 365 367, begluške obveznice 63—68, 8% Blerovo posojilo 84—86, 7% Blerovo posojilo 75 -76, 7% posojilo dr. hip. banke 87 —90, — Delnice: Trboveljska 175—180. Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82.50 denar, agrarji 48 denar vojna škoda promptna 366 denar, 11., 12. 363 denar, hosjluške obveznice 68 denar, 8% Blerovo posojilo 8-1.50— Kulturni obzornik Razstava G. A. Kos - Maleš -Gorše in Slaviček Fr. Gorso: Pajdaši. Od 4. oktobra dalje traja v Jakopičevem paviljonu umetniška razstava, na kateri sodelujejo trije Slovenci in kot gost Ceh Jan Slaviček Včlanjeni v ■.Društvu Slovenskih likovnih umetnikov«, so se G. A. K o s . M. Maleš in Fr. G o r š e še posebej organizirali v samostojno umetniško gru- 1 po, trojico, ki ima namen prirejati lastne razstave. 1 Ta razstava je že njihova druga. O grupi sami je povedal G. A. Kos v pozdravnem govoru na dan otvoritve, da njenih članov ne veže nikaka skupna umetnostna orientacija, temveč volja in ljubezen do dela. Obiskovalec razstave bo to izjavo lahko potrdil, kajti v paviljonu čuje zelo pester trozvok, v ktaereni sc ena individualnost od druge točno in ostro odraža. G. A. Kos je razstavil 20 del v olju in to iz leta 1934-36, namenoma se je to pot omejil na krajine in tihožitja, ker pripravlja figuro, kompozicijo in fiortret za bližnji čas (katalog). V katalogu nista omenjeni dve številki, to je »Most v Medvodah« in »Gcsposvetska cesta«. Motivično imamo v glavnem tihožitja z ribami, šopke različnih rož, kruh in vino, krajino iz Selške doline in drugod, kot pojxilnoma nov žanr in nov zvok pa nastopata Dalmacija in morje. Med dela, ki na razstavi najbolj ugajata, bi človek prisodil »Ribe II«, kjer je K. jako dobro rešil zvezo temiiorjavega, na stare Ilolandce spominjajočega ozadja z bri-ijanco rib v ospredju, »Šmarno goro«, ki učinkuje s svojo kompozicionalno in barvno jasn06t|0, »Olj ke«, Ki težavni tepih naravnih luči pod drevjem vežejo v sila harmoničen, čeprav pojiolnoma plo-skovit barvni lik (tu ima beseda lik svojo polno upravičenost), dalje »Sončnice« in »Rumeni šopek« ter sliki »S Korčule« in »Korčula«. Osnovna poteza vsega G. A. Kosovega dela je fanatična ljubezen do barve, ki se zlepa ne ustavi, kadar gre za lo. da ta element prikaže v vsej njegovi bohoti. Tu barve resnično žive od neke svoje notranje svetlobe, bleščave in razkošja, ki je kratko in malo edinstveno. Slikarjeva precizna in velika rutina te cilje z lahkoto deseza, kajti to tudi ni navadno razmerje do palcle. temveč barva dobiva vrednost pletnsnite in plastične materije ali snovi. Reči je treba, da so to posebnosti Kosove umetnosti, ki so zelo dragocene. Ce bi holel sli-karjevo delo prijeti stilistično, mu služi za osnovo vselej in fiovsod lokalni ton. ki ga s svojo veščo tehniko stopnjuje do pravih iluzionizmov, za kar 85 ( 87.75, 86), — Delnice: Priv. agrarna banka 190 202, Trboveljska 170 - 180, Gutinann 60—70; (60), Os j. sladk. tov. 170 denar Belgrad. državni papirji: 7% investicijsko posojilo 84.50 denar, vojna škoda promptna 308.50— 370 (369, 307.50), begluške obveznice 68.50—68.75 66.75—67.25, 8% Blerovo posojilo 84.50—85 (85), 7% Blerovo posojilo 75—75.75, 7% j>osojilo drž. hip. banko 90 blago (90), 7% stab. posojilo 83 bi. — Delnice: Narodna banka 6900—7050, Priv. agr. banka 190.50—192.50 (194, 191). H*Kaa ilitMO SLUHA mBmm Misterijozni a izredno napeti film CMis Cimm$ skrivnost Danes ob 14'15 uri po globoko znižanih cenah Din 3 50 in 5'50 25.000vagonov pšenice prodanih N« žitnem trgu je položaj neizpremenjeno nada-lie čvrst Opažu pa se v toliko izprememba, da se da sedfii dobili sempatin nekaj blafln, Inko da no vlada več tako absolutno pomankanjc ponudbe kot prej. Cene pa so ostale neizpremenjene ter stene baško in ban. blago 162—165 Din. Položni za pšcnico obeta nadalje čvrsto ten-dcnco, kajti vsepovsod v Evropi postaja naša pšcnica iskano blago, zlato, za katerega pa moramo v današnjih časili tudi sami zahtevati zlato v enakovrednih devizah. Dobro kaže za naše blago v Franciji. Povpraševanje je zanj v Švici in drugih zapadnoevropskih državah. Tudi Italija nam jc v novem sporazumu dovolila znatne kontingente, katere pa bomo pri sedanjem povpraševanju iz drugih dižav kar težko izvažali. Računa se, da ie doslej bilo izvoženih iz naše države ali pu je pripravljenih za izvoz v vlačilcih okoli 25.000 vagonov naše pšenice. To potrjujejo tudi noše stalislike zunanje trgovine, lu-lija jc znašal izvoz naše pšenice 1 6H2 ton, avgusta pa že 51.680 ton. torej 5 16« vagonov. Lani avgusta je znašal naš izvoz pšenice samo 77 Ion. 25.000 vag. pomeni, da ic s tem prodana okoli polovica izvoznega presežka, katerega jc (•(•niti samo na 50.000 vagonov v primeri s prejšnjimi, znaino višjimi cenitvami. Lubjann. Pšenica ban. 79 kg 2% un bč 78 jg 2% 165 — 1/0, bos "/'/ kg 4% 160-165, rž nova 72 kg 2% bar. 130—135, ajda par. Ljubljano reše-tona siva 140-145, oves slav. 1007-110, koruza letina 1935 bč in ban. 106-108, činkventin siem-ski 128—130, umetno sušena za konec oktobra 94—95, za november in december 96—98, moka Og bč. in b.:n 260 - 265, št. 2 bč. 240 - 245, št 5 bč. 220 - 225, otrobi debeli bč. 107-112, drobni j bč. 90-92. Novi Sad. Pšenica (78 kg 2%1 bč ladja Ti*a in Begej 169 171, srem. ladja Sava 166-168. slav. in srem. 158- 160, srem. ladja Donava 167 169, bč. in ban. ladja Donava 167 — 169, bč. ladja Kanal 167—169, bč. in ban. 156—160. Ostala pšenica neizpremenjeno. Cene Prizadn neizpr»m. — Oves: bč., srem., slav. 95—97.50. Koruza: bč., srem. 102 — 104, ban. 100—102. Moka: bč., ban. og in o«" 217.50-257.50, št. 2 227 50—237.50, Št. 5 207 50— 217.50, St. 6 187.50-197.50. št. 7 147 50-157.50, št 8 105 110; srem., slav. og ogg 242.50—252.50 št 2 222.50 -232.50, šl. 5 202 50-121.50. St 6 182.50 192.50. št 7 147.50—157.50, št. 8 105—110. Otrobi: bč., srein., ban 78 - 85, bč. ladja 85 —87.50. Tendenca mirna. Promet srednji Sombor. Pšenica: bč. okol. Snnibor 155 157, gbč. 156-158^ srem., slav 156 158. juž ban. 158 —160. gor. ban. 160—162, bč ladja Bpgej šlep 166 — 168, bC„ ban. jiotiska Slep 166—168. Rž: bč. 123 — 125. Ječmen: bč., srem. 63—64 kg 102.50—105, bč., srem. pomladni 67 —68 kg 122 50 127.50, bar! spomladni 67 — 68 kg 130—185. Koruza: bč.. srem. car. k val. 103—105, bč,. srem novn sušena 90— 92. — Vse ostalo neizprem. Tendenca omahujoča. Promet 75 vag. glej »Kruh in vino II« (1) ter »Gosposvetsko cc-sto«. Podložena risba razodeva vsepovsod realista, celo naturalista, ki pa sili s svojim iskateljstvom v nove izrazne smeri barve Na ta račun gre ku-bizem v njegovih delih (16.18) princip, ki je onemu popolnoma diametralen. Ni dvoma, da bo slikar vešče prebrodil ta konllikt med barvo kot čistim sestavnim delom slikine ploskve in zgradbe, pa med baivo kot atributom naturnih predmetov. Protizvok G. A. Kosa na razstavi, M. M a -I e š, ima 30 del, večinoma v tehniki teinperi, ki jo topol prvič kaže, nekaj malega pa tudi mono-tipij. Izven kataloga je slika »Spomin na Benetke«, ki je eno najbolj privlačnih del njegove kolekcije. Po vsej svoji naravi Malejj je in ostane grafik, grafik, ki ga poznamo zlasti iz lesorezov Kakor je tam bistvo njegove umetnosti v načinu, kako sporeja in uglašuje belo in črno v ono melodijo, ki bi človek dejal o njej, da je mnogozvočna. čeprav je v bistvu le dvozvočna. tako dela tudi tu. So barve, ki imajo vlogo belega in so druge, ki so črno — vse pa je tako med seboj spojeno in v tolikih inačicah, da človek pozabi na oba motiva in občuti samo še pestrost in lepotp harmonij. Stvari, ki jih je prej nakazal v risbah in lesorezih, danes varira v temperi, z velikim uspehom. Si-multanost in slojevitost duševnega dogajanja, prozornost vseh fizičnih in anatomskih oblik, ki puste svobodno preko sebe in skozi sebe druge jvijave — ta nuini atribut kubi/ma je našel pri njem zavetje v območju neizrečne čuvstvene lirike, ki ima manj povedati o slikarskih problemih barve, toliko več pa o tem, da je vsaka barva šifra in simbol našiti čuvstev. Slika je šla, a prišla je jeseni. pesem barv. In je naravnost nedopovedljivo; kako je s temi modernističnimi sredstvi pri nas mogoče zagrabiti nabožen moliv, kot je na pr. »Slovenska Marija« in ga kot takega ohraniti. Francozom na pr. dajejo la sestavila priliko za kon-struktivizem. Ni tedaj glavno kubizem in tehnika ctc„ temveč duh. Ljudje, ki imaio opravka z versko sliko, bi se tu lahko globoko zamislili, F. Gorše je k obema do°lej imenovanima ki-narska folija. Razstavil je 25 del v raznih materi- jalih iu tehnikah, pri čemer je pripomniti, da samo nova dela. Njegova zadnja razstava v ateljeju, ki je bila retrospektivnega značaja, z deli na tej ni več udeležena Večino razstavljene plastike pred slavljajo dekorativno |>orabna dela, figure za vrtove, vodnjake, vrhove itd., reliefi in večje statue sorodnega namena. V njih se dobro kažejo osnovne poteze Goršetove umetnosti, ki je v prvi vrsti realistična. Po načinu, kako pojmuje motiv in kakšnega si izbere, vidiš realista, ki življenje z vedrim in ostrim očesom zasleduje in tnu razbira njegove značilnosti. Vsa problematika modernega kij)arstva je šla mimo tega naturno zdravega duha kot nekaj tujega, po odhodu iz miljeja stilizirane Meštrovičeve lormc obstoji za Goršeta samo en problem, ki je: najti naravno plastične lormo kot tako in rekonstruirati naravno strukturo plastike in njenega izraznega materiala. To tendenco je posebno v zadnjem času ostreje formuliral, bodisi statuaričnih oblik (»Mladost«), bodisi v takem ino tivu kot so »Pajdaši«, ki zaključujejo dolgo predstavno vrsto." Poleg istočasno ž njim razstavljajoči kolegov je Gorše nekak »objektivnik«, čigar jasne, predmetu, naravi in osnovnim njunim zakonom služeče poti nobena moder-iistična vihra nc zmede, gotovo lastnost, ki je ni niti umetniško ni človeško podcenjevati. V drobnih kipcih je tc svoje tendence izrazil na način, ki je radi točnega občutja za motiv, formo in mero vreden vse zorno3ti. Gost Jan Slaviček je zastopan na razstavi z 9 risbami. Slikar je sin znamenitega An-tonina Slavička, največjega modernega češkega krajinarja impresijonizma. Listi, ki jih je vposlal, niso vsi na enaki višini, omembo zaslužijo zlasti »Divja gos« in »Zubatec«, ki razodevata velik smi sel za jasnost forme in za kompozicijo Krajine se v boljših delih kot so list »S Korčule« ali oni Z Cirafenberga« ne oddaljujejo od tega hotenja po črni jasnejši zgradbi cclole in samolastnosli linije kot izrazila Razstava bo odprta do 25. t. m R Ložar. Novi Zeppelin nastaja. Zračno ladjo »LZ 130« gradijo v Friedrichshafenu v Nemčiji V boju s strupenimi kačami Ker je kačji strup bolj in bolj poireben modernemu zdravilstvu, sem (pripoveduje neki raziskovalec) v tropskih divjinah lovil strupene kače inambe, kobre in druge Gram kačjega strupa stane zdaj krog 150 Din. Ker izloča vsaka strupena kača približno četrt grama, se mora lovec štirikrat približati smrti, da dobi gram kačjega strupa in 150 dinarjev. Kače-mambe so dolge po 3 in 3 in pol metra. Ko lesketajoči se bliski švigajo sem in tja, če jih zgrabiš. Lovec mora tako naglo ustreliti, kakor le moreta roka in oko zaeno naglo skupaj delovati. Zakaj, le sekunde so, ki ga ločijo od prav strašne smrti. Glava kače jc tedaj v isti višini ko prsi lovca. Divje žrelo mu zija nasproti in en sam dotikliaj strahotnih zob je že dovolj, da 6e tudi najbolj orjaški človek že čez nekaj minut spremeni v mrtvo truplo. Nekega večera sem taval blizu svojega taborišča okeli. Kar tako iz navade sem imel puško pri sebi. Iznenada je nekaj završalo v travi. T akoi sem vedel: kače so! 2e čez nekaj sekund sem stal na za meter visoki zgradbi mravelj-termitov in sem z grozo zapazil dve velikanski kači mamba, ki sta lezli vprav proti meni. Se trenutek — nato ju je pokrila trava. Slišal sem pa, kako sta se mi bližali. Zdajci se je na desni strani prikazala tretja zverina, tako da nisem mogel nikamor uiti. Zaman bi bilo streljati, saj nisem vedel, kam. Ni večje groze na 6vctu, kot je tista, ko veš za sovražnika, a ga ne vidiš. — Prav blizu mene so mrgolele vse tri kače. Mahoma so se prav pri mojih nogah dvignile vse tri iz trave. Ce bt bil le trenil, bi me bile napadle. In sem 6tal — nepremično — sekunde — to so bile zame ure — in kače so izginile prav pod termitsko zgradbo v luknjo. Se nedavno me je spremljal neki zamorec, možakar, ki je bil že večkrat prav hladnokrvno tik kačje smrti. Dobila sva prav veliko mambo, ki je vprav hotela požreti podgano. Ko je že lezla dalje, je bil zamorec toliko nepreviden, da je vrgel palico za njo, preden sem ustrelil. Kača 6e je obrnila ko bli6k in šinila kvišku ko bič. — Zamorec je začel kričali in teči. Tudi jaz bi bil najrajši stekel, vendar sem ustrelil a sem zadel kačo vprav v zobovje, tako da je nisem mogel uporabiti. Vendar — življenje sem si le rešil. JiL©¥EMEOe V soboto 14. oktobra 1876. Izvirni dopisi. Iz Besje dežele, 11. okt. Stavil bi, da iz te dežele dozdaj še niste nobenega dopisa dobili. Naše gosi nam daj6 preostra peresa, preostra ne sicer za bralce, pač pa za vašo sedanjo tiskovno svobodo. Cemu bi tedaj pisali? Ako pomočimo pero v črnilo nevolje, zapade list državnemu pravdni-štvu, ktero bo potrebovalo kmalo veliko in obširno poslopje za shrambo konfisciranih listov in pravo opečnico za sožiganje obsojenih slovi,tskih časnikov, če jih ne pošilja v »Kaisermiihlen« na Dunaj, za kar pa bo zopet treba posebnih vlakov na železnici. Ubogi slovenski časniki! Jaz ne vem, kdo je bolj obžalovanja vreden, kdo pri tem več trpi, pisatelji ali bralci. Pisatelj, ki suče pero edino iz ljubezni do naroda svojega, mora mirno gledati, kako list odnese policaj, kako objektivno ravnanje zaduši njegov članek in mu prereže njegove do-brovoljne namene. Loti se ga nekak obup, posebno še zarad tega, ker ga tare gotova zavest, da občinstva le majhna množica razume njegov položaj. On podaja občinstvu krepko hrano, n kaj pomaga, ker jo, predno pride mu v roke, pre-striže neka oblast, kteri ne more nič! Bralcev velika veČina potem misli: kdo vč, kako strupeno jed nam je skuhal? ali: čemu bom plačeval list, če je tako suh ali ga vsaki drugi pot ne dobim? In res! naročniku ni po vsem zameriti, če tako misli. Naročil si je list iz tega namena, da bi ga redno dobival in v njem članke, ki kaj veljajo, ki ga vodijo na političnem potu, podučljive in rezne, ne pa navadnega žaganja ali pogovorov o vremenu ter dolgočasnih premišljevanj. Mi boste zamerili, če rečem, dn članki, kakoršne v političnih listih slovenskih sedanja cenzura spod rok spušča, niso boljši od zgoraj omenjenih reči? Mi boste zamerili, če naravnost rečem, da marsikak članek zdaj ni vreden niti tiska niti papirja, kteri je po črn jen ž njim? Huda se nam res godi obojim, če ne bomo imeli železne volje in se ne bomo znali zatajevati, trpeli bomo veliko škodo. Zato naj oblečejo pisatelji naši za zdaj ovčje kože, bralci naj pa bodo zadovoljni z ovsenim kruhom ali celo z žaganjem. Saj to ne more dolgo trpeti, kažejo se žc znamenja lepših dni in boljših časov tudi za Besjo deželo. V vzhodnopruskem mestu Insterburg se je nenadoma sesula večnadstropna hiša. Ko so razkopavali ruševine in rešili dva ranjenca, pa je izbruhnil požar. Hiša se je sesula radi eksplozije posod z ogljikovim kisikom. Mednarodni mirovni kongres Dne 3. 6ept. je pričel in 6. sept. zaključil svoje seje Mednar mirovni kongres v Bruslju. Udeležilo 6e ga je več tisoč zastopnikov iz 40 držav. Največja skupina, do 400 odposlancev, je prišla iz USA. Avstralske odposlance je vodil prosvetni minister. 300 Cehoslovakov ie zastopalo 100 društev z Rdečim križem na čelu. Dosti odposlancev je prišlo iz Kitaia. Sovjetske delegate je pripeljal Sver-nik, angleške lord Robert Cecil in francoske Her-riot. Po slavnostni otvoritvi je nadaljeval kongres svoje delovanje v sejah 12 posebnih odborov: cerkvenem, zadružnem, delavskih organizacij, trg.-industrij6ko-linančnem, udeležencev 6vetovne vojne, književno- znanstveno- umetnostnem, pariameiitar-skem, letalskem, kmetijskem, učiteljskem, športnem in gospodinjskem. Vsi ti odbori 6o oglasili svoje sklepe v zaključnem občnem zboru dne 5. sept. rine 6. sept. so imeli svojo prireditev mednarodni udeleženci svetovne vojne, ki so korakali po Bruslju z napisi in vzkliki proti vojni ter za trajni mednarodni mir. Ljubezen do glasbe. »Se piskaj, da se bodo tasje posušili!« Po vožnji težkih poliskih pridelkov sta si oba pošteno zaslužila malico ovsa. Tisti, ki ščuvajo. Na levi je Pedro R. Alcaide, župan v Madridu, ki ima nagovor na bojne čete. Na desni je komunistka La Passionaria, ki prav tako poziva vojaštvo, naj brani Madrid pred četami generala Franca. JVa*g!obljf zlati rudnik Pri Johannesburgu v Transvaalu so največji klati rudniki na svetu. Velikanska zlata žila se vleče 1700—2000 m globoko pod zemljo od Johan-nesburg pa do Blomfontena. Slednje mesto je znano izza burskih vojska. Svojevrsten je pogled na ta čudež moderne tehnike, ki na preudaren način resniči pravljico o zlatu. Majhni, majhni hribčki — ko pokrajina ponoči — ki pa niso nič drugega, kot nasuto zemljišče, nekdaj dragoceno, zdaj pa nema hribina, ker so ji odvzeli zlato. Črnci delajo tamkaj. Žive v taborišču Com-poud. Dobro jih oskrbujejo, še bolje plačujejo, z njimi ravnajo lepo. Ondotni »Institut ol medica! Research« se bavi izključno z jamskimi boleznimi, Eredvsem z jetiko. Tamkaj je zelo razširjena ta olezen, ki je posledica vdihanega prahu. Komaj bi našli na svetu drugi zavod, ki bi bil temu enak. Opremljen je z najmodernejšimi pripomočki sodobne medicine, tamkaj zdravijo samo učenjaki. Imajo celo lastni zoo, da na živalih preskušajo, oziroma pridobivajo krvno sirotko. Zastopnika zamorskih rodov — Kulcs in Ban-fus — naazorujeta naporno delo v zlatokopu. Močni, po naravi tako zdravi ljudje, pa jih napadajo in zmagujejo strašne bolezni. Problem črncev v ondotni pokrajini je kardinalno vprašanje. Medtem, ko se v portugalskih kolonijah zamorec izogne belemu, kadar ga 6reča, se tamkaj — med britskimi gospodi — čuti skoraj enakovrednega. Mar 6luti, da bodo črnopolti zavladali tamkaj slej-koprej? Kolonijski nadzornik si s tem vprašanjem že sedaj beli glavo. Ko si vse ogledaš, dobiš za v jamo plašč in čepico. Potem pa 6e z dvigalom pogrezneš v prepad. Trenutno preneha vsak čut in ko dospeš na dno, šumi v ušesih, marsikdo celo omedli. Takšnega takoj spravijo na svetlo. Prvi koraki vodijo v veliko vežo, iz te pa v tesen prostor, kjer po-stojiš za hip, da se morebitna slabo6t poleže. Nato stopiš skozi vrata, ki vodijo v rov. Tamkaj je ozračje znosno, celo vročina, kajti z velikimi črpalkami čistijo in dovajajo sveži zrak. V rovu pa se gube tračnice, na njih vagoni za zemljo, ki jih žene elektrika. Ker so električne naprave dokaj nizko, nosijo delavci jeklene čelade. Zemljo iz-tovanajo ter dvigajo navzgor. Zlato izločajo prav za prav šele zgoraj. Tamkaj »teče« dobesedno. Ta kovina, okoli katere se suče vse na svetu, je videti zelo čudna, ko teče iz peči. Zelena je. Iz ene tone zemlje dobe zlata za približno 400 Din. Vsakemu obiskovalcu pa v ravnatcljevi sobi pokažejo zlato kepo, ki je vred-dna približno 160.000 Din. Toliko denarja v eni sami kepi — kar na mizi! Učenec: »Gospod profesor, kakšna je razlika med časom in večnostjo?« Profesor: »Ce bi imel časa za raztolmačenje te razlike, bi trajala kar večnost, preden bi ti razumel to razliko.« Profesor drugošoleu: * Izračunaj to-le nalogo: če ena in pol kokoši znese v 23 urah eno in pol jajca, koliko jajec bo znesla ena in tri petine kokoši v 19 urah...?« Poslednji Letos 60 sredi julija izkopali na pokopališču v Milvvaukeeju truplo posebnega človeka. Marsikdo se spominja knjige »Poslednji Mohikanec«. Prijatelji te knjige so zbrali denar, da so izkopali truplo starega Indijanca Williama Dicka, ki je bil zdaj v skupnem grobu Pokopali so ga v lastni grob, mu piostavili nagrobnik z napisom: »Tu po čiva v Bogu William Dick, rojen leta 1837, umrl leta 1935, imenovan »Poslednji Mohikanec«. Ko je konec prejšnjega stoletja prišel 6 svojo četo v Evropo polkovnik Codv, s pridevkom »Buf-falo Bili«, je bil v tej četi tudi Wil!iam Dick. Nihče ni slutil, kdo je bi.I Po pisatelju Cooperu so bili Mohikanci ali Mohigani že zdavnaj izumrli, a leta 1890 so jih uradno našteli še 31 moških in 14 ženskih članov tega rodu, ki je bil nekoč tako številen in mogočen. Seveda so se krog leta 1800 ukvarjali že s poljedelstvom, so sadili koruzo, melone, buče, česen, tobak, krompir in bombaž, in so izdelovali lepe lesene rezbarije ter so za svoje »skvave« narejali krasne rute in ogrinjala, in gojili plemenite konje. Bivali so v državnih zemljiščih, rezervatih, in živeli jako siromašno. Po ameriški državljanski vojni je ostal le še ta kupček mohikanskih beračkov. Odtlej so pa pomrli vsi potomci Dicka in le Will:am Dick, uradno priznani poslednji Mohikanec, je doživel leto 1035. To je bilo lahko dognati, saj je le on sam v milvvaueke-ški ubožnici prejemal skromno državno jx>dporo. Za njegovim pogrebom je šlo več sto rdeče-kožcev, ki so bili od daleč prihiteli in so bili v svojih cenenih evropskih oblačilih dokaz, kako je na zemljr vse minljivo, kako je nekdanji mogočni rod postal beraški. Ti pog rebri so bili večinoma Mohikanec Itvorniški delavci iz rodu Cirokezov, Seminolov, Delavarov, Vijandotov, Otavov, Siujev in Narajev, ki so spremili »Tropuščico« — tako so rekli Dicku — na zadnji poti »Tropuščica«, ki je bil 08 let star, je bival večinoma v Talekvaju. največjem čirokeškem rezervatu in je 30 let prejemal državno podporo. Kar po dneve dolgo bi bil pripovedoval o svojih doživetjih. saj je bil on brez dvoma poslednji Indijanec, ki je bil privezan na kol, kc so jih mučili. Leta 1848 so Dicka, ki mu je bilo tedaj 12 let, ujeli Iroltezi in ga obsodili na strašno smrt. Tedaj ga je rešil grozovit orkan. Irokezi so zbežali v svoje koče in Dick je izrabil priliko in je pobegnil. — Rdečekožci so se med seboj večno pobijali in z belimi so imeli 42 bitk kar jih ie stalo 30.0r0 mrtvih, a belih je padlo 14.000. K tistim rodovom, ki so prodirali vedno boli na sever, kjer so se nalezli jetike in se zastrupljali z žganjem, so soa-dali tudi Mohigani. Nekoč so tvorili s sosednjimi Delavari zvezo petih rodov »Lenni Lenapi«. Malo pred smrtjo \Villiama Dicka je prišel k njemu neki jezikoslovec, ker ni bil Dick samo po-slednii Mohikanec, marveč je bil tudi še edini človek, ki je govori! mohikansko narečje. Ne smemo pozabiti, da izvirajo i/ tega narečja različna imena. ko, na pr. zemljepisna: Missi;sippi, Alleghany, Connecticut; živalska: grizli in vvhipoorvvill (ameriški slavček) in še dosti drugih. Dicka bi bili radi spravili v Newyork, a je bil že preslab. Stari Indijanec se je bil sprijaznil z novo kulturo, dasi je preživel večino svojega življenja v oni dobi, ko i so se rdečekožci podili po prerijah in se boiili ' z nič manj strahotnimi bizoni in mustangi. Litija Višek skrajne predrznosti so si dovolili neki mlečnozobi fanta!«, ki so v petek, 16. oktobrn dopoldne ob belem dnevu trgali lepake s hiš, no katerih vabi jRZ Lrtija na velik manifestacijski shod v soboto zvečer. Gospoda, ki ie te paglavce najela za take »podvige«, bi bolše storilo, do iiin preskrbi v brezovo olje namočene leskovke i;i jih pošlje k šolskim knjigam učit sc. — Vseka-kor je lo predrznost brez primere, katero si dovoljuje peščica ljudi od propadle )NS v Litij«, ki si menda še vedno domišljuje, da ie za njimi oborožena oblast, bajoneti in glavarji. No, vzlic lem raztrganim plakatom bo predilniška dvorana v soboto zvečer nabilo polna zavednega slovenskega ljudstva iz Litije m okolice, vseh stanov, kmetov, delavcev, nameščencev, obrtnikov itd. m bi bilo dobro za ljudi ie baže, da si ogledajo in primerjajo praznino, ki bo vladala nas shodu |NS v nedeljo, na katerem bo go-voril vpokoieni podban dr. Pirkmajer. Bo pa vsekakor prizor za bogove, ko bomo videli v »bratskem zagrljaju« naše so-cijal-komuniste z |NS-aiji, njihovimi predvčerajš-r imi ra bi ji. Jesenice Otvoritev sezone. Igralska družina Krekovega prosvetnega društva otvori sezono v nedeljo, dne 18. t. m. Obenem z otvoritvijo je združena krstna predstava nove slovenske žaloigre »Rojenice«, ki jo je napisal pisatelj Janez Jalen, in v kaleri nas povede v planine okrog Triglava, v stare, še pravljične čase. Začetek je ob R zvečer;' vsi uljudno vabljeni v Krekov dom. Kranj Tombola. Opozarjamo, de je danes zadnji dan za nakup tablic po predprodajni ceni 4 Din; juin bodo po 5 Din. Posdužite se polovične voz-nine po železnici. Tombola bo ob vsa/kem vremenu. Si. Vid pri Stični V ponedeljek smo imeli v Št. Vidu semenj. Cene živine so se nekaj zboljšale. Nekdo je dobil za dva res lepa vola kar 10 jurjev. — Sneg pa še sedaj ni popolnoma izginil. Naredil je veliko škode na ajdi, zlasti pa v sadovnjakih in po gozdovih. Drevja je toliko polomljenega, da bo marsikateri imel vso zimo dosti drv. Setev ozimine se bo zakasnila. Njive so od skopnelega snega še toliko mokre, da ni mogoče orati. Trboveljski Slavčki pri Bal'i na Borovem Na svoji zadnji turneji je naš mladinski zbor trboveljskih slavčkov nastopil v Zagrebu, Belgradu in v Borovu. Mladi pevci so se že dolgo časa poprej zanimali, kdaj si bodo mogli ogledati to tvorniško naselje, ki je nastalo v čudovito kratkem času in se razvilo v 'lepo malo mesto, ki ima na stotine hiš - vse so enak« — Um kjer hiše končajo, so pa majhne vile. V .sredini naselja, ob Donavi, so ogromne petejonadstropne tvornice čev-jev galoš, škornjev t« robe izdelajo tam dvajset tisoč parov na dan. Pevci so se najprej ustavili v šoli to te vzorna, svetla zgradba, narejena po najmodernejših načrtih, za katero žrtvuje vodstvo vornice ogromne vsote, dn si vzgoji v nji ljudi, ki jih potrebuje tvornica za uspešno delo v bodočnosti. Šola postoji komaj leto in pol in je sredice verskega in kullurnega življenja. En razred se ob nedeljah m praznikih pretvori v kapelo in tu « Č.U rv maša, pri kaleri poje otroški zbor. Kazen otroškega zbora, k. je ustanovljen po zgledu Trboveljskih Slavdkov,; pa ima naselje tudi zbor odraslih »Radisa«. Za petje ima šola posebnega nastavi,enca, to ,e absolventa ZagrebšVe akadem*e J. Oorenška. Z njun sodeluje nastavljenec glasbe lv. tjrbec, ki poučuje instrumentalno glasbo v glasbeni šoli, ki se osniva na naselju. Pod vodstvom teh dveh naših glasbenikov je otroški zbor dosegel ze lepe uspehe, v kratkem se bo osnovala skupina . mahh harmonikarjev po vzoru mariborskih; skupina mladih violinistov, ki imajo ustvariti orkester, pa že pridno vežba. Da imajo tvorniški »e Okrog 13 je vozil Franc Stross, sin trgovca v kakor si jih more človek Ie v svoji domišljiji pred- Ptuju, z osebnim avtom proti Mariboru. V avto- stavljati in lo od najglobl,ih deških altov, do vi- mobilu so bile še tri druge osebe. Pri Hajdini mu šokih dekliških sopranov in do glasa solistke, ki je privozi nasproti tovorni avto, last Pride Jereb iz. posebnost svoje vrsle. Malo nam je bilo žal da Maribora. Kako je prišlo do karambola med obe- nimamo prave dvorane, kjer bi take prireditve pri- ma avtomobiloma, še ni ugotovljeno. Dejstvo pa je. šle do popolnega izraza; a s časom bomo imeli da sta oba avtomobila treščila skupaj s tako silo, tudi to. da je osebni avto popolnoma razbit in ga je vrglo Vodstvo tvornice je pogostilo Slavčke pri tei brzojavni drog, kjer je obtičal. Kljub temu, da priliki so se naši otroci spoznali znjimi kmalu so 'ožilo popolnoma razbito in tudi varriostrio šle-' | se sprijateljili in pobratili. ' zdrobljeno, se tako šoferju Frahcu 'Strtissir _Ker je tvornica prevzela vse strorke prireditve ' --*-"- --•-»-— «—J J!,~ " Trboveljski Slavčki dosetfli v Borovu malor,-«1»: Spori Nogometne tekme in nedeljska služba bozia Ze nekajkrat smo opazili, da je LNP odredila za nogometne prvenstvene tekme tako zgodnjo uro, da je bila igralcem udeležba pri službi božji takorekoč onemogočena. Mislili smo, do so to le osamljeni slučaji, a opažamo, da se to vedno pogosteje ponavlja. Tako je na primer zopet za jutri določena na igrišču ASK Primorja juniorska prvenstvena tekma med SK Ljubljano in SK Mladiko že ob 8.30 (glej službene objave LNP v včerajšnjem »Jutru«), Če gospodom, ki pri tej stvari odločajo, osebno morda ni do izpolnjevanja verskih dolžnosti, nas to ne briga. Vendar pa bi morala oblast, ki ji je podrejen ves slovenski nogomet, računati s tem, da ima pod seboj tudi članstvo, ki mu je izpolnjevanje verskih dolžnosti važnejše nego šport. Kadar gre za juniorske tekme, podobne odredbe ne otežkočajo samo izpolnjevanja cerkvene zapovedi, marveč naravnost nasprotujejo državnemu zakonu, ki za šoloobvežno mladino določa obvezno šolsko mašo, ki je v Ljubljani po večini ob osmih, če ae še pozneje. Če v tem oziru ne bo zaleglo opozorilo, bomo prisiljena ubrati drugo pot, da se znnaprej mladina v izvrševanju svoiih verskih dolžnosti ne bo ovirala. — Dr. Fr. Blatnik. M osmo moštvo v Ljubljani ____6r ostalim potnikom.. nič' hudega zgodilo. Tovorni avto je tudi precej poškodovan. Pretep pri trgatvi. Pri Sv. Barbari v Halozah je prišlo ob priliki vinske trgatve med nekaterimi fanti, ki so pomagali nositi grozdje v prešo, do prerekanja in pretepa. Posredovala je 21 letna Marija Štumberger, hči posestnika, z namenom, da pretepajoče se fante pomiri. V splošnem metežu pa je dobila nevarne poškodbe po vsem telesu, ima pa tudi zlomljeno levo roko. Težko poškodovano dekle so morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Trbovlje Prostovoljni popoldanski pouk se vrši na meščanski šoli od 16. t. m. dalje. Deloma se bo obravnavala šolska tvarina, deloma pa poljubni predmeti, ki zanimajo našo mladino, katero hočejo ravno s to šolo rešiti slabega vpliva ceste in brez- delnosti. Z naklonjenostjo in podporo bana je g. i vni„ .;„ lnl.r.,( „„„„,„ •> :------■" "u"c ravnatelj Osterc pripravil lepo ustanovo za našo j nJ n/tlS1"^planinsko pošto mladino. Koristi vsega tega se bodo staršem razložile na roditeljskem sestanku v nedeljo popoldne. Spominn koroškega pevca pok. Mihcja Ilabiha prirede koroški Slovenci in prijatelji tužnega Ko-rotana prihodnjo nedeljo 18. t. m. v Trbovljah komemoracijo. Maša zadušnica bo ob 8 zjutraj v tukajšnji farni cerkvi, ob 9 pa bo v narodni šoli v Trbovljah-trg svečana počastitev njegovega spomina. Vabijo se organizacije in prijatelji koroških Slovencev, da v največjem številu počaste spomin našega rojaka in brata, katerega tragična smrt nas bo vedno spominjala na trpljenje našega ljudstva na Koroškem. Občni zbor Kat. prosvetnega društva bo prihodnjo nedeljo popoldne ob pol štirih v Društvenem domu. V cerkev grede je umrl upokojenec Benedičič Franc. Ko je v četrtek zjutraj, kakor vsak dan, kar je v pokoju, šel v župno cerkev, mu je pred Hribarjevo hišo postalo slabo, da se je zgrudil na cesto. Zanesli so ga v hišo. a se ni več zavedel in bil čez eno uro že mrtev. Bog mu bodi plačnik! Radio Programi Radio Ljubljana i Sobota. V. oktobra: .2.00 Pložia za ploS&o, )>i«ana »mos, posilile veselih in godbe za ples — 1'2.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, ajioied, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo, pisana zmes, pesmic veselih in godbe za ples — 14.no Vrume — 18.00 Za dclopiistl (igra Hadio-orkcetor) — 1S.40 Pogovori s po^uftalci - 19.00 Cas, vreme, i>oročila, spored, obvestila — 19.311 Nae. ura: Razvoj slovoimkegu revijalrioga tinka (g BuMdar Borko) — 19.50 Pregled »poroda — -'0.00 Zunanji politična pregled (g urednik dr. Alojzij Knhar) - 20.20 Bru-covski vočer. Besedilo unpiMii Marjan M oble, vodi g. prof. Nlko Koral, sodeluje Akadomsk' pevski kvintet in člani radijske igr. draži ne — 22.00 C na, »Teme. poročila. trpored — 22.15 Zabavna gJueba (Uadto-ork.). Dragi programi t Sobota, 17. oktobra. Belgrad 1: 20.00 Leharjevii oporeila rota Previdni k mol — 22 30 Pe*ter vsčor. — far tava: 21.00 Cliopinove klavirske skladbo — 21,45 Orkester in bariton — 2:1.00 Plašne p'o3"c. flemfk« postale Imajo ob "fl.lo različne pe. stre glasbene proernnie. — Beromilnstcr: 21.00 Masca-guiicva opora •Cava.lleria rusticana*. . , , .- , ., — dosegli v Borovu maierialni uspeh, kr je bil enak -materiahiemu uspehu, doseženem v Zagrebu. Slavčki so na večer zadovoljni odšli v svoje i j- DfZal' nam Pa brne še vedno tisti lepi akordi v ušesih in nimamo druge želje, kot da jih zopet čujemo takrat, ko bomo imeli novo, lepo, za petje primerno dvorano. Turizem v Se>ški dolini K članku pod gornjim naslovom, ki smo SPn i Vi \Sl0YRncUf,dne n- okt«bra. nam pošilja M D sledeče pojasnilo: Selška podružnica SPD Ki je bila ustanovljena leta 1907 v Železnikih ie zgradila leta 1924 na Hatitovcu tik ob Glad: * ,Vrh" ^rek0V0 kožo - ^ka podružnica je že leta 1926, torej dve leti po otvoritvi, izročila Krekovo kočo Osrednjemu društvu, ker podružnica šama ni bila finančno dovolj močna, da bi vzdrževala ze takrat popolnoma pasivno planinsko posto-janko na Ratitovcu. Iz turističnih razlogov je moralo SPD obdržati to kočo, dasi je doplačevalo letno okrog 2000 Din za vzdrževanje. Največ turistov je prihajalo gori z Bohinjske strani, s postaio Nomenj, ker je odtod tudi še danes časovno najkrajši dostop v Krekovo kočo. Planinec tudj sedaj ne more zlahka s primeruim odpočitkom v koči odpraviti Ratitovec v enem dnevu. Avtobusne zveze iz Škofje Loke so nezadostne in sorazmerno drage, tako, da planinec, ki je navadno srednjega stanu in ima pičle mesečne dohodke, ne zmore visokih potnih stroškov, ki znašajo že za avtobus do Železnikov in nazaj v škofjo Loko 32 Din. rudi ni mnogo časa na razpolago, ker se avtobus iz Železnikov vrača že v zgodnjih dopoldanskih urah. Imovitejši sloji ne posečajo Selške doline ker je cesta neprimerna z.a avtoproniet. Cene v Krekovi koči so enake kot v ostalih postojankah SPD ter je pisec neinforniiran o cenah v družili planinskih postojankah, ko zatrjuje, da je oskrba v Krekovi koči sorazmerno draga. Statistika kaže da poseča Krekovo kočo letno okrog 300 o«eh od katerih je najmanj polovica prišla in odšla na bohinjsko stran. Sedanja frekvenca v Krekovi koči torej ne more vplivati na poset lelovišfarjev v Selški dolini, marveč je treba glavne vzroke Iskati v neprimernih zvezah in v slabih cestah. Osrednje društvo že dve leti ponuja Krekovo kočo okoliškim podružnicam, pa jo nobena noče prevzeli zaradi visokih vzdrževalnih stroškov in ker je planinska postojanka izrazito pasivna. Najbližja podružnica v Rkofji Loki, ki je od leta 1929 naslednica Selške podružnice, je ravno pr4>d kratkim časom ponovno odklonila prevzem Krekove koče. dasi Osrednje društvo ne bi zahtevalo od podružnice nobene odškodnine, ker ne kaže investirati dandanes tako dragocenega denarja, ki ga primanjkuje za jako važne postojanke, v planinsko postojimko, ki — kakor izkušnja kaže — nima pogojev za številnejši poset. Sanacija Osrednje zveze hrvatskih zadrug Belgrad. 15. oktobra. A A. Uredba o sanaciji osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadritg v Zagrebu določa, da hodo zadrugo-članice te zvezi-prispevale na račun jailičevine lOkratni znesek vpisanih deležev pri Zvezi kot prispevek za sn-nacijo Zveze. To se ima plačati iz rezervnih skladov teh zadrug. Po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov ho odpiše dolžnikom zadrug .">()?« dolgu, ta odpisani dolg se bo pa kril tako. dn bo država dala 25%. za drugih 25% se bodo pa vzeli dejanski rezervni skladi zadru« in pol zneska deležev zadružnikov zadrug, kolikor pa to ue bi zadoščalo, bo tudi ta del pokrila država. Hnšk je obdržal svojo tradicijo in je preteklo nedeljo zopet porazil državnega prvaka l">SK je izgubil dve važni iočki in zato bo poizkusil da jih v nedelj o odvzame Ljubljani. Z vol^i do zmage odpotuji- lisi\ iz Dolg rada, da si izboljša položaj v prvenstveni tabeli in zopet dokaže tudi našemu športnemu občinstvu, da z vso upravičenostjo uživa naslov najboljšega kluba v državi. Težko stališče imajo naši fantje. Vsi vneti pnstfiši S K Ljubljane, kakor tudi vsa slovenska špoitna javnost pričakuje, da bodo vložili vse svoje sposobnosti in kronali dosedanje uspehe v letošnjem državnem prvenstvu z zmago nad prvakom države. Cigcnlska borba sc nam obeta in zato je dolžnost slehernega športnika, da gre v nedeljo na igrišče ASK Primerna, da vzpodbuja zastopnika slovenskega nogometa v borbi, ki bo lahko odločilno vplivala na stanje vrhu tabele. Zavedati se moramo, du premagatd liSK, ni lahka zadeva, luhko pa se ie fair boiiii in v mejah športne faimesše vzpodbujati svojo enaistorieo ter izražali svoja čusiva ob poleku velcvažnc borbe. Naši beli SK Ljubljani želimo samo, da bi nasprolno od Hašliod nn ig)'iš"e. Prngn blagajna bi> imela sani« stojiš-a /,a ne iane. Tretja blagajna bo pro. ajula slojišra za čla/ne in .InaJ-o- pri tej blagajni ho,io imeh vhod tndi vsi imetniki pro sl.Ui vslojmic. Četrta blagajna, ki Is. potovala pri Bialih vratih za tribiMKi, lio imela vstopnice za vse jroiosorje: člane in ne. lan e ter mladino in vojiuke Pri|pominjamo, da imejitolji koles imajo vstop na iigrlMe samo pri tein vii,xiu. Z oz.iroui na to ker se pričakuje za nedeljsko tekmo velik naval, se naprn s».io postni ki U-kme, da se strogo držijo goniliii navodil Vsakdo l>o imel dostop samo jiri tiMem vhodu, nl>!> ka.,«rejn si l>o nabavii vstopnico. Priporočamo avtoinobilialom, da kupijo vstonnioe Ž9 v predpro- ajl, ker dohod na igrišče ho dovoljen 'samo linojiteljem vstopnic. SK Reka:5K Slovan Dolgoletna drugorazredna tovariška kluba igrata v nedeljo svojo prvo tekmo v novem prvenstvenem tekmovanju. Reka, ki je v svojih dosed injih srečanjih v prvem razredu edina dokazala, da ji pripada prvorazrednost, dočim se o Slovanu tega ne more trditi, ker se mu dosedaj še ni posrečilo afirmirati v prvem razredu. Kakor se zdi, preživlja Slovan težko nolranio krizo. Tekma se vrši ob 10 dopoldne na igrišču Slovana v Mostah za Kolinsko tovarno pod vodstvom g. Mrdiena. Predtekmo igrajo jun. Reke in Slovana ob 9. Drugorazredne tel me Drugorazredna prvenstvena tekma med Jadranom, zastopnikom Trnovskega okraja in Mladiko iz Vodmata, sc odigra v nedeljo ob 10 na igrišču SK Jadrana. Jadn n, ki je prošlo nedeljo igra! brez treh svojih najboljših igralcev, nastopi foj>ot zopet 7. nekaj svojimi starimi rutiniranimi kanoni. Mladika, o kateri je ziiitio, do zaigra požrtvovalno in z veliko ljubeznijo do svojega kluba, pa bo skušala svoj nedeljski neuspeli proli Marsu čimbolj popraviti, zato sc obcla res zanimiv in napet nogometni dvoboj. S K Grafika : S K Moste V nedeljo dopoldne ob 10 igrata omenjena kluba prvenstveno tekmo na igrišču SK Moste v Mostah. Moste so znane, da igrajo z elanom in voljo do zmage. Pa tudi grafičarji potrebujejo točk, zato je_ pričakovati lepe in zanimive borbe. Simpa-tizerji in prijatelji nogometa vabljeni. SK Korotan (Lj.):SK Mars V nedeljo dopoldne ob 10 igrata imenovani moštvi na igrišču Mladike na Kod?ljevem prvenstveno tekmo. Moštvi sta zelo enakovredni, zato bo igra zelo zanimiva. Od te tekme zavisi, ako bo obdržal Mars svoj položaj, ali pa ga bo zamenjal s Korotanom. Mladi in požrtvovalni Korotnnci bodo prav gotovo skušali vzeti Marsu obe točki in M POSLEDNJA BESEDA TEHNIKE DVOROVNE .REKORD1 PEČI (a kurjava z domačim premogom Proizvod: ZEPS-5IR d.d., SUBOTICA ZAH 1 EVAJTE BREZPLAČEN CENIK! TOVARNIŠKA S K L A D I S < A Ljubltana: Jos Zalta & Co. Celje: D. Rakusch Maribor Zeleznina Lotz Ptuj: Anton Brenčič Obe nem prodaja prvovrstnih ».ELITE" in „EVA" štedilnikov iz iste tovarne priključiti k dvem zaporednim zmagam še tretjo, lekma bo zalo zelo zanimiva, saj tudi Mars ne bo držal križem rok, ko se je pririnil po težkih borbah na čelo tabele. Celjski spori ■ .F®'1'511.' šP°rli V nedeljo dopoldne bo ob 9 na igrišču SK Olimpa v Gaberju prvenstvena drugorazredna tekma med SK Laškim in SK Hrastnikom ob 10 bo na igrišču SK Jugoslavije na Sp. Lanovžu prvenstvena drugorazredna tekma med SK Jugoslavijo m SK Žalcem, ob 15 pa na Glaziji prvenstvena prvorazredna tekma med SK Celjem in SK Ra-pidom. ★ i s rri"""> "ahkoatletska sekcija). 7.n nedHj fii ASMcT,:hnJ SK,"iri1«- SK Korotan. SK Planina L i« . k',1 ga p........ SK Ilirija v ncdejjp, T„ T- " •■'>h I1" ''-'»vdlUSii ljubljanskega So-\ i - - i ll,k'IM'en>l aasl,sinji allcU.Juiiioaji: Marine«* Mi,loS, Srakar llrago, Kočar AiiJrei K rt O S k a/a i"'- nt.'*'' V",,1i«r A . Ska/a M ilos BoHav-zar Bo-mnil, Pirlh Miroslav, Po- tokar .lozc, Maver r,ane. Mnžlna Krune, l.nštoki l)n S'&- " ""tVK"iiW ""'i"1' A,l"mi;" M>rko?! or jat /liavko .Jaki,,. Kninc, Jordim Marjan Jiirnian Karel. Jan s k y »VI Hm. Kobler Adolf. J Mirko Z dgar Danilo. Žagar M.V s Pirec T.adMav. n«ač«Jj M.b.Jko l!u,,n,k Božidar, liibičič Dimitrij, Schw»iger ArnUm.Sn,«,h„.Ianko, Slojkovič ......... Tominic Mar Jan, Tis.-hler Rihard, Trost Janez. \Vernig Fer.'o /firnada Jos,p, Gradišnik Dušan. Kramaršič Marko in Viilrnar st«i|nn. Vsi imenovani naj se Javijo na klu ™ v pot, k ali soboto popoldne zaradi opremo. V nedeljo monnh bili ,,a tekmovalnem proti," "Bi!!?!J",,ie-"b 'P1 .nrliiestl s sel»oj vso o,,rem„. »poročijo , Tnv^nr po prihodu javijo pri 'niom"^«" doniV,'"^Hse^o.^ SK Ilirija /drsalna in hoekni sekcija) Dne >0 \ezen člnnsk, sestanek. Obvestite se mod U>1 - \ač Sloni naJpr>7Jieje ob 1410 in |,rii|esti s ,PiK>i vso , m In imajo doma Zunanji tekmovalci aal si pravočasno nn tajnikov mislov: Savo Saneln ' jeva nI,ca J-liJ. (,„•■,.„ prijiml, kakor tndl nal' s Izven. Znižane . Premiera. — IjublŽKiiKfeo $!f?t!ališE£ DRAMA - Začetek oh 20. Sobota, 17 oktobra: 'Konjeniška patrola«. Umi A. Medalj u, IR. oktobra ob 15- •Mlarli >rnspori šef- I ven. Znižane, cene. — Oh 31: «Florcntinski slamnik«. Poneileijok, 19. oktobra: 'Tudi t.ela bo nosila klobuki. Kod B. OPERA - Začetek oh 20 Sobota. 17. oktobra: «Velela vdora*. cene. N odeja, 18. oktobra; tPles v maskah< Preniierski nlKiniun Ponedeljek, 19. oktobrn: Zaprto. Sobota. 17. oktobra ob 20: »Pohujšanje i dolini Sent- florijanskir.. IIcd \ Nedelja. 18 oktobru ob IS: »Zor/.o«, Ob 20: sPrva legija«, Poizvedovanja Zgubljeni kluH. Trije različni klin. i na obročku «e -/.gnliili v mestu. Na.MitolJ naj jih (»<•<> proti nagradi v vili Blčevjc šl. 3. T V, n"iolJ°T »•> '">' f Inniorji. ol, pol 10 F. mo*tvo v garderobi. Icramo z IJe.ko. - T ovar i oljsak in Gafipari sigurno! — Načelnik. ST K Moste IgraJei, ki so v mstotjo igrali proti znrr„? l'"]"i ",lJ '?|,0f.V '""'"'j" »" » >"i našem igris'11 zaradi le.kme z Omfiko. Ol, istem času naj zglase .sigurno tudi Goršie in .lustin. Zadržek I« I,.kom da nnfinjega dne javIM iinčclntikn. . ,Knfrr\ ' oktobra: Smuka pod Vrt 111 m vrhom Kos u te nad planino Kcfce, v višini 1WI-I70i>ol;,..fu NraJvetoii<>. Tinček in Tonček v Atlantidi 184. Gorila se pridruži. Ko je Tinček zlezel na suho, se je zdajci na vso moč začudil: po lestvi, ki je bila pritrjena k skrivnemu okencu v steni, se je spuščala navzdol gorila. Na noben način ni hotela dečkov pustiti samih, pa jima je sledila prav do semkaj. Tinčku, ki ga je ta nova pustolovščina že začela malo skrbeti, se je velik kamen zavalil od srca. »Zdaj se nama ni treba nič hudega bati!« je zadovoljno rekel Tončku ter svečano zaklical: »Vsi možje na krov! Odplujemo.« Hip nato se je splav že premaknil odplula novim pustolovščinam nasproti. 'Pinghl p, k ^ n naša dva junaka sta Galopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev v zvezi z Jezdnim odsekom Ljub Ijanskega Sokola dne 18 oktobra na vojaškem vež-bališču, Fužine pri LJubljani. — Začetek ob 14. uri. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din I*—; ženi tovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za malt oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo tako] pri naročilu. — Prt oglasib reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka potitna vrstica po l)io SS'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamlro. Službodobe Samostojno šiviljo Slovenko Išče kot kom-panjonko zagrebška dobro idoča, prvorazredno uvedena tovarna perila 7. električnim pogonOm, z dvajsetimi najmodernejšimi stroji. Potrebno ca. 50 000 dinarjev. Informacije: Poslovalnica Pavle-kovlč, Zagreb, Ilica 141. Znamko priložiti. (b) Mizarja-družabnika za povečanje obrta iščem. Kollzejfika S. Josip Zor-man, mizar. (b) nt Knjigovodja poslovodja - Mahrovee -zmožen slovenščino ln nemščine, z obrtno pravico, ISče primerno §luž-bo. - Naslov pri Aloma Company, d. z o. z. v Ljubljani. (a) Dobra kuharica samostojna, varčna in snažna, z dobrimi spričevali, srednje starosti, iSče mesto k manjši družini. Ponudbe upravt Slovenca, Celje pod šifro: »Varčna« št. 15424. (a) I Obrt S* cc. duhovnikom se priporoča za izdelavo lalarjev, salonskih oblek in drugih oblačil CERAR SREČKO krojač Kolodvorska ulica štev,j6. Vež šivalnih strojev , za čevljarje tn sedlarje, dobro ohranjenih in generalno popravljenih, prodam. Prodam tudi dobro ohranjena kopita za moške. damsko ln otroške čevlje v vseh oblikah. -Ant. Stefe. Kranj. (1) Nogavice, rokavice I ln pletenine Vam nudi » veliki Izberi najugodneje I ln najceneje tvrdka Kan I Prelog, LJubljana, Zidov- 11 [ ska ulica tn Stari trg. (I) jj Hindenburg jagoda največja na sveta \\ 100 rastlin Din 30- - Za jam (eno najplatnenl-tejie sadje, cepi«, roic Itd. Navodila za sajenje, ople vrst in glavni poučni katalog pošljemo brezplačno. Akad. dipl. vliti vrtnar Hiršl Vladislav i drogovi Velika trto- ln sadjerela SUBOTICA Poitanski pret. 26. Telefon 66 Za šolarje vseh vrst obleke, puro-parce. perilo Itd. v največji tzberl dobite poceni pri Preskerju Sv. Petra cesta M. (1) Šivalni stroj pogrezljlv, nemški fabrl-kat, z okroglim čolnlč-kom, kateri tudi štika, se po nizki ceni proda. Nova trgovina, Tyrševa cesta 36. (1) Mojizobjesotakikotdamije 20 let Samo oni, ki so že od'rane mladosti vedno uporabljali PASTO ZA ZOBE G1BBS, morejo to potrditi. Specijalno milo, ki ga vsebuje PASTA ZA ZOBE GIBBS : ........razkraja mastne ostanke, ki se nabirajo na zobeh, ........nevtralizira kislino v ustih in preprečuje na ta način kvarjenje zob, ........ohrani zobe zdrave in popolnoma bele, ne da bi najmanj kvaril sklenine. Zato torej se najboljši špečijalisti zobne higijene ne branijo priporočati Ohranite svoje zobe mlade! Stanoianja Dvosobno stanovanje se odda z novembrom. -Novosel, Aljaževa 24-1. C SOBE Opremljena sobica s posebnim vhodom se takoj odda solidni osebi. -Rimska cesta 3. (s) eeesi Dijak se sprejme z vso oskrbo v bližini nove gimnazije. Dravska 18-1. (D) + ZAPUSTIL NAS JE LJUBLJENI SOPROG, DOBRI OCE, BRAT IN STRIC, GOSPOD DR. IVAN ARNEJC PROFESOR KLASIČNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI DANES, DNE 16. OKTOBRA 1936, OB ENI ZJUTRAJ, PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE, V 61. LETU STAROSTI. POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA SE BO VRŠIL V NEDELJO, 18. OKTOBRA 1936, OB TREH POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI, RIMSKA CESTA 20, NA POKOPALIŠČE NA VIČU. LJUBLJANA, DNE 16. OKTOBRA 1936. GLOBOKO ŽALUJOČA SOPROGA IRMA ROJ. PRETTENHOFER, MIRKO, SIN, VERA IN JUTA, HČERI - IN OSTALO SORODSTVO. TUDI VAS NOVI PLAŠČ OD ■ PAULINA kjer kupite vse: blago, krzno, podlogo in najboljše krojaško delo iz prve roke, zato najceneje. Konfekcija PAULIN - Ljubljana - Kongresni trg štev. 5 Alja Rahmanova: 82 Tovarna novega človeka Roman. Mislil sem, da je treba najprej iztrgati iz človeških src božjo misel in s tem napraviti prostor novim oblikam. Kje je tu napaka? Sedaj mu je prišlo na misel neko mesto pri filozofu Herzenu, mesto ki je v njem že prej budilo lahno čustvo nezadovoljstva in negotovosti: »Zavrgli smo vsako pozitivno religijo, obdržali pa vse verske navade; po izgubi nebeškega raja verujemo sedaj v raj na zemlji in s tem se še ponašamo!« Kaj je hotel s tem povedati oče ruske revolucije? Tovariš Vladimirov je vzel v roke zvezek Hercena, ki je ravno ležal pred njim, ket se je hotel pripraviti na svoje prihodnje protiversko predavanje; kakor bi hotel zabrisati neprijetni vtis, ki ga je izpreletel ob spominu na te temne besede, je odprl knjigo tam, kjer je bilo njegovo priljubljeno mesto- »A naj pride kar hoče, dovolj je, da bo v tem požaru blaznosti, sovraštva, maščevalnega povračanja in prepirov propadel svet, ki tlači novega človeka, ki ga ovira v življenju, ki nasprotuje uresničenju bodočnosti. Ali ni to dovolj? Zato pa naj živi kaos in uničenje! Vive la mort! Prostora bodočnosti! Mi pa hočemo biti krvniki preteklosti!« Srečen smehljaj je spreletel njegov obraz, ko je bral te vrstice. Pri branju teh omamljajoči h besed ga je vedno prevzelo čustvo ponosa; tedaj je vselej vedel, da ni le zmagovalec, temveč tudi rušilec in stvarnik .., Tovariš Vladimirov je bral dalje — toda nenadoma se je zmračil njegov obraz; strah, skoraj obup je govoril iz njegovih potez. Kako je le mogel prezreti to me- sto? Kako je bilo mogoče, da je to mesto moglo ostati pod sovjetskim režimom? Prej. pod carjem, je bila ta knjiga, »najbolj revolucionarna med vsemi«, prepovedana — sedaj pa, po revoluciji, bi jo morali v Rusiji ne samo prejiovedati, ampak sežgati zaradi tega edinega mesta: x Tedaj bo prišla pomlad in novo življenje bo šeles-telo na njihovih grobovih. Začel se bo nov obtok dogodkov, tretje poglavje svetovne zgodovine. Njen osnovni ton moremo že zdaj z lahkoto uganiti. Najjasneje zvenijo socialne ideje — socializem se bo izživel v vseli svojih fazah do skrajnih konsekvenc. do absurda. Tedaj se bo titanskim prsim revolucionarne manjšine vnovič iztrgal krik zanikanja in vnovič se bo vnel boj na življenje in smrt, v katerem bo socializem zavzel mesto današnjega konservatizma, ki ga bo premagala bodoča, nam neznana revolucija k Kaplje potu so stopile tovarišu Vladimirovu na čelo. Tako torej trdi sam oče ruske revolucije, da bo revolucija šla do absurda in da jo bo premagala nova revolucija! Socializem je v Rusiji zmagal — prvi del Herce-nove prerokbe se je tedaj izpolnil! Lahko se torej zgodi, da se bo izpolnil tudi drugi del! To se pravi z drugimi besedami, da so dnevi ruske revolucije šteti in da ne bodo trajali večno! Socializem bodo privedli do absurda! Kaj pa je absurdno? Če hočemo povedati resnico: da, naše rusko življenje, kakršno je danes, je absurdno, od začetka do konca absurdno! Kam plovemo? Kam vodimo? 81. Česar se je Tanja bala, je prišlo. Njen mož je nemirno stopal po sobi sem in tja, okrog ust mu je igral čuden izraz in oči so mu žarele pod težkimi vekami kot oglje. Tanja je pristopila in mu položila roko na rame. Osorno jo je odrinil, jo postrani pogledal in zainrmral: »Nobenih nepotrebnih nežnosti, prosim!« Tanja ni odgovorila. Stopila je k mizi, da bi jo pogrnila za večerni čaj. Vedela je, da bo že sam pričel zopet govoriti, da bo vrgel človeku v obraz ploho obdolži-tev, in potem se bo končalo tako kot zmerom ... »Komunist sem in komunist ostanem!« je nenadoma zakričal tovariš Vladimirov in udaril s pestjo po mizi. »Naša ideja je boljša od krščanske, kajti mi hočemo osrečiti človeštvo tu na zemlji, dočim jih Kristus tolaži z onostranstvom, o katerem nihče nič ne ve. Naša ideja je velika, toda ... Zastokal je, se naslonil s komolci na mizo in z rokami zakril obraz. »Toda kaj, ko pa so ljudje tako nizki, tako podli! Sami lopovi, tatovi in podleži krog in krog! In s takimi ljudmi hočemo uresničiti naš ideal! Tovariš Petrov je poneveril uradni denar, tovariš Beguncov sprejema pod-Kupnino, tovariš Vasiljev se ves dan vlači z ženskami, tovariš Ivanov pije kot krava, tovariš Bajanov je postal buržuj, uredil si jo stanovanje kot kakšen tajni svetnik. Kamorkoli pogledaš, povsod je tako... In kakšni ljudje so to bili preji Trdni, močni, grčavi možaki, na katere si se mogel zanesti! Skupaj smo se borili proti carizmu, skupaj proti belim, dokler nismo zmagali. Takrat pa se je začelo: pomeščanili so se drug za drugim. Ali smo torej zato morali poklati »oliko ljudi? Prej buržuj in zdaj buržuj! Kako da je to tako prišlo? Zakaj je človek podlež, svinja!« Tovariš Vladimirov je vstal počasi in težko. Nato je stopil pred Tanjo, povesil spodnjo ustnico in nepremično zrl vanjo. Cisto drobno se je čutila pod težo njegovega pogleda, kakor ptič pred kačo; zona je sprele-tela nejno telo in polna strahu je čakala trenutka, ko jo bo zgrabil in trpinčil njeno telo. In ta trenutek je prišel... .S a a* o 2 _ uV » BiS (0 '..» M 2 S 2 c •• e a (g (0 OD £ C && Q « If • Cm® h s a Ri C« « »' N N M Q w m S (0 .2. c š m - (0 o. C Z '.O 4) I ml o 0 &msass&s Za »Jugoslovansko tiskarno« « Ljubljani: Karel Čet, Izdajatelj: Ivan Rakovee. Urednik: Viktor Cenfifc.